828                                   J. Hacin: Tam zunaj je sneg . . .
znanostim in umetnostim za vse bodoče rodove, tako je Rim ustvaril vzor svetovnopolitičnega veleorganizma. Ako nameravajo v naših dneh Angleži iz Londona, Amerikanci iz Chicaga in New-Yorka Nemci iz Berlina ter Rusi iz St. Peterburga obvladati zemeljsko oblo, delajo to po vzgledu večnega mesta. Nevarno je sicer mestno življenje za mnoge narode, ki nimajo moralne moči, se ustavljati njega izprijenosti. Toda, da si tudi v mestu more ljudstvo ohraniti fizično nravno zdravje, dokazujejo Zidje, ki so že nad 2000 let mestni narod, pa tudi Angleži, Nemci i. dr.
Za nas ni dvoma, da je bodočnost Slovencev v toliko zagotovljena, v kolikor se umejo podrediti zdravemu napredku, ki pri njih v smeri proti mestni prosveti še ni zadosten. Tak prehod in napredek provzročata mnoge viharje, po katerih se dotične dobe imenujejo »Sturm und Drang«; Angleži in Francozi so že davno prebili te viharje, Nemci so postali šele v teku XIX. stoletja mestni narod — po najnovejši statistiki jih prebiva že nad 50°/0 v Nemčiji po mestih. Slovani pa niti še v tem prehodu prav niso. Na nas je, da razumemo znamenja časa!
Tam zunaj je sneg ...
am zunaj je sneg, tam zunaj je mraz, tu notri toplota prijetna; tam zunaj narava pod snegom umira, tu notri popeva kanarec.
Tam zunaj zavija se ljudstvo v kožuhe, in mraza ječe siromaki, tu verze jaz pišem pri peči segreti, in ogenj šušti v samovaru.
Tam zunaj na mrzlem, na ulici temni,
dva mlada v ljubezni živita,
tu notri brez ljubice plaka kanarec,
in srce samotno zdihuje . . .
J. Hacin.