PoroCilo finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za leto 1897. in o prošnjah učiteljstra za zboljšanje gmotnega stanja. Visoki deželni zbor! Potrebščina normalno - šolskega zaklada za leto 1897. znaša po predlogu deželnega odbora 375443 gld. finančni odsek pa nasvetuje 384.025 „ toraj več za 8.582 gld. Ako se primerja nasvetovana potrebščina v znesku 384.025 „ s potrjeno potrebščino za leto 1896 361.857 ,, se kaže, da je letošnja višja za 22.168 gld. Ad I. nasvetovane plače v znesku 281.097 „ se z m anj šaj o za 800 „ tako da znaša 280.297 gld. ker se šoli na Šenturški Gori v kranjskem šolskera okraju in v Smartnem v ljubljanski okolici letos še ne bosta ustanovili ter vsled tega odpade plača za dva učitelja po 450 gld., skupaj 900 gld., nasprotno pa se je prvo učiteljsko raesto v Smartnem pri Litiji uvrstilo iz II. v I. placilni razred in se tedaj v tem okraju zvišajo učiteljske plače za 100 gld. Ad 6. ad I. se opravilne doklade 14.893 , zmanjšajo za 30 „ ali na " 14.763 gld. ker se ne ustanovi šola na Senturški Gori. Aktivitetni užitki učiteljev ad I. v znesku . . . 338.635 „ se tedaj zmanjšajo za 830 „ ter znašajo 337.805 gld. Pri nagradah (III.) se ,,odškodnine veroučiteljem za vožnje" v znesku 3 223 „ zvišajo za . . . . : : 52 „ tedaj na 3.275 gld. za ekskurendo-šolo v Podkraju v Radeškem okraju. Pri naslovu (2.) nPodpore vsled bolezni in druzih nezgod" nasvetuje deželni odbor za podpore vsled bolezni kot redni trošek 2.000 „ izredni troŠek 2.000 „ pa kot draginjske doklade ljubljanskim uciteljem. Pinančni odsek predlaga redni trošek 2.000 „ nespreraenjen, kot izreden trošek pa raesto v račun postavljenih 2000 gld. za draginjske priklade učiteljem in učiteljicam v Ljubljani znesek 1900 gld. in za druge učitelje 9460 „ skupaj . . 11.360 „ ali več za . " 9.360 gld. prištevši večjo potrebščino pod 2 ad III 52 „ skupaj . " 9.412 gld. in odštevši raanjšo potrebščino ad 1 830 „ več za . "" 8.582 gld. Nasprotno je pa tudi pokritje, kakor je razvidno v poglavju II. pod točko 5., večje za 1.000 „ tako da se večji primanjkljaj znižuje na 7.582 gld. Izredna potrebščina v znesku 11.360 gld. nasvetuje se kot podpora ljudskemu učiteljstvu iz nastopnih razlogov. Vodstva mestnih ljadskih šol v Ljubljani in ljudskih šol v Šiški, na Viču in pri Sv. Petru v Ljubljani prosijo za podelitev draginjskih priklad ter utemeljujejo svoje prošnje s tem, da se je v Ljubljani in okolo Ljubljane življenje sploh in posebno stanovanje zelo podražilo. Obe prošnji podpira tudi c. kr. deželni šolski svet. Dalje segajoča je prošnja kranjskega ljudsko-šolskega učiteljstva za zboljšanje gmotnega stanja. (Dzb. št. LXVIII.) Prosilci navajajo v svoji prošnji, kako se je podražilo življenje od zadnje ureditve učiteljskih plač in kako poraanjkanje trpe ljudski učitelji. Sedanji dohodki niso samo nezadostni, arapak tudi nepriraerno razdeljeni, ker je med najnižjo in najvišjo plačo stalno nameščenih učiteljskih oseb razloček 430 gld. ter je prav lahko mogoče, da raarsikatera učna oseba prav lahko ostane do svojega vpokojenja v IV. plačilni vrsti z letno plačo 450 gld. Po zakonu z dne 29. listopada 1890. 1., dež. zak. št. 23. število boljših služeb ni v nikaki pravi razmeri s službami nižjih plačilnih vrst. Polovica učiteljev in učiteljic je v IV. plačilni vrsti, v I. pa samo 5°/o in v II. lO°/o. Velik razloček med dohodki posaraeznih učnih oseb je popolnoma neosnovan. Prikladnejši in pravičnejši bi bil osebni sistem. Kranjsko ljudsko-šolsko učiteljstvo prosi tedaj: ,1.) Visoki deželni zbor kranjski naj blagovoli uravnati letne dohodke ljudskemu in meščanskemu učiteljstvu povsej deželi brez izjeme tako, da bodo jednaki onim c. kr. uradnikov v 11. in 10. plačilnem razredu za učiteljstvo ljudskih šol ter v 10. in 9. plačilnem razredu za učiteljstvo meščanskih šol po zakonskem načrtu, kakoršnega je sprejela visoka državna poslanska zbornica. 2.) Predno stopi ta uravnava v veljavo, naj blagovoli podeliti visoki deželni zbor kranjski vsaki učni osebi, katera ima izpričevalo učne usposobljenosti, draginjsko doklado letnih 150 gld. 3) Službena leta naj se vsled težavnega in napornega dela, ki ga iraa učitelj in učiteljica pri vzgoji in pouku, skrčijo na 35 let, uštevši ludi leta začasnega službovanja. Po § 62. deželne postave z dne 29. mal. travna 1873. 1., dež. zak. št. 22, oddelek IV., določuje v zmislu § 56. državnega zakona z dne 14. vel. travna 1869. drž. zak. št. 62, V. oddelek, da se šteje tisti službeni čas v pokoj postavljenemu, katerega je, prebivši preskušnjo učne usposobljenosti, služil na kaki javni šoli. Določba tega § zadene hudo one starejše učitelje, kateri so službovali pred sedanjim državnim šolskim zakonom. Oni niso bili krivi, da po preteku 2 let niso smeli iti k drugi skušnji, kakor je sedaj postavna določba; delali so drugo skušnjo, kadar je dovolil v to v prvi vrsti dotični dekan, pri katerem so morali delati tudi ,,Vorprufung" in višji šolski ogleda. Tako so morali čakati nekateri po 5, pa tudi po 10 let, predno so jih pustili k drugi izkušnji. Zato prosirao, da bi se izpremenila zgoraj označena postavna določba tako, da bi se v pokoj postavljenemu uštela vsa začasna službena leta." V tej peticiji, katero je podpisalo nad 400 učiteljev in učiteljic, zahteva tedaj učiteljstvo, .da se uravnajo letni dohodki učiteljstva tako, da bodo ljudski učitelji in učiteljice brez izjerae dobivali take 6* prejemke, kakor državni uradniki 11. plačilnega razreda po novem zakonu, mešcansko učiteljstvo pa prejemke državnih uradnikov 10. razreda Akoravno se ne more tajiti, da sedanji dohodki kranjskega učiteljslva nikakor ne zadoščajo sedanjim razmeram in potrebščinam, in ugledu učiteljskega stanu, da je tedaj nujno potrebno, da se zboljša gmotno stanje učiteljstva, deželni zastop vender ne more prezirati sedanjega zelo neugodnega položaja deželnih financ, marvec mora skrbeti tudi za pokritje višje potrebščine za učiteljstvo. Navzlic temu, da so učiteljske plače v resnici zelo nizke, narašča potrebšoina vsled naravnega razvoja ljudskega šolstva — pomnožitve šol in učiteljskih oseb — od lela do leta. Vsa potrebščina za ljudsko šolstvo je znašala po dejanskem vspehu: leta 1893 327.656 gld. - 1894 342.875 „ „ 1895 355.967 „ ter se je povišala v dveh letih za okroglo 28.000 gld. ali za 14.000 gld. na leto. Preliminovana potrebščina za leto 1896. znaša . . 361.857 „ in za leto 1897. po predlogu deželnega odbora .... 375.443 „ dočim deželni dohodki ne rasejo v tej razraeri. Seveda se s časom tudi šole in učiteljske osebe ne bodo več tako množile, kakor se množe poslednja leta. Tačas je na ljudskih šolah 599 učiteljskih oseb, od katerih pripada: 1.) v I. plačilno vrsto (700 gld.) 5°/o _= 30 učiteljev, 2.) v II. „ (600 - ) lO°/o = 61 3.) v III. „ „ (500 „ ) 35°/o = 208 4.) v IV. „ „ (450 „ ) 5O°/o = 300 Po proračunu za leto 1897. znašajo aktivitetni pre- jeraki učiteljev . 297.213 gld. in po odbitku prihrankov za 80 začasnih uciteljev po 90 gld 7200 gld. ter 3°/o interkalarja 8916 „ skupaj . 16.116 n ¦ Se . . 281.097 gld. Vprašanje nastane tedaj, koliko bi znašala ta potrebščina, ako se hoče učiteljstvu vstreči ter rau določiti plačo, kakor jo bodo dobivali državni uradniki XI. činovnega razreda po novem zakonu, ki pa še ni potrjen. Plače v tem razredu bodo znašale po 800, 900 in 1000 gld. Najvišjo plačo 1000 gld. bode prejemal uradnik, kadar dosluži 8 let v istem razredu. Ako se pa pomisli, da se uradniki v tem razredu rekrutirajo skoro zgolj iz podčastnikov, ki so doslužili 12 let pri vojakih, dobodo tedaj plačo 1000 gld. še-le po dostanih 20. letih v državni službi. Ako odštevamo od 600 uciteljskih raest poprečno število 80 začasnih in pomožnih učiteljev, kateri bi raorali razmerno dobivati kakih 500 gld. na leto, preostaja 520 učiteljskih oseb, katere je praviloma po petih letih uvrstiti v višjo plačilno vrsto, tako da bi bilo največ učiteljev v najvišji plačilni vrsti letnih 1000 gld. Na tej podstavi bi potrebščina približno znašala: 1.) 300 učiteljskih moči po 1000 gld 300.000 gld. 2.) 110 _ „ „ 900 .....; 99.000 " „ 3.) 180 - „ - 800 „ 88.000 „ 4.) 80 začasnih učiteljskih moči po 500 gld. . . 40.000 „ skupaj . . 527.000 gld. in odštevši 3°/o interkalare 15.800 „ še . . 511.200 gld. Po proračunu deželnega odbora znaša potrebščina za 1. 1897 281.100 „ tedaj manj za okroglo . . 230.000 gld. Pri tem računu se pa ni oziralo na X. činovni razred. Samo za pokritje te višje potrebščine bi trebalo 15°/o deželne naklade na vse direktne davke, kateri znašajo 1,567.105. Ako potrebščini za plače v znesku 511.000 gld. prištevamo še druge potrebščine po proračunu v znesku 94.000 „ bi potern znasala vsa potrebšcina za ljudske šole . . . 605.000 gld. V pokritje tega bi tedaj trebalo samo za ljudske šole 39°/o doklade na vse predpisane direktne davke. Take trajne obremenitve pac ne prenaša naša dežela, ako se poraisli, koliko je trpela po potresu in koliko mora prispevati za dobrodelne, cestne in kulturne namene. Takih prihodkov nimajo ljudski učitelji tudi v najbogatejših deželah Avstrije. S tem pa ni rečeno, da se za kranjske učitelje ne bode ničesar storilo. Nasprotno se bode moral deželni odbor resno baviti s tem vprašanjem ter iskati sredstev, s katerirni bode mogoče zdatno zboljšati gmotno stanje našega učiteljstva. Ozirati se nam je na druge sosedne dežele, posebno na Stajersko, kjer so ucitelji zdatno bolje plačani in kamor naši pripravniki radi odhajajo. Naša učiteljišča ne smejo postati zavetišče duševno in graotno onemoglih dijakov. Ker se tudi drugim stanovom zboljšuje gmotno stanje, ne bodemo mogli pri tem važnera stanu preveč štediti, drugače nam bode vedno bolj primanjkovalo dobrega naraščaja, učiteljev iz poklica. Današnje razmere pri učiteljstvu na Kranjskem niso posebno vabljive za nadarjenejše dijake, se posvetiti temu stanu. Kdor more, gre drugam. Ako pa pregledamo dotične zakone posameznih dežel, s kojimi so urejene učiteljske plače in koji zakoni so pač že večinoraa nad 20 let stari, vidimo, da so tudi v ranogih drugih deželah učitelji prav slabo plačani. V Dalmaciji znašajo učiteljske plače v treh razredih po 350, 450 in 500 gld.; na Predarlskem po obcinah: 300, 400 in 600 gld.; Goriško, Tirolsko in Bukovina* jednako: 400, 500 in 600 gld.; Galicija: 300, 350, 400, 450, 500, 600, 700, 800 in 900 gld.; Moravsko 500 in 600 gld. (zakon z dne 24. prosinca 1870.); Slezija: 500, 600 in 700 gld. (zakon z dne 28. svečana 1870.); Češko: 400, 500, 600 in 700 gld., za Prago: 500 — 800 gld. (zakon z dn_ 19. grudna 1875); Gorenje Avstrijsko (zakon z dne 23. prosinca 1870.); 600, 700 in 800 gld. in 6 petletnic po 50 gld.; Dolenje Avstijsko (zakon 2. rožnika 1894.): I. kategorija za ljudske učitelje in učiteljice: 700 (5O°/o), 800 (3O°/o) in 900 (2O°/o); II. kategorija za učiteljice in nadučiteljice: 700 in 800 gld. po 5O°/o); III. kategorija za podučitelje in podučiteljice: 500 in 600 gld.; Dunaj (zakon z dne 27. grudna 1891.): za učitelje, učiteljice, nadučitelje in nadučiteljice na ljudskih šolah: 800, 900, 1000, 1200 in 1300 gld., za podučitelje: 600 in 700 gld.; Istra (zakon 3. listopada 1874.); I. razred lO°/o 600 gld. II. „ 4O°/o 500 „ III. „ 5O°/o 400 „ in službene doklade po 60 gld. na leto. Koroško (zakon z dne 27. vinotoka 1871.): 480, 540, 600 in 700 gld. Sedaj v I. razredu (700 gld.) 75, v II. razredu 100 učiteljev i. t. d. (pri nas 30 oziroma 60), 6 petletnic po 50 gld.; Štajersko (zakon 3. vel. travna 1874., št. 32.): 550, 600, 700 in 800 gld. (Gradec 900 gld.), 6 petletnic po 10°/0 poslednje place, tedaj po 55, 60, 70 in 80 gld. Leta 1895. je pa deželni zbor štajerski sklenil, da se opusti IV. razred s 550 gld., da se slabše plačanim učiteljem do definitivne uravnave te zadeve dajo nagrade ter je v to svrho za 1. 1895. privolil kredita 66.669 gld. v Stevilo učiteljskih mest v posameznih razredih ni omejeno, razvrstitev pristoja deželnemu šolskemu svetu sporazumno z deželnim odborom. V sosednji deželi na Stajerskem, na katero se raoramo v prvi vrsti ozirati, znaša tedaj najnižja plača za stalnega učitelja in učiteljico 600 gld. Pri nas vzbuja največjo nezadovoljnost to, da je polovica učiteljev v IV. plačilni vrsti z letno plačo 450 gld., v I. vrsti (700 gld.) pa samo 5°/0 in v II. vrsti (600 gld.) samo lO°/o. Nujno potrebno je, da se vsaj opusti IV. plačilni razred s 450 gld. in da se število učiteljskih mest v I. in II. razredu primerno zviša. Ako se hoče to storiti ter uvrstiti n. pr. v I. razred lO°/o, v II. 2O°/o učiteljskih oseb, zacasnim učiteljem pa še pustiti plačo letnih 360 gld., bi znašala potrebščina za učiteljske plače (brez starostnih, opravilnih in drugih doklad) po odbitku 3°/o interkalara 303.400 gld. dočim se za letos predlaga 281.097 „ Pri takej uredbi bi se tedaj učiteljske plače zvišale na leto za okroglo 22.000 gld. S tem bi bilo pri naših skromnih razmerah učiteljstvu vsaj nekoliko vstreženo. Na tako daleč segajočo uredbo plac, kakor jo zahteva učiteljstvo, pa ni raoč misliti. Sprožila se je dalje misel, da bi se tudi pri učiteljstvji uvel personalni sistem. Načelno se mora priznavati, da bi bila taka organizacija gotovo umestna in šolstvu na korist, kajti brez dvojbe je šolstvu na kvar, ako se ucitelji, kateri so se privadili na kak kraj, tam ustanovili svoj dom ter popolnoma vstrezajo zahtevam šole in se priljubijo ljudstvu, pulijo za druga raesta, da si s tem zboljšajo svoje gmotno stanje za 50 ali 100 gld. na leto! Poudarjalo se je osobito, kako važno in odgovornosti polno je mesto učitelja na jednorazrednicah. Vprašanje o personalnem sistemu je težavno, treba je natančnih studij in računov glede na financijelni vspeh. Da se deželni odbor bavi s terai vprašanji, z uravnavo učiteljskih plač in prenaredbo zadevajočih zakonov, predlaga se resolucija I. Ad II. prosi učiteljstvo, da se, dokler se plače ne uravnajo potom zakona, vsaki ucni osebi, katera ima izpričalo učne usposobljenosti, podeli draginjska doblada letnih 150 gld. Tudi tu nastane vprašanje, koliko bi uplivala taka doklada na deželne flnance. Ako od 600 učiteljskih oseb odštevamo 80 začasnih uoiteljev in učiteljic, jih ostaja še 520, katerira naj bi se podelila draginjska doklada letnih 150 gld. To bi znašalo na leto 78.000 gld. in ako bi tudi začasnim uciteljem hoteli dodati kakih 40 gld. — na leto nad 81.000 gld. Da tega danes naša dežela ne prenaša, mora biti jasno vsakerau, kdor le količkaj pozna današnje finančno stanje dežele. Navzlic teinu, da se priznava nujna potreba zboljšanja gmotnega stanja našega učiteljstva, vprašati se moramo, kako daleč sraemo in moremo iti pri današnjih razraerah? Tu se nara je ozirati pred vsem na one učiteljske osebe, katere so najslabše plačane, to je na učitelje in učiteljice IV. plačilne vrste s 450 gld. na leto. Takih je okolo 220 in ako jim dovolimo doklade samo po 50 gld., tako da bode vsaj vsak definitivno nastavljen učitelj dobival po 500 gld. na leto, se s tern potrebščina za učiteljske plače poviša za 1.1.000 gld. Razven tega so podpore nujno potrebni oni učitelji III. in deloma tudi II. plačilnega razreda na večrazrednicah, kateri nimajo niti prostega stanovanja niti opravilnih doklad, ampak so vezani na golo plačo 500, oziroma 600 gld. Takih učiteljev je sedaj 62, za katere bi podpora letnih 50 gld. znašala 3.100 gld. Predlog, da se tem učiteljem in vsera stalno nameščenira učiteljem in učiteljicam IV. plačilne vrste dovoli podpora letnih 50 gld. in dovoli v to svrho kredit 14.100 gld., je ostal v manjšini1) ter se je z večino sprejel predlog, da se ta podpora dovoli v znesku po 30 gld. ter dotični kredit zniža na 8460 gld. Razven tega se nasvetuje kredit 1000 gld. za one učitelje, ki so voditelji šol, katerih po obstoječem zakonu za sedaj ni raoč uvrstiti v višji plačilni razred. Katerira učiteljera se da podpora in koliko, določa deželni šolski svet dogovorno z deželnim odborom. Glede učiteljev in uciteljic v Ljubljani je opomniti, da iraajo učitelji I. plačilne vrste stanarine po 120 gld. na leto,2) II. vrste po 100 gld. in III. vrste po 80 gld. Deželni šolski svet je nasvetoval, da se jim z ozirom na znano draginjo dovoli po 50 ali 60°/o doklado k stanarinarn. Finančni odsek pa predlaga draginjske doklade tako, da bodo dobivali učitelji II. in III. placilne vrste s stanarino vred skupaj jednako po 150 gld., učitelji I. vrste pa po 160 gld., in to radi tega, ker pri stanovanjih učiteljev pri posameznih vrstah ne more biti mnogo razlike. Na učitelje, kateri imajo prosto stanovanje ter so pri sedanjih J) Finančni odsek je predlagal po 30 gld. za učitelje in učiteljice; na predlog g. poslanca Globočnika je pa zbor dovolil učiteljem po 50 gld. in učiteljicam pa po 30 gld. 2) Voditelji 120 gld. učitelji pa le 100 gld. Uredn. najemninah v Ljubljani ranogo na boljšem, nego tisti, ki dobivajo sarao stanarino, se pa ni raoglo ozirati. Finanoni odsek tedaj nasvetuje: Visoki deželni zbor skleni: »Učiteljstvu ljudskih šol dovoljujejo se nastopne podpore, oziroma draginjske doklade, in sicer: I. Vsem že sedaj stalno nameščenim uciteljem IV. plačilnega razreda po 50 gld. skupaj 5.500 gld. učiteljicam pa po 30 gld., skupaj 3.300 „ II. Vsem stalno nameščenim učiteljem II. in III. plačilnega razreda izven Ljubljane, kateri ne uživajo naturalnega stanovanja, podpore po 50 gld., skupaj . . . 3.100 „ III. Vsern stalno naraeščenim učiteljem v Ljubljani, ki ne uživajo naturalnega stanovanja ali niso trajno na dopustu, draginjske doklade in sicer: 1.) šolskima voditeljeraa I. plačilnega razreda po 40 gld. 2.) učiteljera 1. in II. plačilnega razreda po 50 „ 3.) učiteljem III. plačilnega razreda po 70 „ 4.) učiteljicam I., II. in III. plačilnega rareda po 30 „ 5.) šolskemu slugi Štefanu Benčina ... 30 „ vsem skupaj . . 1.900 „ IV. Za druge stalno nameščene učitelje II. in III. plačilnega razreda, ki so voditelji ljudskih šol, katerih z ozirom na § 3. zakona z dne 29. listopada 1890. št. 23, dež. zak. sedaj ni moč uvrstiti v višji plačilni razred, kredit v znesku 1.000 „ iz kojega določa podpore c. kr. deželni šolski svet dogovorno z deželnim odborora, ozirajoč se na važnost posaraeznih šol, na odgovornost dotične službe in na krajne razraere. V. Navedene podpore, katere dotičnira učnim osebam ne dajo nikake pravice do višjih plač, je izplačati v polnem znesku dne 1. raal. srpana 1897. 1. Vse te podpore znašajo 14.800 „ dočira predlaga deželni odbor sarao 2.000 „ tako da se nasvetuje večja svota za 12.800 gld* Ad III. Učiteljstvo končno prosi, dase službena leta skroijo na 35 let, vštevši tudi leta začasnega službovanja. Glede tega zahtevka je opomniti, da je vis. dež. zbor že 9. prosinca 1896. 1. sklenil resolucijo, s katero se je deželnemu odboru naročilo, »da naj da po kakem strokovnjaku na zavarovalno-tehnični podlagi izračuniti, kakšne obveze prevzaine dežela za bodočnost glede učiteljskega pokojninskega zaklada z ozirom na sedanji status upravičencev in na verojetne spremembe v njem." Deželni odbor se je potem obrnil do c. kr. deželne vlade s prošnjo, da naj bi to vprašanje presojeval zavarovalno-tehnični departement c. kr. ministerstva za notranje reei, ker je le na ta način mogoče zadobiti popolnem zanesljive podatke. Kakor je razvidno iz letnega poročila, je imenovano ministerstvo z dopisom 30. rožnika 1896. 1., št. 21353, odgovorilo, da je pripravljeno ugoditi navedeni prošnji, ako se more stvar odložiti še do prihodnjega leta, to je do letos. Deželni odbor je terau pritrdil. Pričakovati je tedaj, da deželni odbor v prihodnji sesiji predloži potrebne podatke glede zavarovanja in eventuvalno stavi o tem konkretne predloge. Tedaj bode tudi prilika izreči se o spremembi sedaj veljavnih določil glede pokojnin, osobito glede učiteljskih udov in sirot. Glede vštevanja službenih let se prosilci za sedaj opozarjajo na to, da tudi državni uradniki z univerzitetnirai študijami, kateri tedaj nekoliko let pozneje pridejo do službe, celo po novem, sicer jako ugodnem državnem pokojninskem zakonu še le po 401etnem službovanju dobodo polno pokojnino. Katera leta so vštevati v službeno dobo pri učiteljih, določa § 62. deželnega zakona z dne 29. mal. travna 1873., št. 22., dež. zak., (§ 62.) in državni zakon z dne 14. vel. travna 1869., drž. zak. št. 62., in sicer § 56. Ravnati se je tedaj v obče po tistih pravilih, katera veljajo za državne uradnike. Prenaredbe so mogoče le potora zakona. Predno se raorejo take prenaredbe vršiti, ki glede. financijelnih posledic lahko globoko segajo, treba je natančnih podatkov in presojevanja o tem, kako je spraviti že veljavna zakonita določila v soglasje s državnim zakonom. Ker se v tej zadevi že vrše obravnavanja z c. kr. deželno vlado, finančni odsek za sedaj ne raore staviti posebnih nasvetov ter se sklicuje na resolucijo dne 9. prosinca 1896. V koliko se proračun za leto 1897. spreminja, je razvidno iz nastopne tabele. Potrebšoina. I. AktiTitetni užitki učiteljer. Redna Plače: gid. 1. Šolski okraj postojinski, neizpremenjeno 30.800 2. Šolski okraj kočevski neizpremenjeno 31.426 3. Šolski okraj krški, neizpreraenjeno 28.580 4. Šolski okraj kranjski po predlogu dežel- nega odbora 30.773 gld. Ker se šola na Šenturški Gori letos ne bode ustanovila, odpade predlagana plača za učitelja v znesku . . . . 450 , ter se nasvetuje samo 30.323 5. Šolski okraj Ljubljana (mesto), neizpreraenjeno . . 24.850 6. Šolski okraj ljubljanski (okolica): Predlagana svota 25.913 gld. se zniža za 450 - ker se radi pomanjkanja šolskega poslopja v Šmartnera šola letos ne bode ustanovila ter se nasvetuje 25.463 7. Šolski okraj litijski: Deželni odbor predlaga 19.620 gld. Ker se je I. u-iteljsko mesto štirirazrednice v Šmartnem pri Litiji uvrstilo iz II. v I. plačilni razred, se zviša potrebščina v tem okraju za . . . 100 w tedaj na 19.720 8. Šolski okraj logaški, neizpremenjeno 22.870 9. Šolski okraj radovljiški, neizpremenjeno 21.211 10. Šolski okraj novomeški, neizpremenjeno 22.720 11. Šolski okraj kamniški, neizpremenjeno 20.050 12. Šolski okraj črnomaljski, neizpremenjeno 18.400 skupaj . . 296.413 Po odštetih prihrankih za osemdeset začasnih uči- teljev po 90 gld 7.200 gld. in 3°/o interkalarja 8.916 . 16.116 ostaja še . . Dopolnilne doklade k plačatn  Osobne doklade  Starostne doklade  Dopolnilne doklade k službenim dokladam .... Opravilne (poslovne doklade) .... 14.793 gld. se znižajo za 30 , iz pod točko 4. ad 1 navedenega razloga ter se na- svetuje  Dopolnilne doklade k opravilninam  Stanarine za ljubljanske učitelje in 2 veroučitelja . . Vsota ad I. . . II. Dotacije. 1. Za uršulinsko šolo v Ljubljani, neizpremenjeno . . 2. Verskemu zakladu za jedno učiteljico, neizpreinenjeno Za šolo šolskih sester v Novem Mestu, neizpremenjeno Za dekliško šolo šolskih sester v Repnjah, neizpre- menjeno  Za dekliško šolo šolskih sester v Trnovem, neizpre- menjeno  Za šolo v Podgrajah isterskemu deželnemu odboru . Vsota ad II. po predlogu deželnega odbora . . 5.658 Izredna gld. Skupaj gld. 30.800 31.426 28.580 30.323 24.850 25.463 19.720 22.870 21.211 22.720 20.050 18.400 296.413 16.116 280.297 37.112 14.763 2.580 334.752 2.868 140 1.150 500 800 200 1.100 1.250 453 14.763 250 2.580 3.053 — —   280.297 1.100 1.250 37.112 453 14.763 250 2.580 337.805 2.868 140 1.150 500 800 200 5.658 Po trebščina. III. Nagrade in podpore. Nagrade: 1. Veroučiteljem štirirazrednih šol, neizpremeujeno . . 2. Odškodnine za vožnje veroučiteljem . 3.223 gld. se zvišajo za 52 ,, za excurrendo-šolo v Podkraju v okraju radeškem ter se nasvetuje  3. 5 pomožnim učiteljem v Ljubljani po 400 gld. .neizpre- menjeno  4. 6 frančiškanom v Novem Mestu, neizpremenjeno . . 5. Frančiškanu kot vodji deške šole v Novem Mestu opra- vilno doklado, neizpremenjeno  6. Šolskemu slugi v Ljubljani, neizpremenjeno .... 7. Šolskernu slugi v Novem Mestu, neizpremenjeno . . 8. Za vzdrževanje rednih šol za silo, neizpremenjeno 9. Za druge šole s tem poukom, neizpremenjeno . . . 10. Za excurrendo-šole, neizpremenjeno  11. Za pouk v kmetijstvu, neizpremenjeno  12. Za pouk v ženskih ročnih delih v šolah na ljubljan- skem barju, neizpremenjeno  13. Za druge šole s tem poukom, neizpremenjeno . . . 14. Za namestovanje in sicer: a) posvetnim učiteljem za pouk veronauka, neizpremenjeno  b) obolelih in drugače zadržanih učiteljev in za pomnožene opravke, neizpremenjeno  P o d p o r e vsled bolezni in drugih nezgod, neizpremenjeno . . Braginjske priklade in druge podpore: 1. Draginjske priklade za učitelje in učiteljice v Ljubljani, ki nimajo naturalnega stanovanja in stalnega dopusta, ia sicer: a) šolskima voditeljema I. plačilnega razreda po 40 gld 80 gld. b) U-iteljem I. in II. plačilnega razreda po 50 gld 700 „ c) učiteljem III. plačil. razredapo70gld. 700 , d) u.iteljicam I., II. in III. plačilnega razreda po 30 gld 390 „ e) šolskemu slugi Štefanu Benčina . 30 , skupaj Redna gld. Izredna gld. 2. Podpore drugim stalno nameščenim učiteljem in učiteljicam, in sicer: a) vsem učiteljem IV. plačilnega raz- reda po 50 gld 5.500 gld. b) vsem učiteljicam IV. plačilnega razreda po 30 gld  c) učiteljem II. ra III. plačilnega razreda izven Ljubljane, kateri ne vživajo natural. stanovanja po 50 gld. d) drugim učiteljem in šolskim voditeljem II. in III. plačilnega razreda izven Ljubljane  3.300 3.100 1.000 skupaj 3.520 — 3.275 — 2.000 — 1.050 — 50 .— 300 — 80 4.260 — 2.585 1.600 60 1.000 1.800 465 — 4.000 — 2.000 — Skupaj gld. 3.520 3.275 2.000 1.050 50 300 80 4.260 1.000 2.585 1.600 60 465 4.000 2.000 1.900 1.900 12.900 12.900 Vsota ad III. 25.245 17.600 42.845 Potrebščina. Redna Izredna Skupaj IV. Pokojnine učiteljskih rdoT, gid. gid. gid. neizpremenjeno 344) —_ 340 V. Miloščine, neizpiemenjeno 217 217 VI. Različni troški, in sicer: popotni in selitveni troški, povradila itd. . 600 —- 600 Po vzetek: Aktivitetni užitki uditeljev 334.752 3.053 337.805 Dotacije 5.658 — 5.658 Nagrade in podpore 25.245 17.600 39.405 Pokojnine uditeljskih vdov 340 — 340 Milošdine 217 — 217 Razlidni troški 600 — 600 Glavna vsota potrebšdine . . 366.812 20.653 387.465 Pokritje. Redno Izredno Skupaj I. Oblegacijske obresti g-d. gid. gid. neizpremenjeno 3.847 — 3.847 II. Doneski: Aversum udnega zaklada, neizpremenjeno .... 1.294 — 1.294 Od verskega zaklada, neizpremenjeno 213 — 213 Od ljubljanskega škofijstva, neizpremenjeno .... 105 — 105 Od cerkev in kapelic ljubljanske škofije, neizpremenjeno 756 — 756 Od zapušein po predlogu deželnega od- bora 14.000 gld. Finandni odsek nasvetuje vsled vedjih dohodkov poslednjjh let več za . . 1.000 , tedaj 15.000 — 15.000 Od uditeljske ustanove Janeza VVittreicha, neizpre- menjeno 420 — 420 Državni donesek, neizpremenjeno 2.172 — 2.172 Od deželnega odbora v Poredu za šolo na Ostrožnem Brdu, neizpremenjeno 100 — 100 Od deželnega odbora v Gradcu za šolo v Motniku, neizpremenjeno 180 — ,.^'JP Vsota ad II 20.240 - 20.240 III. Doneski od dežele po prikladi na davke, glej na koncu — — — IV. Različni dohodki: Povradila in drugi sludajni dohodki, neizprernenjeno . — 100 Užitki od njiv, travnikov in gozdov, neizpremenjeno . 82 — Vsota ad IV • Ši 100 182 100 82 Pokritje. Bedno Izredno Skupaj Povzetek. gid. gw. gw. Vsota ad 1 3.747 — 3.847 Vsota ad II 20.240 — 20.240 Vsota ad IV , . 82 100 182 Glavna vsota . . 24.169 100 24.269 Ako skupno pokritje primerjamo s potrebšdino v znesku 366.812 20.653 387.465 se kaže primanjkljaja 342.643 20.553 363.196 kateri naj se na podlagi § _., 2. odstavek dež. zak. z dne 28. grudna 1884., poravna z 100/o priklado na dokladi za deželni zaklad podvržene neposrednje davke, ki so po dvžavnem proradunn za leto 1896. predpisani z 1,567.105 gld. 10°/0 šolska priklada znaša torej — — 156.710 tako da bode pokriti iz deželnega zaklada še . . . — — 206.486 to je za 11.012 gld. ved kakor leta 1896. Finančni pdsek tedaj predlga: Visoki deželni zbor skleni: 1.) Prpračun nprmalnega šolskega zaklada za 1. 1897. s potrebščino 387.465 gld. in s ppkritjem 24.269 „ tedaj s primanjkljajera 363.196 gld. se odobruje. 2.) V pokritje tega primanjkljaja se bode 1. 1897. ppbirala lO°/o priklada na celo predpisano svoto vseh direktnih davkov, torej zlasti od rednega davka z vsemi državnirni prikladami vred, to je zemljiškega, hišno-najemninskega in hišno-razrednega davka, pridobitnega in dohodninskega davka po vsej deželi. Daljni nedpstatek v znesku 206.486 gld. je pokriti iz deželnega zaklada. 3.) Deželnemu odboru se naroča, da sklepu ppd točko 2. izposluje Najvišje pptrjenje. 4.) V poglavju III. ,,Potrebščina" dovoljuje se c. kr. deželnerau šolskemu svetu vireraent po dogovoru z deželnim odborora. 5.) Potrebščine normalnega šolskega zaklada za leto 1896., katere bi utegnile nastati vsled pravokrepnih naredeb deželnega šolskega sveta dogovorno z deželnim odborom ter bi presegale proračun, je pokriti iz blagajniških preostankov z leta 1896. Resolucije. I. Deželnemu pdboru se naroca: 1.) poučiti se natanko o tern, kako bi se dalo graotno stanje kranjskega ljudskega učiteljstva zbpljšati in osobito zakone z dne 29. mal. travna 1873, št. 22, 9. marca 1879, št. 13 in 29. listopada 1890, št. 23 dež. zak., času primernp izpreraeniti; 2.) da v prihodnjera zasedanju vis. deželnemu zboru predloži načrt zakona, s katerim bi se deželni zakon z dne 28. grudna 1884, št. 1 (§ 2.) izpremenil tako, da bi se vsa potrebščina norraalnega šolskega zaklada pokrivala s posebno šolsko naklado. II. Visoka c. kr. vlada se vnovič pozivlja, da v svrho boljšega nadzorovanja šolstva čim preje imenuje posebnega deželnega šolskega nadzornika za ljudske šole na Kranjskem in da eventuvalno predloži načrt zakona glede stalnih okrajnih šolskih nadzornikov po vzgledu zakona z dne 8. rožnika 1892, št. 92, za Galicijo. III. Resolucija dr. Iv. Tavčarja: C kr. vlada se pozivlje, da začne vsako leto doprinašati s primerno svoto za potrebščino ljudskega šolstva na Kranjskem, dež. odboru pa se naroča, da stopi s c. kr. vlado takoj v dogovor. V Ljubljani, dne 19. svečana 1897. Dr. Papež, nadeinik. Fr. Višnikar, porodevalec