Stev. 14» V Ljubljani, dne 3. aprila 1919. Leto XXXI\ LA Aaofti la diaf. ta). drlan K I«"—J — P«im«H ttarllk. m prodali« p* ......................— GLASILO JUGOSLOVANSKE : : KMETSKE ZVEZE : : Socialna demokracija. i. Namen socialne demokracije. Socialna demokracija je politična rfranka, ki hoče z javnim političnim delovanjem pripomoči delavskemu stanu do boljšega obstanka. V ta namen se socialna demokracija poslužuje razrednega boja; bojuje se predvsem proti kapitalizmu, ,■%■». tudi proti vsem drugim stanovom za pravico proletariata, to je, za pravice delavskih slojev, ki nimajo nič drugega kakor stroke in delo svojih rok. Ta-boj vrši socialna demokracija javno, po časopisju, na shodih in v zbornicah. Namen socialnc demokracije je, družbo, to je, naše gospodarske, javno in politično življenje, socialtzi-rnti, to se pravi; vsa proizvajalna sredstva in vse vire novih vrednot, vso industrijo in veliko obrt vzeti privatnim lastnikom, zakonito in proli odškodnini, ter jih izročiti v iast socialni državi, to se pravi, delavstvu samemu. Tovarne, rudokope, banke, veleposestva in industrijska podjetja hoče socialna demokracija proti primerni denarni odškodnini vzeti dosedanjim zasebnim lastnikom in jih postaviti v službo skupnosti; iastr/.ca takih podjetij naj bo država, upravlja naj jih posebni svet, obstoječ iz delavstva in uradništva, ki je pri dotičnem podjetju zaposleno, ter iz zastopnikov državne uprave. Delavcc bi postal tako solastnik d«tične tovame, ne bi bil več samo plačan najemnik, ampak bi itnel tudi del dobička, Iti ga dotično podjetie (banka, železnica) neui. Tako bi se denar nc stekal samo v Afcpih podjetnikov-kapitalistov, ampak bi se sccializiral, šel bi med široke delavske mase. Njihov končni namen, katerega tudi ne skrivajo, je, da odstranijo vsako zasebno last, tudi kmetovo. Da to dosežejo, hočejo socialni demokratje, s pomočjo svojega časopisja in volilno agitacijo, dobiti politično premoč v svoje roke in s tem oblast v državi. Če se jim to posreči, svoje namene lahko izvrše. Vabljiv je ta socialno-demokratski program, zlasti za trpeče delavske sloje, vab-jjiv za malega obrtnika, za tovarniškega in kmetskega delavca, Irna tudi nekaj opravičenih zahtev v sebi. Kateri krščanski tfovek ne odobrava boja proti kapitalizmu? Pravičnost naravnost zahteva, da delavcc toliko zasluži, da lahko brez posebnih težav živi sebe in družino. Toda način, kako hoče socialna demokracija tc svoje opravičene zahteve izpeljati, je silno zmoten, ta-'i40 zmoten, da bi, če bi ga izpeljali, izpod-kepal temelje človeške družbe. Splil la do-pUi M poU> IJ.jo i Ured-alitra ,fia-m.lfab.«, Ljubljana, -Kopitarjeva oltca. — Naročnina, reklamacij, la laskati pai lipramlitTU„JQoraollaba", iiiiHiu.. Ljubljana, Kopitarjeva ulica, t . T-r—rP-T 2. Zmote socialne demokracije. Zmote socialne demokracije so trojne vrste: verske in cerkvcno-politične, soci-alno-politične in gospodarske, , a) Verske in ccrkveno-politične zmote. Temeljna in najbolj usodna zmota je zmota o bistvu vere, je napačno pojmovanje vere. Vera socialne demokracije je materializem, lo je vera, da ni osebnega Roga, da ni duše; da ni posmrtnosti. Socialnemu demokratu je vse samo materia, to je: mrtva snov; človek jc žival. Za človeka imn vrednost samo lo, kar ima gospodarsko vrednost, orodje, blago, zemlja, denar. Vera v Boj|a ja prevara. Vera je zasebna stvar, pravijo socialni demokratje; zato zahtevajo, naj se Cerkev loči od države, naj se smatrajo verske družbe kot zasebna društva. Zato zahtevajo tudi, da bodi šola svetna, brez verskega pouka. Zato sc bojujejo proli Cerkvi in duhovščini, Na Ruskem so boljševiki, najradikal-nejši socialisti, ki hočejo revolucijo in upor in nasilje zanesli po vsem svetu in tako uničiti imperializem in kapitalizem, odpravili so verouk iz šol, zapirajo cerkvc in preganjajo duhovnike. Na Ogrskem so komunisti, takoj ko so pred nekaj dnevi prišli do vlade, odpravili iz šol verouk. Kakšne strašne zmote! Človek naj bi nc imel večnega cilja n.^d zvezdami! Naj bi imel samo ta namen, d'i se ubiji in trudi nekaj let za to bedno življenje, polom pa naj pogine kakor žival! Ali ne govori naš razum drugače? Ali se ne upira v meni vse proti tej strašni misli? fn verouk iz naših krščanskih šol? Tisti nauk naj vržemo iz šol, ki je za reveža, zapuščenega, ponižanega, zatiranega, največji, tolažb;.? Tisto vero naj vržemo iz naših šol, ki sin nam jo prinesla slovanska blagovestnika Ciril in Metod, vero, ki nam jc ohranila obstoj in narodnost, vero, za katf.ro so untirali v turških bojih naši predniki? To bi bil pogin slovenskega naroda, b) Socialno-poSUičce rnicfe. Prva socialno-politična zmota je zmota o izviru socialne oblasti. Kakor liberalizem, tako tudi socialna demokracija uči, da je ljudska volja vir vse oblasti in vsega prava. Odtod izvaja, c!a je popolna demokracija edino upravičen način vladanja in da jc vsakn druga vladavina le organizacija nasilja in izkoriščanja, — Kako zmoten je ta nauk, nam jasuo dokazujejo dogodili na Ruskem, Nemškem in Ogrskem, kjer jc na mesto r>?.s;lnih vladarjev stopilo šc hujše, neprimerno hujše nasilje boljSp- vikov, špartakistov in komunistov (tira? nija mase). Tudi zmotni nauk o popolni enakost vseh je povzela socialna demokracija iz liberalizma. Socialna demokracija hoče odpraviti vse družabne razlike; zato tudi zahteva, da sc odpravi zakon in uvede svo-bodrs ljubezen. Zcpet strašna zmota! Najprej ni res in ne bo nikoli res, da bi bili vsi enaki. Že z ozirom na premoženje in družabne razmere jc to nemogoče. Kdor je bolj priden, bolj sposoben, bo vedno več imel in več veljal kakor tisti, ki je len in nič ne vc in nič ne zna, Jc že tako na svetu, in hvala Bogu,, da je tako. Še strašnejša je zmota o svobodni ljubezni. Vzemite zakonski zvezi zakramentalni, verski značaj in pokopali sta družinsko življsnje in s l«n državo in človeško družbo. Z:v,t-.!.na in kvarna je dalje socialno-demoltralnka zahteva, da naj se proizvajalna sredstva in sploh vse življenje popolnoma socializira. Ta zahteva daje v gospodarskem oziru vso oblast družbi, jemlje posamezniku pravico do zasebne lasti, ne upošteva posebnosti posameznika, omejuje njegovo svobodno voljo in samoodločbo, ki pristoji človeku do gotove meje no naravi sami. Ta zahteva pa pozablja tudi na tisto resnico, ki jo našo ljudstvo izraža z besedami: V španoviji pes crka. c) Gospodarske zir.ota. Zmota o zasebni lastninski pravici, češ, da jo zasebna lastnina sploh krivična in vir vsega zla. Socialisti uče, da je vsak kapitalist in podjetnik v bistvu oderuh. Od'oJ zahteva razlastitve, ki jc opravičena le, čc na eni strani veliko bogastva, na drugi pa toliko revščine, da ji ni mogoče drugače odpomoei. Socialni demokratje precenjujejo gcspcJarsko delo in prezirajo duševno, kakor da ni dclavec, kdor ne dela z rokami. Temeljna zmcln njihova pa jc tudi tukaj njihovo n .'ct:a!bt«.čao (brezversko) ocjmovanjc gospodarstva, Gospodarskoživ-ljcnje — pravijo, — nima z vero nič opravili. Mi pa jih vprašamo: Ali ne veljajo bož'c zapovedi: Ne lcrarlt, ne goliufaj, ne odiraj, plačuj delavca pošteno — ali nc veljajo te zapovedi tudi v gospodarskem življenju? In dalje: Ali nimajo te zahteve, za katere sc ravno socialni demokratje potegujejo, svojega najvišjega potrdila v krščanski veri? Ali nc segajo nauki krščanske vere v vse, prav vse pojave človeškega življenja, zasebnega in javnega? In ali ni vsolt težav in neprilik v človeškem življenju kriv človek, sam, če prezira in krši zapovedi in nrtuke krščanstva? Ali nimamo avno v sedanji svetovni zmešnjavi strašnega dokaza, kam zabredejo narodi in človeštvo brez vere in brez Boga? Zakaj ne aorcjo skleniti v Parizu tako težko pričakovanega mir«? Ker ga delajo na podlagi tapitalisličnega imperializma brez krščan-ikc pravičnosti. Brez vere v Boga, brez vere v posmrtnost, brez vere v onstransko trečo, se ne da premesUti nasprotje med imperializmom in svobodo, med vlado in frodložnikl, med kapitalizmom in revščino. Ker socialna demokracija zameta vero $ Boga in v nsumrjočo dušo, so njeni na-aki zmotni in pogubni. Zato socialno demokracijo naše ljudstvo odklanja in se Oklepa stranke, ki jc zapisala na svoj prapor krščanski socializem napram vsem ilojem, ki obsega krščansko pravičnost in krščansko ljubezen. Samo krščanska pravičnost in ljubezen, samo krščanski socializem, more rešiti socialno vprašanje in /sa druga velika vprašanja, ki sedaj gib-|ejo svet Iz Kmetskih Zvez. Radovljica. Dne 23. marca je bil v tu- Kjšnjcin Ljudskem Domu oip sestanek lciovafccv iz okoliških občin. Poročal je v imenu Slov, Ljudske Stranke dr, Kulo-vec iz Ljubljane o potrebi organizacije kmetov v Kmetskih Zvezah, ki se bodo osnovale po celi Jugoslaviji, Vse sc zdru-iujc, dclavec, obrtnik, uradnik, tudi kmet ne sme sam korakat, ako hoče kaj doseči, ampak le združen v močnih kmetskih zvezah bo lahko uspešno stavil svoje zahteve pri državni upravi. Kmet ne zameta drugih stanov, vsi so potrebni, en stan je navezan pa drugega, toda za svoj kmetski stan zahteva največ državne obrambe, ker je kmet steber države, ki vse vzdržuje. Iz tega sia&ča zameta socijalne demokrate, ki c::nar.'; i,'o .stanovski boj in ki imajo v svo-jci.i načrtu podržaviti vso zasebno posest in iz > ar.io.stojnih kmetov napraviti državne najemnike. Naš kmet je pa tudi kristjan, zalo hoče po svojih poslancih v državni politiki braniti krščanski zakon in krščansko šolo ter svobodo verskega prepričanja. Na sestanku se je razvnel živahen razgovor o potrebi ustanovitve gospodarske zadruge, ki bo prevzela nakup in prodajo kmetskih pridelkov. Sprejete so bile resolucije za vpeljavo živinskih sejmov, za eamenjavo sedanjih žigosanih bankovcev z novim začasnim državnim denarjem ter proti morebitni nameri vpeljati »poletni čas«. Sad zadevnega shoda je bila ustanovitev Kmetske Zveze za vse občine radovljiškega sodnega okraja razen Bohinja, ki je enako Zvezo že osnoval. Novi člani k Kmetski Zvezi naj se priglašajo pri načelnikih krajevnih odborov Slov. Ljudske Stranke, Z Vrhnike. Kmetska Zveza za sodni okraj Vrhnika je imela polnoštevilno od-borovo sejo ter je po daljši jako živahni de-da sc pošlje vodstvu V, L, S. V izpolnitev sledeče resolucije: 1. Za vse volitve naj sc upeljejo štiri kurije, in sicer kmetska, obrtnika, uradniška in delavska. r Vodstvo V, L, S, naj skliče vsak slan zase k posvetovanju ter noj deluje na to, da sc sklene v državnem zboru zakon, da uredi volilne imenike tako, da vsak stan po svojem poklicu ločeno voli. 3, Za kmetske dclavce naj se upelje prisilno starostno zavarovanje! za slučaj poškodbe ali bolezni pa naj ostanejo stari zakoni v veljavi. Za kmetske posestnike pa naj bo starostno zavarovanje prostovoljno, 4, Časopis »Domoljub* naj izhaja še pod sedanjim imenom. Odločilni vpliv nad njim naj imajo Kmetske Zveze, 5. Glede zavarovalnice za živino naj preskrbi vodstvo V. t. S. načrt ter naj ga razpošlje vsem Kmetskinv Zvezan), da ga prouče, 6. Kmetske Zveze za sodne okraje naj ostanejo; v posameznih občinah naj se pa ustanove pododbori. 7 Pravila Kmetskih Zvez naj sc nemudoma pošljejo v pretres vsem zvezam, da jih preučijo in šele potem naj se dajo vladi v potrdilo, 8, V, L, S. naj zahteva, da se tako} ustanovi Kmetska zbornica za Slovenijo pod vplivom okrajnilr Kmetskih Zvez. g Izvrševalni odbor Bohinjske Kmetske Zveze je v svoji prvi seji, ki se je vršila 23, marca 1919 v Češnjici obravnaval med drugim sledeče; a) Sprejela se je resolucija, da komisija za agrarne operacije v Ljubljani še ostane in priporočala previdnost pri projetktirani komasaciji zemljišč, b) Odposlala se je prošnja na po-verjeništvo za kmetijstvo glede letošnje paše po erarnih gozdih in deželnemu pred-sedniitvu glede inženira, ki naj napravi načrt in proračun za elektriko za ves Bohinj. c) Priporočili sta se prošnji interesentov zadevajoči pot na Koprivnik in razdelitev nekega sveta v podobčini Češ-njica, d) Okrajnemu glavarstvu se je odposlala želja za zopetno ureditev uradnih dni, in sicer enkrat na Boh, Bistrici, drugič v Srednji vasi, e) Pozvalo se je deželno vlado, da pravočasno preskrbi cepivo proti rdečici ter naroči živinozdravniku, da cepi vsaj koncem maja povsod v Bohinju, ne izključivši oddaljenega Koprivnika, Uradniške plače. (Dopis z dežele,) Brali smo naznanilo, da se je ministrski svet pečal s predlogom o povišanju uradniških plač. Razvrstiti se namerava uradništvo celo tako, kakor je razvrščeno sedaj — v enajst razredov in vsak razred ima poleg tega več razpredelkov. Plača v 10. razredu bi znašala z doklado vred od 3360 do 3960 dinarov, v 8. razredu od 5680 do 7689 dinarov. Torej približno toliko dinarov, kolikor sedaj kron. Ker znaša vladni kurz: 100 dinarov 250 kron, se torej morajo zgo-rajšnje vsote pomnožiti z dva in polkrat, če hočemo dobiti znesek v kronah. Potemtakem bi prišlo v 10. razredu kacih 8000 K, v razredu približno 15.000 K in v 7. razredu 17 500 K. Uradniki z vseučiliško izobrazbo morejo dospeti v 7. razred, urad- niki s srednje-žolsko maturo v 8, ia urad-aiki brit mata?« 9. razred. Ta zadeva sc tiče v prvi vrsti uradni, kov samih, ki so med vojsko vsled draginji in nizke vrednosti denarja res veliko trpe H. Kdo nc bo zmožnim možem/ki delajo t glavo, privoščili primernega plačila, po-sebno sedaj, ko bodo vendar uradniki kri ljudske krvi? Kakor sc jc uradnikom godilo med vojsko, ni čuda, če sc je marsikdo kesal: zakaj sem Študiral, da sedaj celo črnega kruha stradam, A če sc govori o zvi. šanju uradniških plač, zadene to prav občutno vse državljane, pred vsem davkoplačevalec in produktivne stanove, V stari Avstriji smo tolikrat slišali pritožbo, da imamo preveč uradnikov in da uradništvo primeroma nikjer toliko ne sta nc kakor v Avstriji, Opazovalo se jc lahko, če sc je kje kak urad podržavil, da je navadno bilo kmalu treba več uradniških moči kakor prej, Nc maramo, da bi se kaj takega moglo očitati Jugoslaviji. Sedaj živimo v strašni gospodarski revoluciji, Nobena cena več nc drii, tako da že skoro ne vemo več, kaj je še pravično in kaj je oderuško. Zato si ves svet želi, da tudi v tem oziru pridemo do reda in mira, da bo vsaka stvar imela res toliko cene, kolikor je vredna in da bo vsak delavec služil, kolikor po svojem trudu in 6voji i z-obrazbi zasluži. Treba bo iskati ključev izza predvojnega časa, da se zopet vpelje urejeno gospodarstvo. Sedaj odločuje samo umazan dobiček. Zato ni čuda če smo slišali vzklikniti revnega meža: »Če bo šlo tako naprej, mora revno ljudstvo vse doiti.« V tem smislu mora zastaviti državna uprava. Če sc zvišajo plače uradnikom, bo to zapustilo — kakor že mnogokrat — dolg rep za seboj. Potem se bodo oglasili zasebni uradniki, trgovski sotrudniki, trgovci, rokodelci po mestih in na deželi, posli, delavci itd., tudi mi moranro priti na vrsto. Torej povišanja uradniških plač ne gre presojati kot zadevo, tičočo se samo uradnikov, ampak kot zadevo, ki sc tiče skupnega narodnega gospodarstva; za to se more in mora rešiti le s pravičnim uvaževanjeiu zahtev in potreb vseh delavcev, ki delajo zrokoinzglavo Nedavno so bile razpisane službe orožnikov po 200 dinarov na mesec, to je 6000 kron na leto. Objavljene so bile pa tudi na novo urejene učiteljske plače; čez 32 let težkega dela v Soli ima učitelj pra vico do 5000 K na leto. Vzemimo, da gre kak orožnik med Arnavte, in priznajmo mu, da zasluži 6000 K; a v rednih razmerah, oziraje se na. delo in redno izobrazbo orožnikov — kdo bi mogel reči, da je njegovo delo več vredno kakor osivelega učitelja v šoli? Zato kmetje hočemo, da naši po slanci zahtevajo, da se s stalnim povišanjem uradniških plač počaka, da se ustali veljava denarja. Nadalje — uvidi vsakdo, četudi nima pet talentov v glavi, da gre tu za vse stanove, tudi za kmeta, kateremu pa nihče ne bo narekoval višjih dohodkov. Če *>' sam ne bo pomagal. Dohodninski davek. (Piše kmetovalec iz ptujskega okraja.) Mnogim bremenom, katera tlačijo kakor mora kmetski stan, se je pridružil še nepovabljen gost: dohodninski davek, kateri pa se je posebno v veliki meri naložil kmetom nekaterih krajev ptujskega okraja, tako da dotičnih bremen skoraj ni mogoče nositi. Res je, da je to že izvrševala stara avstrijska vlada, toda od nove Deželne vlade bi toliko pričakovali, da smo kmetje vsaj toliko zaslužili, da bi vlada vse tiste neresnične podatke zavrgla ter zahtevala potom davčnih oblasti nove napovedbe osebna dohodnine ter bi se na podlagi teh novih napovedb naložil dohodninski davek, katerega bi tudi vsak rad palčal, nc pa tako, kakor se ;e sedaj storilo. Ali so potem lo res dohodki, kakor trdi neki davčni upravitelj, na primer: če si kmet kupi za sebe in za družino obleko, ter plača za njo 3000 do 4000 K. Kajneda, gospodje, to so vse dohodki? Kakor je opaziti pri tej naložitvi dohodninskega davka, imajo pred vsem glavno besedo razni naši narodni nasprotniki. Nesrečni birokratizem, velika nesreča za vsako državo, torej spet dviga glavo, in *reba se ga je previdno varovati, da nas spet ne dobi v svoje kremplje. Torej vlada, malo več pozornosti sedaj — ker sicer bc prepozno, ker si lahko vzame za zgled bivšo Avstrno, katero je nemški birokratizem in imcerializcin pahnil v globok prepad. Tedenske novice. t / Jugoslavija. j Regent Aleksander pride menda koncem prihodnjega meseca v Ljubljano, j Kupčija o nas, pa brez nas. V Parizu sede štirje možakarji in se žogajo z narodi. Italijani sedaj zahtevajo zase celo — Beljak in Ziijsko dolino. Štirje možakarji bodo seveda zato. j Naši poslanci za demokratičen voliv-ai red. V narodnem predstavništvu je govoril član »Jugoslovanskega kluba« Stanko Banič in zahteval splošno, enako, tajno in proporcijonalno volivno pravico. Zahteval je tudi, da se kmetijska preosnova čim preje izvrši. j Radič pod ključem. Znani vodja hrvatske veljačke stranke, kateri najbolj raje zoper edinstveno državo in po katerega vzorcu hočejo naši kmetski liberalci ustvariti novo kmetsko stranko, so v Zagrebu zaprli, ker je menda v zvezi z Italijani in Mažari. j Socialni demokratje v opoziciji. Socialni demokratski zastopniki v ministrstvu in pokrajinskih vladah so izstopili od svojih mest in prestopajo y opozicijo napram vladi. j 6 miljard kron bankovcev je bilo žigosanih v Jugoslaviji, j 2 vagona masti so hoteli utihotapiti «em$ki železničarji v Nemško Avstrijo. V Mariboru so mast zaplenaili in jo dali na razpolago mestni aprovizarijL j Naših ujetnikov v Trst« je 3009. Njihovo stanje je brezupno. j 105 letna žena. V selit Goltješnici pri ZepCtt v Bosni je 14. t. m. umrla 105 letna starka Dragiševič, Domače novice. d Shod S. L. S. v Šmartinu, (Spodnji Tuhinj). Dne 23. marca po jutranjem cerkvenem opravilu se je vršil v Smartinu zelo dobro obiskan shod. G. dr. Mohorič je v prav poljudnem govoru razložil političen položaj; pojasnil vrednost našega papirnatega denarja in vojnih posojil. Priporočal je zbranim možem, naj se organizirajo v Kmetsko Zvezo, ker le dobro organizirani bodo dosegli, česar jc potreba za procvit kmetskega stanu. Ko sc je izvolil krajevni odbor S. L. S. — 12 mož — se je zaključil lepo uspeli shod, ki je jasno pokazal, da je šmartinsko ljudstvo, s prav neznatnimi izjemami, trdno in neomajno v taboru S, L, S, Enako prav dobro obiskani shod sc je vršil isti dan po službi božji ob 11, uri v Zg. Tuhinju. d V Št. Vidu pri Zatičini se je vršil na praj.nik Marijinega Oznanenja veličasten shod S. L. S. Zborovanje jc vodil g. učitelj Lovro J e v n i k a r , ki je v pozdravnem gevoru pohvalil strankarsko zavednost naših Dolenjcev in pozival, da se do zadnjega moža združijo v ustanovljeni Kmetski zvezi. Na shod je prihitelo nad 600 vrlih mož in žena. O političnem položaju, o gospodarskem programu naše ljudske stranke in o stanovski organieaciji je poročal dr. Ivan Stanovnik. Shod je z živahnim pritrjevanjem sprejel resolucije, ki so bile sprejete teden poprej na shodu v Vel. Gabru, — Na shod je prišlo tudi nekaj pristašev J. D. S., ali liberalne stranke, ki so hoteli naš shod motiti Ta nakana se jim ni posrečila. Videlo pa jc vsaj ljudstvo, kateri so tisti, Id spadajo v nasprotno stranko. Vsi smo prepričanja, da je bil zadnji čas, da smo ustanovil: Kmetsko zvezo, h kateri vsi pristopimo, da Se bomo lahko tako združeni sami po svojih zastopnikih potegnili za svoje koristi. d Shod S. L. S. v Tržiču je bil v nedeljo 23. marca ob veliki udeležbi v »Našem Domu«. Na shodu, ki mu je predsedoval g. tov. Gregorec sta poročala dr. Stanovnik o političnem položaju in g. Podlesnik o organizaciji. Sprejetih je bilo več jako koristnih predlogov za trg in okolico. Sklenilo se je prositi vlado za ustanovitev meščanske in gospodinjske šole, starostno in nezgodno zavarovanje za delavstvo, večjo skrb za aprovizacijo, zastopstvo krščanskega ljudstva in učiteljstva v višjem šolskem svetu. Ob enem se je protestiralo proti laški zasedbi naših krajev in pohvalo vlado, naj si prizadeva dobiti čim preje naše ujetnike z Laškega. Shod je bil lep in koristen, brez vsakega zabavljanja, kakršno je v navadi pri vseh socialnodem-.Vra^ tičnih shodih. d Veličasten shod S. L. S. se je vršil 23. marca v Kočevju. Govoril je poslanec Škulj in nato se je izvolil krajevni odbor. Tako si je postavila močna Ljudska stranka tudi v Kočevju trdno postojanko. d To so pa res »neodvisni«. Liberalce je sram svojega imena in tudi dobro vedo, da na kmetih prav nič ne opravijo, ako pri-• de jo s pravo barvo na dan. Zato pa lovijo kmete s tem, da jim ustanavljajo »neodvisno« kmetsko stranko in volijo v to zvezo kmete vseh strank. Če pa pogledamo voditelje te »neodvisne« kmetske stranke, vidimo da so pristni liberalci. V dokaz to-mu bodi pribito, da so bili nedavno voditelji »neodvisne« kmetske zveze v Ljubljani pri voditeljih J. D. S. (liberalne) stranke in zahtevali od njih, da jim že sedaj zagotovo za prihodnje volitve nekaj mandatov. Seveda to ni bilo všeč liberalnim doktorjem, da bi tudi kmet, četudi »neodvisen«, sedel v njihovi družbi, odkloniti si pa tudi niso upali takoj. Zato so izvolili štiri doktorje J. D. S. kot odsek, ki naj proučuje, ali bi kazalo dati tudi kmetom kako zastopstvo pri prihodnjih volitvah. Kmetje, ali se vam še zdaj ne odpirajo oči, da liberalec in kmet nista za eno družbo in da so »neodvisni«, dokler agitirajo in vpijejo po shodih, drugače pa so privesek liberalnih dohtarjev. Za zavedne kmete je mesto edinole v Kmetskili Zvezah, ki jih ustanavlja naša Ljudska Stranka. d Nepoštenost Vlada jc imenovala nadzornika, oziroma upraviteja za vse Auerspegove gozde g. Ourada, ki se naseli v ta namen v Soteski. V posameznih krajih pa bodo poleg tega imenovani še poslovodji, ki bodo upravljali knezove gozde. Preden je še vlada to uradno naznanila, so liberalni zastopniki pri vladi potom tajništva JDS poslali na ribniške okrajne organizacije oklic, da ic vse to storila liberalna stranka in da naj krajevne organizacijo JDS naznanijo ljudem, kam naj se obračajo glede knezovih gozdov. Vprašamo dc-žetno vlado, če veljajo vladne odredbe samo za liberalce in da se bo zopet delalo po starem Tavčarjevem reccptu: Liberalcem groš, klerikalcem knof, in če so liberalne krajevne organizacije izvršilni orga-f ni deželne vlade? Na vsak način pa mi n3 razumemo koalicije strank tako, da bi liberalci čisto ncliberalno hodili po naših pristaših. Vrgli smo stari režim v lastni stranki, ker se je pregrešil zoper pravič-r nost, in z isto močjo bomo odstranili vsak poskus liberalnih krivic. Gospodje, sami ste začeli boj, Čc se ga ubraniti ne moremo, sprejemamo. Radi verjamemo g. podpredsedniku deželne vlade dr. Žerjavu, ki sedaj izjavlja, da je on tu postopal popolnoma nepristransko, ali da liberalna stranka zlorablja vladne odredbe v svoje strankarske koristi, tega ne bomo prenašali, d To je svoboda. Da so socijalni de-mokratje silno svobodoliubni ljudje, to vri vemo. Saj hočejo po vseh tovarnah pometati naše delavce na cesto, če nečejo trobiti v njihov rog. To je talcozvana »svoboda vesli«, kakor jo umevajo socialni de-mokratje. »Tako tn-sli, kakor jaz, ali pa na cesti pogini.« Boljševiki na Ogrskem, to najbolj skrajno krilo socijalne demokracije, so dali volivno pravico tudi največjim iumpom, med tistimi, ki je nimajo, so umo-bolni in duhovniki. Res zlati čari se nam obetajo, kadar prodrejo med naše mračno ljudstvo žarki soc.-demokratske svobode! d Nc priobčimo. Iz Laz pri Cirkniškctn jezeru na-n nekdo v brezimnem dopr»»t poroča, da nekatera ondotna dekleta uhajajo k Itali iinom, da s-e z njimi skupaj fotograf ujej o, Ker dopis nima podpisa in ker l ,e nam zadeva ne zdi čisto verjetna, zalo iopisa no priobčimo. . .. , * »Orel«. Orlovska Zveza pnreui od I. do 12. aprila 1919 oiganizatorični in tehnični tečaj ra svoje člane. d Brezplačna zdravniška ordinacija za Bbožne se vrši od 1. aprila t. 1. dalje kakor pred vojno zopet samo na rešdni po-Itaji v Mestnem domu vsak delavnik ob 10, uri dopoldne. Izkazati se je treba z ibožnim listom mestnega magistrata. d Zopet nadležne legitimacije. Bel- Jraje ki uradni list javlja, da se mora vsak-o, ki potuje iz kraja svojega stanovanja, Izkazati 6 potno izkaznico, d Prepovedana pot! Potna dovoljenja r Nemško Avstrijo in Madžarsko se do treklica ne izdajajo zavoljo nereda, ki sc ivlja v ondotnh državah, d Za oslepele naše vojake je daroval |. Fr, Kramar, gostilničar na Glincah, 400 ;ron. Velikodušni dar je omenjeni naklonil slepcem ob priliki svoje poroke, mesto da bi bil plačal takozvano »kmetsko irango«. Prav lepa misel I Ženini posnemajte! d Umrl je 30. marca v Ljubljani veleposestnik Anton Kobi z Brega pri Borovnici, bivši deželni poslanec. Ranjki je bil globoko veren mož, dober oče, izvrsten gospodar in vnet pristaš SLS. Pokoj njegovi blagi duši! d Umrla je posestnica-vdova Marija Jerman stara 40 let, mati deveterih otrok. Ob španski hripi ji je umrl mož in dva otroka. Sprevod je pričal, kako čuti vsa okolica z nesrečnimi otroci. Skrbni materi in vrli gospodinji bodi najblažji spomin. d Umrl je na Lepi njivi pri Mozirju mnogoletni naročnik Domoljuba Matevž .Vrabič v 74. letu starosti. N, v m. p, d Ta i vin a. V noči od 25. do 26. marca, na praznik, je bila ukradena Lesjaku Ant. Iz Glogovice, pošta Št. Vid pri Zatičini, kobila s kočijo in komatom. Kočija je m-la, rumena, z belo platneno streho. Kobila je prama, z belo liso na čelu, stara 8 let. Komat je bil velik, kmečki. Če ve kdo kaj o tej tatvini, naj naznani omenjenemu. Kdor bi zamogel povedati, kje se kočija s kobilo nahaja, dobi 1000 kron nagrade, Brujjod po svetu. p Lažniva novica. Mirovna pogodba bo sklenajena do Velike noči, iako pravijo v Parizu. p Železničarji stavkajo na južni železnici od Špilja do Dunaja. Višje plače ... p Bivši ccsar Karel se je z vso svojo rodbino preselil v Švico. Pred dobrimi 600 leti je izšla iz Švice habsburška rodovina ta danes se vrača ,., p V Italiji vedno bolj vre. Italijanska locialna demokracija je izstopila iz mednarodne zveze soc. demokratov in se nagnila na stran revolucije. Po celi Italiji se |e začelo zato živahno gibanje, ki podžiga revolucionarne element". Italija zato ne-če poslati voiakov, katerih potrebuje doma, na Ogrsko; prosila je tudi Angleže, da pošlje v Italijo svoje vojake. p »Gradove zidajo v oblake.« Na Ogr-»kem vladajo boljševiki. In ljudski komisar |e govoril: »Obetamo, da bo vsak, ki hoče delati, zaslužil pod našo vlado 6voi vsak-4l danji kruh. Svobodna in srečna bodočnost čaka proletariaU No, na Ruskem, kjer tudi vladajo boljševiki, sc je izkazalo ravno nasprotno, p Med Ogrsko in entento je votska, Ententa je na Reki že izkrcala mnogo tisoč vojakov, ki sc vozijo na Ogrsko. p Proti veronauku v šolah. Boljševiška vlada na Ogrskem jc odpravila veronauk iz šol. Otroci naj se uče spoznavati da našnje družabne razmere No, to bo lepo spoznavanje! p Boljševištvo objema žc tudi Rumu- nijo, p Za Lvov se Poljaki in Ukrajinci še zmerom pretepajo, pa nc z besedami, temveč s kationi. p Češki Nemci bodo pripadali Nemški Avstriji? Čehi so bili prepričan!, da imajo češke Nemce že v žepu. Sedaj sc je pa stvar nekoliko zasukala. Ententa bi na vsak način rada zabranila priklopitev Nemške Avstrije Nemčiji in zalo ponuja prvi češke Nemcc. Naj reče kdo kar hoče, nam se zdi to pravično. Morda so zato Čehi iskali pomoči pri Italijanih, morda je zato češka vlada odstopila. Dopisi. S m a r t i n pri Kranj o. V zadnjem času je bilo pri nas, pa tudi v sosednih krajih iz cerkve pokradenih več oltarnih prtov. Na sumu |e neka slaboumna ženska, ki te stvari pri ljudeh prodaja. Ljudstvo se pred nakupom takih stvari svari, — Dne 23. marca t. 1. se je poročila gostilničarka Marija Lombar iz Gorenje Save z orožniškim podstražmojstrom Fr. Hrastnik. — V soboto, dne 23. marca t. L, je bilo v neki hiši v Stražišču v podstrešju najdeno mrtvo otroško trspio. Truplo je moraio že delj časa ležati. Zadeva se je naznanila oblasti. Brezvestna mzti doslej še ni znana. Gotovo pa se bo mora'a radi zverinskega čina zagovarjati, če ne pred svetno oblastjo, pred Oniin, kr nur nihče ne uide. Rateče na Gorenjskem, 29. sušca. Tukaj smo imeli v praznik Marijinega oznanjenja ob treh popoldne shod Slovenske Ljudske Stranke. Župnijska dvorana fe bila natlačeno polna in naši gospodarji so težko čakali, kaj jim bo povedaliz Ljubljane došli g. dr. Moho-rič. Gospod govornik nes je poučil o ročnih stvareh, ki jih moramo gospodarji vedeti. V gladko tekoči in vsem umevni besedi je govoril g. doktor skoro poldrugo uro in nič sc nismo naveličali ga poslušati. Hvala Vam, gospod doktor, v imenu vse občine za Vaša po- Iasnila. Dandanes nam je pouk in napredek še »olj potreben kakor poprej, da bomo zavedni in zvesti_ državljani Jugoslavije. RAtečanjel Take može poslušajte, ne pa krivih prerokov. Iz Boh. Bistrice. Jugoslovanska so-cijalno demokratična stranka je priredila v torek, 23. marca 1919, pri nas javen shod. Zborovalcs, večinoma železničarje in detavce, precej iz Jesenic, je pozdravil tudi načelnik bohinjske Kmetske zveze, kot sobojevnike proti kapitalizmu. Poudarjal je načelna na-sprotstva med krščanskim Icmctshim ljudstvom in socialno dcmoltracijo, ki onemogočajo združitev. Izjavil je, da bo Jugoslavija močna, ko dobita odločilno besedo pri zakonodaji jugoslovanski kmet in delavec. Govori socialistov so bili začetkoma stvarni, pozneje pa so nekateri sodrugi začeli operirati s »pnpi« in »že-gnanimi knnoni«, kar gotovo ni bilo v čast resnemu shodu resne stranke, Šmartno uri Litiji. Dne 16. t. m. je bil shod naše Slovenske Ljudske Stranke. V društveni dvorani polni mož. iantov in deklet, je na široko razlagal deželni poslanec Gale o delu stranke en kmeta. Zborovale! so tu* Protestirali proti požreSnim. Itati'*nom. —... ; m- ,n občen zbor Hranpnice in no-sojunice. Možje in iantje, ki jih jc bilo veliko, so pokazali, kako cenijo onega, ki |o vodi, _ Vsako sredo imamo v društvu gospodarska, politična in poučna predavanja. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop vsakemu prost in zastonj. — V nedeljo, 6. aprila, popoldne, bodo uprizorili predstavo »Mater Dolorosa«. Ta pred. stava je prav primerna za postni čas. Pridite jo mnogoštevilno pogledat. Iz Mirne peči. Meseca februarja nc-ko nedeljo popoldne po krščanskem nauku je imela jugoslovanska demokratična stranka (liberalna sUanka) tu v Mirni peči v šoli javen shod. Na shodu sta govorila dva govornika, eden Iz Ljubljane in neki koncipijent dr. Glo-bočnika iz Novega mesta. Prvi govornik, ki fe hotel poslušalcem obrazložiti, kako je na. stala Jugoslavija, je začel preveč neprevidno Srbe hvaliti in povzdigovati, druge slovanske narode pa zapostavljati, kar je med poslušalci izzvalo odločen protest in hrup, tako da je govornik moral kar umolkniti, ker drugače M moral zborovala! prostor zapustiti. _ Drugi govornik, advokatov koncipijent, je imel večja srečo in je na pravo struno udaril. Govoril je o tem, kako bodo vsa veleposestva razkosali in razdelili med manjše posestnike, kar je nekatere poslušalce posebno razveselilo, češ, to bo pa dobro za nes, bomo vsaj tudi siretni prišli do gruntov. Pametni možje pa pravijo, da taka delitev oe bo prinesla nobenega blagostanja. Dalje je pripovedoval, da bodo v Ju- Sostaviji bolniki dobivali zastonj zdravilo in a bodo zdravniki zastonj hodili k bolnikom, in da bo onemogli delavec, posel^ dobil na starost od države podporo itd. Govoruik je take reči klobasa!, da jih more samo on verjeti, pameten poslušalec pa nc. Če nam bo naša Jugoslavija take dobrote delila, potem jo mora samih dobrot konec biti. Saj vemo, da nobena država nc da ničesar zastonj, ia če bomo take velike dobrote uživali od Jugos a-viie, bomo pa po drugi strani morali take ogromne davke plačevati, tla sc bomo za nšesi praskali. Ta liberalni shod je dosegel ravno nasproten uspeh. — Dne 23. t. m. v gostili;! pri Krevselnu na Vrhpeči nastal nekak verski boj med pivskimi bratci; ž!o je za važno versko resnico, ali jc Beg ali ga ni. Kdo neki bi pričakoval, da so bojtolslci zašli celo na deželo! Nelri domač nenestnik je ves ogorčen nastopil nprpreti tem nesramnežem. ki pravilo, da ni Boga. Najbolj se je, ža'. žirekorstil tukajšnji nadučtlelj; lili jc to kak vzgojitelj mladine, ali morejo stariši z mirno vestjo pošiljati svoje otroke fv.kcmu učiteljstvu v pouk, ki mora vedeti, d3 (c treba otroke v ljudski šoli vzgajati v verskem duhu. Ta šolski zr,-kon, ki je bil v veiiavi v stari Avstriji, \c't\ tudi še v Jugos'aviji. Bog nss vnruj tt^ih brezverskih vzgojiteljev v naši svobodni Jugoslaviji! Gospodarski del. Gospodarski fn Srž nI p^e^tesL Kmetske dclavnice. Na kmetih je delo zelo težko posfa'o, ker manjka orodja. Vozovi so se med vojsko večinoma izrabili in polrli, na tisoče jih jc vzelo vojaštvo, Kolarji so bili večinoma vpoklicani, kakor tudi kovači in sedlarji, Usnje je bilo drago ali ga še dobiti niso m Ogli. Zdaj nimajo mnogi dobri gospodarji niti enega dobrega voza. Domači delavci niso kos obilnim naročilom; manjka jim tudi suhega lesa. Dober voz stane 1500 do 2000 K, več kakor je poprej stala najboljša kočija. — Marsikak gospodar bi si rad popravil hlev in svinjake. Kamen, apno in delavci bi sc nazadnje šc dobili, toda kdo mu napravi mizarska In kovaška dela7 Za vsako najmanjšo reč se toliko računa in zahteva zraven še živeža, da so mnogi nad vsem obupali in opustili vse poprave -•»li nauravc. dokler sc razmere ne spremo- aijo, — Vsled tega bo pa gospodarstvo zelo občutno prizadeto, premalo bomo pridelali in premalo bo blaga za zamenjavo z drugimi državami. To vprašanje se mora povoljno rešiti. Toda kako? Morebiti je kdo videl med vojsko vo-laško delavnico za tren (Trainvverkstatte), kakor je bila v Šiški. Tam so imeli stroje, imeli vsakovrsten vležan in posušen les, železo, usnje, kovačnice, sedlarje, mizarje. Vse delo se je v kratkem izvršilo, na tisoče voz se je napravilo in popravilo . Menimo, da naši rokodelci pri najboljši volji ne bodo mogli zadosti naglo napra-riti in popraviti, kar rabi naš kmet. Premalo jih je, strojev nimajo. Prav lahko bi vlada osnovala tem trenskim delavnicam podobne tovarne. Najboljše bi bilo ob kaki vodi, da bi sc delalo z vodno močjo, ker premog je predrag. Tam bi se osnovale mizarnice. Nare-jali bi okna in vrata le v določenih velikostih, katere sc najbolj rabijo. Ker sc bi s strojem delalo, bi bili izdelki primerno poceni. Država zdaj dobi v lastnih gozdih lesa, kolikor hoče. En delavec napravi pri stroju dvakrat več, kakor z rokami. Vozov bi lahko v kratkem na tisoče flapravili. Ko bomo imeli doma zadosti volov, sc bo lahko v Srbijo vse ostalo prodalo, Lc prvi bo zadel terno. Izdelovali bi tudi komate, ki jih zdaj dkoro ni mogoče dobiti. Kmet bi sporočil velikost, v 14 dneh bi bil komad napravljen. Za povzdigo gospodarstva je posebno razno, da sc vsa gnojnica porabi. Še danes tc je zgubi r.ad 90 cdstotkov v Sloveniji, Zato pa mora biti gnojnični sod. Napravi sc lahko čisto preprost sod iz smrekovega lesa, le spodnje dr.o naj bi bilo hrastovo. Pipa sc bi morala kovat*. Sedanje tovarniške so prav malo vredne. Tovarna bi take sode v veliki množini po ccni izdelovala. Taka tovarna bi sc osnovala z malim Jrudorn in vendar bi bil dobiček trajen, pomen za gospodarstvo pa resnično znaten, Prav lahko bi se lotilo tudi plugov in drugih gospodarskih strojev. Denar bi ostal doma, naši kmetje bi pa po ceni dobili, kar potrebujejo in to bi bilo dobro. Imeli bi domačo dclavnico za preproste kmetove potrebe. Semena. Že pred vojsko smo dali nekaj stotisoč itron vsako leto za tuja semena. Včasih so bila ta semena dobra, pogosto tudi slaba. Zdaj se semena iz tujega prav težko dobijo. Mi imamo dobro zemljo in navadno obilo moče, čemu pa dajemo denar tujcem? Naše gospodinje so za vrtnarstvo bolj nadarjene kakor vse one, od koder semena pridejo. Vsa semena bi z malim trudom lahko pridelovali doina. Po nekaterih krajih so že pričeli. Čebuljček, korenje, solata in vse druge zelenjave se v veliki meri doma pridelujejo. S travami in peso smo pa komaj poskusili, »S travami« poreče kilo? Gotovo, poglejte nekatere travnike, niti toliko nc zraste, da bi bilo vredno kositi, Poscj jih z mešanico trav, z visokimi in nizkimi travami, da se svet bolje izrabi, pognoji dobro z umetnimi gnojili in napelji Ejori gnoinicc. Pridelal boš trikrat toliko, kakor sedaj. Zaradi pese so mislile gospodinje, da se pn nas ne izplača. Nekateri poskusi so prav dobro pokazali. Domači pridelek ni bil prav nič slabši, kakor najboljši nemški. Nekdaj smo dobili 1 kg pesnega semena za 1 K 20 v, najdražje smo plačali po 2 K. Letos je po 24 K, Če bodo Nemci ali Čehi videli, da smo od njih odvisni in jo moramo vzeti, jo nam bodo še bolj podražili. Torej sadimo jo rajši doma. Kako pa? Ravno tako, kakor peso, korenje ali repo. To zna vsaka gospodinja. Vzemi le bolj slabe gomolje, ne najlepših. Prav isto velja za vsa druga semena. Le za repo mislimo, da so jo veliko preveč pustili. Lani je še šlo zaradi Goriške. Za letos ni skoro upanja, da bi se repno seme v taki množini dobro prodalo. Konoplje. Od tujih narodov in krajev se moramo vedno učiti, V Kanadi so lansko leto za več tisoč ha pomnožili svet za lan. Na Japonskem so imeli pred 3 leti le 11.000 ha za lan, lani 36.000. Torej pričakujejo drugod, da bo predivo šc vedno drago. To je za nas opomin, da poskusimo kolikor mogoče doma prediva pridelati. Za lan jc seveda zdaj prepozno. Mogoče je pa še precej konopclj r.asejati, ki so povsod znane, Konopnina jc prav izvrstna za vrvi in razne tkanine. Seme daje dobro olje, tropine so pa izvrstna krma za molzne krave ali prešiče. Tržno porožilo. Negotovost s cenami memufakture je začela tudi Angležem delati skrbi. Tam imajo največ predilnic na celem svetu. Ker povsod pričakujejo, da bodo šle ccnc precej nazaj, sc tovarnarji bojijo napravljati veliko zaloge. Če cene naglo padejo, bi veliko zgubili. Lani so imeli v tem času veliko več dclavcev v predilnicah zaposlenih. Kakor smo že poročali, imajo Lahi prav obilo mauufakture in cvirna. Zdaj se bi radi po visokih cenah blaga znebili, predno bo vojske konec. Vsak dan sliSimo, kako sc blago utihotaplja čez mejo. Laški vojaki zatisnejo pri tem najbrž obe očesi, — Isto delajo na Tirolskem. Tam so posebno veliko cvirna na skrivaj spravili v Nemške Tirolc. Nemška vlada je poskušala to kupčijo s strogostjo preprečiti. Ko jc videla, da nič ne opravi, je dovolila kupčijo s sukancem. — Že macedonski kralj Filip je rekel 300 let pred Kristusom, da ni tako visokega zidu, da bi z zlatom obložen osel čezenj ne prišel. Ko se je zvedelo, da pride k nam 200 prešičev iz Hrvaške, so skušali nekateri mesarji precej pritisniti na cene pri pre-šičih, »Zdaj bo masti dosti. Ne plačamo.« Kmetje so pa dejali: »Pa pustite.« Kmalu so zopet prišli in po starem plačali. Masti manjka. — Na Dunaju zelo primanjkuje mesa. Ovčje meso se prodaja po 24 do 26 K, v Budimpešti pa po 23 K 1 kg. Gospodarska obvestile. g »Kmetske cve/e« opoza.iamo na prvi odsiEvck današnjega »Gospodarskega in tt. "t »Torej ste tu, vi ubogi ljudje,« je rekel »no, vas so pa lepo zvabili na led. 'i oda, n« bojte se, vi zapeljani reveži, nič hudega se vain nc bo zgodilo. Pač vam ni bila znana moja postava, ali jc pa niste umeli.« Njegova prijaznost in ljudomilost je romarje kar očarala. Najprej so zrli v tla, potem pa so drug za drugim mrmrali besede, ki jnn lih je sodnik položil na jezik: Nič nismo vedeli, ničesar nismo razumeli. Žalostno se je ozrl Albert po svojih romarjih. Srce mu krvavi. So-li v nesreči ob vso vero prišli? O, kako so klečali v Kraj-zingu, kako molili... in sedaj? O, Peter, ki si Jezusa zatajili »Nič se ne bojte,« je j>onovno rekel Hendel preplašenim romariem. »Vaša kazen ne bo huda. Poklical sem vas sem, da od vat izvem nekaj, kar moramo vedeti. Kdo vam je prigovori! k procesiji? Menih ali to dekle? Če mi odkritosrčno odgovorite, ste prosti in greste lahko domov.« Romarji so molčali . . . Srce jim kopni, vera jim omahuje, trese jih strah pred smrtjo, toda vedo, da strašna kazen žuga tistemu, ki jih je nagovoril, zato molče kljub sodnikovi obljubi. Nihče ne mara pahniti v nesrečo me« niha, še manj pa pobožno, ljubeznivo Ste-fano. »No, to ste pravil« se je kakor bled angel Štefana smehljala romarjem, ki so »e vai prestrašeni prijemali za škrice in predpasnike. »Ne veste li več? Ali nisem v cerkvi nap ej stopila k oltarju? Nisem li govorila z gospodom Albertom? Nisem prišla k vam na dom, Florijan, nisem bila pri vas, Roza, ali nisem prigovarjala vam vsem, in vi ste mi obljubili 7« Tako prijazno, tako veselo ji zveni glas, da so preprosti ljudie začeli misliti: »Gle|te no, saj ni tako nevarno, gotovo nel Nič se ji ne bo zgodilo, sicer bi se ne smejala ...» » . • 'Saj res,« se najprej oglasi belolasa starka, kateri na ljubo je Štefana prej v Frajzintfu hodila tako počasi, da jo je ozmerjal mladi Hendel. -"Seveda, ti si nam de KI a srce, Štefana, ti »i nas tolažila, ko so nas že ničli.« »Ljudje božji,* le bripavo zaklical duhovnik, ki je z giozo opazil, kako je sodnik s črnim satanskim pogledom streljal na devico. »Saj sem vara vendar jaz pridigal, me li niste slišali, jaz sem vam v pridigi prigovoril, jaz — jaz —« Toda Štefana ie, vsa goreča od požrtvovalne ljubezni, zaklicala z deviško nežnim glasom, ki je kakor zvou proglašal menihov globoki bas: »Ali vas nisem jaz klicala, kajneda? Ali vas nisem prosila, da pojdite z menoj, kajneda? Nikar me nc zatajujte!« Svetovalci so debelo gledali, kakor bi zrli čude^, in so začeli hrlpavo pokašljevati. lidcčebradi Hcrtold si ic z rokami zakril oči... »No, kaine, da sem bila sama z vami v Frnjziagu? Ali nismo tain klečali in molili?« »Da, res je!« so s kipečimi glasovi klicali romarji, in vsem se je zdelo, sedaj — sedaj! Sedaj se zgodi čudeži Sedaj pride angel, da reči njo, njega in nas vse. Priklicala ga bo ix nebes, saj je svetnica. »In potem,« je vprašula z iskrečimi se očmi in s kipečimi prsi — duhovnik, o: dobri duhovnik, sedaj boš prosti »Ko je prišel gospod Albert, nisem li prosila za zastavo?« Sedaj se jc nagnila k ubogi, toliko zaničevani zastavi, ki jo je romar povešal k tlom, počasi jo ie prijela ter jo jc dvignila ob nežnih semenih ter je sedaj stala tu tako lepa, tako cveta, kakor je nekoč stala devica Orleanska • svojo zastavo. »In potem —* r.Zc slišim« — je zagrmel sodnik. »Dosti Imuni, Ne potrebujem opičjih komediji Proč l zastavo! Proč!« je hropal. ko je deklica, sicer vsa bleda, vendar smehljajoč sc, urnv-aavala zamotano zastavo. Kakor tiger se je ta kadil proti nji, iztrgal ji ie zastavo iz rok ler jo je treščil na tla. s Oh, ne!« je bridko taklicala. Kake r grom bobni sodnikov glas: »Vse si fiovedalal Samo nekaj ne, Si-li s to zastavo •darila mojega sina?« »Da,« |e tiho odgovorila. s To boš še obžalovala. Vi ljudje, pojdite, od koder ste prišli,« se ic zadri na romarje. »Videl sein in slišal, kako vas je ta pretkana malopridnica zapeljala, da ste prelomili mojo Ctavo. Vi ste ubogi zapeljane!, zato vas ne 3 kaznoval. Toda, gorje vam, če bi se dali zapeljati v drugič, potem bi vam nc izkazal nobene milosti več.« Ko je že govoril, se je slišalo zunaj pred vrati glasno govorjenje. Skozi romarje se tfneie mož v benediktinskem talariu. »Albert, Albert!« ic klical, »/.a božjo voljo, kaj ste nam napravili?« »Kdo nepoklicano moti sodni zbor?« je mogočno zavpil Hendel. -Naj sc spravi proč!« (Dalje.) Kdo v4 kaj? Kdo izmed vrnivših se voiakov ve kaj o sledečih pogrešancih: 1. Al e S Lah iz Litine nad Pliberkom, Cadnje pismo oktobra 1918 ■ Tirolskega. — Inrff Lah, Blato pri Pliberku, 2. Mihael K o m I a n c , ujetnik v To-ikolu, gob. Samara. — Marija Komi sne, Raz-kor 28, p, Loka pri Zidanem mostu. 3. Janez Zrimšek, 27, domobr. pp. Zadnje pismo iz Ekibatnskife v Sibiriji 1917. - Marija Zrimšek, Bizavik 52, p. HruŠice pri i.fubljani, 4. Andrej Lnkan iz Lfnbgofne. Ufet->ifk v Turkestanu, Taškent. "adnfe pismo de-cembra 1917. — Neža Lnkan, Ljubgojoa 10, p. Horjul(, Kranjsko. 5. Anton Kovač iz Mavčič, domobr. pp, 27. Zadnje pismo iz Galicije 1914. -- Marici Kovač, Mavčiče 46, p, Straiiiče pri Kiranfu. 6. Matija K r a m ž a r, Id tele izgubil v NemttiL — Jožef Dežman, vas Kot, pošta Šmartno pri Litiji. . 7.. Jakob Krneli. Ufetnik, Zadnje mno^Ia ««b. Oreabnrg, postaj« Platovka, Abramovka, maja 1918. — Marija Krmelj, Sp. Pfrniče 37, p. St. Vid nad Ljubljano. 8. Aio?x Tomaifp, lovski baon 7. Odšel v Galicijo. Pogrešan od 6, mala 1915. — Rezija Tomožin, Podolce 52, p. Raka, Dolenjko. 9. Anton Pangcršič, 17. pp., 11, st. Pogrešan od septembra 1914. — Ivan« Pan-gersič, Zalog 43, p. D. M. v Polju, Kranjsko. 10. M a t e i Novak, domobr, pp, 27, v. p, 53. Zadnje pismo is Galicije 3. »vg. 1916. -— Matej Novak, Gelsenkirchen 4, Westla!en. 11. Jožef Jeglič. Zadnje pismo iz »Katarina, pnrski ujes, Kaslinska kantoca«, Rusija, avgusta 1917. — Marija Jeglič, Osreč-ie, p, Šmarje ta na Dolenjskem, 12. Joie Hočevar, 17, ppM potem 9. pp. Koncem vejske odšel na Piavo. — Frane Hočevar, Belšicjavas 7, p, Trebnje, Dolenjsko. 13. Kari Zgonc, 117. pp., 7. stot, v. p, 613. Na tirolski ironti koncem voiske. — Marija Zgonc, Radiek 12., p. Nova vas pri Rakeku. 14. Franc Urbane, topa. pp. 28. v. p. 386. Zadnje pismo oktobra 1918, — Družina Urbane, Št. Jakob, p. Dol pri Ljubljani. 15. Ivan Strafnar, gorski str. p. 3, v. p. 646. Zadnje pismo z italijanske fronte jnnija 1918, — Frančiška Strajnar, Bončevo 8, p. Novo mesto. 16. Janez Bačnik, lovski baon 7, v. p. 3^ Zadnje pismo maja 1916, — Avgust Bačmk, pri g. Klanšek Simert, p. Radna ob Savi. Odvajalno sredstvo za občailjivce co Fel- lerjeve odvajalne, nedražljive rabarbarskc_Etsa-kroglice". 6 Skatljic pošlje za samo d K jO b lekarnar R V. Feller, Stublca, Elsa trg 51. IG (llrvaiko). Lahko so obenem skupno naroči Fel-lerjev „Kt»a-fluid". 6 dvojnatlh ali 2 spec atni steklenici 19 K. Omot .n poštnina se računa posebej najceneje. Kdor naroči voč obenem,mnogo prihrani. If. Zivloorelcl-nrošfCerelci! štts&ss: lo, kot svetovno znana krma za goveda prosite in konje jc po dolgem Času zopet uoilo. Učinkuje: pri covedl kot najboljša detelje, pri prašičih kot najboljši otrobi. Naročite da se prepričate 1 zavoj 5 kg K 14 80, 10 kg K 29-50. GlBvna zaloga in prodaja Milan Kravauja, Begunje psi Rakeka. Gosptiinfe ne zanmone prilike! Naročite takoj Poštni zavitek 5 kg istega mila K 32*70. Istotan milo za britje, iccmad 2 K. Razpošilja JANKO PINTAR, Sp. Šiška pri Ljubljani. Lffipoiiioiii1* oomo domače, zanesljivo ln priznano RUlbUjtjHi iiolllu, najboljše razpošilja zopet Franc Oblak, Sv. Grijor, p. Ortnak, po 3 K liter, pri odjemu nad 10 1 pa po K 150. Pasa za krmo mamutovka, velikanska, valjar'a, po 8 K liter, pri odjemu nad nad 10 1 po K 6'«0. Dolje fiiol natifnlk in zgodnji grah, oboje po ugodni ceni. PoSlIja sontl nastavijo. — Fut u uiarke Ti«mo n« ti«od« Sdarfcov v »di doiM, po ks'80. - IiBomo delajoči loviiuo •• mot« „H oV»" k um a/l S 5'SO. 1'ov.oS tniboljil n»p.bi Mnogo r,»bvalnlo. 1'oiilm na po pOTietiu, Poštnina K tto- levoma tTJfdlsa TltiTHEB, DaoaJ ia«, Veullnggaaa« 11. GOSPODARSKA PISARNA I m IVAN CERNE g UVDUANA, Mlhlosicevo CCSlO St 6. | poslopje LJUDSKE POSOJILNICE. I dajenasvefevvsehgospodarsklhzadevnhlnpre-| moženjsklh vprašanjih; Izposluje posojila, posre-1 duje prodajo In nakup vrednostnih papirjev in tujega denarja, posreduje pri prodajah te nakupih | vschponeslev, izvršuje cenitve In oglede. Promet E z Ameriko, ledina pisarna te nate v Jugoslaviji. I lir«duieoa5-VJ.ureaop..od3.-5.Bre I pop. fjproimie s pismom, znamka! hiatitimiiiuiiiiii^ima^iimiiiM^itiiiijniniraaimimmiaiinBMimimttnmiiiiiHiii Naznanilo! Slavnemu občinstvu nudim sledeče blago v zalogi: Pol volneno v različnih barvah ca ženske obleke, klot, kontenino pravo za predpasnike. oksford za srajce, hlačevlno zelo trpeino za možke obleke. Velika izbira kambrikastih ln delenastih robccv. Sukanec najboljše vrste. Vse pravo in zanesljivo blago po najnlftjlh cenah. Priporoča 81M imfa mgniBll, mm, Si. Petra cesta 11 a. NA7NANII n Slav- Občinstvu nazna-ivrttilvrllvll-fvr. njam, da sem otvoril sedlarsko delavnico ter izvršujem delo točno ln solidno. S« pripo- roCam Ivan Logar, sedlar In jermenar Ljubljana, Slarije Terezije cesta 13, v Kollzeju. Proda se hiša z zraven spadajoče drvarnico ln svinjskimi hlevi ln z vrtom za zelonjavo. Pripravno sa gostilno ali kakega obrtnika. Omenjena posest leti v trgu Kozjo na Spod. Štajerskem. Naslov povo upravništvo »Domoljuba, pod Stev. 2i2S. Prvovrstna laska ali nemška detelja LUCERNA i*avtiokat* došlai-« Dobi se v poljubni mnoZinl pri 21)0 p?. PogalniBc-u ¥ Ljubljani, Dunpjcka cccta štev. W. lšCe se sa takoj : vinogradnik: (vialiar). Plača prav dobra. J. Pielfer, posestnik v Leskovcu pri Krškem. 2199 SF Partijo volnenega blaga sa možke in ženske obleko, nudi po ugodni ceni samo za preprodajalce, trgovina Hod. Sare, Ljubljana1 Selenburgova ulica 5. 8138 (2) / cr, zmtnlBB Ii firiljanto* je ^grffjjzaupljiva stvar znlo se liri nakupu obrnite na lite© tvrdio F. CUftJEN S8N i en in o nžsjrotl cL peste Ti.iubifunL razpošilja A Oset, p Gušanj. 1668 sufce gobo, prazne vreče in druge pridelke kupuie trgovin« e semeni SEVER & komp. :- LJUBLJANA, Wolfov« ulica št. 12. -t hiB, m 1004 «avsesvi?:e, vr- ' MSI ka:; r vor.i i, ; ■ i Oilcn Komi-... Spac>:a:n.i t' nego 1000 uii Lami br.KplaAno. E. Luna, Kart bor St. 79 ŠrfeGčice, lišsle odstrani pr&v naglo (ir. Flescb-a izvir, zakonito zBjcmfeno „3kaboiormH mazilo". Forolpoma broz duha, ne maža. Poskusni lonček K i-— veliki K 6 — Pore:-p. r.n rodbino K 16-—. Zaloga ca Ljubi n - okolico: Lekarna pri zlatem eies »■• obdana, Marijin trg. 1620 _Pm-.Io i vrratrrno n-.rmSr, „Ebahoform"l SčSHraaHBEOKSPSS suUe vrsie si i M; o satn nabije (tumpia) če si aroči «6;-a-u »a cono od K M-— postavno tovarno. Pošilja po postnem povzetju SR1EV, fvornfca strojev«, Bgelovar. stenice-ščnrlil in vsa go.ar.en moro polniti ako porabljate moja najbolje prti/kušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim milim K 5—, za podgane in miii K!5'—: osobilo ostra pasla za podane K 6'—; za ičarke j K; perebno močna tinktura za stenice 5 Ki jmičevalec moUav K 2 -, p,a|eW proti mrčesom ■ ia 4 K; tinUlurt proti ul«m pn lludeh 3 JC; mašilo ca «11 pri živini J K, pr.let, u „<| , ob|eld ta perilo a 2 —: tinktura za bolh« pri pseb K 1 S0t tinktura proti mrčesa na tadlo (o teleniadi iuni-Cevalec rastlin) K J —. — Pojili« po povzetju Zavod za ekspor. M. Jiinker, Zagreb 116, Petrinjska ulica 3. Izdaja konzorcij i' »Domoljuba« IšCe se za na deželo, okolica Ljubljane, neoženjen zanesljiv vajen snaženja vozov in konjske opreme. Naslov pove upruva tega lista pod St. J920. vseh boljših vrst iz trdega lesn kupuje po najvišji dnevni ceni vsako množino do 20. apr. tvrdka M. Omalien, Višnjagora. 2028 v službo za 100 K na mesec. Pišite na upravo ..Domoljuba" v^LjublJani, pod BomsiliBcaaDa, Citaite! Ravnokar je Izila kojSžJca: Dr. B. Derč: „Dofenček, njega negovanje in prehrana." Vse matere, ki hočejo vzrediti zdrave in krepke otroke, morajo čiteti to knjižico. Pisatelj — zdravnik-strokovnjak za otročje bolezni — podaja jiraktične nasveto knko je ravnati z dojenčki. Knjižica so naroča pri Tlskovn! zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica st. B. Cena K 3-—, s i ožtnino K 8.30. Denar jo poslati naprej, ali pa se poJlje i;n;ižica po povzetju. Kmet z ženo brez otrok (ali največ eden) oba zdrava, pridna, vestna in samostojna delavca se sprejmeta n. majhno posestvo v ljubljanskem predmestij največ je vrta za obdelovati in pa živinoreja' Hrana dobra in zadostna; stanovanje prosta Plača po dovoru. Služijo stalna. (Za kakega b«. gunca tudi primerno, če misli za stalno). Pism«. ne ponudbe pod Kmet z ženo 1864 na npr. DonioiJ, -živo Cement, ^o v celih vagonih oddaja po primernih cenah transportno ln premogovna tvrdka F. & fl. UHER, Ljubljana, Selenburgova nI. 4. Pravo žolto domačemilozapranje 1 kg K 10-—. Trt naroCbl enega zabojčka okott 31/2 kg K S5 — franko. Pošilja po povzetju zavod za eksport M. JiinUer, Zagreb 6L1, Petmjskn i, Z naročilom se prosi poslati tudi polovico zneska. Trpite U revmatične alt od vlaga proti dobri plači In pod ugodnim! pogoji se sprejme takoj v delo. Javiti se je mpd uradnimi urami v Državni posredovalnici za delo Ljubljana, Stritarjeva ul. 3 Vporabliftite davno prelekuSenl, naif 'orrnln.'" boli ablb£ajo<;i ter otl mu «ot'roini.i adravnikov rat.licn'