Naročnina mesečuo 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-(ieliska i/dnja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
U reiln ištvo |c v Kopitarjevi ul.h/lil
SLOVENEC
Ček. račun: Ljubljana S t 10.650 in 10.344 za insera te ; Sara levo štv. 75M, Zagreb štv 59.011, Praga-Du na j 24.797
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2992
Teleloui uredništvu: dnevna služba 2050 - nočna 29%. 2994 in 2050
t
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan ziutraj, razen pondeljka in dneva po praznika
Program vlade za kulturni in gospodarski
prospeh Dravske banovine
Govor g. bana dr. Mnruššča na otvoritveni seji bonskega sveta dne 20. t m.
Otvarjaioč L zasedanje banskega sveta dravske b.eovine dno 20. t. m. je gospod ban dr. Marušič po uvodnih pozdravnih besedah začrtal sledeče smernice delu za kulturni in gospodarski prospeh dravske banovine.
Najprej je g. ban zarisal v velikih potezah splošne ideje vodnice tega dela v duhu kraljevega manifesta od (i. januarja 1929, poudarjajoč, da je smernica tega proporodilnoga dela \ naši državi uvaževanje in zaščita verskega čuta našega naroda, ki tvori zdravo, etično podlago za vsako javno in privatno udejstvovanje, razumevanje z» kulturne tradicije, ki naj bodo močna komponenta pri zgradbi jugoslovanske kulture in pri vsem tein globoka ljubezen do našega naroda in do njegovega prvega predstavnika, našega ljubljenega vladarja.
Nato je poudarjal g. ban, dfl je po likvidaciji prejšnjih strankarskih prepirov in izrastkov parlamentarizma nastal v Sloveniji mir ter se že po večini občin dravske banovine opaža složno «oaeiovanje, broz ozira na prejšnje delitve, edino pravilno po gospodarskih, nacijonalnih vidikih Hitri ukrepi vlado in pa sodelovanje ljudstva ! — kakor je ban nadaljeval — pripomogli k temu, da se svetovna gospodarska kriza pri nas ne čuti tako ostro ko druTod. Nadalje se je zopet uposta-vilo zaupanje v ob'ektivnost državne uprave, ki je bilo pri prejšnjih parlamentarnih režimih po pravici omajano, ter gloda ljudstvo radi toga z zaupanem v bodočnost.
Nato je prešel g. ban na smernice dela za našo banovino, rekoč:
De o, varčnost, gosoodarnost
»Rokel sem, da je gospodarska kriza svetovna in je prirodno, da se mora odraziti tudi na naše gospodarske razinore. Zato je v prvi vrsti naša dolžnost, da iščemo načina, kako bi se ubranili njpnih škodljivih posledic. V tem oziru moramo predvsem vse naše gospodarsko delo postaviti na tri važne temeije, to so: delo, varčnost in gospodarnost. Gledati moramo, da zaposlimo vse delovne sile ljudstvu, kajti z delom se ustvarjajo nove materijalne dobrine, ki množijo narodno bogastvo in blagostanje. Pri porabi dobrin moramo gledati, da jih ne trošimo po nepotrebnem; omejiti moramo svoje potrebe na .najnujnej e. Nad vsem tem pa mora biti gospodarnost, to jo tako delo kakor varčnost morata sloneti na zdravili gospodarskih podlagah. Samo 0110 delo je v prvi vrsti koristno, ki ustvarja dobrine, ki so za razvoj gospodarstva potrpbno; zato je naša dolžnost, da gledamo, da je vsako delo koristno in uporabno.
Poleg vse varčnosti moramo tudi trošiti; ali gledati moramo, da izdatki, ki so potrebni, dona-ša'o največjo vsoto potrebnih dobrin pri čim man ši potrošnji. Delo, kakor tudi varčnost, ki bi se 110 ravnala po teh načelih, bi ne bila 1111 mestu.
Steber našega gospodarstva ie kmetski stan
Naravno je, da gledamo, kje se ta načela morejo v naši državi, in posebič v dravski banovini, najučinkovitejše primeniti. Mislim, da ne bo nobenega spora, ako poudarim, da je napreden kmetski stan steber narodnega gospodarstva. Pregovor, da ako se kmetu dobro godi, se vsem dobro godi, 111 vzet kar tako iz zraka. Danes je vsakomur jasno, da prihaja v gospodarskem življenju kmet kot producent in konzument v prvi vrsti v pošlev; in ravno kmetski stan nudi, s svojimi ninogobrojnimi gospodarskimi panogami najboljše polje za pravilno gospodarsko udejstvovanje. Te različne gospodarske panoge so tako rekoč medsebojno povratno zavarovanje za slučaj gospodarske krize. Ako je ena panoga v krizi, mora primanjkljaj pokriti druga gospodarska panoga itd. Zadružništvo, poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, gozdarstvo, izkoriščanje gozdnih sadežev, živinoreja, Eebelarstvo, perutninarstvo itd. morejo med seboj konkurirati v plemeniti tekmi, da se čim uspešneje razvijejo. Izkoristiti se mora vsak košček zemlje, ker jo vsak košček zemlje sposoben, da z delom pripomore do novih dobrin; kraje, v katerih ne uspeva žito, trta ali sadno drevo, moramo pogo-zdili. Gledati moramo, da se bo čus, kateri je določen za delo, vsestransko koristno uporabil.
V predloženem načrtu proračuna smo skrbeli, da damo pobudo za napredek in intenzivno gojitev vseh panog v kmetijstvu in smatramo, da jo denar, ki ga bomo uporabili v to svrhe, gospodarsko naložen denar.
Zavedali smo se važnosti dobrih prometnih zvez. zlasti cest, za celokupno naše gospodarstvo, predvsem pa ludi za kmetijsko gospodarstvo.
Nismo mogli zapreti oči tudi prod dejstvom, da poštnin tujski promet čedalje bolj važna panoga v dravski banovini in du so za tujski pro-mo.t dobra prometna sredstva predpogoj. Poleg tega pa smo sc ozirali tudi 11a to, da je v svrho razširitve tujskega prometa potrebno, da bo naša gostilnIčareka in hotelska obrt na višku, do lahko zadosti svojim nalogam, zaradi česar moramo skrbeti, da se kolikor mogoče dvigne tudi ta gospodarska panoga.
Narodna prosveta je пајјабје orožje v konkurenčni borbi za življenjski obstanek 1er smo tudi
tozadevno določili v okviru omejenih nam sredstev podpore, ki naj našemu narodu lastni želji po izobrazbi dajo še močnejšo pobudo.
Da smo morali skrbeti tudi za našo trgovino, obrt in industrijo, leži 1111 dlani. Sploh je potrebno izhajati od načela, da so vse naše gospodarske panoge solidarne ter da so navezane tako tesno druga na drugo da se morejo uspešno razvijati samo v harmoničnem sodelovanju.
Istotako nam je bila briga, da se zavzamemo tudi za naše socialne in zdravstvene ustanove ter bomo gledali 1111 to; dn se bo narod vedno bolj zavedal važnosti narodnega zdravja, zdravih stanovanj, zdrave pitne vode in zdravega načina življenja.
Za* onshe no'o^ batow'ne
Nato je g. ban prešel na podrobno analizo proračuna banovine.
»Ako hočemo priti do pravilne ocene potreb, ki se naj krijejo potom banovinskega proračuna, je potrebno, da imamo na umu delokrog, ki je z zakonom določen banovini. Zato 11e bo odveč ako citiram § 29. zakona o banski upravi, ki je važen zlasti tudi zaradi tega. da ostanemo pri proračunu v okvirju našega delokroga. Omenjeni paragraf se glasi:
»Poleg poslov obče uprave, ki so prenešeni v batiovo pristojnost, skrbi ban glede banovitiskili poslov in budžetirauja za gospodarske, humanitarne, zdravstvene, socialne, prometne in kulturne koristi banovine in njenega prebivalstva, kolikor se nanašajo na naloge, ki presega io po svojem pomenu obseg 111 potrebo poedinih občin 1er obsegajo večje dele banovine, nimajo pa važnosti za vso državo. V ta namen sme osnavljati in podpirati ban 1111 podlagi potrjenega banovinskega proračuna zavode, podjetja iu ustanove zaradi razvijanja in pospeševanja telesne in moralne blaginje in naroduesa iz-obrnžan a, za izbol'ševanie prometnih, stanovanjskih, zdravstvenih in socialnih razmer, ali zu zadoščenje kulturnim ali gospodarskim potrebam prebi-varstvn v banovini.
V okviru snniostnluegu področja so tedaj banovini naložene predvsem sledeče naloge:
1.	Kritje vseh izdatkov, ki obremenjujejo banovino po specijaluih zakonih.
2.	Kritje osebnih izdatkov za osobje, urade in naprave, prevzete od bivših samouprav.
3.	Skrb zu gospodarske, humanitarne, zdravstvene, socialne, prometne in kulturne koristi banovine in njenega prebivalstva.
S specijalnimi zakoni so banovini naložene predvsem sledeče naloge: Vzdrževanje banovinskih cest in mostov, vzdrževanje skrbstvenih zavodov in bolnišnic, plačilo osebnih prejemkov zdravnikov v združenih zdravstvenih občinah in zdravil za siromašne osebe, vzdrževanje srednjih šol in učiteljišč, vzdrževanje banskih uradnih poslopij itd.
Vidiki banovinskega proračuna
Vse tu naštele funkcije, ki jih naj po zakonu izvršuje banovina, so trajne, ter se redoma ponavljajo leto zu letom v zvišani meri. Izvrševanje tega obširnega delokrogu pa zahteva predvsem veliko denarnih sredstev, ki jih mora banovina dobiti večinoma z javnimi dajatvami. Upoštevajoč sedanjo splošno težko gospodarsko stanje in depresijo v pridobitnih panogah, se v tem pogledu samo ob sebi nalaga velika rezerviranost in kritičnost. Pri presoji in sestavi proračuna je bila moja glavna naloga, da najdem pravo mejo, koliko moreni zahtevati prispevkov od prebivalstva v obliki davščin zu kritje potrebščin banovine, da se pri tem lie ovira ali pa celo oškoduje narodno gospodarstvo in gospodarstvo posameznikov, torej obduvčbo, ki jo more prebivalstvo brez škode še prenašati in najnižjo mero izdatkov, pod katero se leti ne sinejo ■ educirati ua škodo splošnosti. Iz teh razlogov in posebno še z ozirom 11a sedanje neugodno stanje našega narodnega gospodarstva je v banovitiskein proračunu popolnoma izveden princip absolutnega varčevanja 11a eni strani in kolikor mogoča oprezna izbira dohodkovnih virov na drugi strani. Osohito nameravam pritegniti k stroškom za vzdrževanje, moderniziranje in gradnjo cest predvsem dotične interesente, ki imajo od dobrih cestnih zvez največje koristi.
Glede potrebščin je treba še omeniti, da jih ni mogoče popolnoma kriti z enim proračunom ali v enem letu, temveč je treba razpoložljiva sredstva porazdeliti na posamezne panoge sorazmerno nujnosti potreb tako, da se najnujnejše potrebe zadovoljijo preil manj nujnimi in da se te preložijo eventualno na poznejši ugodnejši čas. Kot nujnejše potrebe smatram one, ki služijo ublažitvi sedanje gospodarske krize in one izdatke, ki so v stanu dvigniti gospodarsko inoč najširših Hlojev prebivalstva, t. j. predvsem kmečkega ljudstva. Le 1111 ta način je mogoče varovati vrhovno načelo budžetiranjn, do se smejo redni izdatki kriti le z rednimi dohodki. Vsak drug način budžetirnnjtt bi se tnoral maščevali.
Upoštevati pa je treba še drugo načelo, da se izredne potrebščine, posebne investicij«, ne smejo kriti iz rednih dohodkov. Za take potrebščino se morajo najeti dolgoročna posojila, da se bremenu razdele 11a daljši čas eventualno tudi ua poznejši rok, knr je v svojem bistvu popolnoma upinvičljivo, ker koristi od tokih investicij ne prejema le sedanja generacija, temveč tudi poznejši rodovi.
Po teh vidikih je v glavnem sestavljen bano-vinski proračun za leto 1931.-32.
Izdatki za urad^Hte
Za izvršitev poslov. ki so naložena buno-vini, jo treba predvsem zadostnega števila urud-ništvu. Ekspediiivnost pri reševanju uradnih poslov zahteva, du se spisi rešujejo pravočasno in da je predvsem gospodarsko-pospeševalna služba vedno nu tekočem, število dno I. dec. 1950. I. pri kraljevski banski upravi nameščenih banovinskih uslužbencev znaša 238. Pri tem niso všteti uslužbenci na banovinskih /.uvodih. : ustanovah in podjetjih kakor tudi ue usluž-j bonci cestnih uprav (cestni nadzorniki in cestarji), zdravniki iti sestre-poinočnice v zdru-ž.-nili zdravstvenih občinah. V proračunu za I. 1951-52 je predvideno pri kraljevski banski upravi in okrajnih načelstvih 552 službenih inost.
Vso'a zq ftosoeševrn'e kmnt*'sfva
Ostali izdatki banovinskega proračuna ]>u so namenjeni poleg odplačevanju banovinskih dolgov, predvsem zu izboljšanje sedanjega 11e-i ugodnega gospodarskega stanja iu zu povzdigo splošne kulture v banovini. Semkaj spadajo predvsem izdatki za pospeševanje kmetijstva, v katere svrhe je določen znesek 19,769.211 Din. I ukaj je posvečeno |>osebna pnžnju splošni in strokovni izobrazbi kinctskegu ljudstvo, zboljšanju in racionalizaciji kmetijskih obratov ter kmetijskim zadrugam in društvom.
Za socialno vzgo'o
Izd .ki za socijulno skrbstvo in ljudsko zdravje pred«1.avljajo v banovinskem proračunu relativno nujjačjo postavko. Preskrba siromašnih oseb je |to zakonu sicer nu'oženu občinam, vendar pa se mora nn tem polju udejstvovoti tudi banovina, zlasti na polj>u ' mludin. skrbstva s tem. da vzdržuje 2 «ločja domova, 3 zavode za defektno dec« iu I zavod za vajeniški naraščaj. Zelo živahno delovanje razvija banovina tudi v tem praven, da posreduje za osirotelo <leco, ki nima roditeljev ali jo njena vzgoja iz drugih razlogov ogrožena, du najde rednike i/, vrst poltenih družin in 1111 tu način zavaruje otrokom ed.ino primerno vzgojo v okviru družine.
Pri pospeševanju in čuvanju narodnega zdravja odpade največji del izdatkov na vzdrževanje lx>lnic iu bolniških naprav. Obseg obstoječih bolnic ne zadostuje več, ker se opaža stalno naraščajoča frekvenca bolnic in s tem I stalen narust bolnifikii'h oskrbnih dni. Rudi tega I moramo posvetiti vso skrb izpopolnitvi in ruzši-I ritvi bolnič.nih naprav z zgraditvijo novih l>ol-liičnili zgrudil) in razširitvijo obstoječih bolnic. Velik nedostatok n« tem polju jo pomanjkanje zadostnih prostorov za umobolue bolnike. Žc bivši oblastni samoupravi sta hoteli temu nedo-stutku odpomoči z nakupom primernega posestva in zgraditvijo nove umobolnice. Tu načrt je izvedla banovina nu ta način. <la je kupila graščino 5Novo Celje«, kjer bo v prenovl jenih in adaptiranih prostorih mestu zu 300 uniobol-nih oseb, s čemer sc bo zadovoljilo zu enkrat najnujnejšim potrebam, ltazven bolnica 111 posveča banovina tudi veliko pužnjo čuvanju nu-, rodnega zdravja in pospeševanju liigijene. V tu namen je stavljen v proračun večji znesek zu asanucijo podeželskih občin in za podpiranje zgraditve zdravstvenih naprav.
Skrb za moderen promet
Rudi povzdiige in napredka ostalega gos|>o-darskegu in kulturnega življenj« v banovini se namerava ]>ospeševuti obrt, trgovina in industrija. Na široki podlagi zasnovana elektrifikacija banovine lx> za gospodarski razvoj vsekakor ogromnega pomena. Sem spada nadalje briga za ceste in komunikacijo v obče, izpopolnitev avtobusnega prometu kol dopolnilo železniških zvez, modernizacije in rekonstrukcije obstoječih cest. Sedanje cestne zgradbe niso več primerne zu naglo se razvijajoči avtomobilski promet, radi česar ne topi samo promet, temveč tudi ceste saine in se morajo za njihovo vzdrževanje trošiti nesorazmerno visoki zneski. Ureditev cest |K> modernih načelih zahteva tre-•ilitno sicer res velike investicijo, ki st) pa dobro naložene, ker se vzdrževalni stroški reducirajo in je nn ta način že podana opravičenost riiveetioij, Rudi tega nus trenutno večji izdatki ne smejo plašiti, kakor splošna prevelika šted-nju ni nn mestu tam. kjer gre zu izdatke, ki poživljajo gospodarsko življen je, ublažil jejo gospodarsko krizo in s tem pospešujejo splošno blugostunjc in krepijo davčno moč prebivalstva. S tem je podan predpogoj za hitrejši tem-|м> napredku, ki po ni odvisen samo od niateri-jalnih dobrin, temveč v veliki meri tudi od stanja splošne prosvete in izobrazbe.
Bremena za ljudsko šolstvo
Najvarnejši činitelj za širjenje prosvete in izobrazbe ix> deželi so osnovne šole. Zakon o
ljudskih šolah nalaga občinam dolžnost, du morajo vso povsod skrbeti zu primerne šolske Zgrudilie, kur pu vede v neredkih slučajih do težke obremenitve občinskih financ. Značilno pu je, da ni mogoče govoriti o splošni preobremenitvi občin, temveč so to le sporudični slučaji v okrajih, ki so radi premajhnega obsega in s tem združene mule davčno moči bili že do sedaj pritegnjeni k .javnim dajatvam \ pretirani meri. Konstntiruti je treba, da so državni davki vsekakor znosi j i vi iu v primeru /. drugimi državami zmerni, da pa postanejo te dajatve zelo občutne, ko se jim pridružijo še banovinske, okrujno-cestne. zdravstvene, zbornične in občinske doklude. Radi uveljavi jen ju novega šolskega zakonu in drugih zakonov, ki so naložili občinam nove naloge in bremena, .je v nekaterih občinah obremenitev prav težka vendar je položaj v dravski banovini že dokaj ugodnejši, ker znaša najvišji odstotek doklad k državnim neposrednim davkom lo pri eni občini 374%, ki se vsled cestnih, zdravstvenih in banovinskih doklad, dok Uide zvišajo na 405%. Glavni del občin po številu 904 pa pobira občinske doklude. ki ne presegajo 100% iu od teh je 448 občili, kjer znašajo občinske doklude mani kot 50%. Nad 100% občinsko doklado ima v dravski banovini 120 občim, tedaj le 11.50%.
Podpore za grad bo šolsk ih poslopij
Iz tega izha ja, d« leži glavni problemi fin preobremenitve občin in okrajev v neenakomerni višini avtonomnih doklad. Vsa sanacija t tem pogledu mora torej ili zu tem. da se tu neenukoinoriiost po možnosti odpravi ali pa vsaj /manjša, da se javna bremena razdelijo kolikor mogoče enakomerno 11a vso občine v banovini. V to svrho je povsem potrebno, da se s |>ovcča-njem občinskih okolišev na eni strani okrepi njihova davčna moč, nu drugi strani pa po principu vzajemnosti zasigura preobremenjenim občinam finančna pomoč s tem, d« se jim duje iz iKtuovinskih sredstev podpora za 011e izdatke, ki povzročajo pri posameznih občinah previsoko obremenitev. Na ta način se previsoka bremena ene občine razdelijo nu širji krog, s čemer samo |M> sebi postanejo lažje znosljiva. Zavedajoč se tega, je bansku uprava v proračunu banovinskega šolskega odbora predvideli! znesek po 2,000.0011 Din za (»odpiranje zgradb šolskih poslopij in učiteljskih stanovanj. Te podpore bodo deležne predvsem občine, ki bi morale radi zgraditve šolskih poslopij dok lad e k direktnim davkom izredno povišati. Enakemu cilju služi dalj nji znesek 4.000.000 Din zu ustanovitev banovinskega šolskega sklada, ki se bo u|)oraibljal zu dajanje posojil zu šolske zgradbe odnosno za bonifikacijo delu obresti takih posojil. Izenačenju bremen po principu, da je tre-Iki ustvarjati čim večjo davčno osnovo in omogočiti pomoč potom finančno k repke j šib okrajev šibkejšim, služi tudi nedavno izvršena komasacija cestnih odboroA. Po istem principu je s posebnim pravilnikom tudi določen ključ banovin. prispevka za vzdrževanji; banovinskih cest. Vse te odredbe bodo v izdatni meri pripomogle k izenačenju gospodarskih razmer v bu-liovini, kar jo tembolj potrebno, ker so bili gotovi deli banovine svoječusno le \ mali mori deležni podpore zu gos]X>durski razvoj in napredek.
Za umno gospodarstvo banskih podjetij
Težak gospoda rski položaj vseli krogov, ki mi je bil pri sestavljanju proračuna pred očmi, zahteva kan- največjo gospodarnost, ki po ne sme iti — kakor že omenjeno — tako daleč. du bi se eliminirali izdutki, ki so koristni in potrebni, da zaustavijo nudulnjo gospodarsko nazadovanje in dvignejo splošno blagostanje. Princip gospodarnosti se je začel pri izvrševanju banovinskega proračuna povsod iu dosledno izvajati. Storjeni so \ tem smislu važni ukrepi. Buuovinska podjetju in ustanove morajo postali vzor dobrega in racionalnega gospodarjenja. Radi tega je pri njih uvedeno knjigovodstvo po trgovskih načelih in so bo že v bodočem letu mogla konštatirati njih rentabilnost. V tem po-ffledu se je \ preteklosti mnogo grešilo, marsikaj gre pa tudi na rovuš neekonomično štodnje, radi česar posebno kmetijski zavodi in bolnice niso mogle napredovati, temveč se je njih stanje poslabšalo. Gospodarnost se mora |K>ko/ut; posebno tam. kjer gre m večje izdatke. Tu mislim predvsem nu razne večje nubavke zu bok uišnice. kmetijske šole iu ostale /uvode, /aradi tega je s posebnim pravilnikom odrejena centralizacija vseli večjih nabav, izvzeinši živ ljenjskih |H)trel)ščin, ki so nuj krijejo v lokalnem področju. Nu ta način upam, da sc bodo / direktno nabavo velikih količin potoni veletrgovine izdutki za mnoge potrebščine bistvene /man jšalič
.Nuduljevuiije Imi novega govoru na 2 struni.
Ustanovitev ban. cestnega londa
Nove davščine.
Veliko važnost polagam tudi na gospodarnost pri okrajni») cestnih odborih, katerim se ravno pn nabavi gramoza nudi prilika, da s preudarno n e-Jitviio Tega vprašanja znatno /manjšajo svo e izdatke Gospodarnost zahteva tudi n.oderniz,ran,e ce* ker se trenotni večji izdatki obrestujejo z /manjšanimi vzdrževalnimi stroški. Primerno v/dr-3 že obstoječih cest in njih moderniziranje z oziro.ii ua avtomobilski promet je nujno potrebno zahteva pa takih denarnih žrtev, da jih n. m -,roče kriti iz rednega občega banovinskega prora-čima. Radi tega je "treba v te svrhe Wit. posebn vire, ki so v orgàniCni zvez. z uporabo cest m k. bi se izključno uporabljali za cestne svrhe. \ ta „Imen je predvidena ustanovitev banov,nskega "esteV londa. iz katerega naj bi sc kr.h vsi .ua-terijalni izdatki za vzdrževanje m manjše rekon-t uk ije ter obresti in anuitete od cestnih înve-s cijskih posojil. Za kritje izdatkov cestnega fonda bi naj služile predvsem lakte na motorna vozita v približni višini sedanje državne, m ba.mvinske takse. Splošno je znano, da motorna vozila na eni strani v znatni meri kvarijo naše ceste na drug. strani pa kategorično zahtevajo izboljšanja seda- J njih cest. Radi tega je le pravično, da se v .z-datni meri pritegnejo k cestnim stroškom.	I
Ravno tako je ujjravičen davek na nabadanje in razkladanje za prevoz blaga na Železi,ici. 1 reba si je samo predočiti. da se je leta 1928 na ozemlju ■ dravske banovine natovorilo in iztovonlo na Želez- i tiiških poslajah preko 6,000.000 ton blaga. Na kdo- j metre daleč od Železniških postaj se kvarijo s temi j tovori ceste, ne da bi dobila cestna uprava za to I primeren ekvivalent, ki ga tudi ni mogoče zajeti f s pobiranjem posebnega prispevka za prekomerno uporabo cest. Kot nadaljnji viri cestnega londa pri- , dejo v poštev: trošarina na bencin, trošarina na I pneumatiko, prispevek avtobusnih eodjetij za prekomerno uporabo javnih cest, taksa na šoferske legitimacije, odkup kuluka na banovinskih cestah, davek na premije od zavarovanja motornih vozil in davek na vprežno živino. Vsi ti dohodki imajo posredno ali neposredno zvezo z uporabo cest. Radi tega je pobiranje teh davščin in izključna uporaba v cestne svrhe ponolnoma upravičena ter jo bo prebivalstvo z večjim razumevanjem prenašalo.
Ako bo država v ta fond odstopila državne takse na vozila in trošarino na bencin, bo banovina s pomočio tega fonda vzdrževala tudi državne ceste ter jih preuredila, da bodo odgovarjale »odobniin potrebam.
Kako se d?U'o oodor-te
Nato je gosp. ban, zaključujoč svoj ekspozé, omenil resor pospeševanja gospodarskega in kulturnega nanredka banovine <n naznanil, da so izdelani za dajanje podpor pravilniki, po katerih se ho banska uprava ravnala, kadar bo treba priteči na pomoč asanaciji vasi. za vodovode, meliora-raciie itd. Podpore se bodo dajale praviloma samo v obliki percentua'nega prispevka k nabavnim oziroma investicijskim stroškom, «H pa naj bo nagrada za vzorno gospodarjenje. V poslednjem slučaju naj vzpodbuja okolico k napredku, sicer pa ji je m^sto samo tam, kjer je požrtvovalnost neposrednih interesentov zasigurana. Pri študijskih podporah se uveliavlja načelo, da ie mora bili deležen le iiatboUši in najrevnejši. Tu vrše podpore neke vrste selekcijo, da rešimo iz podeželja naše na'bolj nadarjene ljudi ter iih izobrazimo v prid ož'e in širše domovine. Za one, ki so že v svojih poklicih ali pa iim ie služba zasigurana, se namerava ustanoviti študijski fond, iz katerega se bodo da'ala izkl'učno brezobrestna posojila za spojiol-nitev študija doma in v inozemstvu, ako so prosilci trenutno brez sredstev. Tako se bo iz sredstev študiiskega londa moglo Vršiti v teku nekaj let trnmo podpiranje notrebnih brez posebne obremenitve banovine. Povdariam to radi tega, ker je bilo potrebno, da se v pospeševani službi zavede dolo'^n sistem, ki ga more tudi javnost kontrolirati.
S rb za ro^o's-io vz&o'o h'udstra
Končno je g. ban povdaril, da je v proračunu poskrbel tudi za to, da se sokolska vzgoja čim izdatnejše podpira. Sredstva so namenjena v glavnem za izobrazbo vaditeliskega naraščaia. »To je» — tako je g. ban zaključil svoj eksnozč — »potrebno, da se na podlagi sokolskih načel in s pomočjo so-kolskih organizacij, katere naj ustanovijo svoje postojanke v zadnji vasi, vzgoji naš narod v zdravju in moči. v zvestobi do domovine in požrtvovalnosti, v bratstvu in medsebojni ljubezni.«
Bralo vske shladnice osšane'o
Belgrad. 20. januarja, ž. V ministra i vu za Sume in rude je bila v navzočnosti rudarskih podjetnikov konferenca, na kateri so obravnavali načrt zakona o socialncm zavarovanju. O tem načrtu bi se imele bratovske blagajne prem -li na Osrednji urad ул zavarovanje delavcev. Ker so se vse zainteresirane organizacije izjavilo proli temu načrtu. je sklenjeno, da ostanejo bratovske blagajne tudi nadalje poti kontrolo ministrstva za gozdarstvo in rudarstvo.
Anglija ne priznava nobene
zveze
ratun zveze vsega sveta proti nemškega delegata —
ženeva, '20. jan. Uk. Svet Društva narodov Je danes dopoldne začel razpravljati o svojem prvem velikem predmetu, to je o razorožitvi Besedni dvoboj je začel Henderson In navajal: Sedaj morajo vlade dokazovati svojci vero v veljavnost zakona in pravičnosti. Po njogovem mnenju ni nevarnosti vojne v bližnji bodočnosti, pač pa je nevarnost, da bi Svet zaradi nerazorožitve prišel v položaj, ki hi bil zelo sličen onemu prod začetkom svetovne vojne 1914. Danes so govori mnogo o tem. da se je svet vrnil k staremu dstemu državnih zvez, toda danes ne more biti nobenih takih zvez več, kl ne bi bile podrejene Avtoriteti Društva narodov, katero avtoriteto dnues lie sme kršiti nobena še tako močna vlada, Angleška vlada brez obotavljanja lahko izjavi, da ne prizna nobenih drugih državnih-zvez kakor veliko «vezo vsega sveta proti vojni in proti oboroževanju. Odgovorni smo vsemu človeštvu, ne govorimo samo zase, ne samo za naše vlade, temveč tudi za vse one tihe milijone, ki stavijo vse svoje upanje na naše delo. Zato smo dolžni storiti vse, kar j« v naši moči, tla zagotovimo popoln uspeli razorožitvene konference.
Z a Hendersonom je govorit nemški zunanji minister dr. Curtius, ki je naglašal, da so. načrt konvencije o rnzoroiitvi kos zn kosom oropali bistvenih elementov, kl morajo pripadati k bistveni razorožitvi. To, kar se zdaj vrši, bo kvečjemu (ako. da ostane pri stabilizaciji današnjega oboroževanja, deloma bi se dovolilo celo zvišanje sedanjega stanja oborožitve. Zato je bilo razumljivo, da je Nemčija odklanjal« dosedanji rezultat dela pripravljalne razorožitvene konference. Prihodnje konferèuoe bodo mogle samo tedaj uspeti, če bodo najprej temeljito revidirale do sedaj predlagane metode Bazen tega bo morala rnzoroïitvena konferenci! pristati nu prvo načelo enakopravnosti svojih č!« nov, ne pa zahtevati zase varnost in nuditi negotovost. Grof Bernstorff je še pred šestimi tedni zu' hteval za Nemčijo enakomerno varnost. Dr. ('urliu-se priključuje izvajanjem grofa Bernstprffn. če bi Društvo narodov tega načela ne sprejelo, bi ne moglo izvršiti svoje naloge, ki obstoji v tem, da sc z razorožitvijo vsem članicam zagotovi varnost. Društvo narodov bi ne spolnilo svoje mirovne naloge in omajalo upravičenost svojega obstoja. Če pa bo Društvo narodov spolnilo svojo obveznost glede razorožitve, bo Nen-ci.ia prva, ki mu bo to priznala. Nikomur ne more bili več ua tem. da pride do razorožitve kakor nemškemu narodu.
Možno je, da bo Svet Društva narodov od-godil volitev predsednika razorožitvene konference
v • лт
vojni — Zelo vodeno govorjenje Sovjeti pridejo v Ženevo
in določitev kraja konference do mesecu maju. To pa bi bil naj poznejši termin, da se pripravi vse potrebno za to ogromno konferenco, katere se bo udeležilo H000 do 1000 ljudi. Če bo ta konferenca v Ženevi, nameravajo zgraditi v Ženevi začasne hotelske zgradbe, slično kakor pri svetovni razstavi v Barceloni.
Ženeva, 20. jan. kk. Daue.s popoldne se je na seji komisije skoro brez debate sklenilo, da se povubijo na konferenco evropske unije Ivuslju, Turčija in Islandija, lo je vso tri evropske države, ki niso članice Društva narodov. Gotove pridržke je stavilo sedem evropskih drŽav. Norveški ministrski predsednik Movvinekel je navajal zopet pridržek, da hti morala o\ ropska komisija najprej sama uredili svoj delovni program, preden bo pritegnila neelnuice Društva narodov k sodelovanju. On ni proti povabilu, smatra pa, da je to prezgodnje. Pridružili so se mu Huysmftns za Be'gijo, rlr. Mnrlnknvič za Jugoslavijo, Quinines de Leon za Španijo, Belaerts za Holanrtijo, Mo t ta za Švico in Westmann za švedsko.
Nato se je «ipet začela debata o gospodarskih vprašanjih in romunski delegat Titulescu je izvajal, da teoretične rešitve sedaj ne zadostujejo več, temveč du je prišel psihološki in goepodarski moment za praktične korake. Zahteval pa je zopet prednosti za vzhodne agrarne države. Sedaj se že lahko storita dve praktični stvari: 1. odrediti prodajne dispozicije za žilo iz 1. 1980. in 2. načeti vprašanje agrarnih kreditov. Hkandal jo, da vzhodnoevropske države trpijo tuko ogromno pomanjkanje denarja in kredita, dočim imajo zapadnoevrop-■Ice države iu banke popolnoma nezaposlene kapi-I talije. Titulescu je nastopil ludi za hitrejše delo. ?.;i poenostavljenje privatnega prava, ker vidi v pomanjkanju mednarodne zakonodaje glede kredita mnoge pomanjkljivosti celokupne kreditne organizacije Evrope. Predlagal Je, naj ustanovi komisija poseben odbor zn preštudiranje tega vprašanja. To ne bi pomagalo samo vzhodnim drŽavam, temveč bi spravilo v tek tudi vso evropsko gospodarsko maiino.
Nato je zopet govoril nemški zunanji minister Curtius in pojasnil nemško stališče z ozirom na probleme, kl jih je sprožil dr. Marinkovič. Tudi on se je zahvalil Colijtisu za izražene resnične besede, ki jih je govoril o današnjem položaju gospodarske polilike. že dejstvo, da jc jugoslovanski zunanji minister v mnogih točkah videl vzrok sedanje gospodarske krize drugače kakor Colijns, pa kaže, da lie bo mogoče najti enotne rešitve obstoječih težkoč.
o rešiti agrarno krizo
$efa V. Z. S.
j
Belgrad, 20. jan. AA. Plénum vrhovnega zakonodajnega sveta začne svoje zasedanje 29. t. m. ob 16. Na dnevnem redu seje je projekt zakona o. tuščlti narodnega naraščaja. Sekcije vrhovnega zakonodajnega sveta začnejo svoje delo 16. t. m.
Gen. konzulat v Celovcu
Ljubljana. 20. jan. AA. Generalni konzula! kraljevine Jugoslavije v Celovcu sporoča, da se preseli sredi tega meseca Iz svojih sedanjih prostorov v hišo Villacherstrasee št. 1, tel. št. 764.
Osebne vesti
Belgrad. 20. jan. АЛ. Z ukazom Njeg. Vel. kralja je napredoval pri tobačni tovarni v Ljubljani zn višjega monopolskega inšpektorja v la/ll Ivo Tomec, monopolski inšpektor 1/11.
Belgrad, 20. januarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je upokojen Vilko šnellk, načelnik oddelka za gozdarstvo v 1/3 a, s pokojnino, ki mu pripada po službenih letih.
ženeva, 21. jan. K. k. Pri <1»nnasiljem sê-stawku Svetu Društvu utiroiov je nemški zun. minister izvajal: Nemčija je izvršil« pri.uiro-filu glede odprave c«rin v nemško'fram'oski trgovinski pogodbi, ke.k'W tudi u v tonom no za industrijske ca rine. Drugačna pa je stvor glede poljedelskih carin. V toni oziru je bila nenivkn v kida prisiljena radi temeljito spremembe iw trgu, <l(i je zvišala gotovi- carinske postavke, da bi zavarovala eksistenčno podlago lastnega kmetijstvu. K temu je treba še vpoštevati, da mora Nemčija izvrševati enostranska plačila, to je reoaracijs-ka bremena, ki silno ovirajo nemško fin«lično gospodarstvo. Če hoče Nemčija zadostili svojim plačilnim obveaaoetini, moro p spešiti izvoz in zmanjšati uvoz. Zato mora čim bolj povečati razvoj domače kmetijske produkti ie in čim bolj zabruniti uvoz nepotrebnega blaga. To pa so cilji z dolgim rokom, med tem pn morit evropska komisija prijeti v roke posebne evropske probleme, posebno pa predlog o prednostnih carinah za žito iz jugovzhodnih evropskih držav. Te prednostne carine se dajo
Trg. pogajanja v ČSR
Belgrad, 2. jan. AA. Delegacija Jugoslavije za Češkoslovaško - jugoslovanska trgovinska pogajanja odpotuje drevi v Prago. Pogajanja se začno v četrtek 28. t. m. v češkoslovaškem ministrstvu zunanjih zadev. Šef naše delegacije je načelnik trgovinskega ministrstva Milivoje Pil jok, kot člana pa poj-deta z njim načelnik ministrstva za poljedelstvo dr. Velimir Stolkovič in svetnik trgovinskega ministrstva dr. Milivoje Lazarevič, medtem ko so za strokovnjake delegacije postavljeni svetnik finančnega I ministrstva Radintilo BujdiČ, inšpektor kmetijskega minisirstva dr. Ciril Petrovič, ta.inik ministrslva za trgovino dr. Antula, tajnik ljubljanske zbornice za TOI vlohorič. Pogajanjem bo prisostoval tudi šef trgovinskega oddelka belgrajskega češkoslovaškega poslaništva inž. Pospešil, legacijski tajnik I. reda.
Nemčija izgnala i000 naših rudar ev
Berlin, 20. jan. ž. Izseljeniški odposlanec iz Dlisseldorfa se je obrnil na ministrstvo za socialno politiko, tla bi našlo v naši državi zaposlitev za 1000 rudarjev, ki so bili do sedaj zaposleni v ta-mošnjem območju, pa so radi rudarske krize reducirani. Ministrstvo se je obrnilo na podjetja, koliko bi mogla zaposliti delavcev. Izgleda, da ne bo mogoče zaposlili tako velikega števila rudarjev, kolikor jih mora zapustiti Nemčijo.
Anglija posreduje med Grčijo in Bolgariio
Atene, 20 januarja. A A. Ministrskega predsednika Venlzela je obiskal angleški poslanik Hain-say in mu sporočil, da je angleški zunanji minister Henderson pripravljen prevzeti i>osredovim,je med Grčijo in Bolgarijo.
Seja Male antante
Bukarešta, 30. .januarja, ž. Letošnja konference Male aillante bo 20. maja v Romuniji. Po sklepu romunske vlade se bo vršila v Herkulonomu.
Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo
vreme. Večinoma zelo oblačno s padavinami. V severnih Alpah temperatur»! ni golov«.
"as»
popolnoma spraviti v soglasje z vladajočim gospodarskim sistemom. Skliceval se je nu to. da je carinska unija že nedvomno postala predmet prava glede trgovinskih pogajanj. Zato jo bilo tudi predlagano prednostno postopa nje popolnoma upravičeno kot sredstvo zu odpravo evropskih težkoč. Evropejca komisija bi se morala potrudili, du dobi pristanek evropskih držav, ki imajo dogovore z največjimi ugodnostmi, in pri tem stopiti v stike tudi z kvetievropskimi državami, da se doseže sporazum v tem smislu. Želeti bi bilo tudi, da se pritegnejo v komisijo evropske države, ki do sedaj niso bile zastopane, ki pn so interesirone na preferenčnem sistemu, če bi Jugoslaviji» predlagalo, dn se zavzame stališče glede p referenčnega sistema, bi morala komisija temeljito razpravljati tudi o Colijnso-vem predlogu, kl govori o zvezi med ženevsko trgovinsko konvencijo in preferenčnim sistemom. Nemčija, ki zelo trpi radi kratkoročnih , kreditov in ogromnih obresti, je tudi zelo iiite-resitanu nu vprašanju agrarnih kreditov.
I z Primorfa
Trst, 20. jan. AA. »Popolo di Triestec javlja, da je bil Slovenec Ignacij Laza, ki so ga lani prijeli, ko je nesel s seboj iz Jugoslavije tiskovine In liste, obsojeu v Gorici na tri lela temnice, 20 tisoč lir globe in 740 lir upravne globe, zaradi cigaret, ki jih je imel pri sebi.
Trst. 20. jan. ž. Z današnjim dnem se je po vsej Italiji otvorilo novo jurislično leto. Pri tej priliki^ je imelo slavnostno sejo ludi apelacijsko sodišče za Julijsko krajino v Trstu. Pred zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti je glavni državni tožilec za Julijsko krajino Madruzzeti govoril o javni varnosti v Julijski krajini in omenil težko borbo, ki jo vodijo proti raznim slovenskim elementom, ki so se zarotili proti Italiji. Politična emigracija So-vencev in Hrvatov postaja vedno večja. Senzacijo je vzbudil njegov predlog, da se popolnoma prepove vsaka raba slovenskega in hrvatskega jezika y Julijski krajini. V tem smislu zahteva sodelovanje Italijanskega učiteljstva in duhovščine, ki bi naj popolnoma zamenjalo slovensko duhovščin- .
Nov Zeppelin
Friodriehshafen, 20. jan. AA. V kratkem bo dograjen nov zrakoplov. Svoj prvi polet bo izvršil iz Friedrichshàfenn naravnost v Pernambuco In nazaj. Pošto za posamezna južnoameriška mesta bodo odpremiti iz Pernambuca z letali. Zrakoplov bo po izjavi dr. Eckonerja napolnjen s helijem. Zato bo povečan obseg zrakoplova. Zrakopov »Grof Zappe-lin« bo slej ko prej uajioliijen z vodikom.
Cesar Amerikanci nimajo
London, 20. januarja. A A. Semkaj je prispela i» Združenih držav ameriška misija, ki bo proučevala poslovanje angleškega zavarovanja brezposelnosti. Čeprav angleški uradni krogi vedo za to komisijo, varujejo kljub temu najstrožjo tajnost o njenem delovanju. Na drugi strani zanika ameriško poslaništvo, da bi kaj vedelo o omenjeni misiji. Misijo jo imenoval nmerlSki kongres.
Praga, 20. jan. Debela liowi . stalen gost naših velesejmov. Iti je tehtala 276 kg, je danes umrla radi prchlajenju.
Iznenadenja v Ženevi
Takoj pni dati ženevskih zborovanj liani ja prinesel nepričakovana. razodetju. Med tem, ko je francoski zunanji minister razpošiljal svoje okrožnice o v neevropski zvozi, so so za kulisami Pan-evrope sestali trije medinirodiiojjoHtičiii 1'okovllja-či e priznanim namenom, da takoj preprečijo vsak poskus evropskega sodelovanja, čim bi se pokazal. Kakšen drugi pomen naj bi pa sicer imela zvt/.a niei Sov joti. Nemčijo in Italijo, ki se je tako izrazito pojavila na pacifističnem plašču, s katerim je Briand nameraval ode i i svojo Pauevropo.
Dh se Т-1н li ju čuli domačo v družbi sovjeiov. «e nam zdi manj čudno» Med liiš'zmoni in sovjetskim komunizmom najdemo toliko skupnega v ideologiji in toliko uličnega v tepianju človečauskih svoboščin, da se tudi nain zdi povsem naravno, če zastopniki teh dveh držav govorijo sličen jezik im mednarodnih sestankih. Na drugI strani pa italijanska zunanja politika ne slovi ravno radi doslednosti. In v resnici tudi ne nmre. Države, ki so na znotraj same seboj skregane in ki se morejo vzdrževati le z umetnim dihanjem, so seveda prepuščene na milost in nemilost dihalnih aparatov. Kadar odpovejo, je polom.
Upravičeno pa smo so čudili dr. Curtiusu, ki je takoj prvi dan zasedanja in prvi zagovarjal jio-trebo, da se Turčija in Rusija pozoveta na sodelovanje pri zgradbi vseevropske zveze. Turčija je» namreč azijittska država, ki ima svojo prestollco v* Aziji, v Evropi pa Ima samo one narodne manjšine, katerih še ni mogla l.a njej lasten način iztrebiti. Da je sotinldništvo take države, kl je šole pred kratkim pomorila Kurde ln nedolgo tega ludi Armence, pri reorganizaciji Evrope neobhodno potrebno, se nam ne zdi uvidevno. Dr. Curtius je morda bolj mislil na eni stari cesarski kanal Berlin—Bagdad, po katerem je Nemčija hotela speljati vodovod1 za svojo civilizacijo med takrat še barbarske Turke. Zalo mu bodi odpuščeno, če 9e je gilede Turčije prenaglil.
Drugo je seveda s «sovjeti. Do sedaj nismo vedeli, da sovjetska Rusija sploh reflektira na sodelovanje pri ozdravitvi Uvrope. Sovjetska Rusija nam je do sedaj zatrjevala, da se mora Evropa uničiti, zato ker je kapitalistična. Preteklo letu sovjetska Rusija na zloben način nalašč prispevala k temu, da se gospodarska kriza še poveča v Evropi in da pride čimprej» do končnega poloma, ki bo odprl vrata srečni proletarski eri.
Zgodovinarji nam pripovedujejo, kako se je rajni Rathenau v noči od 15. na 16. aprila 1922 sprehajal napol oblečen v svoji sobi v Rapallo ter ure in ure premišljeval, če naj podpiše prijateljsko pogodbo e sovjeti. Nočni sprehodi, zapeljivi vonj italijanske rivijere, strah |ired bodočnostjo 1er s lu-i vnosi no šepetanje sedanjega poslanika v Londonu von MaJtzahna so ga slednjič le omehčali, ■tako da je šel podpisat dokument, ki nosi odslej ime rapalske pogodbe. Mi smo radovedni, če je dr Curtius, ki je sicer naslednik Ruthenaua v zu-nanjom ministrstvu, a ni niti naslednik njegovih tradicij niti njegovih zmožnosti, tudi prfebdel noč od 16 na 17. januarja, pred no je drugo jutro nastopil in ni vedel 27 kolegom iz vseh evropskih držav povedali ničesar boljšega kakor pa to, da naj povabijo tudi sovjele, če nameravajo ukreniti kaj koristnega za blagor Evrope. Takšno dejanje ni vredno 05milijonskega naroda, katerega dr. Curtius zastopa v trenutku, ko bije,stara Evropa eksistenčno bitko za svoj obstoj, katerega ogroža ravno boljševizem. To je najmanj, kar moremo povedati na naslov sobotne ženevske debate.
Pri tej priliki se moramo seveda spomniti nekaterih prošlih datumov, ki |зо rapalski pogodbi 1. 1922 dajejo pravilni značaj nemško-sovjetskim odnošajem. Rajni Stresemann in Krestinski sta dne 26. aprila 1926 obnovila prijateljsko pogodbo s tako imenovanim berlinskim paktom. Tam se Nemčija zaveže v dostavnem pismu, da se bo Nemčija z vsemi silami upirala, če bi se izkazalo, da Društvo narodov namerava kako sovjetom sovražno akcijo, ali če bi kaka članica DN sovjetc izzvala«. Leto pozneje, dne 15. oktobra 1927, je prijateljstvo zadobilo že konkretne oblike, ko je Nemčija dovolila sovjetoni 800 milj. mark (12 milijard Din) kreditov, pred vsem svetom pa dokazovala, da ne more plačevati reparacij. Se uepozabljeni Schachtov proces v majtiiku 1928 pa je odkril evropski javnosti, koliko postojank je nemška industrija že zasedla v sovjetski uniji in kako so se razpletli interesi firme Krupp, nadalje firme Knapp ter Allgeineine Elektrizitatsgesellschaft |X) vsej Rusiji. Dne 21. decembra 1928 pa sta obe državi presenetili svet z novo pogodbo, ki je zgolj gospodarskega značaja, Nemčija se je takrat definitivno odrekla vsakemu plačilu predvojnih dolgov, nakar so sovjeti obljubili, da bodo »eventuelne nemške pravice blagohotno presojali . Dne 25. januarja 1929 je Nemčija šla še en korak naprej in podpisala novo pogodbo s sovjeti, v kateri jiodvržeta obe državi vse nastale nesporazume posebnemu arbitražnemu odboru. Da prikrije svoje zakulisne zveze s sovjeli, se je Nemčija polofidijelno udeležila pogajanj, ki so se leta 1Q2S vršila v Londonu, ki bi naj odločila o podrobnostih skupnega vojaškega pohoda proti sovjetoni. Nemčijo je takrat zastopal general Hofmann. Potovanje sovjetskega zijnanjega komisarja Litvinova v Nemčijo in njegov sestanek dne 27. nov. 1930 z dr. Curtiusom v Berlinu je samo zaključni dogodek v zgodovini nemško-sovjefskih odnošajev. Takrat v Berlinu sta se oba državnika dogovorila, kako naj nemški zastopnik govori v Ženevi. Dr. Curtius je preteklo soboto povedal svoj pensum. Najbrže no bo treba dolgo čakati, da zvemo za rèd, katerega bo napisal Litvinov. Kar se nas tiče, dodamo samo lo, da bi nam bilo ljubše, innogo ljubše, če bi Nemčijo mogli pozdraviti pri drugem omizju.
Drobne novice
felgrud, 20. januarja, AA. Finančni minister bo zaradi prezaposlenosti s proučevanj m državnega proračuna in banovinskih proračunov sprejemni poslej vedno samo v Čelrlkih od 10 13.
Belgrad, 20. Januarja. ЛЛ. ukazom \j. Vel. kralja je poplavljen za uradnika Poštne hranilnice pri filijuli v Ljubljani v 11/2 Dušan Pod goril Ik, dozdaj v II/8.
Madrid. 20. januarja. AA. Volranji položaj .-e ' je znova poostril. Prejšnjo dni so skrivaj razširili I jO vsej državi oster inanife«! proti monarhiji. Manifest so sestavili Iti podpisali znani rouublikanski prvdki
Novi banovinski proračun
Prva seja bonskega sveta
Ljubljana, 20 januarja.
A A. Danes ob 10 dopoldne je g. ban dravske banovine dr. Maruiič Drago v sejni dvorani TOI otvoril prvo zasedanje banskega sveta dravske banovine Navzoči so bili vsi banski svetniki razen banskega svetnika g. poslanika dr. Alberta Kramerja, ki se je opravičil.
Najprej je g. banski svetnik Miroslav Sene-kovii prcčital naslednje: Z odlokom od 9. janu arja 1931 I. št. 378-1 je g. ban dravske banovine na podlagi čl. 6 pravilnika u organizaciji in delu banskih svetov odredil: 1 da se sestane banski svet dravske banovine na svoje prvo zasedanje dne 20. januarja 1831 ob 10 v Ljubljani; 2. da se bodo seje banskega sveta vršile v sejni dvorani zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in 8. da se bo v zmislu določil čl. 11 pravilnika o organizaciji in poslovanju bansluh svetov na tem zasedanju obravnaval predlog banovinskega proračuna dravske banovine za leto 1931-1932.
Obenem je s tem odlokom na podlagi čl. 14 odst. 2. navedenega pravilnika odiedil na delovodjo banskega sveta Senekovita Miroslava, banskega svetnika in za niegovega pomočnika Božiča Jerne;a, banovinskega finančnega sekretarja.
Nato je g. ban dr. Drago Marušič imel na banske svetnike nagovor:
Najstare.ši član banskega sveta, župan in gostilničar v Lokah pri Žusmu, g Florijan Gajiek, je nato predlagal, naj se odpošlje Nj. Vel. kralju Aleksandru I. udanostna brzojavka, predsedniku ministrskega sveta generalu Živkoviču pa pozdravna brzojavka.
Brzojavka Nj. V. kralju
se glasi: Pod predsedništvoin bana g. dr. Maru-šiča Draga zbrani člani banskega sveta dravske banovine si usojamo na svoji prvi seji izraziti Vašemu Veličanstvu svojo neomajno zvestobo in uda-nost z najiskrenejšimi željami za Vaš in Vašega visokega doma dobrobit. Trdno zaupajoč v vzvišeni in sniotreni cilj Vaše vladavine dajemo obenem izraza svoji trdili nadi. da boste od Vas započeto delo narodnega in državnega zedinjenja dovedli do popolnega konca v srečo m procvit našega naroda in naše ljubljene države. V to ime Vam kličemo: Bog živi našega ljubljenega vladarja in kralja Aleksandra I. in Njegov Visoki dom.
Čitanje te udanostne brzojavke so vsi navzoči poslušali stoje ter z navdušenim odobravanjem sprejeli ta predlog.
Brzojavka predsedniku vlade
se glasi:
Pod predsedništvoin bana g. dr. Marušiča Draga na svoji prvi seji zbrani člani banskega sveta dravske banovine Vas prisrčno pozdravljamo kot prvega sodelavca našega ljubljenega vladarja kralja Alek ndra 1. Obenem upamo in želimo, da bomo s svojim delom Vam pripomogli izvršiti veliko nalogo, ki Vam je bila poverjena od Nj. Vel. kralja. V to ime kličemo: Živel predsednik naše kraljevske vlade, ter živela srečna in močna .lu-goslaviia!
Tudi ta brzojavka je bila sprejeta z velikim I odobravanjem.
Uradna razlaga proračuna
Dohiade znižane — Cestni iond ustanovljen
Cestni Iond — Novi viri dohodkov
Nato je načelnik finančnega oddelka banske uprave g. dr. Orel podal svoje poročilo o proračunu za leto 1931-32.
Ljubljana. 20. januarja. AA. Ekspoze k ba-novinskemu proračunu za leto 1931/32, ki ga jc podal načelnik finančnega oddelka banske uprave gosp. dr. Orel, se glasi takole:
Manjši proračun radi drugačne tehn. sestave
Banovinski proračun za leto 1931/32 izkazuje 120 milj. izdatkov in ravno toliko dohodkov. Napram proračunu za leto 1930/31 je novi proračun zmanjšan za 10.1 milj, 'lo zmanjšanje je posledica tehnične sestave novega proračuna, v katerem so vsi izdatki za vzdrževanje banovinekih cest posebej preliminirani v proračunu cestnega fonda, ki tvori s proračuni b imovinskih zavodov in ustanov aneks splošnega proračuna, dočim so bili ti izdatki v proračunu za leto 1930/31 njegov sestavni del in so znašali 19.7 milj. V novem proračunu pa so predvideni z zneskom 27.35 milj. Od izdatkov občega proračuna odpade na centralni urad kraljevske banske uprave 13 milijonov Din. V tem poglavju so predvideni osebni prejemki vseh bano-vinskih uslužbencev pri banski uprava v Ljubljani in pri srczkidi načelslvih. Niso pa tukaj predvideni prejemki osebja banovinskih uetanov in zavodov, ki so izkazani v posebnih proračunih. Nadalje tudi niso tukaj izkazani prejemki zdravnikov in sester pomočnic v združenih zdravstvenih občinah in prejemki ccslnega osebja. Na osebne prejemke centralnega urada odpade 8 milj, kar ne predstavlja niti 8% celotnega banovinskega proračuna, kar je gotovo zmerna postavka. Preliminirani izdatki za osebne prejemke so za 0.7 milj. večji v primeri z dosedanjimi, ker bo treba v prili. proračunskem letu pomnožiti predvsem tehnično osebje z ozirom na obsežni gradbeni program, ki ei ga je b a nek a uprava postavila in pa z ozirom na rastoči obseg poslov banske uprave, ki so potrebni zlasti zaradi pospeševanja kmetijstva.
Pod stvarnimi izdatki I. poglavja so v glavnem predvideni stroški, ki so potrebni za redno vzdrževanje uradnega službovanja. Sorazmerno največji znesek odpade na polne stroške, ki so potrebni za redno opravljanje službe. Celokupni izdatki I. poglavja znašajo 13 milj. in so za 1 milj. večji kot v proračunu za leto 1930/31. Ta povišek je utemeljen v naravnem razvoju agend banske uprave, posebno pa v nameravani intenzivni gradbeni delavnosti.
Izdatki za kmeta in šolo
Izdatki za kmetijstvo znašajo 19 nvilj. t. j. 17% celotnega proračuna in so za 5 milj. višji kol v proračunu za leto 1930/31. Povišek izdatkov izvira iz želje bansike uprave, pomagati s prispevki in podporami kmetskemu stanu, k izboljšanju njegovega sedanjega kritičnega položaja. Od tu omenjenih izdatkov odpade kol dotacija banovinskim kmetijskim zavodom znesek (5.9 milj, ostali znesek pa je namenjen za obče pospeševanje kmetijstva in sicer: za kmetsko izobrazbo, za pospeševanje poljedelstva, živinoreje, vinarstva, sadjarstva, gozdarstva in kmetijskega zadružništva, ki mu je posvečena posebna pažnja. V zvezi s tem poglavjem je treba še omenili, da se je v Mariboru ustanovila gozdarska šola, za katero je določen banovinski prispevek 450.000 Din.
Večji izdatki za prosveto.
Izdatki za prosveto znašajo 13.5 milj. ali 11% celotnega proračuna. Napram tekočemu letu je zaznamovati povišek izdatkov za 4.50 milj Poleg v zakonu določenih obveznosti banovine za vzdrževanje zgradb srednjih sol in učiteljišč, tvorijo največji del izdatkov prispevki banovinskemu šolskemu odboru v znesku 9.032.992, od katerega zneska je namenjeno 0 milj. za podpore občinam pri zgradbah osnovno-šo'skih poslopij. Ostali znesek je namenjen za splošno povzdigo kulture in pro-svete v banovini.
Na tehnični oddelek odpade 21.55 milj. Od tega zneska gre 8 milj. za plačo cestarjem in cestnini nadzornikom, ki so potrebni za redno vzdrževanje i it nadziranje banovinske cestne mreže v dolžini 3000 km. Za hidrotehnična dela je določen znesek 3 05 milj., za podpore za zgradbo vodovodov znesek 2 milj. Pri tein je treba poudariti, da ima banska uprava v svojem načrtu zasnovano izvršitev r* 7.11 ih melioracij in regulacij, kojih stroški se bodo krili z investicijskim posojilom. Na vzdrževanje poslopij, ki so last banovine ali ki jih mora banovina vzdrževati po določbah mecialnih zakonov, odpade znesek 2.396 milj.
Materijalni iizdatki za vzdrževanje cest kakor tudi anuitete in obresti cestnih investicij-i skih posojil so izkazani v proračunu cestnega fonda, čigar ustanovitev jc ban. uprava predlagala na koinpetentne-m mestu. Če pa proti pričakovnju ne bi prišlo do ustanovitve predvidenega cestnega fonda, se bodo morali tudi ti izdatki prelimi ni rat i v tem poglavju in najti zanje odgovarjajoče kritje v občih banovinskih dohodkih. Za enkrat jc tukaj predvidena le dotacija za cestni fond v znesku 5 mili jonov.
Poleg izdatkov za javna dela tvorijo sorazmerno največji del banovinskih izdatkov izdatki ш socialno skrbstvo in nu rodno zdravje v znesku 29.5 milj. Din, ki predstavljajo 25% celotnega proručunu.
V odseku za socialno skrbstvo jc predvideno za vzdrževanje dveh dečjih domov in vajeniškega doma v Ljubljani 1.4 milj., za splošno socialno skrbstvo za 5.15 milj. Od tega odpadeta dva milijona za j>obiranje gradbene akcije, en milijon za podpore za zgradbe uibožuic in hiralnic.
Med izdatki za zdravstvo je namenjen znesek 14.6 milj. kot dotacija za kritje oskrbnih stroškov v zdravstvenih zavodih in za osebne prejemke osebja v teh zavodih. Ti izdatki so napram onim v sedanjem proračunu znižani, to pa s predpostavko, da bo s 1. aprilom 1952 prevzela država splošno bolnico in bolnico za ženske bolezni v Ljubijo ni ter bolnico za duševne bolezni v svojo upravo. S tem prevzemom, ki je utemeljen v zakonu o bolnicah, bi
seveda odpadla državna dotacija za te zavode, vzlic temu pa bi bil banovinski proračun ruz-oKenteiijen zu okroglo 5 milj.
Z zakonom o združenih zdravstvenih občinah se je banovinam naložila dolžnost, dn morajo plačevati vsaki združeni zdravstveni občini po enega zdravnika in eno sestro |ximoč-nico, ter plačevati zdravnikom potne povpreč-nine in stroške zu zdravila in zdravljenje siromašnih oseb. Vsi ti stroški skupaj znašajo (i milj., za katere se mora najti kritje v zmislu
5	19 /ak. o združenih zdravstvenih občinah \ drž. dotaciji. Za pospeševanje in, čuvanje narodnega zdravja je določen znesek 2.545 milj. Sorazmerno največji del (I milijon) je določen za «sanacije, t. j. predvsem za dajanje podpor pri gradnjah vodovodov.
Za podpiranje obrti, trgovine in industrije je predviden znesek 4.4 nvilj. Napram letošnjemu proračunu je ta znesek povečan za 0.9 milj. Največji prirastek izkazujejo izdatki zu tujski promet, kii mu banska uprava posveča posebno pažnjo.
Predvideni izdatki bodo znašali 1.894 milj. napram 850.000 Din v tekočem proručunu.
Stroški za agrarne operacije bodo znašali 812.000 Din nap1' ni izdatkom 772.000 v l"toš-njem proračunu. Izdatki so v glavnem namenjeni za ureditev iu melioracije pašnikov.
Za plačevanje anuitet in obresti od dolgov je predviden znesek 8 miljonov. Od tega odpade za odplačevanje dolgov bivših oblastnih samouprav
6	miljonov, presežek pa je določen za obresti in anuitete investicijskih posojil, ki se bodo najela za regulacijo rek in hudournikov, za povečanje uradnega poslopja Kranjske hranilnice, za nadzidanje Narodnega muzeja in za popravila nekaterih drugih poslopij, ki so last banovine. Stroški za investicijska posojila ostalih panog (kmetijski zavodi, cestne zgradbe, bolniške zgradbe) so predvideni pri dotičnih poglavjih proračuna.
Za razne druge <zdatke je predviden kredit 9.5 miljonov. Iz tega kredita bi se krile obveznosti iz prejšnjih let in pa zapadle obveznosti bivših okrajnih samouprav, ki so bile likvidirane koncem leta 1929. Z ozirom na veliko važnost elektrifikacije je v to svrho določen znesek 1 miljon, kot je bil v tekočem proračunu.
Za v proračunu nepredvidene izdatke je predviden rezervni kredit 3.9 miljonov.
Znižane dohiade od 40 na
odst.
Pri iskanju kritja občih proračunskih izdatkov se je banska uprava držala načela, da ne gre obremenjevati prebivalstva z novimi davščinami. Izjemo bi tvorila trošarina na one vrste brezalkoholnih pijač, ki vsebujejo kemične sestavine. Izdelki iz sadnih sokov in mineralnih vod ne bi bili prizadeti. Ta trošarina bi se uvedla na predlog ministrstva za poljedelstvo, uvedle pa jo bodo predvidoma tudi druge banovine.
Uvidevajoč dejstvo, da so davkoplačevalci zlasti z avtonomnimi dokladami preobremenjeni, je v tem proračunu banska uprava znižala idoklado k neposrednim davkom -od 40 na 35%. Vsled tega bi se preliminirani dohodki znižali na 27.8 miljonov napram 30.8 miljonov v tekočem proračunskem letu. V ostalem so predvideni le oni dohodkovni viri, ki so že v proračunu za leto 1930.-31. Dohodki so se ugotovili v oni višini, ki jo bodo po doseda-hjih izkustvih v prihodnjem proračunskem letu predvidoma res dosegli, tako da je proračun dohodkov popolnoma realen. Z ustvaritvijo cestnega fonda pa se bodo pobirale še nekatere davščine od onih interesentov, ki jim bodo izdatki za rekonstrukcijo in modernizacijo cest v prvi vrsli koristili.
v
Z rive požarov
Požar pri Radečah
Radeče, 18. januarja.
Na Njivicah je ob 8 zvečer požar vpepelil gospodarsko poslopje posestnika Antona Novaka. V hipu je ogenj objel s krmo natlačen skedenj in pod njim stoječi hlev, tako da so komaj rešili živino. Dasi je bilo radeško gasilno društvo s svojo motorno brizgalno v najkrajšem času na licu mesta, ni moglo več rešiti poslopja, obvarovalo pa je hišo in nižje stoječi kozolec. Razjarjeni element je popolnoma uničil vso krmo, pod, hlev in stroje. Vse je bilo na novo postavljeno šele 1. 1926 z električno razsvetljavo. Ogenj je podtaknila najbrž zlobna roka. Škoda je velika. Pomoč potrebna.
Požar v Lopatcu
Dol. Ix>gatec, 20. jan.
Noeoišnjo noč oh I je pričelo gori i v kozolcu tuka'šnjegu veletrgovca Verbiču. Požarna hramba je bila hitro na mestu, vendar tli mogla ubraniti, da ne bi zgorel ves kozolec, tako, da so ostu. le zidani stebri. Srečo, du je vel veter v smer od vi si, kjer ni nobenih poslopij, drugače bi se bila lahko zgodila nepre-Tledmi katn-s'rof kajti v bližini so gos na-sejani razni kozolci in druga poslopja, les itd. Škod» je okrotr 70.000 Din, zavarovalnina pa krije le 40.000 Din. Sumijo, da je ta požar delo zlobne roke, ker mnogo okolnosti priča za to.
Koča pogorela siromaku
Ptuj.
V Dragotincih pri Zgornji Radgoni je stu-lioval Gubrovec Andrej. Bil je kočar; koča mu je bil« bogastvo, sam je živel v njej. Nesreča pa je hotela, da se mu je 15. jan. užgala ta hiš«. Ker ni bilo od nikoder pomoči, je zgorelo vse. Kakor je jnič mogel, je gasil sam. Pri tem delu pa se jc še prav hudo opekel |xi rokah in no-guh. Tako je /. njim: hiša je v pepelu, sam pa sc zdravi v ptujski bolnišnici.
Tat povzročil požar
1V. Sobota, 19 januarja.
Sapačevo družino v Beznovcih je eno zadnjih noči zadela velika nesreča. Požar je uničil domačijo iu tako spravil družino ob streho. Do požara je prišlo na sledeči način:
Kakor mnoge druge hiše po vseh vaseh, so tudi Sapačevo hišo obiskali kurji »prijatelji«. Ne-opaženo so se prikradli do kurnika in so se nič hudega sluteč lotili nelepega posla. Ker je bila
popolna tema, so si pomagali z vžigalicami. To pa je bila ravno nesreča. Pri sosedovih je slučajno nekdo prišel iz hiše in je pri kurniku zagledal svetlobo. To se mu je zdelo nevarno. Par korakov je stopil proti tistemu mestu in je zaklical: »Kaj je tam?« Klic je tatove preplašil. Skočili so in kmalu nato se je slišal odmev hitrih korakov. Sosedov opazovalec, jim je sledil. Radi teme jih ni mogel spoznati in je zasledovanje opustil. Slučajno se je ozrl proti kurniku Kar stresel se je. Iz kurnika je švignil plamen Bil je že tako močan, da ga sain ni mogel zadušiti. Začel je klicati na pomoč. Preden so privreli ljudje skupaj, je plamen že objel druga poslopja. Zgorelo je domalega vse.
' Požar je za družino velik udarec. Velik del domačije je bil šele pred par leti zidan, sedaj pa je ^uničeno vse. Ali so tatovi namenoma zanetili požar ali pa so po neprevidnosti pustili v slami gorečo vžigalico, so ne ve. Do sedaj tatov še niso izsledili.
* Napetost, nepravilno vretje v debelem črevesu, zaprtje jeter, zastajanje žolča, bodlja-je, tesnobo v prsih, utripanje srca odstranite z naravno »Franz-Josef« grenčico, obenem se pa zmanjša pritisk krvi na možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Josef« vodo pri ljudeh, ki veliko sede. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vlomilci plezajo po strehah
Sv. Barbara v Halozah, 18. januarja.
^Slovenec« je poročal, da so po mariborskih strehah plesali predrzni vlomilci po tunerikanski navadi. To za nas v Halozah ni nič novega. Lani ponoči ob 11 pred Petrovim je splezal po strelovodu iin streho župnišča pri Sv. Barbari v Halozah nek prefrigan srečolovec, da bi odkril streho in se splazil skozi podstrešje v spodnje župnijske prostore, pa mu sreča ni bila mila. Mimoidoči naš »oficir« in njegova pastorka sta postala pozorna na ta teater nn strehi, zbudila sta kaplana in župnika, puška in samokres sla jela peti svinčeno pesem predvsem vlomilcu, ki pa je med tem časom našel zavetišče za dimnikom. Isto plezanje po strelovodu je teden pozneje alarmiralo vso graščinsko posadko nn Boriti na lov za plezalci. Treba je vrata na PodstreSiu zapirati od zunaj s ključavni-co-vešenko.
Tragična smrt dveh
zakoncev v Ameriki
Glasilo KSK .lednote v Clevelandu od 6. t. m. poroča :
Nad vse tragičen zaključek starega leta in začetek letošnjega je prestala te dni slovenska zakonska 7,aqarjeva dvojica v naši naselbini. Dne 5. t. ni. dopoldne se je vršil iz cerkve sv. Vidu skupen pogreb obeh. Žrtvi te čudne katastrofe sta bila Milan Žagar, po poklicu tesar, in njegova žena Marija. Žagar je umrl na Silvestrov večer, dan kasneje pa tudi njegova žena Mariia, rojena Kom-pus. Pokojnika sta stanovala v hiši družine Martina Kostanjšek na 1123 E. (>8th St. Preteklo soboto zvečer se je zbralo več prijateliev, ki so se med seboj veselo pomenkovali. Okoli polnoči so se vsi prijatelji poslovili in družina se je podala k počitku. V nedeljo zjutraj so pa slišali Kostanj-škovi, da vhaja v njih stanovanje smrad nezgore-lega plina. Poskusili so s trkanjem na vrata pri Žagarievih, toda vselej je zalajal pes v stanovanju. Tekom nedelje so poskusili še Irikrat s trkanjem na vrata stanovanja Žagarja, toda vselej se je oglasil samo pes. Popoldne v nedeljo se je pa družini Kostan'šek vseeno zdelo, da je nekako čudno, ker se nihče ne oglasi, na kar je ga. Albina Kostanjšek malo bolj trdo prijela za vrata, ki so se nato odprla. Ko je vstopila, je takoj opazila, da je kuhinja polnn plina, ki je vlinial :z peči. Žagarjeva sta pa v stranski sobi ležala v nezavesti. Mož ie težko sopel. žena pa je bila kot bi spala. Obveščena je bila policija, ki je oba odpeljala v bolnišnico. Mož je bil naihule 'prizadet in je podlegel že v torek zvečer, a soprorça je pa umrla na posledicah v četrtek, na tiove<ra leta dan. Rajnka sta bila poročena tri leta. Mož je bil domu iz Savorja, komaj uro hoda od slovenske meie. žena je pa bila doma iz sela Tehenpuh, fara Borovec. Oba sta imela med Slovenci kot med Hrvati obilo prijateljev.
Žrtev
smarmce
Slov. krajinu. 19. januarja.
Na hribu blizu Petešovec ima vinograd neki Madžar. Vinograd je zasajen v pretežni večini s šmarnico, ki je sicer ponekod zelo osovražena, tukajšnji vinogradniki pa jo imajo radi, češ, ker vsako leto obrodi in šmarnično vino močno »vreže«.
Naš vinogradnik se je podal v klet. Začel je piti in ni prenehal prej, dokler ga ni šmarnica premagala. Kar se je nato godilo, bo kmetu gotovo vse življenje ostalo v spominu. Revež je popolnoma podivjal. Razbil je okna, stole, mizo, nato pa se podal v klet in je odprl pipe. Zavedel se je šele takrat, ko je vino pokrilo tla. Pipe je zaprl. Nato je vzel klobuk in je zapustil hišo z namenom, da si v Muri konča življenje. Kar tekel je. Iti je moral skozi Ledavo. Skočil je v vodo, da bi kar tam končal življenje. V vodi pa se je kmalu streznil. Kakor si je prej želel smrt. tako se je sedaj hotel rešiti. Sam se ni mogel skobacati iz vode. Začel je klicati na pomoč. Kmalu so res prihiteli na lice mesta ljudje. Reveža so potegnili ven. Zimska »kopelj« ni o«tala brez posledic. Zmrznile so mu roke in no«e.
Dogodek je vzbudil v vsej okolici precejšnjo razburjenje in je dobra reklama zoper šmarnico.
Sprefen ribič
. Trbovlje, 20. januarja.
Spreten ribolovec je Kačič Kari, pekovski mojster v Trbovljah Minulo nedeljo so mu ljudje povedali, da so videli v Savi lepega sulca. Takoj se je napotil k vodi in ugledal v njej žival. Poskusi svojo srečo, vrže trnek tik pred ribo in žival se niti ne premakne ue. On gleda in premišljuje, kaj bi moralo biti in misli, kaj zdaj storiti. Vrže za to primerno vrvico k zadnjemu delu ribe ter naredi zanko. To pa je naredil tako, da je zadrgnil žival za rep, ter privlekel sulca h kraju. Na suhem pa je opazil, da je žival drugače popolnoma zdrava, samo slepa je bila popolnoma. Sulc je bil dolg 80 cin in je tehtal 8 kg. Tako zna loviti sulce g. Kačič, ki jih je znosil že mnogo iz Save.
Iz lovske torbe
Skril j.
V nedeljo, 15. t. in. so v lovišču g. Loserj.i napravili lov na divje prašiče. Tropo, kakih deset starih in mladih, so prignali gon jači pred lovsko puške. Dva sta padla, dva ranjena pa sta z ostalimi |x>bognila. Beg prašičev preti streli se ne da popisati, posebno mladih, ki so 8—10 kg težki.
Tudi g. Viljem Putre iz Muha vasi, je enemu upihnil luč življenja. In sedaj? V marsikateri hiši se peče divja svinjina, ki je ob dobri pripravi tudi posebnost.
Ptuj
Jadranska Stružu v Ptuju s predsednikom okr. podnučelnikoin dr. Brutino spada med najbolj delavna društva tega združenju, ki ima svoj pomladek tudi med učečo se mladino. Po notranjem delu nam je za soboto pripravila večer, kakršnega v našem mestu še ui bilo. V prostorih Društvenega doma se je nabralo lepo število narodno čutečega meščanstva; od uradnikov pu jc prišel prav vsak, kdor je le mogel, k tej prvi patriotični prireditvi v tako velikem obsegu. Zamisel dekoracije je bila nad vse svojevrstna: prava slika ua morju. Prečna dvorana je predstavljala krov razkošne trgovske ladje. Okrog ladje pa je zmagoslavno valovilo morje skoro v solnčni svetlobi. Ladja je bila delo akademskega slikarja. Nato prvo pravokotna dvorana je bila vsa bela od pogrnjenih mir. kjer si mogel dobiti vsakovrstne utehe. Obe dvorani stu pričali o juko spretni roki dekoraterjev. Ni bilo konca pestrih trakov, plapolajočili zastavic, rešilnih pasov. Večer je pričel društveni predsednik, ki jc jedrnato razložil cilj Straže. Zbor Glasbene matice je zapel nekaj pesmi. Kre|>ko so odmevale pesmi, ki so jih s fantovsko korajžo zapeli vo-jaki-dijoki mariborske posadke, ki so se nalašč za to pripeljali v Ptuj. Dalmatinsko književnost je v lepem pesniškem slogu poveličeval učitelj šestan. ki jc imel o tem kratko predavanje v hrvatskem jeziku. Da je to izrazito narodna slavnost dosegla tako sijajen uspeli, jc razen predsednika v prvi vrsti zasluga mestnega komandanta g. majorja Šarca. Vojaštvo jc mnogo jx>niagalo, okrasitev je bila skoro izključno njegovo delo. Sklepamo, da ne bo majhen tudi prispevek z« vojno ladjo, ki jo Straža namerava pokloniti naši hrabri mor« liai ici.
Mai pravite?
Med rasnimi recvpli zu zdravljenji gospo-Harske krize srno sedaj nu Kranjskem pogruulali najnovejšega, ki je posebno imeniten iu je ta re-cept tako siguren, da. če se bo t; celoti izvajal, bo gospodarska kriza vendar zadavljena. !iaj pravijo ljudje, da su nujimenilntjii recepti tisti, k> koga »ndavijo. Najnovejše zdravilo zu reševanji gospodarske krize je namreč eniievanje plač in zaslužka. Žc so nekatera podjetju pričela svojim delavcem in nastavljencem zniževali njihov zaslužek, i m obljubljajo se tudi drugo zniževanja, in sicer pri nekaterih prav velikih podjetjih. Kako je la pametno esc skupaj, kaj nt? Cene živilom podajo, pa padajo ludi plače zato. Ve samo tunel Irpi, zakaj ne bi trpel sc delavec in privatni uu-stavljenec. Samo nekaj nerodnega je vmes. Učeni ljudje pravijo. dn je zato tu iiospodOrsku kriza, ker je kupna moč ljudi prav šiblcu. Ona podjetju, ki so pričela zniževati plače, pa so pričela ie itak šibko kupno moč še bolj slabili. Če zasluži uradnik mesečno tisoč dinarjev in so mu plačo znižali ti« devet sto dinarjev, ne bo mogel za leh devet slo dinarjev več kupiti, kakor je :u tisoč dinarjev, ampak manj. Torej bo s svojo šibkejšo kupno močjo še povečal gospodarsko krizo. Zaloge blaga sr bodo rim dalji bolj večale, zraven bo pa naraščal glad. Gospodarska kriza se bo še bolj zu-ostrila, dokler ne bodo pod letna podjet ja zopet reducirala uradniško plačo od devet slo na osem sto dinarjev. In lako bo šlo dalje, čim bolj se bo niial zaslužek, h m liu;šil bu iiospodarska kriza iu čim hujši/ bo gospodarska kriza, tem bolj se bodo reducirali zaslužki. Takega imenitnega psu smo pogrunlali na Kranjskem, ki sam sebe v rep grize. Tako si predstavljamo ua Kranjskem gospodarsko krizo: kakor kačo. ki se je pričela ud zadaj saimi sebe ireti in je upanje, da bo požrla sumu sebe. da kače nilcier več ne bo in ludi tistega ne. kar naj bi požrla. Kakor dva volkova. Ici slu drug drugega snedla in še kocine ni oslalo od obeh. Jako imenitno bomo mi aa Kranjski M, med aplavzom vsega sveia, pohrusloli >o prrklleano gospodarsko krizo. I'ra v se ji gudi!
Koledar
Sreda, 21 januarja- Ne/a (Janja), devica inu-?entca. FruktiKv, škol. Solnce stopi ob LIP uri v znamenje vodnarja
Osebne ves Si
— Poroka. Dne I», t. ni. se jo na Brezjah poročil g. Valentin K r i e t a n, ugleden t sarski mojster w Scia pri Bledu, z gd?-. Katarino Cengle iz odlične Kuiurove rodovlne iz Ribu' ga. Bog daj srečo! Ženin je ob tej priliki poklonil gasilnemu in prosvetnemu društvu vsakemu po 200 Din. Za veli-kodušui dar g. ženinu v imenu obrh društev nuj-iskrenejša hvala!
'-= Promocija. Dne 20. januarju 1431 je bil na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani pro-inoviran abs. pravnik g. T u m a Boris iz Gorice za doktorja prava.
Novi grobov!
-f- Mal» Reka. Dne 18. I ni. okoli pol II do-ooldne je umrl odličen gospodar in cerkveni klju-•ar Martin Lažni k v 54. letu starosti. Pogreb blagopokojnega je bil v torek dne 20. januarja ob 10 dopoldne iz hiše žalosti v Malj Reki št. 50.
-j- V Fcri pri Kočevju je umrla dne 19. t. m. Marija F r ic roj. Češarek. Pokojna je bila rojena iz znane Češarkove rodbine v Nemški vasi pri Ribnici. Bila je sestra pok. g. Al. CeŠarka. župnika pri Fari in teta pok. g. Fr. Cešarka, župnika na Brezovici, in stara mati bogosloven Fr. Friea. Bila je blaga in verna žena. V- m, ki so jo poznali, jo pripo-carao v mo'it' v. Naj v miru počiva!
■f V Atirnu pri Gorici je 10. t. m. umrla po-seslnica in trgovka ga. Alojzija vdova F a g a n e 1 i v starosti 7o let. Pokopali so io v nedeljo 18. t. m. ob 9 dop. N. p. v m.! Preostalim naše sožalje!
Zobozdravnik
Dr. Lo.jz K ca; tfher
radi obolelosti v tem tednu do petka 23. t m. ne sprejema.
Ljubljana — Krekov trg 10.
Mala kronika
•jf Dr. Aljehin zopei v Zagrebu. Včeraj je dr. Aljehin zopet prišel v Zagreb, kjer menda ostane dva dni. Lpaio. da ga bodo pregovorili še za гп nastop z vodilnimi zagrebškimi šahisti.
ir Naš ribji lov. Lansko poletje so na našem morju ob Hrvatskem Primorju vjeli i,200.000 kg raznih rib. Od teh io jih prodali 1,800.000 kg surovih, 1,400.000 kg pa nasoljenih.
ir Svinjska kuga se je pojavila v okolici Da-ruvara, ki že dalj časa kmntorn dela veliko škodo. Doslej je poginilo za pol milijona dinarjev prašičev. Sedaj se je začela pa širiti celo na sosednje kraje
-k Nesreča pri padcu. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali včeraj 36 letnega Franca Balantiča iz Stahovice pri Kamniku. Ta je 17. t. m jiadel in si zlomil desno roko.
•fr Ne skaka< г drvečega, tramvaja, V ponedeljek ob 2 m i zjutraj je našel zagrebški policijski stražnik pred neko hišo v Petrovi ulici 471etnega bre/.noselnoga ojiekurskega delavca Štefana Mau-Seca ležati v nezavesti. S težavo ga je spravil k sebi. da ga .ie inogel odvesti na stražnico. Maučec je povedal, da se je peljal 7. električno domov in skočil z drvečega tramvaja. Pri tem je padel iu si razbil nosno kost. Celi dve uri je ležal nezavesten na tleh, ne da bi se ga bil kdo usmilil, dokler ga nî našel stražnik.
-k Rrši dušo! Deset misijonskih pesnil za mešani zbor priredil Jos. Sicherl. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 20 Din. Zbirka obsega 10 napevov od sledečih skladateljev: Vavken 3, Sicherl 3, Rihar 1, 3. nnpevl od neznanih skladateljev so harftionlzirani. Ker se bodo letos vršili mnogi mlsijonl. opozarjamo cerkvene zbore no le speve, da si jih pravočasno preskrbijo
ir Davčna prijava dohodka na rente in Sezna-mek obresti iu rent (za denarne zavode) za leto 1931. se morajo glasom razglasa davčne ujiravo vlagali od 20. januarja do 20. februarja t. 1. Potrebne tlskoviue ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Poln slane 1 Din.
it Prireditev Jadranske Straže v Slovan-ski h narodnih nošah dne 24. januarja 1931 v iinionski dvorani v Ljubljani.
Alt s te že poravnali naročnino?
Zamorska roparja napadla slovensko trgovino
VineriSka Domovina' \ ( levelandu od 2. .juli. poroča:
lillo je |iar minul pn |K>ltretji tiri \ sredo na -sil\esl!4>\ dan popoldne. \ zlatarski trgo-i \ini Slovenca Frank Cenlctu na 6033 St. Clair Ave. so se nahajali Mr. Frank Cerne, in sicer v godbeiiein oddelku trgovine. Mist Kleunor Cerne, ki je sedel« lut stolu blizu glavnih Mul lil čitala, izkušeni urur Joe Bukovci' je vršil svoje delo iu temeljito popravljal ure. Mr. Fr. Žnidaršič je bil nekoliko bolj /.ude j zti razstavnim predalom, Mr-. Cemetov« pa liri pregriijl v ozadju trgovine. Vsak je bil znjiosleli > svojiin delom.
Vratu se odpro, fia vstopita dva zamorcu. Kdcti se ustavi pri \ratlh |>oleg Miss Fleanoi. drugi pn gre proti ir.ložnl mizi iu |x>te.?no revolver Mrs. Cerne je takoi dognala, kuj vse to pomeni. Roparski mnuid. In začela je kričali na vse grlo. Niger, ki je stal pri vratih pa \ tem trenutku potegne kratko puško in jo nameri mi mr*. Cerne. Slednja je dvignila roke kvišku, toda še vedllo strašno krilila na polno«'. V trenutku, ko je niger mitesrnil pu'ko izpod suknje, se jc sprožila, -ili nalašč ali za strah, se ne inore reči. Naredil« je široko luknjo \ tleli trgovine. In M 1rs F'eatioi- Je kar mirno ob-sodelo takoj zraven pri s\oji kn jigi in ni več kričala.
Medtem s , »e |hi i>i>i>;\ili junaiki dneva. Zamorci / revolverjem je hotel stopiti v drugo sobo, kjer o glasbeni liištiuiiiciil-i i:i radio-upi-ratl. Pri I cm um pride Mr. Čeme nasproti. Ni-Ser umi neka j reée. I r.ink i erno je pn /aloput-uil vrata iu planil pri vratih na cesto k sosedi Mrs. kiasouc na telefon.
Drugi junak je bil '/.ilidaršič, iislu/hi-ii pli l crnotn. Potuhnil sc je proti tlom iu skočil pri zadn jih \ raiili na cesto. Zamori:« sta v trenutku sprevidela, da ji: nekaj narobe. Skočila spi uri vratih ven iu začela bezati proti jezeru. Medtem se jc i Kija vil tretji junak, naš Joe Bukovec. ki je prijel /ju revolver in skočil \en. Iu je dobil avtomobil Franka Žniduršiču. Hitro je priscdcl in vozila stu z« zaaiorccuia, ki sta bežala proti jezeru.
Ob progi železnice sta se bežeča zamorcu obrnila /apadno. Frank in Joe jni /.i njima. Medtem je oni, ki je inu-l puško, zginil. Joe je pa ittdedil drugega nu 53. cesti za nekim po--lopjem. P run k je pa medtem dobil priliko telefonirati |m> policijo, dočbii je Joe držal napet revolver proti črncu. V dveh minutah je bil policijski oddelek na mestu. Prijeli so roparja iu ga odpeljali proti Černctovi trgovini, kjer so vsi spoznali, <ki je pravi. Tudi drugega st> dobili ivoz.iieje.
Kai je morilo Dolenjce pred 100 leti
Ker -cm dobil zadnji čas zopet par doneskov glede ki-.-lti-v. strupene megle in sicer od le strani Gorjancev, naj priobčim te |k>-datke.
Prav obširno poročilo iz žlipnill miilie za 100 let nazuj mi je po-lnl preč. prošt in dekan K. Ccrin iz Novega mesni. Po tem poročlki je umrlo v Novem inestu I. i9V). .13 oseb /u različnimi nuvudhimi h;»li"znlfiii le (Kakriit je za]>isano kot vzrok bolezni Nei'\ enfiebev, in sicer pri otroku 5 let in odraslem 3_> let starosti. — Vse drugače pn je por s-ilo /a I. 1H31. l'inrlo je \se leto ?3 osi li. i I teh <lo T. a\,w. 3J. pri katerih je zapisano kol vzrok smrti Ner-venfieber sedemkrat. Po II). апцичи |Ш, ko ji-nastopila a Beli krajini iu ua Hrvaškem strupena megla, jih je i>a umrlo do koilc« letu 43 oseb. iu sicer aug. M. sent. 13, okt. 10. Ilov. 7, dec. h in sicer kar je najbolj zanimivo, je bilo med temi 15 vojakov, ki so umrli л novomeški vojašnici ob Krki, in pri katerih je zapisano pri vseh razun 2. kot vzrok stnril Nervenfie-ber. pri družili dveh pa Faiillieber in Nerven-sehlug. kur bo menda isto. L. I83i pa je bilo 63 nirličev, pri katerih je zaiiisano zopet trikrat Nerveniieber in sicer \se trikrat pri vojakih, ki so umrli v novomeški vojašnici ob Krki, ki je menda najnižje stanovunje in najnižja točka v mestu. Pri civilnih oselvah v mestu pa so zapisan) razni vzroki smrti, večkrai Lungeiisučlit, Auszehrung, Seharlachlieber in i!i ugi.
K svojim poročilom je pristavil <". g. prošt tole: Ako je novomeški Nervonfleber por-le-tlica megle na tej sirani Gorjancev, so Dodatki i/ I. 1831 in IN32 kaj zanimivi: skoraj izk' j učno le vojaki, ki so stanovali v voln^nici ob Krki. kjer je ilanes okl'ožno sodišče. \i<li se pa. ila je
Ljubljana
Lastnikom motornih vozil
Uprava policije v Ljubljani razglaša, da je v posesti evidenčnih tablic za motorna vozila za 1931 in poživlja lastnike luurudno registriranih motornih vozil, da se radi prevzema zgluse na upravi policije (oddelek za registracijo motornih vozil soba šl. 18), in sicer: lastniki osebnih avtomobilov od št. 2—1 do 2—200 21. jau. I. 1931.. od šl. 2—200 do 2—300 22. jan. 1931, od šl. 2—300 do dalje 23. jan. 1931: lastniki tovornih avtomobilov od št. 2—1 do 2—200 26. jan. 1931. od št. 2 do 200 do 200 dalje 20. jan 1931; lastniki motornih koles od št. 2—1 do 2—100 27. jau. 1931, od št. 2-100 do 2—220 28. jan. 1981, od št. 2—220 do 2—100 29. jan. 1981. od šl. 2—400 do dalje 80. jan. 1931. S seboj jc prinesli tipno spričevalo, legitimacija o dodeljeni evid. številki, dosedanje tablice (številke) in 85 Din za nove evid. številke. — Opomba: Interesenti naj se ztilase le v dopoldanskih urah med 8 in 12.
ZopeS drzen rop
Pred nekaj tedni je Ljubljano zelo vznemirilo nekaj drznih ropov, ki jih je izvrševal do sedaj še neznan, pa skrbno iskan mlad ropar. V ponedeljek zvečer pa je bil izvršen v PleterSrtlkovi ulici nov drzen rop. Zasebnim gosjia Elu Gutuikova se je vračala ob pol 9 zvečer po tej ulici domov. Pred hišo šl. 30 je Opazila Iti mlade fante. Ko je šla mimo njih. jo eden od njih skočil proti njei in ii naglo i/.lrgnl ročno torbico iz rok, nato pa so se vsi trije spustili v betr. Nad nepričakovanim dogodkom je bila gospa tako osupla, da uiti zalirienti !ii mogla, roparji pa so med lom že izginili. V torbici je imela gospn očala s pozlačenim robom, nekaj malega denarja iti drugih predmetov, vse skupaj vredno približno 2(X> Din.
d Vseuč. prot. dr. A. Gosar bo jutri ob IS v zbornični dvorani univerze nadaljeval svoj ciklus javnih predavanj o sociologih in ekonomskih osnovah moderne družabne reforme .
© Popravilo pri vodovodu v Klečali. Pri velikih vodovodnih napravah v Klečali so dokončali zamenjavo stare kurilne rešetke pri starem kotlu z novo za drobni premog. Nova rešetka bo omogočala kurjavo s cenejšim premogom, kar se bo v teku leta pri režijskih stroških gotovo poznalo.
O Okrusnu grmičevje in urevje ua vrtu bo prednici predavanja, ki ga bo imel v sredo 21. I. m. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi ob 7 zvečer upravitelj mestnih vrlov g. Tone Lap. Nad vse zanimivo predavanje t,odo tolmačile krasne skioptlčne slike. Ker ne bo vstopnine, naj predavanja nihče ne zamudi.
0 Nesreča ravnatelja dohodnr*!»enofta urada. V ponedeljek zvečer se je lažje ponesrečil ravnatelj mestnega dotiodarslvenega urada gospod Krim Zupan, lit je prišel ob 11. uri domov, no stopnicah pn mu je spodrsnilo, dn je padel in udaril z. desno roko po neki šipi, ki so je razbila. Zupan se Je močno ohrezal po roki, lako da je moral v bolnišnico.
0 Pisarniško delo ali pa službo kot skladiščnik oziroma obratovodju bi prevzel brezposeln mladenič. Naslove sprejema uredništvo.
napadala ta mrzlica otroke in priletne, ter siji niso mogli ustavljati vojuki v najboljših letih. Seveda velja vse: posito, da je ta • fie-ber« posledica megle.,:
Ker jc pn znano rz drugih krajev, kjer b' morila strupena megla, da so najbolj mrli ljudje j h» vaseh ob \oduh (pl. doois iz Črnomlja v >SloV.< z ilne t. jan. št. I in poročilo g. župniku iz. Lipniku na llr\. v Slov.« z dne 4. jan. št. 3.), in ker jc tudi zapisano, da so ljudje mrli za boleznimi Faiillieber, Ncrven-fieber, schl"icheiides Fiebcr iu podobno, moramo sklepati iz teh podatkov, da je bila tlldi v Novem mestu toliki umrljivosti I. 1831 vzrok strupena megla, katera se jc ali tudi tam no-javila, ali jia je bil vsled nje zrak tuku okužen, da so mrli ljudje tudi v njeni bližini, vsaj je zračna |x>t i/. Bele Krajine če/. Gorjance tako kratka. Na pripombo preč. g. prosta, »d« se niso moeli ustavljati mrzlici vojaki \ nuj-beljših letih«, ki so za njo mrli. dostavljam, da jc poročal tudi dopisnik iz Metlike v 4lov.< z dne 15. dec. I. 1930 št. 287, »da so umrli v tistih lotili muo?i na oslabelosti \ najboljši dobi od 40 -'o 60 let t. Bilo jc torej nekaj podobnega, kakor 1. I91S. ko jc razsajala šminsku. zu katero so mrli ljudje tudi v najboljši starosti.
Iz Mokronoga pu mi jc sporočil č. g. /upnik II. Bukovvitz tele podatke glede umrljivosti: L. 1S20 je bilo 20 nirličev, I. 1829 21, 1. 1830 25, I. 1831. 36 (Asthmo, Lungenliihniunff. Lun-gcnbrainl, Luiigeneiterung, innerlicher Brand), 1. 1832. 43 (Fcbris Biliosa, Astma. Lungcn-lalimuug, AUers-sehwiiehe), I. 1833. 29. K tem podatkom je dostavil g. župnik: .torej je morala bili tista leta ludi tukaj neka morija ljudi.«	I. Šašelj.
Ker bo danes?
Drama: Trije vaški svetniki. Premijera. Red E.
Opora: Nina, nann, punčka moja. Figurina. Red D.
Prosvetu Krakovo-Trnovo v Društvenem domu, Karunova ulica 14. »Koroški večer. Predava g. Vinko Zor, ob osmih.
Jakopičev paviljon: Razstava Matije Jame.
Pravnik, sodišče soba 71: Predavanje liniv. prof. Aleksandra Maklecova: »Psihoanaliza in kazensko pravo.-
Nočno službii imata danes lekarni: mr. Tru-koezy ded.. Mestni trg 4, iu mr. Rainor. Miklošičeva cesta 20.
• Pojasnilu o čudnem postopanju . Ravnateljstvo mestnega dohodarstveneg« urada nam pošilja: V Vasem listu št. 13 z dne 20. t. m. ste objavili na strani 4 med ljubljanskimi vestmi pod naslovom Čudno postopanje notico o nagradah, katere je podelila kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani, kot plačilo za delo dohodar-stvenilu uslužbencev, ki pobirajo poleg občinske tudi btmovhisko trošarino. Ker je iz objavljenega članka posneti, kakor da bi dohodarstveno ravnateljstvo prt razdelitvi leh nagrad ne postopalo tako. kakor je bilo naročeno od kr. bauske uprave, prosimo, da priobčite sledeče pojasnilo: Kr. banska uprava je obvestila — z. dopisom z dne 18. decembra 1930. štev VII N'n. 21.619-30 — dohodarstveno ravnateljstvo, d» priznava za delo, ki ga imajc; uslužbenci dohod, urada in temu jiodrejeni linijski urndi s pobiranjem batiovinske trošarine, nagrade v znesku 25.000 Din (po odbitku davščin 23.475 Din), katere naj razdeli dohod, ravnateljstvo po svoji uvidevnosti med prizadeto osobje. v pošte va je pri posamezniku obsep dela, ki ga ima s pobiranjem omenjene trošarine.
Po tem navodilu je razdelilo dohod, ravnateljstvo nagrade le med take uslužbence, kateri imajo poleg svojih službenih poslov še izredno delo s pobiranjem batiovinske naklade. To delo imajo izključno le načelniki lin. uradov, ki zaračunavajo poleg obč. trošarin tudi banovinsko ter sestavljajo tudi mesečne račune in slutistiko. Še več posla kot navedeni, pa iiun osobje kontrolnega urada, ki vodi kontrolo nad — banovinski trošarini podvrženim — blagom, to pa ne le nad tem, ki se uvozi \ Ljubljano, marveč ludi nad onim, katero jo v prometu v vsej banovini in izven te. Zato se. ie gornje nagrade razdelilo med 31 dohodarstvenili uslužbencev. Pripornuiti moramo, da vrše vsi ti uslužbenci kontrolue iu pisarniške posle največkrat izven uradnih ur medtem, ko ni milniški paznik ali nudpuzuik prav nič obremenjen z banovinsko trošarino. Vkljub temu je podpisano ravnateljstvo predlagalo i za nje posebno nagrado, toda banska uprava je la predlog iz ravnokar omenjenih razlogov odklonila. Pripominjamo, du si> vadi tu nagrado odiiosno razdelitve do danes še ni nihče pritožil, kar bi bili storili dohodarstvetii uslužbenci, če bi se bila komu zgodila krivica, prav gotovo. Ravnateljstvo mestnega Uohodarslveiie-gn urada.
0 Nov vlom v gostilno. Gostilniške-kuhinje so že od nekdaj bile zaželjen kraj raznih ljubljanskih ilikoveev in vlomilcev Zadnji tak vlom je bil izvršen v poneduljek ponoči v kuhinjo gostilničarke Kam- Oblakove na 'IrtuSki cesti. Vlomilci so razbili zadaj na oknu dve šipi, nato |>a se splazili v gostilno, od tam pu v vežo, kjer so nu kuhinjskih vratih razbili dve šipi in nato zlezli v kuhinjo. Z dletom so odprli predal tej- ga odnesli. V predalu je bilo 500 Din denarja, ki so ga zunaj pobrali, predal pa vrgli proč. Vlom sta izvršila najbrže dva potepuha, ki jima je dola po dnevi gostil-ničarka uekuj jesii, polepulin pa sla s| zato ogledalu razmere, du sla potem laž.ie vlomila.
0 Socialne in gospodarske razmere v rimski državi ob času apostola Pavla jc predmet predavanju, ki bo jutri v četrtek, dne 22. jan. ob pol M zvečer v Zvezdi na družabnem večeru Trgovskega društva Merkur v Ljubljani. O tem zgodovinsko, socialno in gospodarsko jako zanimivem predmetu predava monsignore prof. dr. losip A. Ujčič. Odličen in priljubljen govornik brezdvomno tudi to pot zadovolji poslušalce. Vstop je brezplačen. Gostje, dainc in gospodje, so dobrodošli
Trbovlje
Poročilo Vinrencijeve koafereuec ta leto 19iJ(l.
Vinceneijeva konferenca sv. Martini» v Trbovljah podaja svojim dobrotnikom hi podpornim članom kratek pregled svojega dela za uboge v letu 1030.
Ustanovljena je bila konferenca 81. marca 1928. Ima 14 delavnih in 219 podpornih članov. V 21 sejah je razpravljala o poirebl podpiranja ubogih ter je izdala 39 nakaznic 7,4 najnujnejša živila. Podpirala je 10 bolnikov, 21 sirot, 10 vdov in 29 ubogih družin. Izplačalo se je la živila Din 4370. Dne 14. dec. p. L je priredila konferenca »Dobrodelno akademijo , ko je čisti dobiček je znašal Din 480. Posebna pomožna akcija rudarske duhovščino za ubogo radarske otroke je dala naši konferenci znesek, ki je pripadel na Trbovlje, namreč Din 24.322. da ga razdeli zlasti ubogim šolo obiskujočim otrokom. Od te vsote je prispevala konlerenca za šolsko kuhinjo v Trbovljah Din 2000. Zu ostali denar pa se je preskrbela topla obleka in obuvalo in sicer na šoli: trg Trbovlje: 74 dečkom in 85 deklicam ua šoli Trbovlje—Vode: 53 dečkom in 84 deklicam In na Soli sv. Katarina 5 šolarjem. En neimenovani dobrotnik je podaril konferenci 1000 za potrebno obleko I11 obutev za 1 dečka in 1 deklico. Skupaj je torej naša konferenca 1. 1930. izdala za uboge Din 30.178,
Vsem dobrotnikom nuših reveže v najprisr-čnejša zalivala ter uljudnu prošnja: Ostanite naši konferenci tudi zanaprej uvesti hi pridobivajte Še novih dobrotnikov.
Z Vincencijevim pozdravom — odbor.
Gori navedeno naše letno poročilo smatramo zu odgovor -.Delavski politiki«, ki je pred časom v dveh številkah nekako zavilo omalovaževala delo Vine. konference, češ da delamo s podporami nekako razliko v izdajanju |хк1рог. Seveda to trdi sam dopisnik Del. jiolitike iz Trbovelj, gotovo pa ne siromaki, ki lisi čilujo in so bili njihovi otroci deležni izdanih podpor, kur so tudi sami smatrali zu potrebno nam sporočili. Več dejanja in manj krliziranja ustanov, ki siromakom jKimagajo, lo naj bi bil namen socializma v pravem pomenu besede.
Akademija. Splošno priznan ilVaniatPčni odsek Kat. p ros v. društva bo imel v nedeljo, duc 25. januarja, akademijo. Na s|>oredu !>o: Petje, godba, deklamacije, predavanje in igra ^Nevesta«.
Jezica
Hodnik ob Dunajski cesti, od Aleša proti savskemu mostu, je posula z drobnim peskom cestna uprava. To jc gotovo hvalevredno, želimo i ki. da poetijejo tudi hodnike od Ruskega, carja proti Ljubljani.
Motorno brizgalno si bo nabavilo tukajšnjo gasilno društvo. Tako so odločili in sklenili na zadnjem občnem zboru.
Film Rin-Tin-Tin, sijajno delo filmske teb -nike, IkkIo predvajali v Društvenem domu v sredo in v četrtek zvečer. Zu naš kraj bo ta film senzacija prve vrste, ki bo k predvajanjem privabila gotovo množico domačinov.
»Črnošolca« Ixnlo igrali prihodnjo nedeljo, 25. januarja.
Društvo »Rdeči križ« se je osnovalo v nedeljo po|M>ldne. Zborovanje je sklicalo županstvo, prisostvoval pa mu je poleg mnogih domačinov tudi g. ok-ajni glavar dr. Andrcjka in g. Malnei-ič, delegat Centralnega Rdečega križa iz. Ljubljane, ki je zbranim razložil namene in cilje društva. Za predsednika krajevnega odbora Rdečega križa n« Jožici jc bil uato soglasno izvoljen občinski tajnik Franc Sever, za odbornike (ki župnik Košir, šolski 1 upravitelj Ger-inek, L. Noveli. Franc Strah. Dovič Marija, Dovč Ivanka, Ivan Ramovž, Ignacij Plevnik, Miha Dimnik. V nadzorni odbor so bili izvoljeni |okr. sodnik dr. Bizjak ter ekonomu Mc-liinda in Ignacij šlibclj.
Kočevie
Umrl je g. Lončar Ivan, bivši mestni župan in nudpreglednik lin. kontrole v p.. v svojem 63 letu starosti, jircviden s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb rajnega se je vršil v nedeljo. 17. t. m. Bil jo veren mož in splošno priljubljen. Naj počiva \ miru! Žalujočim ostn-i'm naše sožalje.
Vineonclie\ n konferenca vabi 1111 svoj redni letni občili /bor, ki ho danes, torek 20. t. 111. oh s zvečer л zupnišču. 1. nadstr.
ŠhoSia Loka
Prosvetni večeri, s katerimi je začelo tukajšnjo katoliško društvo, so bili prav dobro upeljani zadnji četrtek z zdravstven Im predavanjem »o sozilih in njih obolenjih . Predavanja se je udeležilo nad slo oseb, ki so napelo sledili krasnim izvajanjem izkušenega zdravnika. Tudi za prihodnje lake vn-čere ju pripravljen prvovrsten program. Sredi februarja bo prosvetni večer posvečen veleaklualne-mu vprašanju o skavliznni, 11a kaloroga že sedaj opozarjamo.
Izpopolnitev kanalizacije v vojašnici bo kmalu izvršena. Tozadevni ogledi so se. že vršili.
Cerknica
Les. Lesna kupčija preživlja sedaj hudo krizo. Les je padel v ceni več kol za |>oiovSci>. Lesa -loji vse polno po žagah in skladiščih, ker ga ni mogoče spraviti na trg. Pri ljudeh se lo preCtj pozna, še eolo listini, ki so včasih imeli vanj pri prevažanju lesa svoj skromen aaslužck. Čudno ie pa pri leni. da se drva za kurivo niso nič pocenila.
Cerkveni vestnih
V Križankah drevi ob osmih sestanek omlot-iie moške Marijine kongregacije
Mari bot
Se o gledališču
Veliko žrl v nje tuaribornku tuesliiu občimi za mariborsko gledališče. Žrtvuje za to, da bi se bla-godejnoet vzbujanja ter razvijanja snusin za pravo uinetnoel. pa tudi probuda nacionalno kulturne samozavesti nekje poznala. Pa se prav nič ne cuti. Davkoplačevalci ter njih predstavil Uri v mariborskem občinskem svetu se s polno upruvičenoetjo vprašujejo, čemu postavka 121.209 dinarjev v letošnjem proračunu. Jedro vprašanju jc- v izboru del. V tem pogledu se opaža, da sv naknadno vtihotapijo jo v repertoar stvari, ki niso nikdni bile na repertoarju; ua drugi strani pa se ob pri-četku sezone napovedujejo delu. ki jim je že vnn-РГеј usojeno, da ne bodo zagledala belega dne. Zadeva abonentov je, v kolikor so pripravljeni vse to prenašati. Se« la va repertoarja ter njega izvedba je tako delikatua stvar, da je treba veeiite presoje in pa odločitve ludi s pomočjo zastopnikov občine, ki nosijo za vse, kar se zaenkrat iniuio nji li uprizarja, posredno odgovornost Svojčns je bil izvoljen nek gledališki odsek niariboimkoga občinskega «veta, ki so ga pa pred dveuia letouia neenttni pogrebe! pospremili no njegovi jioslednji poti. Tu tilia likvidacija ni bila uiti najmanj lia mestu. Tako «e je moralo zgoditi, da »e je prvo-krat od obstoja Narodnega gledališča v Mariboru neka predstava v nedeljo izžvižgala. Izžvižgala od strani idealno mlad ine, ki se zavoda, kuj la t'ko gledališče nudi in česa ne sme. Prav usodepolutt zabloda pa bi bila. ako bi tu alf oni menil, da so listi, ki so dali izraza svojemu ogorčenju vsi, ki lahko dvignejo obtožbo proti temu, kar se lukaj dogaja. Nejevolja je vsesplošna. Kopica vprašanj je, 1(1 so navzlic evoji bridki aktualnosti ostala nerešena. Bogvt\ kje je Irebii iskati v trnkov; nemara v nesposobnosti?
*
П Grdo »ta ravnala dva mlada fanta i/. Dol-goS. Spravila sla se na 42 letno Antonijo JinčbVvo io.r jo potolkla na tla. Prizadejala sla ji tako leJSke poškodbe nn eelcm telesu, da so jo morali j>re-jieljali v bolnišnico. Kazen tega sla ji slrla desno roko. Oba fantu sta že aretirana.
Q Mariborski invalidi imajo v nedeljo dno
23.	t. m. ob i) v dvorani Prosvetne zveze nn Aleksandrovi ee.vtl (t svoj redni občni zbor Pravico prisestvovunju imajo vsi redni člani, ki so poravnali članarino za leto 1880 in ki so raVitenl po invalidskem zakonu.
□Težko ranjenega so prepeljali včeraj v mariborsko bolnišnico 33 letnega poseslniškegu sinu Josipa ftrainltt; pri nekem pretepu je zadobll nevarno raivitev z nožent v levo stran lica. Povzročitelje pretepa so že izlaknill.
Q Jugoslovanski! strokovna zvena nadaljuje nocoj f svojimi predavanji. N'a 'poredu je zanimivo predavanje o Češkoslovaški republiki s skioplič-ivinvi slikami. Pridite ločno,ob |xil 20 nu Koroško cesto I.
G Mariborski prevozniki imajo v soboto dne
24.	januarja ob 10 svoj redni letni občni zbor in sicer v prostorih restavracije Italbwidl v Jurčičevi ulici. Dne 23. januarja ob 15 v mestni plinarni pregled vseh osebnih avtomobilov. Vsi avtoizvoščki se pozivajo. <la se ob navedenem času predstavijo komisiji s svojimi avtomobili.
П Igra narave. Včeraj je gdč. Agata Horvni izkopala na vrtu pri Zadružni gospodarski banki Izpod snežne odeje <lva prav lepa liageljčka. 20. jati nar ju I
□ Mariborski Prleki obhajajo «Ine 7 februarja »vočano gostovanje in sicer pri Roži. Pristnih prle&kih giibonjc no bo manjkalo. Živeli mariborski Prleki!
□	Srnini narsgor. Bog ue daj tiar/dol! Bučno
olje su je v zudnjem času prodajalo žo pod 0 «li-uarjev liter. Sedaj so se Ivonlièarji bučnega olja kartellrall ter si imeli včeraj pri Orlu s«>.4taiiek, na katerem so določili ceno 12.50 Din en gre* ter rkupno t embalažo. Sedaj sin« pa radoviidui, po čem bodo prodajali ua drobno. Zdi se. tla ne ,-nieio cene v nobenem slučaju navzdol, ampak vedno samo navzgor...
□	ЈКЛ1» Pauouija. Druga »eju častnega tlaui-»kegu komiteja bo daues ob 10 v Zudružni gospodarski banki, prvo nadstropje desno, Naprošajo .-e tudi vee one cenjene dame, ki so bile za<lnilč zadržtme, da so današnje sejo slgttrno udelcle.
□	Mariborski gostilniiiarji so si na jioue-deljkovem obfneui zboru izvolili nov odbor z A. Os. toni kol predsednikom ter .1. Povodnikom kol podpredsednikom Iz poročila, lri ga je podal tajnik Petehi. je bilo povzeli, da šteje mariborska goetilničarska zadruga 102 člana gostilničarja ter 15 kavamarjev.
П Podlegel je poškodbam 20 letni Simon Gruševar, Ui ga je finančni stražnik ob prestopu meje pri St. Uju ustrelil.
□	Nove evidenčne tablice za leto 1#B1 naj dvignejo pri predetojniStvu mariborsko mestne policijo med uradnimi urami In sicer v sobi št. U \si lastniki osebnih ter tovornih avtomobilov.
□	Proračunsko sejo je line] včeraj dopoldne okrajni kmetijski odbor za Maribor desni breg. Sejo je otvoril načeluIk J. Florjuučič, ki je |x«dru-vil vse navzoče prav |»osebno pa okrajnega načelniki« dr. Haciua, ki ie s tolikim suiielont zu blagostanje ljudstva šel odboru vedno na roko. Proračun okrajnega kmetijskega odbora izkazuje 170.000.90 dinarjev ter ravnoloTiko izdal kov.
□	Avto je povozil v lločuli 10 lelu«>gti ključavničarskega vajenca Leo|>olda Verliča. Nezavestnega so ga |)repeljall v nuiribonsko splošno bolnišnico.
Г1) Pri sankanju s«? jo poueerečll pelletai delavčev fin Josip Blnder. Zadel je «il> « I ro vo 1er si prelomil levo ključnico. Zdravijo ga v uuirlboc-j ski bolnišnici.
□	Mostno kopališče bo prihodnji teden «hI 20. januarja do 3. fehruurja rad I snažen ju parnega kotla zaprlo.
□	Svojevrsten dogodek ho zu Maribor ru*ki večer prihodnji četrtek. -Ne bo nas pllnl s svojo modrostjo In nam odkrival slovanskega sveta kak Netnee kakor Io rada prakticirn v Mariboru neka slovenska institucija. V ru.sko miselnost in ruske razmere nas bo uvh;hI najboljši jugoslovanski po-^iavalee slovanslvn In največji prijatelj ruskega naroda vseuč. prof. dr. Mrtvec. Ta ruski večer bo obenem prva iu morda tudi edina slovenska proslav» 50 letnico smrti Dostojevskega, najbolj ruskega iu najbolj krščanskega umetnika velikega rutkega nareda. Predavatelj bo odkril malo znano skrivnost, «la je Doslojev.-kegu vezalo iskreno prijateljstvo t. Vladlinlrjeni ftolo-vjevoin, ruskim pesnikom in genialnim lilottolom. največjim prero-Uoni vesoljnegit krši. edinstvu. Oba sla v preroškem duhu napovedala krvavo revolucijo, ki šc ■zdaj pretresa Rusijo. Zato ho predavatelj v preroškem siju leh «Iveh velikanov na podlagi prvovrstnega in izvirnega materiala posvetil tudi v sedanje ruske rasni ere. Predavanje bodo pojasnjeval«' slrioptične slike. Na s|>oredu so tudi glasbene točke in ruske pesnti. Kdorkoli misli in eut i slovansko, se bo udeležil logu «Ir. Orivčevegu predavanja o dveh prerokih krščanske Rusije, ki ga priredi Aposlolslvo sv. Cirila in Metoda' v okviru Pro-svetnih večerov ob S »večer v Zadružni !<e.~podawkl banki.
Celje
'.£'• Občni zbor društva Rdeči kri/, bo — kaikor je že bilo juvljeno — jutri, v četrtek. 22. t. in. ob 18 v posvetovalnici mestnega magistratu.
-S Redna seja celjske občinske uprave s«! i>o vršila pod predsedstvom nicstuicga županu dr. A. Goričanu v petek, dne 2". jan. ob 18 v mestni posvetovalnici po sledečem dnevnem redu: 1. Čitanje sejnega zapisnika z dmo 19. decembra 1950: J. Poročilo pravnega in personalnega odseku; 5. Poročilo finančnega in gospodarskega odseku; 4. Poročilo stavbnega in vodo-rog u la c i j skegu odseka : 5. Poročilo odseku za občinska podjetju: 6. Morebitno poročilo še kn-kega odseka; 7. Slučajnosti.
.& Vprašanje financiranju mestne policiie jc bilo oj'edniet skupne seje zaetojiiirkov mestne in okoliške občinske ttpruve ter pred«tojništv<i mestne policije.. Kakor /nuno, bi morali po zakonu mestna in okoliška občimi nositi vse izdatke za vzdrževanje mestne policije, kur predstavlja z ozirom na višino občinskih proračunov ter z ozirom mi gmotno stanje prizadetih občin vsled razmeroma visokega sla-ležn policije ogromno obremenitev teli občin. Na skiiimi seji je bil določen znesek, ki ga imata prispevali občini, obenem pa tudi stavl jen predlo*; po i indukciji osebju mestne policije z vpokojitvijo onih, ki ima jo že dovolj službenih Ici.
er Smrt odličnega obrtniku. Včeraj, 20. januar ju do|K>l<lne je izdihnil v celjski Imlnisiiiei kiparski in pozlnturski mojster g. Jože Lapuh iz Zavodne, š|i-\. 58 pri Celju. Bil je star koma j "U let. Podlegel je zavralni bolezni —- jetiki. Pokojni Lu pu 11 si je še le pred nek ako d voma letoma ustvaril lastno kiparsko in po/lafnrsko delavnico ter je slovel ne le kol soliden podjetnik, temveč tudi kot i/boren rezbar, katerega dela so očitovuUi mnogo individualnih vrednot in tnpatnm celo resnega imielniškega hotenja. Naj Iki Vsedobri nulostljiv njegovi duši I
Konjice
Dt-ažhu. Pred <l<jfcvim mesecem snu» potro-cali, da je nagloina umrl gostilničar Jožel Strnšnik. le «lui j«1 bila njegova hiša na «Iražbi prodana za bajno visoko ceno llo.otu) Din. Prav tako visoko jc bil prodan Živinski hlev. ki se nahaja no nasprotni strani cesto. Stene samo-. 78.000 Din,
Središče ob Dravi
Danes bodo igralci Ljudskega «Ira zopet igrali. Začetek ob sedmih in olj običajni vstopnini. Vprlzorili bodo Gogoljevo копкчИЈо -Žonil.iv. -Igra nudi i>o!no smeha in je za jvuptnl «ras ko nalašč.
Ljutomer
Igro »Sinovo maščevanj«' ali spoštuj očetu« bo vprizorilo Prosvetno društvo danes pojioldne v Katoliškem domu Ifcfca je vzgojna, z lepo vsebino, vzelo Iz grajskega življenja. Pridite in poglejte!
Znamenita fara St Vid na Dolenjskem
Šenčur pri Kranju
šport ua kmetih krepko l-usic. Kolok.luh« v senčurjit tudi. Na občnem /boru je bil izvoljen za načelnika Celjer Ivan — strasten kolesar, ki noč in tlu.it kolo viti. športni pod-nncelnik je Vehovec Jernej. Prejel je kolesarsko iznèbo pri kohvsurskeni bataljonu v Ljubljani. Vzgojni |>odiuièclnik \«diovee Jane/ je eden nujidealiKMŠih in naji/.oliraž.enejših fantov |Kid šonč-nrskiiu /vononi. Skrbel bo uied člani za strogo jtige.-hrvausko miselnost p«> geslu: l'n Bog — en kralji K mi država — en nurotl! Tajništvo vodi g. Studen Peter z \ iso-kega. Denar se /biro v Slednji vasi pri g. Štirn Jošku. Koloklul» ima društvene prostore v Gruiecrjevi hiši. Vsi iunvburaši s« v Kolo-klulm-4. Vržejo tainburice če/, rame. |ki haj«l na kolo v b«»ž.jo naravo, kjer po veseli vožnji zabrenkajo živahno pesem — Bogu in domovini \ čast! Ali more biti šc kn.j lepšega!
Zelo potrebna vloga! Tako je Slovencc z dne 14. t. m. pozdravil vlogo K. D. v Ljubljani. glasom katere naj se kmečki deti. ki še ni dosegla IS let. prepove delo v tovarnah. Gre za usodo S 20. zakonu o zaščiti delavcev. Vloga ц-je -.počela v Šenčurju. Mnenja so deljena. Kuj-/arji iu delavci s.i odločuo proti! Vprašujejo, kotuu se bo reklo: Ti -i kmetska tleča. 'I i ne smeš v tovarno! \ ti si delavska tleča. Torej v tovarno! Tarnajo: Živi nuni na kupe olitrk. Pastirjev pa je treba le nuilo! Kdo nam bo redil otroke — brez znslužkii? GruuUtrj.i: Že pridejo prav pastirji. Л L- /a sito! Hlapcev in tltskel. ki so /c liatl IS. ieli Haut primanjkuje! Iz izjav ni jasno, bi s«; li kmetijska kriza z mladostniki kaj L/boljšala. IW: pu muli vlog-u sredstvo /a prcsiikaiije brezposelnosti. Marsi-kak breposejn družinski oče bi lahko stopil lui mesto mladostnih delavcev! In moivilim beda, ki sedtij tako končuje našo mladino v vrvežu pre/gtitlnje svobode, bi se več ko /a eno stopnjo dvignila!
Živinorejska zadruga v Šenčurju se živtili-oii giblje. Zimske icdue je i/.raibiki v to. da jc ocenila vso zadružno živino o plemenski v rednosti ter uvedla matične knjige. Dobila je spet novega bika. Rodil se j«> v Švici. Ime mu je Klic. Prav dostojen dečk<>! Zelo *nu> hvaležni u-. okraj, kmetijskemu referentu Susliču /.u blagohotno jkiihoč in stvarne nasvete!
Iz društvenega zivtjenia
Članicam ženskega akademskega pevskega zbora javljam, da se više pevske vaje odslej redno vsako sredo in petek ob 19 brc/ akademske četrti, na univerzi v balkonski dvorani. Tudi ostale to-varišice, ki bi imele veselje do lepe pestili, se šc lahko prijavijo, a najkasneje do petka 23. t. ni. ob navedeni uri. — J. Juvanec, t. č. tajnica.
Prosveta Krakovo-Trnovo v Ljubljani priredi tlrevi ob 8 v društvenem domu, Kortinova ulica 14, nu VII. prosv. večeru Koroški večer-. Na sporedu jc zanimivo skioptično predavanje o naših koroških bratih. Predava tajnik prosvetne zveze g. Vinko Zor.
lina največjih župnij v Sloveniji je št. Vid pri .Stični. Pa ne santo po svoji razsežnosti je znamenita. ampak še veliko bolj po svojih drugih svojstvih. Ilazprostira se več ur hodu ob veliki državni cesti Ljubljana—Novo mesto, med litljsko-višujegorskim hribovjem in Suho Krajino otl Stično do št. Lovrenca ob Temenici, vseskozi na imenitnih zgodovinskih tleh, nu katerih so bili naseljeni v «lavnih dobah prazgodovinski narodi, posebno Iliri in Kelti, ki so zapustili svoje sledi v različnih oblikah iu najbolj v mogočnih in mnogoštevilnih grobovih ali gomilah pri vaseh Glogovica, Ar-tiža vas. Griže in Vrhpolje. Tik pred svetovno vojno so mnogo teh gomil razkopali, številne oit> cen«- izkopaniiie pa so šle — žal — večinon tujino, nekaj Jih Je morda še na gradu Bogenšper-ku in za te bi se morale pobrigati poklicane oblasti. da se ohranijo kot za naše kraje značilne starine.
Pozueje so tukaj nastopili Rimljani, blizu župnijsko vasi so imeli svojo utrjeno uaeelbino
AcerVoni (— ad acervos = pri gomilah) in v ru-pah pri PetruSni vasi ter na Farovškem hribu pri bi. Vidu so bili mnogoštevilni rimski grobovi, ki so se večinoma ž«' opustošili |io nepoklicanih : sla-riuoslovcih v škodo starih spomenikov. V narodnem muzeju v Ljubljani Je v pritličnem ir.oetovžu vzidan velik, dobro ohranjen rimski nagrobni spomenik z latinskim napisom, izkopali so ga iz zidu šentvidskegn iuptiiščn: nad Ht. Vidom J«- stala močna rimska vojaška postojuuka (tabor) ua Ura-itiitu, ki je stražila pokrajino predvsem glavno rimsko cesto Emona (LiubHana) - Siclum (Sisek).
Tudi v zgodnjem »rednem veku je slitla nn mestu sedanjega št. Vidu utrjena injselbina — oppidum Sancti Vili — in tu je nastalo ie zgodaj velika fara, v katero spada danes U cerkva -- podružnic. Izmed teh so najimenitnejše cerkvice na Mullavl iu na Pristavi. V niuljavski corkvi so znamenite stare stenske slike (freske) in silno dragocen baročni nltar Vnebovzetju D. M., za katerega je v prodvojnem času ponujal muzej v Londonu nad 20 000 zlatih goldinarjev; pod to jiodruž-llico spada ludi dol rojstim vasi našega siavtn^ga pisatelja iu politika Josipu Jurčiča. Nn Pristavi sloji cerkvica sv. Latnberta na z«4o lepi razgledni i točki in v njeni bližini so ostanki gradu, kjer je živela vojvodinjii Virida. mali zgodovinsko ziian«"-ga vojvodo Krnesta Železnega (1377—1421); Virida gospa iz Pristave je pokopana v Stični, kjer obstoji še sedaj v samostanski cerkvi ujeti spomenik pri velikem altarju.
Izredno se odlikuje župnija Sv. Vida. 1:1 je bila pred zgradbo dolenjske železnico precej od-dalleuu «hI svetovnega prometa, z dolgo vrsto svojih funiuov, ki so se vzpeli nad svoje rodilo kuiet-sko pokoljenje. Predtijači po sta rosi i in odličllelll mestu zgodovinska osebnost «Ir. Marko Gerbe«' (Gerbecius), znamenit kot zdravil II;-znanstvenik, predhodnik in soustanovitelj najmodernejše iu pro-važiie panoge Ingijen«' ali zdravljenja . Njegova delu so utirala nu tem polju takrat še neznana pota modernega zdravstva, kateremu se mora zahvaliti človeštvo, pa ludi vsa domača živinoreja za prej komaj sluten napredek v korist zdravja in življenja. Marko Gerbiv se je rodil v Št. Vidu tik župne cerkve, ime pri Grbcu je še danes znano, služboval je kot mestni lizik v Ljubljani, bil predsednik Akademije operozov . ki je bila takrat uušn univerza ( -visoka šola ) in središče vsemu znan stveneniu življenju naše ožje domovine, lïil je tudi velik dobrotnik, posebno «lijakom rojstne fare, njegove ustanove obstoje še dandanes iu čakajo na obnovo po vojni; ludi drugače je živel in 1. I71S umrl v Ljubljani kot veren kristjan, katerega ni omamil velik njegov znanslvenl sloves; njegove knilgo hrani tudi naš narodni muzej v Ljubljani.
Med župljano Sv. Vidn štejemo dalje tudi škofa Frančiška Ksav. Kutnarju, ki se je rodil v Temenici pri Markolovih. Bil je vludiku krške škofijo ua Koroškem otl 1843 do 1840, radi slabega zdravja mož na svojem odličnem mestu ni mogel uspešnejše delovati.
V poznejši dobi imamo ir. naše fare šolskega iiadzornika-duhovniku J. Lesjnkn, ki se je pu kljub svojemu pokolenju izneveril slovenski narodnosti. —- Odlično naroden duhovnik iz te /лфшј«* pa je bil poznejši novomeški kanonik France špendal, pisatelj in sošolec Josipti Jurčiča, ki mu je bil po rojstnem kraju sosed; kanonik 14 špendnl se je rodil nit Polju pri Muljavi (-»pri Tifkovih ). bii je dolgo vrsto let župnik v Tržiču, takrat še hudo nemSkutarskem, vsled česar jo moral imeti slovenski duhovnik precej odločnosti. Znamenit Šentvidec je ludi xountanovilelj in urednik Slovenca . duhovnik .loief Jerič, rodom iz Gradišči nad št. Vidom, tih in skromen, loda odločen mož, kateremu bi bilo treba še spodobnega literarnega spomenika, dalje priznani in priljubljeni pripovedni pisatelj Ivan Zoree, rojen v Malem Gabru št. 7 dne 25. julija 1880. Prav sedaj Ivan Zoreč piše za slovensko večernice zanimivo povesi Beli menihi o Stični in stiškein samostanu. Začenja se v 12. stoletju. Izšlo bo več knjig.
Potom je precejšnja vrsta duhovnikov iz raznih vasi te župnije: pred vsem prvi treteniški t župnik Igu. Gregorje, znamenit govornik, rojen I. 1835 v Temenici; Goreč Frančišek, umrl kot župnik v Badesui (Istrija) ; Kloinonfič Miha. umrli župnik nemškega viteškega reda v ('rnomlju ; Kralj Matija, f župnik v Tunjlcah pri Kamniku; Krmnim- .loško, katehet v Senju na hrvaškem Priniorju; Kutnar Ignacij, f župnik na Raki, umrl na Čatežu; vojaški kurat Marincič Ignacij: župnlka-bratranca Medved Anton, sedaj župnik pri Št. .lurju polog Grosupljega, iu t Medved Janez, župnik v Zlatem polju; potem i- javorski župnik Roječ Anton.
Redovnika sta 2 od Iti: kapuciuec o. Douat Župančič,. Lovretov iz Št. Vida, in frančiškan o. Itiocencij Koprivec.
Kot bogosloven sta umrla: Antoncič Jože in Golf Ivan.
Šentvhlski rojaki so nadalje iuleligenti-Iajiki: veliki župan Ijubljauske oblasti dr. Miroslav l.u-kan; srednješolski direktorji (vladni svetniki) : Anton Cernivoc, slrokovui pisatelj v LJubljani; Ignacij Fajdiga, bivši ginui. ravn. v Kranju; Ivan Mar-kelj, bivši ravnatelj ua učiteljišču v Kopru. Dalje ravnatelj drž. uiotiopolsko uprave v p, Josip Man-delj, bivši dež. posi., cenjen iu priznan v gospodarskih zadevah. Tudi prvi ravnatelj Narodne tiskarne Hugon Turk star. je rodom iz št. Vida. Od tu sta tudi dva odvetnika : t dr. Frane Podobnik, bivši obč. svetnik v Ljubljani, tajnik Narodne vlade in odličeu javni delavec, nečak gori imenovanega duhovnika Jožefa Jeriča. — Iz šl. Vida je ludi Hvinozdravnitc Hugon Turk. drž. oblastni veterinami referent v p.; lako ludi sodni svetnik t Fran Kutnar. ki j«' služboval v Gospicu; untet-j nostni zgodovinar dr. Stanko Vurttik, in strokovni j učitelj in prefekt drž. kmet. sole na Grmu Ludovlk ! Paš. Iz le fare so zastopniki učiteljskega stanu: nudučilulj v p. Josip Zajec, sedaj posestnik v Trebnjem; Josiji Korbau, šol. upravitelj iu pisatelj v
Gornjem gradu in S- uadučltelj I. Kutnar. ki i«< služboval v Žužemberku.
Prav iz vasi št. Vida sta veb-iiulustrijec l.ov-ro Lavrič ki jo ustanovil veliko um juri jo v Konjicah iu t Lovro Klemenčlč, medicitiec, Preporo-daš in izvoljeni poslnnec v Kutnunovskem.
Končno st) zustopanl tuili vojaki iu ntoniiirji: umrli stari stotnik Fran.v Kaslelic iz Zubine, ki je služil tudi cesarju Makslniiljunu v Mehiki; pokojni Stanislav Lukan iz št. Vida. brat gori imenovanega vel. žujianu in nadarjen urtiljerljski č.-isl-nik; mornarico zastopu pomor. viš. komisar Viktor Kristan.
Mnogo iti ludi odličnih imen stno navedli v čast župniji sv. Vida na Dolenjskom, pa tudi v čast že «lavno blagojiokojuini odličnim vzgojiteljem v cerkveni Soli. izmed katerih naj omenim h- župnika Matija Kulavica, odličnega ekonoma iu sadjarja. beneficijata Janeza Stritarju, strica pisatelja in pesniku istega imenu, ter zglednega nudučitelja in mnogoletnega župana Andreja Turka, moža redkih lastnosti, katerega navajajo tudi Šukljevi spomini med znamenitimi pedagogi iu ki j«' radi nezgode umrl v častitljivi starosti 95 let letu 1903 v Št. Vidu.
Prednje vrste gotovo niso popoln« . brez dvorna je izpadlo še marsikatero ime, č«> so živi, pa lilij se oglasijo, radi Jih bomo sprejeli med svoje.
Vsaj j«; mnogo, mnogo rojakov i/ liiknjšnj«' župnije v daljni tujini, posebno v Ameriki, ki delujejo v različnih j «oklicih ter si brez dvomu vsi žele še enkrat slišati oni veliki zvon domače farne cerkve, katerega je ugrabila podivjana vojna furija iti ki ji- tako slovesno iu v dušo strgajoče pel iz visokih lin prav posebno ob svetih praznikih iu veselih dogodkih in plaktil pri žalostnih prilikah lepe fare.	H. T.
Radio
Islamska postaja.
V	Mekj s o bavijo / mislijo, postaviti tam postajo. ki naj bi pozivala muslimane k molitvi iz središča islainslva.
Zanimiv banket.
I:dcn najbolj zanimivih banketov je bil brez dvoma banket, ki ga je priredila družba Heinz svojim 11.000 uslužbencem, ki se nahajajo po različnih delih sveta. Banket se je vršil ob isti uri, istočasno, i. istim jedilnim listom, z isto godbo in nagovori. Predsednik Hoovcr je bil tudi med govorniki. V' Ameriki se jc vršil banket v Pittsburgu, ostali so se vršili v Londonu, Manchestru, Liver-poolu, Bristolu, Leedu, Hulii, Birtninghamu, lldin-burgu in Glasgovvu, nadalje v Kanadi, Avstraliji, Franciji, Nemčiji, Španiji in Belgiji. Govore je jc prenašala kratkovalovna postaja v Pittsburgi na valu 4S m in 25.4 m.
Toulouse močnejši.
Koncem preteklegu leta je radio Toulouse povečal oddajno energijo na 15 KW.
Dvig Števila naročnikov v Italiji.
število radio naročnikov je narastlo v Italiji v zadnjem poldrugem letu za 219%. Stanje koncem novembra 1930 izkazuje številko 137. 160.
Postaja Miihlacker.
15 dni no otvoritvi radio postaje Slrasburg so olvorili Nemci nedaleč od francoske meje postajo Miihlacker. Smo pač v dobi, ko se vrši borba za povečanje energije in za ra/širenje območja kulturnega vpliva ra/nili narodnosti. Nova postaja tiadkriljuje postajo KOnigswusterhausen tako po oddajni jukosti, kakor ludi razširjenem slušnem območju. Zgradila jo je tvrdk.i Telefuuken in se nahaja med Stnttgartoin in Karlsruhc. Oddaina energija znaša 75 KW. valovna dolžina pa 3ftO.I. Anteni sta napeti med dvema lesenima slolfioma v višini 100 m. Posluju je po kablu zvezana s Stnttgartoin in Karlsruhc.
V	Berlinu poslušajo lahko postajo kar z detektorji. Oddajne naprave vsebujejo 12 orjaških elektronk s 60 KVi'. Pred silno vročino, ki jo elektronke razvijajo, «o jih morali zavarovati s svojevrstno hladilno napravo.
Programi Hadio-Liubfiana t
Sledu. 21. jan.; 12.15 Ploščo (solospevi. «lu» najska glasba) — 12.45 Dnevne vesti — 15.00 Čas. plošče, borza 17.30 Radio orkester — 18Л0 Ing. dr. Mi rosi. Kas.il: Razvoj žele/obe-tonskih stavb od Monicra do danes — l'MH) Dr. Nikola Proobraženskv: Ruščina — 14.30 Literarna ura (France Vodnik: Knjiga v preteklem letu) — 20.00 Dr. Stanislav Vurttik : Slovenska narodna jiesem in njen slog — 20.00 Radio orkester —- 22.00 Najxived časa in |x>ročila.
Četrtek. 22. januarja:
12.15 Pločšc (slovenska in plesna glaba) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 čas, plošče, borza — 17.30 Otroška ura. Matica Komanova — 18.00 Plošče — 18.30 Drago IJlaga: Giumastičnc vaje 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina — 19.30 Prenos iz Brna: Moruna , opera (Ootovac) —■ 22.00 časovna napoved in poročila — 22.15 Radio orkester.
Orutfi programi »
Četrtek. 22. januarja
Belgrad: 11.25 Plošče - 12.45 Radio orkester
—	15.30 Otroška ura - lti.(X) Opera Bohctnc na nloščah — 18.00 Lahka glasba — 19.30 Prenos iz Krna — 22.35 Večerni koncert R. orkestru, Zagreb: 12.30 Plošče — 17 00 Konccrt ruskih ba-lalaik —19,30 Brno: opera — 23.40 Lahka glasba Budapest; 12.05 Radio kvartet — 17.45 Petje iu piano — 19.30 Prenos opere. — Dunaj: 12.00 Opoldanski koncert — 19.35 Klavir — 20.00 Pesmi
—	22.10 Večerni koncert. — Milan. Torino: 12.П Peslra glasba — 16.35 Otroški kotiček — 17.00 Pliščc 10.30 Pestra glasba - 20.30 Simfonični konc.
—	22.30 Komedija. — Praga: 10.30 Morana , opera v 3 dejanjih J. Ootovac (Brno) — 22.20 Orgle. — Latigeiibcrg: 17.30 Pojvold. konc. — 19.45 Operetna gl. — 20.30 Slušna igra. — Rim: 12.45 Lahka glasba 17.00 Komorna glasba — 20.40 Komedija — 21.(X) vokalni in instrumentalni koncert. -- Katovice: 12.35 Mladinski koncert. 16.10 Plošče. 17.45 Koncert. 20.30 l ahka glasba 22.15 Koncert. — MtililacKcr: 16.30 Radio orkester. I".!* Vesel večer. 21.00 Klavir, 22.00 Konccrt. London: 14.00 Radio orkester. 17.15 Plesna glasba. 19.30 Simfonični koncert 21.35 Kvintet. 22.30 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 12.30 Praga. 10.30 Praga. I S. 35 Kabaret. 19,20 Morava , opera (Brno). 25.20 Pragu. — Leipzig: 10.30 Koncert. 21.15 Koncert (l<. bchumann). 23.00 Plesna glasba.
iViemsKu uiesto Оаласа, ki ga je zadnji potres popolnoma porušil.
Človek z morsktmi psi
Ameriški krotilec živali Ch. F. Adam« pripoveduje: Pred 52 leti sem kot prvi začel dresirati morske pse in delam z njimi še danes, ko sem star 72 let. Morski psi so zelo inteligentni, manjka jim edino — govor. Kot deček sem bil dostikrat z ribiškim brodovjem ob alaški obali ter sem imel dovolj prilike opazovati te živali v svobodi. Predvsem sem občudoval njihovo mirno in složno čud. njihove skupne igre in pa brzino, s katero so se gibale v vodi ter lahkoto, s katero so si pomagale naprej tudi na kopnem. Ko se mi je po mnogih letih ponudila prilika, sem skle-
ob normalnih razmerah jim zadostuje komaj polovica te '"ličine.
Morski so rojeni glumači in žonglerji. Kar sami oh c i so se navadili igrati z žogo in čez teden dni jih je igra tako zajemala, da so se hoteli kar naprej žopati. Slednjič sem jih naučil, da so izvajali svoie umetni je na bobnih, taniburinih, ksili Ionih, harmonikah. rogovih itd. Tako sem imel skupaj svoj »glasbeni orkester in sem potoval z iijin križem sveta tridese! let. Povsodi sem žel s svojimi in< rskimi psi največje uspehe, ljudje so biil navdušeni in krotilci živali so začeli moj zgled posnemati.
V svoji četi sem imel celih 84 let j skega leva sanica Gluta, ki je tehtal 500 funtov. Uiel sem ga, ko je bil dve Ieli star, ob oreg: nski obali, a pred par leti sem ga pokopal v Newyorku, in bilo mi je pri srcu tako. kakor bi bil umrl član moje družine. Težko boni še kdaj našel morskega leva, kakor je bil C,lut. Glut je znal vse. samo govoriti ne. Znal je do deset šteti in na vsako številko odgovoriti s tem, da se je s svojim ogromnim telesom prevalil preko nje. Tudi ni nikoli pozabil po jedi očistiti si zob z nohtovi svojih prednjih krempljev. Zadnjih šest let sv< jega življenja je bil Glut slep. Morski levi v poznejših letih pcgosto oslepe. To pa Gluta pri nastopih ni pra\ nič oviralo, in bilo bi kruto, če bi ga bil iz' ljučil od predslav in ločil od občinstva, ua katerega se je bil navadil.
Francoski general llaratier. ki mu je Francija poverila nalogo, dn nadzoruje Nemčijo glede oboroževanja.
nil s kapitanom nekega ribiškega parnika pogodbo. da odplujemo lovit morske pse za dre-suro. Kapitan je imel 1200 čevljev globoke mreže. >■ katerimi je dotlej lovil jesetre. in ravno «te mreže so bile primerne za lovljenje morskih psov. Žal sem pri tem prvem poizkusu dobil le sedem živih psov. ostali so utonili. Takrat še nisem vedel, da more morski pes ostati pod vodo največ 20 minut, mor-*ki lev pa celo samo 10 minut. Tako smo mreže prepozno potegnili iz vode.
Sedmorico živih psov se mspravil v Newyork; a kmalu bi mi bili vsi poginili, ker so proti jetništvu štrajkali s stradanjem. Osem tednov so trdovratno odklanjali vsako hrano, celo najljubšo slaščico — losose in lokarde. Živeli so zgolj od maščobnih rezerv v lastnem telesu. Nekega dne pa so začeli žreti in so 'X)žrli po 150 do 180 funtov rib na dan;
20 čevljev iii 1500 funtov težka. Niso jili mogli ne ujeti ne ustreliti ter so bili prisiljeni, kopališče zapreti. Slednjič me je naprosil moj gledališki ravnatelj Fuller, naj spustim proti volkovoma svojega leva Butta. Butt tehta ca. 140 funtov, in vrhu tega je bil tedaj že dvanajst let v ujetništvu. Vendar sem privolil.
Morski roparici se izprva za Bufta nista niti zmenili. Tembolj pa se je ta zanimal za-nji. Ko je zasnoval svoj napadalni načrt, je sovražniku napovedal vojno. Boj s prvim volkom se je vršil na dnu pod lesenim mo- I stom. tako da ga ni bilo mogrče opazovati. , Držal sem uro v roki. Predno je potekla mi- ! nuta. je priplavalo na površje raztrgano truplo morskega volka.
Boj z drugim volkom se je vršil sredi kopališča, tako da smo ga mogli natančno
sani 11.1 jadro za sankanje po ledu. Tovrstne tekme se vrše vsako leto nri Angerburgu v Vzhodni
iVusiji.
i pazovati. Bila je najgrozovitejša in najhitrejša smrtna borba, ki sem jo kdaj videl, j Volk je prestrašeno švigal po vodi sem in tja. Butt se je pa vztrajno držal na sredini roparjevega trupa, in z brzino, ki se ne da popisati, trgal iz njegovega trebuha in hrbta velike kose ivesa. Človek skoraj ni mogel j slediti bliskovitim giliom leva v peneči se vodi. Giwotna slika neizprosne borbe med | morskimi velikani! Kri je pordečila vodo. Predno je imel volk čas pomeriti se z levom, I je bil že mrtev. Boj je trajal natančno 45 sekund.
Brezposelni v Londonu prenočujejo pred palačo Buckingham.
Katedrala v mehiški prestoncu
Glut je ubogal samo mene in nič ni bolj sovražil nego — ženske. Nikoli ga nisem smel spustiti v stekleno omaro, če se je inu-lila v njem moja pon očnica, čedna mlada lama. s svojimi morskimi levi. Neki večer sem pomotoma odprl njegovo kletko, ko se je nahajala moja pomočnica s svojimi štirimi morskimi levinjami pri nashpu v vodnem bazenu. Glut je kakor blisk šinil iz kletke in |K) -topnicah, ki so vodile v bazen. Komaj sem imel čas opozoriti plavalko na nevarnost, ko se je Glut že pognal v vodo. Plavalka je hotela na nasprotni strani stopiti iz bazena, a Glut je bil hitrejši. Nedvomno bi jo bil s svojimi ostrimi zobmi raztrgal na drobne kose, če ne bi bile njene levinje v zadnjem trenotku opazile nevarnosti, ki je ptetila njihovi gospodarici, in se vrgle n:ed Gluta in njo.
Naj lobnejši morski lev moje čete se imenuje »Butt«. Dobil sem ga pred dvajsetimi leti euo leto starega. Z leti je postajal čim dalje hudobnejši. Toda ni bil samo hudoben, marveč tudi neverjetno pogumen. To je kralj morij. Dasi so njegove čeljusti v primeri z onimi morskega volka, njegovega zakletega sovražnika, zelo uborne vendar odtehta njegova izredna hitrost in njegova hrabrost to pomanjkljivost v obilni meri.
Po zanesljivih podatkih je premerila čreda morskih levov progo od Beringove ožine do kalifornijske obali, torej 1780 ameriških milj, v 21 urah. Preplavala je torej povprečno po 83 milj na uro. katere brzine nobena druga žival ne deseže, tudi ptice ne.
L. 1922. sta udrla v sydneysko kopališče I dva ogromna morska volkla, dolga skoraj po
Oseparfeni s'eparji
Zadnjič je objavil neki londonski dnevnik tak-le oglas: »Zlata moška ura, švicarski izdelek, precizijski ustroj, se je našla. Dobiti jo je proti povrnitvi oglasnih stroškov pri Johnu Riderju, Greenwich. Longstreet.« Uspeh tega oglasa je bil presenetljiv. Na vse rano se je že oglasil neki gospod častitljive zunanjosti in povedal, da je izgubil dragocen časomer, družinski spomin. Najditelj mu je pckazal uro in gospod j je spoznal za svojo, plačal oglasne stroške in z uro odšel. Takoj za njim se je oglasil drugi in tretji in tako dalje — in vsak je v uri spoznal svcjo lastnino, plačal odškodnino za oglas in dobil uro. Nič manj nego 24 ur je oddal najditelj — in imel pri tem še lep dobiček Mož ni bil našel nikake zlate ure, marveč je kupil lepo zalogo ur iz tombaka — po 5 šilingov komad. Za oglas je zahteval od vsakega »lastnika« namišljene zlate ure znatno več. Navihanec je P" tem vedel, da bo varen tudi pred oblastmi, ker se ga nihče izmed opeharjenih sleparjev ne bi upal ovaditi.
Komunistične zelje
Glasilo komunistične mladinske zveze »Komsomolskaja Pravda« je te dni objavila članek: »Svet 1942. leta.« Članek podaja sliko, kako bo — po komunističnih domišljijah in željah seveda — čez deset let na svetu. V teku teh let bo prolétariat zavladal po mnogih evropskih državah. Nove sovjetske repu-i blike se bodo pridružile sestavu SSSR. V j Ameriki se bo kapitalizem še držal, a revolucija bo tudi tam že na pragu.
Kulturni obzornik
Pregljev „Plebanus Joannes" v češkem prevodu
V	založbi R. Prombergerja v Olumucu je pravkar izšel češki prevod znamenitega zgodovinskega romana Ivana Preglja »P 1 e b a n u s J o a n -nese, ki ga je oskrbel znani ljubitelj slovenskega slovstva, Bohuš Vybiral.
Ni dvoma, da bo to reprezentativno naše slovstveno delo v tako vestnem in lepem prevodu, kakršen je Vybiralov, našlo med češkimi ljubitelji knjig mnogo prijateljev in občudovalcev. Posebno j>a pozdravljamo prevajalčev kratek opis avtorja romana, Ivana Preglja, ki je natisnjen na zadnjih straneh knjige. Jasno in točno je karakte-riziran pisatelj v svojem sedanjem položaju v slovenskem slovstvu, nakazane so literarne prilike, iz katerih je izšel, iznesena je svojkoet njegovega umetniškega ustvarjanja in navedena so vsa njegova glavna dela.
Naše slovstvo, ki je po Cankarjevi smrti imelo v Čehih le še redke prevode (med temi gre morda največja važnost Finžgarjevemu romanu »Ped svobodnim solncem«, ki je pred nekaj časom izšel), se z imenom Ivana Preglja zopet dcetomo in polnozvočno uveljavlja pri bratskem narodu. Želimo, da bi temu sledili še mnogi prevodil
Dr. Ivo Osnih : Pogodba
Kmečka komedija s petjem v 3 dejanjih
(1930, Založila Stavbena zadruga »Prosvetni dom« v Novem Mestu.)
Nekdaj zelo plodoviti pisatelj dr. Ivo Cesnik, ki ga imajo zlasti Mohorjani še v lepem spominu je po vojni skoraj jiopolnoma utihnil. Bog vedi zakaj — marsikatero obetajoče ime se je nenadoma izgubilo — naj spomnim le na Majcena in Velikonjo — in gre njih delo že skoraj v pozabo, kar je velika škoda. Ako se je Cesnik zdaj spef oglasil —- pravkar je izšla na novo njegova kmečka komedija »Pogodba« — ne morem prav verjeti, da pomeni že to dejstvo samo Cesnikovo vstajenje v našem slovstvu, da se je morda njegova pisateljska žilica zopet napela in da ga smemo z veseljem pozdraviti, polnega načrtov in osnutkov, kakor bi si ga želeli. £di se mi vse prej, da je bil povod izdaje 'Pogodbe, rajši povsem zunanji, da je hotel dr. Cesnik seči stavbni zadrugi »Prosvetni dom- pod pazduho, kar je sicer plemenito in lepo dejanje, pa vendar ne baš tisto, ki ga pričakuje ljudstvo od pisatelja, ki si je že napravil svojo pot, potem pa stopil na stran.
A to premišljevanje prav za prav ne sodi sem. Ogledati si moramo Kmečko komedijo »Pogodba' in ziniti o nji, dasi si morda natihem še dalje mislimo, da bi bilo dobro, ko bi ta prilika dala pisatelju pobudo, da zopet' zastavi svoje izkušeno in medtem v življenju gotovo dozorelo pero za tehtno in novo delo.
Prvo dejanje sem čital z velikim užitkom, ne morda zato, ker bi bilo novo in izvirno duhovito, kar Cesnik podaja v njem; marveč sem povsem
i'asno videl pred seboj pristno, v neštetih pode-elskih odrih stereotipno zasidrano — kos naše kmečke duše postalo — slovensko kmečko -сот-medio deli' arte<. Figure so pristne: lepo dekle — Colombina — melanholično zaljubljeni lant — Ar-lecchino — komični snubec — Bertoldo — godec Oaber — butlo — oče stiskač, mati dobričina itd. Zanjka, ki obeta veselo razvozlanje, zastavljena kakor se že po značaju nastopajočih oseb sama od sebe suče — vse v vsem lepa tradicionalna kmečka komedija v zasnutku.
Bil sem je vesel zaradi tipičnosti, ki ima v sebi zdravo jedro in — domačnost.
A jojmene — že drugo dejanje je padec. Na široko razpleteno dejanje se izgubi brez vsakega nadaljnjega zapletljaja v podrobno prikazovanje izvršitve nameravane šale, ki bi z enim. dvema stavkoma bila pojasnjena in je gledavcu tudi že več kot jasna že v začetku drugega dejanja.
Zadnje dejanje pa pade docela iz okvira. Pred sodnijo in na podlagi resnega paragrafa — niti sence kakega humorističnega ali satiričnega pretiravanja — se vsa šala prežvekuje in izgubi še tisto trohico duhovitosti, ki je bila v kal prvega dejanja položena.
Ne, »Pogodba" je po vsem enodejanka — in kot taka bi utegnila postati ena najprivlačnejših naših kmečkih komedij. Kam pa naj denemo ves dolgi rep drugega in tretjega dejanja, ki prvemu zdravo glavo požira?
V	pomanjkanju kmečkih iger bodo pa podeželski odri kljub temu nedostaku radi segali po »Pogodbi« in gotovo je, da bo pri l olikor toliko spretni režiji že v sedanji obliki imela uspeh.
Nikakor pa ne bi škodilo, če bi dr. Cesnik vzel stvar še enkrat v roke in nanravil gracijozno enodejanko. ki bi tudi njegovemu imenu delala tisto čast, kot jo zasluži.	s. š.
Otrok. V prihodnjih dneh izide 11. zvezek kanonika Volca vzgojne knjižice -Otrok«. Kakor je I. zv. snrcjela kritika z vseobčo pohvalo, tako bo zadovoljil tudi II. zvezek vse prijatelje in vzgojitelje naše mladine. Poljudno in praktično. v fini obliki in gladki besedi, ki smo je vajeni pri vseli spisih Volčeviili, obravnava ta knjižica najiakc vzgojiteljev (očetov, mater, očmov in mačeh, bratov in sester, starih v družini...) pri vzgojnem poslu, pa tudi hibe in strasti, ki se prej ali slej več ali manj pokažejo na vsakem otroku (trma in neubogljivost, gizdavost, pohlepnost in tntinst vo. ne vošči jivost, lažnjivost. jezo. počutnost itd.). Tudi o otrokovi osebnosti glede na spol. starost in temner lient ima knjižica važno poglavje. Priooročnmo to dragoceno delo zlasti naši duhovščini v dušnem pastirstvu. da jo pridno rabi pri pouku za matere — nemška literatura ne nudi nič tako praktičnega — za pouk ženinov in nevest, učiteljem — vzgojiteljem za uporabo pri rodbinskih večerih, pa tudi vsem staršem, da sc poliče, kaj je pri njih vzgajanju še izboljšati in kako, da jim bodo vzrastli otroci v ča-st in veselje. V knjigarni Ničman bosta v kratkem oba zvezka tega del« v lični vezavi na razpolago: zanesljiva vodnika na najvažnejšem torišču družinskega življenja. Nu čelo teh prekoristnih knjižic bi napisali Slomškove besede: »Bog nas varuj troje nesreče: skopih sta riše v. k 'teci m se dennr bolj smili kakor otrok, zanikarnih staršev, kateri nimajo z« otroke nobene prave skrbi in divjake izredijo. Вог nas varuj slabo iizrejenih otrok, oni so največja nesrečo.«
Pri nroftnu ¥ prstih
Vam da ola'šanjp in ozdraviienje domeča kura s Pislyansk m b'atnim obklailkom »Gama Ki m ro*a«.
Di bi se v vsaki ekaini In droreriji Skladišče: DROG F RIJ A GRFG0RIC LJUBLJANA Prešernova ulica is
Lesni trg
Upanje, du et- bodo že Itak nixkc	na-
Sega lesa po novem letu ustalile se, ka>kor vse kaže ne bo uresničilo ter imamo pričakovati za spomlad ie nižje cene. Seveda pu padec cen ne more bili več občuten.
KonzuinetUi prodajajo -nuvko-je Iko i/11/111 monte že po ceni Din IM 1—470 zu kubični meter franko meja, uko |>ridejo direktno v stik t inozemskim kupcem. Ta nizka cena je deloma upravičena s tem, da jo cena okroglemu mesu precej popustita. Govoril вел) pred par dnevi 1 enim takih producenlov, ki ml jc sani priznal, da je cena prenizka, du pa blagu sicer ne more prodati. To je predvsem pripisati okolncsti, da so se italijanski manjši trgovci razpršili sirom Slovenije ter n takojšnjim plačilom izvabili od producenlov, oscbilo majhnih, gornje neverjetne cene. Iz pogovoru z omenjenim produeeutoni sem točno rut-vldel. da vsi producentl občutijo prnmrfijfcenjc organizacije.
Trd les je nadalje razmeroma čvrst v ceni 1er je padec v primeri z, mehkim lesom razmeroma majhen. Povpraševanje je zu komlsij.-ko hrastovo blago (montanli, podnice) ter za bukove testone, ki pu imajo lelo slabo ceno. — Sicer pa sta meseca januar in februar zn I črno trgovino vedno včrnu mesce«/.
Izven naših meja je najvažnejši dogodek objava cen s strani The Central Aiftvvood Buvhij.' Corporation Ltd. v Londonu, ki se nanaša na ruski les. Iz objave je rak v kino, dn je ceua v primeri z lansko za 8 do 15% nižja. Posledica le objuve bo, da se bodo morale tem cenam prilagodili vse nordijske eksporlne države, kar bo posredno ludi nas zadelo, ker i>Mvn.iu.io noidijske driavc v po-
Renini davek
Vsi, ki imajo ilohodek iz imovinskih prminn -tov in imovinskih pravic, morajo vložiti prijavo teli dohodkov v času od 20. januarja dn februarju 1931. Davek 11:1 rente seplača od dohodkov iz imovinskih predmetov in Imovinskih pruvlc. ki niso zavezani nobenemu drugemu davku, lo je zcnilju-rini, zgradariul, pridobil in i, družbenemu I11 usliti* benskeniu davku. Taki dohodki so zlasti: 1. Obresti iu rente obveznic (obligacij) države, samoupravnih edinic, delniških družb, fondov itd., uko niso oproščene lega davka s spmiiulnini zakonom; 2. obresti od posojil v kakoršnlkoll obliki n. pr. piisojila na zadolžnicc ali brez. njih, menična posojila, hipotekama posojila, kratkoročna posojila Ud.: 3. obresti od zaostalih kupnin: 1. obresti hranilnih vlog v ka-koršnikoli obliki; 5. začasne ali dosmrtne renie, alimenlaiije, rento ined sorodniki ; C. rente za odstopljeno pravico ukorlščatl Izvrstne patente, privilegije. dalje renie za odstop pr»¥ire kopali rude. ukorlščnti rudninske vrelce itd.; 7. obresti In rente ter drugi prejemki I* Imovine podjotlj ali pravic Iz inozemstva: H. zakupnine In vsakovrstni drugI dohodki Iz imovinskih predmetov ln pravic, kur |ih nI zavezanih drugemu davku (11. pr. najemnina za Iz-posojeni tabrlšhi inventar, najemnina m kopališko, kavarniško, trgovsko opravo, zakupnino ».a dovolitev oglasov iu javnih nabitkov, za prehod čez luja posestvu (servituti) itd.: 11. za kupnina za zemljišča, ako jc ta večja («I kulaslerskegu čistega douosa.
Davčnih prijav ni treba vložili: L Za obresti državnih iu samoupravnih in od obveznic delniških družb in fondov: 2. /n obrosll prioritetnih delnic delniških družb; 3. za obresti iu rente, katere izplačujejo delniške družbe, država, siiiuoujirnvne edlnlce. foudl I11 kuinulalivue »I rot luske blagajne.
Čo izplačujejo obresti in renie država, samoupravna edinim, javni londi. delniške družbe in ostale osebe, ki plačujejo davek na dobiček (družbeni davek) in kumulativne s i mlinske blagajne, pobira ta davek redno in v vsakem premeru dotična blagajna (dolžnik) o priliki, kn Izplačuje obresti In rente.
Davčna osnova za davčno lelo 1031. so vsi taktični dohodki leta 1980.
Davčno prijavo mora izročiti upnik, tu je oseba, kateri ti dohodki pritičejo. Če biva upnik v inozemstvu, mora vložiti prijavo dolžnik, ki mora Indi namesto upnika plačali odpadajoči davek.
Davčno prijavo -c mora vložili pri podpisani davčni upravi uli pa pri mestnem načelstvu v Ljub- j ljanl. Če davčni zavezanec ne predloži davčne pri- 1 Jave v roku. določenem v leni pozivu, plrča kol ka- j r.en 3r/t> od odmerjenega osnovnega davka. In ako prijave ne vloži niti na pismeni poziv v nadaljnjem roku 8 dni, pa U)% od odmerjenega osnovnega davka.	1
Лко se v davčni prijavi z namenom, da bi se ! izognil plačilu davka, navedejo neresnične izjave . (podatki), ali ako se zataji kak objekt ali vir do- : hodka. zadenejo davčnega zavezancu posledice iz. j Členu 142 zakona o neposrednih davkih.
Ako davčni zavezanec ne zna pisali, ali ne zlili ' prijave izpolniti, poda lahko napoved na zapisnik pri mestnem načelstvu ali pri davčni upravi. Vloži-telju davčne prijave se prejem potrdi. Končno se ' vse rentnini zavezane moške osebe 0|M>zar|ajn, du | morajo po čl. (> zakona o davku na ueoženjene 1110- 1 ške osebe, v svoji prijavi za rentnino navesti njih starost, da-li so oženjenl, neoženjenl, vdovci brez ' otrok odnosno ločeni In Če vzdržujejo ženo In za- I konske otroke.
Г/.КАУ O STAMIU NARODNE BANKE
z dne 15. januarja 10)1 (vse v milijonih Din; v i oklepajih razlika v primeri s prejšnjim Izkazom): i
Aktiva: zlato in devize 210.4 (— 8), tečajna raf I liku 400 (— o2.4). posojilu 1582.2 (— .11.7; pasiva: bankovci v obtoku 5.01(1.7 (— 10Q.fi). državne ter j,itve 15.8 (— 7), obveznosti OOS.S ( : 214.5). -Ostale postavke neizpremenjene,
slovi njeni ču«u severni francoski trg, kamor o šlo prej tudi naše blago.
\ Franciji se depresija čuti predvsem v tem, da »o padle cene okroglemu lesu. Za deželo zelo pomembna industrija Ip.-enlli Zabojev pa dela ko-lllal s 50% kapacitete, dočim je bilu v jeseni preteki ega leta vsa zaposlena. Na južnem francoskem trgu je pričakovati, da sc bodo cene še nekaj znižale. kar bo predvsem zadelo naSc bosansko blagu.
V	Italiji ne pridejo ven Iz konkuroov. Trgovci so se tolažili s tem, du bodo železniške tarife za prevoz lesa v zvezi z redukcijo plač in cen v splošnem znižane, toda v«e kaže, d« iz tega ne bo nič, ali pa le v manjši tueii (lorej izpod 10%). Omeniti je dalje, da so ostale državne licitacije za uabuvo pragov v Rimu brez uspeha, ker niti ena ponudba nI konventrala.
Romunija se bojuje kol izvozna drž«va z Lsii-mi telkočmnl kot mi. Tudi luni ontujajo državne licitacije Urezu*peine, k<>r uli ni kii|»'6v, uii jki so iHMiudbe ped vzklicno ceno. Kriza v Romuniji jc morda -e Uujša kot pn uiif. osobilo v Sloveniji.
Naj onienun še pur cen na italijanskem trgu: v MHiUiU uotirajo v lirah; Irami uso Triesle Lil. 17" /a kubični meter (prevoz s stroški od meje do Milana znaša približno Lil.GS za kubični meter), deske smreka-jelka 1/11 TlI-inon!c Lit. 230, liru-slovina. nieri; ntilna Lil. 800-^-BO0, (»Imunska do Lit. 10(K»). buUovina prima Lit. Î00 do (iOO. Pripominjam, du se da predali slovenska h ruši ovin», v kol ilvor pride v |n slev ua ituljjaunkeui trgu. uko jo ris lepo luanipulirnua, po is I i ceni, kol
»lnve:if.ku.
VklJwb težkim č.r-oni. Ivi jih preživlja lesno gospodarstvo, pa se kažejo, men krat res te medli šariti upanju nn boljšo bodočnost.
Likvidacijski obračun Terma. d. d., zdraviliška d. d. v Zagrebu izkazuje 3.33 milij. sprejele kupnine /.a prodajo Kadioteriiiahiegu kopališča v Laškem. plačanih dolgov |>a 3.217.0011 Din. Ker Je znašala delniška glavnica 250.000 Din, se odpiše od nje 137.000 Din Prebitek pa se razdeli nn 2500 delnic ua vsako po 45.24 Din (nom. 100 Din) In Je s icm ve« družbeni rft?un likvidiran.
Vpisi v irg. register. TIskarna -v. Cirilu v Mariboru (glavnica 25n.oot> Din; iwslnvodje: dr. .lo-rovšek, dr. Vraber Maks. dr. Jcra.i Josip tnsgr. Vre-io .lanex, ll.asielj Krem). 1
V	piši r /siiruinl rcgUlor. Planinski doni. r. z. « n. ».. Trii, ; .lugrnd, jugosl. •rradbenti In kreditna tadruga v Liubljani. r. z. z n. ■/..: Kmetijski) nabavna in prodajna Mdruga v Ribnici, r. z. z. o. !..
Cnraviisln» postiipaujs jc uvedeuo o imovini L'hlser Liuloviku trgovca v Mariboru; nurok se vrši 20. febr., oglasili se jo do 21. febr.
Dobim-. P.omclno-koiiiercijelui oddelek ljublj. žel. ravn. sprejemu do 20 t. 111. ponudbe glede 1I0-bove HMKl k« podolgovatih svinčenih zaliv U in 200 komadov /.elc/aiih zavornih cokelj. — Ilavn. drž. rudnika Velenje sprejema do 22. I. 111. ponudbo glede dobave okovju; do 2. febr. pa ulcde dobave 5000 kg ovsa. — Ilavn. drž. rud. podjetij v Sarajevu snre-Jenia do 2Л. I.» m. ponudbe glede dobave 5000 komadov električnih vžigalnikov in 50.000 komadov kapsul. — Ilavn. drž. iclezarne V ttrei sprejemu do «t», t. 111. ponudbe glede dobave bakrenega kabla in pločevine. — ltavn drž. rudnika Kukanj sprejema do 28. I. m. ponudbe glede dobave črne plisVvine, kompletnih kloselov, бООО kg kalcijevega karbida in lini 111' slekla za okna. — Ravn. drž. rudnika Kreku sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobavo 3INNI kg mila, 1.30(1 kg o liu in 200 kg masla. — Ruv-naleljslvo drž. ludnlkn Urezu sprejema do 20. L ni. ponudbe glede dobave leinjev. 3500 kg tračnih Ž»'l>-Ijev. raznega orodja, pisarniškega materijsla, krtač in slikarskih čopičev. — Dne 3. febr. se bo vršila pri krnili IV. arm. obl. v Zagrebu ustna lirilniijn glede dobave 85 garnitur mesarskega orodja.
Osj ljev. 22(1 d. Brod. vag. 00-95 (O0). Union «5 b . Vevče 128 d. lsis 40 -4o. Ragusea 365 d. |adr. plov. 545 d, Trboveljska '127.50 328 (327. 327.50).
Belgrad. Narodna banka 8130. V'., inv. ijos. 87.50 _ 80, agrari 50 31.50. vojna škoda 41S 41 o. 7% Bler. pos. 79.50, 7?„ pos. Dllli 70.25 o', begi. obv. 00—07.
_ Notacije drž. papirjev v inozemstvu: London: r »1er. pos. 79,23- 80. Newyork: 8% Hier no-«I.50--Q2.50. 7% Bler. pos. 78-78.30. 7% pos. OHH 78.50-70.50.
Dunaj. Don. sav. iadr. uo.Oj, W iener »unk-verein 16,40. Credittinslalt 46,00. Lscomptew 157.20 Union 23.35. Alpine 10.31». trboveljska W.>3. Kranj
uni. 4L Rima .Vluranv 52.05. » '
Žitni lie
Položaj z j pteuico je slejkoprej čvrst. Ceue pa so ostale neizpremenjene, ravno lako luvti za vso ostale proizvode.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Budimpešta. Tendenca stalna. Promet majhen. Pšenica marc 14.34—14.35, /.aklj. 14.34- 14.35; maj 14.72—I4.7n, zaklj. 14.72—14.73. - KV: marc 10.32-1068, zaklj. ИШ-10.33. Koruza mai 12.3'î do 12.54, zaklj. 12.34—1230; trans, mai 9.08-Ul. zaklj. 9.03 u.03.
Živino
Dunajski prašičji sejein. (Poročilo tvrdke Ed. vara Seborsky ft Co., Dunaj.) Na trgu jc bilo 12.850 pršut,n lcv in 2901 Speltar. Iz Jugoslavije jih ie bilo 1943. Cene: špeharji najboljši 1.55. I. 1.50-1 52. II. 1.45-1.48, kmečki 1.30 -1.45. pršutarji 1.05 ilo 1.05. tendenca: «peharji so se pocenili za 5 do 8 grošev, prSutarj; pa so se podražili za 8 groéev.
j. 111 j.i kazni. Isloinko se reši tudi prîziv ^K Ilirije iz. Ljujbljane. medicin ko s( /Sk llerinif. iz Lfiibljiine oprošča suiuo vkI nadaljnega \/<lr>u-vunja kazni. — b) lick.i iz Ljubljane sc opi iši.i deiuiine kazni v višini 4iHi Di.i. i/rečem po I NP, v/ Plaeajo sc »le<U če lukse /<i soilnike: za sojenje ineikli zav nih Din. mi.duu sinih Iu Din. Z I vse ostalo ti kun 40 Dill. (Il Doli liki (ink-1.) prv. tekem ZNP. ON P, in I \P -c razdrle tak.I, k.it .-■(! dele dohodki v BI P. v kolikor
tekem 100 prvorazrednih lokeni
Retju v
v redie 240". — i.Uruču u
odi ura n.i
ne obstojajo p.isehni ti^ovon.	Iv
I l'bov I irtli se sp in č i «la je Idi «prrji ; članstvo J Ns glu solil dopisa JNS štev.. P^izive sv VI. o. t,'i Ije. <ln takoj pošlje pokalne tekme Vtletik-SK /clizničar. 14. vleč. I')"(I v Celju. Na znanje -c vzame dopis M. o. Celje št. i"-"li. - Dirpi-a sk V111.1-ter št. 212 in /Sk Hernies ši. 2"0 sc ln.-tu <i:l|>n-slula s jiiiporočilom uu ozimčeni nusl iv. — SK Iliriji sc sporoča uu lljcn dopis z dne 0. jan t. L. lia je nemogoče ugoditi prošnji za popravek verifikacije igr, Pleilei M. Imenovani je bil veriliciraii v snii.dii nravil iu odredile JNV. \ s mir i 11 dopisu >k Ol imp ši 1(12-3n črtata iz seznamu verificiranih igralcev /leiulei Ma /. in Orel Franc. Sk ŽcKv-nivar-ju se sporoča, du bo prejel itn dopis / dne 14. dec, l'CVn pismen
odgovor.
i j 11 i k

katero priredi Siiiu-v Kranjski gori v ne-!ib udeležbi m dna-
Spori
Borza
20. jan. 1431.
Pcšlna hranilnica v Iclu 19)0. Iz pravkar objavljene bilance Poštne hranilnice za 1930 jc razvidno, da se jc njena gotovina zmanjšala v primeri , s prejšnjim letom od 390 na 300 milj., narasli pa ' so dolžniki od 312 na 382, lombard pu celo od ' 99 na 105. Gotovo največji prirastek pu izkazuje. ; postavka efektov: od 200 11a 344 milj. Cisti dobiček | je ostal na prejšnji višini: 35 milj. Din.
Dolarski papirji. V nedeljo smo poročali n , prometu ' dolarskimi papirji un zagrebški borzi. | Kakor sedaj poročajo, ceni ministrstvo financ, da i imajo naši državljani doslej zu S milijonov dolarjev ali z.a približno 100 milijonov Din dolarskih papirjev. Skupno te bilo dolarskih papirjev za 27 milijonov dolarjev! tako da imajo miši državljani več kn-kor četrtino vseh dolarskih pupiriev, kar je seveda moralo vplivati ugodno 11a ločuj naših papirjev v inozemstvu.
Nov živinorejski lisi. Prejeli smo prvo številko novega živinorejskega listu. Namen Veslnika zadrugo Jtigomonlafonc je vzdrževati stike med predsedstvom in člani. Nadalje bo vesluik zabeležil najvažnejše dogodke zadruge in sprejemal nasvete ln opozorltve ln bodo po njem člani priporočali svoja izkusiva najširšim slojem. Zadruga ima doslej 25 članov s 745 komadi. Veslnik iireju Oton Pnrin, Novi Klošler. Sv. Peler v Savinjski dolini.
DtMitti-
V današnjem deviznem prometu so bili lečaii čvrstejši. Promet je bil slab. Privatno blago jc bilo zaključeno v deviti Trat, dočim jc devi/i Berlin iu Dunaj izdala Narodna-banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni lečaji.) Amsterdam 2270.50 bi. Berlin 1344—1347 (1345.50). Bruselj 789.43 bi. Budimpešta 089.04 bi. Curih 1095.9« hI. Dunaj 704.07-W7.o7 (7QO.I7). London 274.90 bi. Newyork 50.555 bl. Pariz 221.08 bi. Praga 107.08 bl. Trsi 205.40 -297.40 (200.40).
Zagreb. Amsterdam 2271.50-2277.50. Dunaj 704.07—707.07. Berlin 1344—1347. Bruselj 780.43-703.43. Undimp. 087-900. London 274.59—275.3«. Milan 205.531—207.531. Nevvvork 56.455—50.655. Pariz 220.98-222.98. Praga 167.28- lOS.OS. Ziirich 1004.40—1007.40. — Skupni promet brez kompenzacij jc znaAal 0.2 milj. Din.
Belgrad, Berlin 1344-1347, Curih 1094.4(1 1047.40. Dunaj 704 tili 707.OO, London 274.59 -275.3°, Nevvvork 50.455—>6.655, Pariz 220.08 do 222.08, Praga In7.28—10S.08. Trst 293.40—297.40.
Curih. Belgrad 9.1275. Pariz 20.255, London 25.08375. Newyork 517. Bruselj 72.025, Milan 27.0625. Madrid 53.70, Amsterdam 207.975. Berlin 122.71. Dunaj 72.08. Stockholm 138.40, Oslo 138.05, Kopcnhagen 138.05, Sofija 3.7375, Praga 13.305, Varšava 57.85, Budimpešta 90.25, Atene 0,675, Carigrad 2.665, Bukarešta 3.07, I lelsingfors 13.025.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je ostala danes v glavnem neizpremenjeua. Dolarski papirji pa so bili nekoliko slabejši, kakor včeraj. Do prometa jc prišlo le v 7% inv. posojilu, kakor ludi v 7% dolarskih papirji. Med bančnimi delnicami je danes nadalje narastla Praštediona, ki je bila zaključena po 970 in 073, Po nespremenjenih tečajih so bile zaključene delnice Union banke in Jugo banke: 101 iu 78. Nadalje pa je popustila Srbska banka, ki je bila zaključena po 189. Industrijski papirji beležijo učvrstitev Outtinanna 1111 130. Brodska tvornica vagonov pa je bila zaključena |)i> 90. Tečaj Trboveljske sc jc znatno popravil in je bila danes zaključena Trboveljska po 327 in 327.50.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 92.50 bl. 7% Bler. pos. 80.50 bl. Celjska pos. 160 den. Ljublj. kred. 12) den. Praštediona 900 den. Kred. zavod 170--180. Vevče 128 den. Stavbna 40 den. Split cement 350 - 400. Ruše 200-230.
Zagreb. Drž. pan.: 7% inv. pos. S5.50-87 (80); agrari 51 bl.; vojna škodit ar. 418—421, kasa 417.50-420, 2. 413.50-417, 3. 415.50-417; 8% Bler. pos. 01.875-92.50; 7% Bler. pos. 79.625 do 79.875 (80); 7% j)os. DII15 79.25-79.75 (79.50); 0% begi. obv. 00—67. Bančne delnice: Ravna gora 75 d. Hrvatska 50 d. Katolička 30-38. Poljo 56-57. Kreditna 125—129. Union 191-193 (191). Jugo 78—79 (78). Lj. kred. 123 d. Mediunarodna 07.50 d. Narodna S050 d. Obrtna 30 d. Praštediona 073 do 080 (970, 075). F.lno 135 d. Srbska 189-190 (180). Zemaliska 120.50 132. Industrijske delnice: Guttinann 129—130 (130). Slavonija 200 d. Našice 850- 975. Danica 00 -95. Pivara Sar. 202 d. Drava 215 -237 SeČcrana Osiek 272-295. Nar. 111I. 20 d.
\ se (Ii saltie tekme »o preluiene, in sicer radi tega. ker tekmovalci še nimajo zadosti 'n--tllnga. Vršile .-e bodo jm prihodnjo nedeljo. Obenem bodo pa ludi glavna in edin.i preuiknšnia za velike iin duiiro lue tekme, ki -e vrše v Bohinju.
Tudi smučarji bodo imeli v nedeljo se enkrat priliko, da jx>merijo svoje moči. Imeli bemo kar dve kombinirani tekmi lu si.-er na Bledu in Kranjski gori. Tekmovalo .-e b<de dopoldan v ■smirškcm teku, |Ki|)oldne pa v »kakih.
Na inollnaroduih tekmah v Bohin'u lunin merili moči naši najboljši smučarji z elito smučarjev iz, Nemčije. Češke. Poljske. Romunije, Avotriie 111 Norveške. Norvežani bodo zastopani s aUvuirn skakalcem Ruudom, ki le desedaj napravil največje "koke. Kdo bo zu-.toj>Hi ostale države še ni točno z.iuuii). vsekakor bodo pn nastopili sam I lekmovalo'. ki so priborili /.e veliko z.mag na drugih tekmah. Le škoda, da ntležnu razmere niso Lik o ugodne, •n Im morala zimsko »-portua zveza tekmovalno progo |ireue«rti višjo, iu ne po dolitu, kakor je bilo prvotno mišljeno. Tudi tli izključeno, ila «e bodo le velike tekne- vršile v Kruii|*k. gori skukl pa v dojstranl. V*e jo odvisno od i>nhi>daiili dni. ' Kajti snežne razmere se lahko p rev;.'j izboljšajo. Tekme se bislo pa vršile ua vsuk način . bed i.s i, kakor Je že določeno v Bohinju, uli j>a v Kranjski gori in Mojstrani.
Soustanovitelj Zimsko športne Zvez» !ц obenem eden |>rvih ortfanlzntoiiev -i.orla v :in?| državi dr. Ciril Žižek, je prefol od Zimsko sportm: zveze v znak priznanja zlat športni znn!:,
OBt NI ZBOR ?.. S. K. IIF.RMI NV.
( M)ve4'amo celokupno članstvo pndpisu-uv^a kluba, da sc vrši XII.. I. j. redni letni olx'-ni zl)or kltllxi v nedeljo, dm* 23. j«in. 1931 <||> 8.30 «lojioldne v lovskem salonu pri štrpli-ii« s «le» «ločim <llievnim re^lotn: I. Poročilo predsedniku: 2. poročilo tajnika; 3. |к>пн ilo blagajnika; 4. |H>ročilo g»v«|SHkirju: 3. poročilo nai cinikov s( k-iij (nogometne, lahko.itlel«ke. zknskowporlue itd.); b- uprava igiiščn (1er jiroi • 11 ti za lekoiV leto): 7. |K>ročilo revizij-»kegn <и1!н>ги: N. »pre-ineniba pravil: '». volitev nove upravo: In. slu-NijnTisli. — Pozivamo celokupno č'unstvo, du se j obenega zbora v čiinvečjem številu udeleži. Po-! zivnmo vse člane, ki s,, niso poravnali člnnn-! rine. du isto iiemiidoln 1 store — oziroina se v j to svrho zglasijo pri g. blagajniku — kajti v nasprotnem slučaju dotični iriinu v smislu pravil i glanovalue pravice na občnem zln>ru. fn odbor: j Tajnik I.
*
Smučarska sekcija S. K. Ilirija. Danes v ' sredo, dne 21. t. m. ob 19.31) v khibovl solil ko-. varne Rv"ro|Mi sestanek članstva smučarske »ok-cije. Na dnevnem redu: Razgovor rudi udeležbe j na mcdklllbski tekmi v kruiljski gv>ri. ki Je ob-; enem zadnja preizkušnja tekmovalcev, glede j ncniiniianja zu medna rodne tekme v Bohinju.
Plavalna sekcija SK Ilirije. Za vse čkin-I stvo sekcije strogo olivczni sestanek »e vrši v i četrtek, dne 22. t. 111, ob 18 v prostorih Ping-jiong I sekcije (pri Levu«). Na dnevnem redu je vo-I Jitev sekcijskega načelstva in določitev siner-' nic za delovanje v Icbvšnji sezoni. Pozivam vse ; članstvo plavalne »ckc:;e. da se sestanka si-ifitrno udeleži. — Načelnik.
Službene objave LNP. (Seja Upr. odbora
■	vlrie 14.'jan. 1031.) — \ nusli tlnjeni -poročamo i sklepe, k.i tnngirnjo predvsem klube I.NP in ki : so bili sprejeti na skupščini JNS |4. dee. 10*0: : a) /a v rite se prizlv Jud liačke (Suboiicn) proti ' ka/.ni, ki je bila fwlrjellu no 11. o. J. N. S. kot
neosnovan. Toda ime.norani klub se oprošča od i kazni tako, da arme ocH'grnti vse prvenstvene
■	tekme, katere je zgubil par forfait v času Ira-
inedkhibske smuški tekme Skl cdsek jio.lj-iižnice SPI) del jo dne 25. Januarja 1031 rodnih gostov. — Proga za seoiorje je 18 km, za juntorje pa ca 10 ktu. — Darila: -eniorji: '1. srebrn pokal. 2. brenasi kip ■anučairja. 3 srebrna cigaretna doza in ustnik z etuijeui. — .luniorji: t. bronast kip stiutčtirja. 2. manjši bronast kip. 3. srebni svinčnik.
Tekmujejo lahko samo pri .JZSS verificirani člani z vcrilikacljsko legitimaeljo. ki jih Izdaja podsavez ali savez. Prijavo za leknto -o |Miš-i|iaio pismeno s tekmovalni, prijavnico in prtjavnino vred pr*'iio .«vojega društva na naslov: Smuški odsek podružnice Sl'D v Kranjski gori, ali pti osebne v občinski pisarni. PHJavnina do vključno 22. januarja na zgoraj označeni naslov znaša Din 10. kasnejše prijave jtrnli dvojni prijavnim nu mesti1 žrebanja startnih številk. Žrebanje slin-luih številk v nedeljo dne 2.3. jouuat'ju ob pol S dop. \ hotelu ltn?or . Ob 0 dopoldne Mart. Popoldne ob 14 propagandno smuško skakanje. Ob 10 raz gladtcv rezultatov, rawlelitov nagrad ter pogesii-tev tekmovalcev, skakalcev Ki hmkeljonnrjov v hotelu Razor . Zvečer ob 10.30 v istem hotelu zabavni -inučitrski večer s plesom ob sodelovanju salonskega fjazz) orkfslra r .lesenic Ta jvrlreditev se vrši tU: prel modnanslno prireditvijo v Bohinju, in je nekaka jircizkuSnja tekmovalcev. — Prenočišča z-a 21. in 25. januarja rezervirana ra tekmovalce. Ostalo občinstvo naj se glede mnlanltve rbrne na tajnišlvo Tujsko-promelnega društvu v Kranjski gori.
R \Z.NO
Najboljša pluvačica sve.in. Komisija ki uradno ugotavlja nove amerikaiiske rekorde, je prejelo obilico jtrošenj. v katerih pravijo IMxlpisnni sodniki ul priznanje 172 novih viškov. ki m» bili doseženi tekom I I03o. Prvo mesto v vmtali (inierik.inskih rekm-derjev znvAeina jiruv gotovo gdč. Ili lcuu M«<Her>n. ki je |x>sta-vila v I. I<l30 sauia kar V) novih rekonlov od teh jo celo 12 takih, ki »o obenem tudi novi -vetov ni rekordi. B14/ «Ivoinu je Iu mladenka danes najboljša pkvvačica na svetu. — U lo ponosni |mi s,, Vineričuni tudi ua svojo Stello Walsii, ki je I. 1430 postavila v lahki atletiki II novih viškov. Ta duma ji" doslej v Ameriki slurtulu vedno kol \meniva;!!k.a in v «i n jeni uspehi -v> zabeleženi kol anicrikuii^ki uspehi. Zanimivo pa je. da je omenjena rcprczonlan-linja v Pravi nn svetovnih ženskih Inlikoatlci <kih tek tnali nastopala kot g<lč. Walaszi-cw iez za Poljsko. Ona se jc na m reč preselila iz. Poljske in -oda j ne ve še. kam v resnici spada.
Rsilično sjiurtno drobtinico. M rt lok Je In malokdaj se primeri, da bi iensku ugnahi kur štiri moške tekmovale«'. Tak slučaj se .je zgodil leta 1877. nu jilavulniti lekmnlt za švedsko prvenstvu. Mluda Angležinja .lobsouovu je naslo|>iln pri plavanju nn UMHj m. Z njo vred so tekmovali še štirje zastopniki moškega s|ioIh. Angležinja |e prt premagala vse šliri in |iriplavuln prva nn cilj. Niso so prav posebno izkazali reprezeulanli lako zvanegn močnega sjxilu. — Na vsak način zahtevajo ^vodi zase poseben rekord, ki je |>u negulivnepii značaja. Pri nekj nogometni leknii. ki se je vršila v Sloekholmu. sta bilu navzoča le dva gledalca, čeprav se je odigrala javna lekmn. Vslo|)iiina. ki sta jo plačala oba gledalcu, le znesla 15 Din. Nu la svojevrsten rekord pa so Hvedi le ponosni.
Poslovodja
zmožen in zanesljiv se lakoi sprejme. Pismene ponudbe na Kmetijsko zadrugo v Šmartnem pri Litiji.
RENRCJLT RVTOmOBILi 1931
Dospele sô najnovejše tipe — nedosegljive v kvaliteti in ceni!
Generalno zastopsM
5IK0R
dr. z o. z
yUBLJflMPi
Rožnik P» Telefon 20-02
Oglejte si avtomobile na Velesejmu PAVILJON 3 brez obveze nakupa
REN7U1LT
1931
REMRULT
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrnil ca l-SO llln ali vsaka beieda SO par Na|man|il og'as t 3 i. In. Oglaal nad devet vrstic se rafunu|o vlii. Za odgovor snamuo! Nu vprašanja brez znamke oe odgovarlsmol
УЈШШШ
Mlinar
mlad, izučen, marljiv, išče službo. Naslov v upravi pod št. 517,
Mladenka
poštenih krščan. staršev išče mesta kot vajenka v trgovini z mešanim blagom, kjer bi imela vso oskrbo. Ima 8 razredov osnovne šole. Nas'ov v upravi pod št. 549.
Vzgojiteljica-
vrtnarica išče službo. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 662.
Deklica
stara 15 let, išče mesta učenke v trgov, z mešanim blagom, najraje na Dolenjskem. - Naslov pove uprava pod štev. 641.
iluibodobè
1Ш
Šivilja
z obrtno pravico dobi stalno mesto poslovod-kinje. — Ponudbe pod »Zmožna« na upravo.
Poslovodja
za veliko prvovrstno pekarno se išče za takoj. V poštev pridejo samo sposobne, energične in trezne moči z večletno prakso. Ponudbe s prepisom spričeval poslati na Gradjanske pekarne. Dalmatinska ulica 11, Zagreb.
Čevljarski pomočnik
za vsa dela se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. - Naslov v upravi lista pod št. 649.
Hotelska sobarica
se išče. - Istotam se tudi sprejme oseba, katera bi za to. da dobi kot zaslužek perje, vsako soboto večjo množino perutnine zaklala in osnažila. - Ponudbe na Hotel in restavracijo pri Belem Kranjcu. (Kajlež) Florijanska 4.
Kovaški
vajenec
do 15 let star, zdrav in priden — se išče. - Naslov: Weslermayer, Ko-cenova 11, Celje.
Komfort. stanovanje
3, event. 4 sob s kopalnico in drugimi pritikli-nami se odda za februar ali marec. Ogleda se od 1 do 3 popoldne. Naslov v upravi lista pod št. 647.
Opremljena sobica
z elektriko in posebnim vhodom, v centrumu, se ugodno odda. - Naslov v upravi lista pod št. 644.
Lepo stanovanje
s 4 sobami za februarv"v termin se odda v drugem nadstropju. — Več pove kamnosek Vodnik.
Pouk
Čaniernikova
šoferska šola , Ljubl°<"ia, Dunajska c. 36 lJugo-avtol Prva oblast, koncesiionirana Prospekt zasloni Pišite ponil
Krojači, šivilje in nešivilje!
Dobrega krojenja se morete naučiti le v tečajih, ki iih vodijo obrtniki-strokovnjaki. Nov tečaj po Svečnici s pomladnimi modeli in kroji, brez katerih Vam bo nemogoče delati garderobo. Pomoî-nikom in pomočnicam, ki se pripravljajo za preizkušnjo, Specialen pouk. -Pouk je lahek, ker vsak učenec dobi učne zvezke s kroii, ki se iih uči. — Lastni modni salon, v katerem se lahko vadite v šivanju. - Oblastveno do-vobeno K'o'no učl'iiče, Ljubljana, Stari trg št. 19.
Objave
Opozorilo preč. župnim uradom, učiteljem itd.!
Zobundžija M., star 60 let, je prišel v Dravsko banovino razpečavati mojo priročno patent, knjižnico »Knjigopraktik«. - Razpe-
I' čava jo z reklam, oglasi in na moje ime, a nima, niti ni imel nikoli kakega
pooblastila. Makjanič D. Ante, Trpanj (Dalmacija).
Stanovanja
Stanovanje
in hrana se išče za dijaka četrtošolca. - Pod šifro »Dijak« št. 645.
VtlvmV?	1VJHT
Skladišče
pripravno za trgovino s kurivom vzamem v najem v Ljubljani. Dopise na inseratni odd. »Slov.« pod šifro »7.a takoj«.
Zakonski par
želi vzeti v naiem v industrijskem kraju restavracijo ali boljšo gostilno. Cenj. ponudbe pod »Solidno- na upravo tega lista.
Staroznana gostilna
na najprometnejši cesti v Ljubljani, obstoječa iz več gostilniških sob, večjega stanovanja, kleti, prostora za balinanje, več vrtov in hlevov se takoj odda v najem z inventarjem vred. - Vprašati pri Društvu posestnikov. Sa-: lendrova ulica 6, Ljubli
Posestva
Hiša, vrt in gozd
v občini Rakek, napro-dai pod »1931.P.«
Enodružinsko hišo
in oral zemlje prodam na Dolenjskem, pripravno za upokojenca, krojača ali čevljarja. Cena iO.OOO D. Naslov v oglasnem odd. »Slovenca« pod št. 648.
Hiša
hlev, vrt in stavbne parcele, se ugodno proda. -Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 665.
Prodam hišo
s posestvom in gozdovi, primerno za kolarsko in kovaško obrt, na Gorenjskem blizu kolodvora in farne cerkve. - Istotam naprodaj motorno kolo s prikolico. - Poizve se v upravi lista pod št. 631
Kupimo
Vrednostne papirje
srečke obligacije delnice kupuie tipi a v niši vc »Met kur« Liubhana Šelenbui gova ulica b II tel 30-52
žago
Lepo stanovanje
2 sob, kuhinje, predsobe,
balkon in pritiklinc se venecijanko vzamem odda takoj stranki brez najem. - Dopise je po-otrok ali z odraslimi. Ze- slati na podružnico »blo-lena jama, 'tovarniška 21. I venca« v Celju.
ZAHTEVAJTE CINIK
Hi.berniBH
IJUBLJftNrvilNHftRTOVfVIČ
Prašiče špeharje
sremske, od 10 do 11 Din kilogram prodaja v hlevih Mestne klavnice v Ljubljani Ivan Stojanovič.
Nove drsalke i
št. 42, znamke Aisblume, naprodaj na Starem trgu št. 19, I. nadstr. j
Pulti, dolge mize
in stelaže se bodo prodajale dne 23. t. m. popoldne od 2 naprej ,v Wolfovi ulici 12, dvorišče (Oražmov dom).
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuie RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN - Ljubljana,
ilirska ulica 36 vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možin<i
Staro železo
baker, medenino, svinec in vse druge stare kovino kupuje Štupica Franc, železnina v Ljubljani, Go-sposvetska cesta 1.
I ff? FTTtT 1
Med
ima naproua) .ianšovec F., čebelar, Verzej, p. Kri-ževci pri Ljuiomeiu.
Drva
odpadki od parkelov od-daia v vsaki količini pai-na žaga l.avrencic & t\o Liubliana Vosniakuva ul. lb. za goreniskim kolodvorom
Krojači, pozor!
Proda se dobro idoča krojačnica na dalmatinskem otoku zaradi odpo-tovanja. Sigurna eksistenca. iNaslov se poizve pri upravi lista pod št. 324.
Spalne oprave j
nove, hrastove, orehove, politirane, solidno izdelane, ceno proda F e r d o Primožič - mizarstvo in parkete, Trnovski pristan 4, Ljubljana.
Zaprt osebni avto
prav dobro ohranjen naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 646.
Hmeljevke naprodaj
rabljene, 3300 komadov, polovica iz leta 1928., polovica iz 1. 1929, ^aslov v upiav i lista pod št. 637.
Pubasto perje
čisto čohano do 46 Din ke diuija vrsta do 38 Din kg čisto bele gosi« oo 130 Din kg in čisti pub po 250 Din kg Razpoši-liam pi poštnem oovzetiu L BROZOVIC - Zagreb, llica 82 Kemična čutil- j □ ira peria
Cenj. župni uradi Vrv za zvonenje
prodam po jako ugodni ceni, dolgo 37 m, debelo 4 cm. - Poizve se pri upravi »Slov.« štev. 613.
Volna, bombaž,
nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Pre-log, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.
tlodroce
vrhne iz la atrika močn<
blaeo Din 260 -mreže • poste; ne odeie žimo • evnh naicene e kupite pr< Rudolt Sevei L ubl ana Mari in tre <
Telefon 2051?

Prpmog
suha (lr\ n
Роцаоп , Bohoilćev
U' CH 5
Krušno
moko
in vse mlevske izdelk* vedne «veže dobite pri
A & M гОЕШАМ
liubliana Stari trg št 32
Za
Ie" /tvC-
Г^ЈлОи ОЛ strxj
cJL -ioA*
©4,.	Xl. v"
ItCo-C-^OW Л j.-uu
Çkmv OWfA Ш Н0П170
kanite nnirrnetf or» »»rrtk
A VOLK LJUBLJANA
Hf,lir»a -e«rn 14
Vêlent,., >ne r >it,,m
V neizmerni tugi in bolesti naznania-mo prežalostno vest, da je naš nadvse ljubljeni in dragi oče, svak stric, gospod
Jošho Lapuh
kiparski in pozlatarski mojster
dne 20. t. m. ob 4 zjutraj, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrlek, dne 22. jan. 1930 ob 3 popoldne iz javne bolnišnice na okoliško pokopališče.
Celje, dne 20. januarja 1930.
Marija Lapuh roj, Turnšek, soproga. — Joško, Marjan, sinova ter ost. sorodniki.
Najboljše kupite
Noguvice damske in moške rokavice, damsko in moško perilo Bengerievo. puloverie. leiovnike i vestje) žepne robce, kravate, ovratnike sraice. šifone. «lote. čipke, vezenine uumbe DMC prejice ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toalet, potrebščine le pri
JOSIP PEfELiNC - Liubliana
mitu Prešernovega spomeniha, oo vodi
PERZIJSKE
PREPROGE
Špedicijska tvrdka R. Ranzinger, Ljubljana, proda izpod cene 15 komadov starih lepih, prvorazrednih perzijskih preprog, katere so bile pri njej zastavljene. — Ogleda se jih lahko vsak dan, razven nedelje, od 8. do 12, in od pol 14. do 18. ure.
Štev. 4570-XIV-1931.
Oglas
za izvedbo lesenih kanalov za zrak in ostali leseni pribor za hladilnice pri zgradbi klavnice v Zagrebu
se razpisuje s tem ponovna javna dražbena razprava potom pismenih ponudb za dne 14. febr. 1931 ob 11. uri dopoldne pri mestnem načelstvu v Zagrebu, II. nadstr., soba 75. — Podjetniki, ki bi hoteli prevzeti izvedbo navedenih del, naj oddajo svojeročno podpisane, z Din 100-— kolkovane in veljavno zapečatene ponudbe osebno ali po zastopniku dne 4. febr. 1931 pri mestnem naCelstvu v II. nadstr., soba 75, V ponudbi se mora navesti, da so ponudniku znani dražbeni. splošni in posebni pogoji, načrti in troškovniki, ter da smatra iste za sebi obvezne. Ponudbi treba priložiti potrdilo mestne blagajne o položeni kavciji, ki mora znašati 5% od ponudene vsote. Pod'et-nikom, ki so nudili Dri prvi dražbi, sedai ni treba položiti nove kavci'e. Pcudba veže ponudnika od časa oddaie do preiema obvestila o rezultatu, a najkasneje 3 mesece po izvršeni dražbeni razpravi. Ponudbe, ki v formalnem ali stvarnem pogledu nebi popolnoma odgovariale pogoiem raznisa, se ne bodo upoštevale. Mestno načelstvo se ne obvezuje da bo obdržalo kako od stavlienih ponudb, temveč si pridržuie pravico odloka po svoii uvidevnosti ali pravo razpisa nonov"e dražbe^" razprave. PoiJoie, načrte in tro-škovnike dobe ali vidijo reflektantje mestnem grajenem odielku, II. na Mr., soba št 75 med poslovnimi urami, kjer lahko dobe tudi vse druge podatke.
Mestno načelstvo v Zagrebu,
dne 13. januarja 1931.
Mestni načelnik: Srkulj.

Prostovoljno gasiPo in reševalno društvo v Kra~ju javlja tužno vest, da je preminul dne 19. t. ra. njegov ustanovni in častni član, gospod
Dr. Edvard Šavnik
višji okrajni zdravnik v p.
Blagi pokojnik si je pridobil nevenljivih zaslug za društvo, posebno za njega reševalni oddelek.
Pogreb bo v sredo 21. t. m. ob 16.15 iz hiše žalosti.
Vzornega in požrtvovalnega člana ohranimo v trajnem spominul
V Kranju, dne 20. januarja 1931.
Odbor prostov. gas. in reš, društva Kranj.

'i <МШШШШШЈш i
£>z
15*° i/)'
C/i
Ф
S C »
•a. -<=
w Ш
<
-	N >
= lz •g-si
3 i J /> a
*	3
«■»J
S Sï
•	»
C f
3
i 1 š
S 0
« 5-°,
a -, —'
-5 —' i
a N » c v
■N »
e -
« a"*,
I
M
u ~
—	LLI
, O
i i z u d
2 *
il -У) _ «
X. i ►
•> at) -o
5
ВзоС
S x ; -*>-
* ÏO
V
S «
» s-»
" I«
«
S »I; o ;

C —
* C
M
■Зз d
■a - -г
» 01 >
Q io * -
ZI I
i</> c
1<б
Ž Zo. f-
° l £ e 2 ,
8<" ^ I
H ans Dominik:
Moč treh
Roman » leta 1955
88
Minute so prešle. Nič se ni /.ganilo. Tedaj je začel slutiti resnico, domnevati in slednjič jo je spoznal. Jana je odšla iz lastnega nagiba iz Diisseldorfa. Šla je v kraj, ki 'ja je poznala kot tlom trojke in potrlo jo je, ko ga je ugledala opustošenega in uničenega. Nihče je ni pričakoval tu. Brez pomoči leži tu v gozdu, brez varstva pred njegovo slo.
Stopil je iz gozda in se približal razvalinam. Neizmerna vročina je morala biti tu. Granitne klade, iz katerih je bilo zgrajeno kiklopsko zidovje Truvvor-jeve hiše, so se bile stopile v steklasto sprijeto gmoto. Navaden ogenj nikdar ne bi bil mogel stopiti toga prakamenja. Tu je morala divjati telenergijsktt koncentracija. Nešteti tisoči kilovatov so se morali sprostiti v tem skalovju.
Dr. Glosin se je približal Jani. Hotel jo je dvigniti in jo odnesti s hriba, ko je zapazil telefonsko pripravo. Mikalo ga je, da bi poskusil aparat. Naenkrat je vtaknil in spojil elektronske žarnice.
In zaslišal je besede dobro znanega glasu, Silve-strovega glasu.
Bilo je ob štirih popoldne. Silvester je bil napel antene na tečaju in je iskal Jano. Iskal jo je na sliki leče in je ni mogel najti. Medtem ko je iskal z žaril-nikom diisseldorfske ulice, je govoril besede obupa in ljubezni. Besede, ki jih je namenil Jani in ki jih je slišal Glosin.
>Jana, moja draga, kje si? Ne morem te videti. Tvoja soba je prazna ... Iščem te ... Vse mestne ulice, vsi trgi se vrste pred menoj na sliki. Le tebe
ni... Ne vem, kje si. Morda slišiš moj glas. Hočem te iskali, dokler te ne najdem. Ves svet hočem preiskati .. x ■
Glosin se je ustrašil. Kako daleč je že uspela strašna iznajdba! Ves svet morejo opazovati na sliki pred seboj. Silvester išče v Dusseldorfu. Treba mu je le iskati v Linnaisu in videl bo svojega starega sovražnika in ima moč — Glosin ni podvomil niti za hip o tem — da ga sežge v prah in pepel. Vrgel je telefon od sebe, kakor da bi bil prijel za žareče železo.
Proč odtod. Čim prej stran od tega mesta, ki ga lahko v naslednji sekundi opazi trojka.
Planil je k Jani. Hipnotični zapah je bil strt. Jana je bila zopet izpostavljena njegovemu vplivu. Uporabil je svoje najmočnejše umetnije. Pogladil jo je z rokami po čelu in sencih. S skrajno silo si jo je pod-jarmil. Z njegovo pomočjo in na njegov ukaz je vstala. Na njegov ukaz je pozabila na vse, kar se je bilo zgodilo ...
V nagli vožnji sta prispela z vozom v Linnais Voziček je bil namenjen le za enega potnika. Med vožnjo jo je moral pritegniti tesno k sebi Tu je dokončal svoj hipnotični vpliv ...
Ko je stopila Jana v Linnaisu iz voza, je bila mirna mlada dama. ki potuje s svojim stricem. Ko zabrisan je bil spomin na Silvestra, na Truworjevo hišo, na vse zlo, ki ji ga je bil kdaj prizadejal Glosin.
Ko sta se vozila z železnico v Haparando, ko sta letela v zrakoplovu v Stockholm, je napravil Glosin še poslednje sklepe.
Izum, nevarni izum. ki je dal oblast nad svetom v roko enega samega človeka, je bil dogotovljen. Po besedah, ki jih je slišal v telefonu, ni smel nič več dvomiti.
Cir Stonard se je prekasno odločil za vojno. Tro-
jica ne živi samo, marveč ima tudi moč, da prekriža diktatorjevo igro.
Čas je, da se loči od Cira Stonarda in da pride k Angležem. Zato je potrebno, da gre v London. Toda Anglija je v vojni. Ves zračni promet je ustavljen. Proga Stockholm—London je brez življenja. Le jata sto tisoč vojnih letal leta ob angleški obali in je pripravljena, da uniči vsako vozilo, ki bi se bližalo po zraku Angliji.
Kdor je hotel na Angleško, se je moral poslužiti železniškega predora med Calaisem in Doverom. Stara proga Stockholm—London je bila že nekaj dni preložena na Stockholm—Calais.
Z zrakoplovom sta priletela Glosin in Jana v malo urah v Calais. Kolesa letala so sedla pri pristajanju na tir, ki je stal ob njem vlak za London. Samo žična ograja jeločila letališče od kolodvora. Toda ni bilo povsem enostavno priti skozi ograjo. Onstran ograje, kjer je stal vlak, se je pratično že začenjala Anglija. Angiija, ki se je nahajala v težki vojni. Bil je natančen pregled potnih listov. Mnogo jih je sililo k vratom, toda več ko enega so odklonili.
Dr. Glosin je imel časa. Stal je, z Jano poti pazduho, mirno na peronu in motril okolico.
Morje se odtod ni videlo. Bilo je oddaljeno tri kilometre. Vrh tega so zapirali silni ribniki razgled v tej smeri. Oni ribniki, ki so bili zmerom polni morske vode, in ki so se enaki nahajali na angleški strani preliva in katerih naloga je bila, da v malo minutah napolnijo predor. Za slučaj namreč, če bi nastali med Anglijo in Francijo vojni zapletljaji in bi poskušale vkorakati čete z ene aii druge strani skozi predor v nasprotnikovo deželo. Dr. Glosin je opazoval naprave in se je prezirljivo smehljal. Bile so zastarele. Danes se vojskujemo na drugačen način.
Za Jugoslovun^kc tiskarno « Ljubljani Karel Ce*
Izdajatelj Iva,, Kakovue.
Urednik. Prane Krcmžar,
Novi banovinski proračun
Prva seja bonskega sveta
Ljubljana. 20 januarja.
AA. Danes ob 10 dopoldne je e- ban dravske banovine dr. Marušič Drago v sejni dvorani TOI otvoril prvo zasedanje banskega sveta dravske banovine Navzoči so bili vsi banski svetniki razen banskega svetnika g. poslanika dr. Alberta Kramerja, ki se je opravičil.
Najprej je g. banski svetnik Miroslav Sene-kuvii pročital naslednje: Z odlokom od 9. janu arja 1931 I. št. 378-1 je g. ban dravske banovine na podlagi čl. 6 pravilnika o organizaciji in delu banskih svetov odredil: 1 da se sestane banski svet dravske banovine na svoje prvo zasedanje dne 20. januarja 1931 ob 10 v Ljubljani; 2. da se bodo seje banskega sveta vršile v sejni dvorani zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in 8. da se bo v zmislu določil čl. 11 pravilnika o organizaciji in poslovanju banskih svetov ua tem zasedanju obravnaval predlog banovinskega proračuna dravske banovine za leto 1931-1932.
Obenem je s tem odlokom na podlagi čl. 14 odst. 2. navedenega pravilnika odredil na delovodjo banskega sveta Senekovita Miroslava, banskega svetnika in za njegovega pomočnika Božiča Jerneja, banovinskega finančnega sekretarja.
Nato je g. ban dr. Drago Marušič imel na banske svetnike nngpvor:
Najstarejši član banskega sveta, župan in gostilničar v Lokah pri Žusmu, g. Florijan Gajšek, je nato predlagal, nuj se odpošlje Nj. Vel. kralju Aleksandru I. udanostna brzojavka, predsedniku ministrskega sveta generalu Živkoviču pa pozdravna brzojavka.
Brzojavka Nj. V. kralja
se glasi: Pod predsedništvom bana g. dr. Maru-šiča Draga zbrani člani banskega sveta dravske banovine si usojamo na svoji prvi seji izraziti Vašemu Veličanstvu svojo neomajno zvestobo in uda-uost z najiskrenejšimi željami za Vaš in Vašega visokega doma dobrobit. Trdno zaupajoč v vzvišeni in emotreni cilj Vaše vladavine dajemo obenem izraza svoji trdni nadi. da boste od Vas započeto delo narodnega in državnega zedinjenja dovedli do popolnega konca v srečo 111 procvit našega naroda in naše ljubljene države. V to ime Vain kličemo: Bog živi našega ljubljenega vladarja in kralja Aleksandra I. in Njegov Visoki dom.
Čitanje te udanostne brzojavke so vsi navzoči poslušali stoje ter z navdušenim odobravanjem sprejeli ta predlog.
Brzojavka predsedniku vlade
se glasi:
Pod predsedništvom bana g. dr. Marušiča Draga na svoji prvi seji zbrani člani banskega sveta dravske banovine Vas prisrčno pozdravljamo kot prvega sodelavca našega ljubljenega vladarja kralja Aleksndra I. Obenem upamo in želimo, da bomo s svojim delom Vam pripomogli izvršiti veliko nalogo, ki Vam je bila poverjena od Nj. Vel. kralja. V to ime kličemo: Živel predsednik naše kraljevske vlade, ter živela srečna in močna Jugoslavija!
Tudi ta brzojavka je bila sprejeta z velikim odobravanjem.
Uradna razlaga proračuna
Doklade znižane — Cestni fond ustanovljen
Cestni lond — Novi
Nato je načelnik finančnega oddelka banske Uprave g. dr. Orel podal svoje poročilo o proračunu za leto 1931-32.
Ljubljana. 20. januarja. AA. Ekspoze k ba-novinskemu proračunu za leto 1931/32, ki ga je podal načelnik finančnega oddelka banske uprave gosp. dr. Orel, se glasi takole:
Manjši proračun radi drugačne tehn. sestave
Banovinski proračun za leto 1931/32 izkazuje 120 milj. izdatkov in ravno toliko dohodkov. Napram proračunu za leto 1930/31 je novi proračun zmanjšan za 16.1 milj. 'Io zmanjšanje je posledica tehnične sestave novega proračuna, v katerem so vsi izdatki za vzdrževanje banovinskih cest posebej prelimiiiirani v proračunu cestnega fonda, ki tvori s proračuni banovinskih zavodov in ustanov aneks splošnega proračuna, dočim so bili ti izdatki v proračunu za leto 1930/31 njegov sestavni del in eo znašali 19.7 milj. V novem proračunu pa so predvideni z zneskom 27.35 milj. Od izdatkov občega proračuna odpade na centralni urad kraljevske banske uprave 13 milijonov Din. V tem poglavju so predvideni osebni prejemki vseh banovinskih uslužbencev pri banski upravi v Ljubljani in pri srrzkih načelstvih. Niso pa lukaj predvideni prejemki osebja banovinskih ustanov in zavodov, ki so izkazani v posebnih proračunih. Nadalje tudi niso tukaj izkazani prejemki zdravnikov in sester pomočnic v združenih zdravstvenih občinah in prejemki cestnega osebja. Na osebne prejemke centralnega urada odpade 8 milj, kar ne predstavlja niti 8% celotnega banovinskega proračuna, kar je gotovo zmerna postavka. Preli-minirani izdatki za osebne prejemke so za 0.7 milj. večji v primeri z dosedanjimi, ker bo treba v prih proračunskem letu pomnožiti predvsem tehnično osebje z ozirom na obsežni gradbeni program, ki ei ga je banska uprava postavila in pa z ozirom na rastoči otepg poslov banske uprave, ki so potrebni zlasti zaradi pospeševanja kmetijstva.
Pod stvarnimi izdatki I. poglavja so v glavnem predvideni stroški, ki so potrebni za redno vzdrževanje uradnega službovanja. Sorazmerno največji znesek odpade na polne stroške, ki so potrebni za redno opravljanje službe. Celokupni izdatki L poglavja znašajo 13 milj. in so za 1 milj. večji kot v proračunu za leto 1930/31. Ta povišek je utemeljen v naravnem razvoju agend banske uprave, posebno pa v nameravani intenzivni gradbeni delavnosti.
izdatki za kmeta in šo!o
Izdatki za kmetijstvo znašajo 19 milj. t. j. 17% celotnega proračuna in so za 5 milj. višji kot v proračunu za leto 1930/31. Povišek izdatkov izvira iz želje bansike uprave, pomagati s prispevki in podporami kmelskomu stanu, k izboljšanju nje-govegn sedanjegn kritičnega položaja. Od tu omenjenih izdatkov odpade kot dotacija banovinskim kmetijskim zavodom znesek 6.9 milj. ostali znesek pa je namenjen za obče pospeševanje kmetijstva in sicer: za kmelsko izobrazbo, za pospeševanje poljedelstva, živinoreje, vinarstva, sadjarstva, gozdarstva in kmetijskega zadružništva, ki mu je posvečena Dosebnn pažnjn. V zvezi s tem poglavjem je treba "še omeniti, da se je v Mariboru ustanovila gozdarska šola. za katero je določen banovinski prispevek 450.000 Din.
Večji izdatki za prosveto.
Izdatki za prosveto znašajo 13.5 milj. ali 11% celotnega proračuna. Napram tekočemu letu je zaznamovati povišek izdatkov za 4.56 milj Poleg v zakonu določenih obveznosti banovine za vzdrževanje zgradb srednjih šol in učiteljišč, tvorijo največji del izdatkov prispevki banovinskemu šolskemu' odboru v znesku 9,032.992, od katerega zneska je namenjeno 0 milj. za podpore obfinam pri zgradbah oenovno-šo'sklh poslopij. Ostali znesek je namenjen za splošno povzdigo kulture in prosvete v banovini.
Nn tehnični oddelek odpade 21.55 milj. Od tega zneska gre 8 milj. za plačo cestarjem in cestnim nadzornikom, ki so potrebni za redno vzdrževanje in nadziranje banovinske cestne mreže v dolžini 3600 km. Za hidrolehnična dela je določen znesek 3 05 milj., za podpore za zgradbo vodovodov znesek 2 milj. Pri tem je treba poudariti, da ima banska uprava v svojem načrtu zasnovano izvršitev r.znili melioracij in regulacij, kojih stroški se bodo krili 7. investicijskim posojilom. Na vzdrževanje poslopij, ki so last banovino ali ki jih mora banovina vzdrževati po določbah «necialnih Zakonov, odpade znesek 2.395 milj.
• • vt rt
dohodkov
Materijalni izdatki za vzdrževanje cest kakor tudi anuitete im obresti cestnih investicijskih posojil so izkazani v proračunu cestnega fonda, čigar ustanovitev je Ivan. uprava predlagala na kompetentnem mestu. Ce pa proti pričakovnju ne bi prišlo do ustanovitve predvidenega cestnega fonda, se bodo morali tudi ti izdutki preliminirati v tem poglavju in najti zanje odgovarjajoče kritje v občili banovinskih dohodkih. Za enkrat je tukaj predvidena le dotacija za cestni fond v znesku 5 milijonov.
Poleg izdatkov za javna dela tvorijo sorazmerno največji del banovinskih izdatkov izdatki za socialno skrbstvo in narodno zdravje v znesku 29.5 m.ilj. Din, ki predstavljajo 25% celotnega proračuna.
V odseku za socialno skrbstvo je predvideno za vzdrževanje dveh dečjih domov in vajeniškega doma v Ljubljani 1.4 milj., za splošno socialno skrbstvo za 5.15 milj. Od tega odpadeta dva milijona za pobiranje gradbene akcije, en miliijon za podpore za zgradbe ubožnic in hiralnic.
Med i7.datki za zdravstvo je namenjen znesek 14.6 milj. kot dotacija za kritje oskrbnih stroškov v zdravstvenih zavodih in za osebne prejemke osebja v teh zavodih. Ti izdatki so napram onim v sedanjem proračunu znižani, to pa s predpostavko, da bo s I. aprilom 1932 prevzela država 9plošno bolnico in bolnico za ženske bolezni v Ljubljani ter bolnico za duševne bolezni v svojo upravo. S tem prevzemom, ki je utemeljen v zakonu o bolnicah, bi
seveda odpadla državna dotacija za te zavode, vzlic temu pa bi bil banovinski proračun razbremenjen za okroglo 5 milj.
1. zakonom o združenih zdravstvenih občinah se je banovinam naložila dolžnost, da morajo plačevati vsaki združeni zdravstveni občini |k> enega zdruvniku in eno sestro pomočnico, ter plačevati zdravnikom potne povpreč-iiine in stroške zu zdravila in zdravljenje siromašnih oseb. Vsi ti stroški skupaj znašajo 6 iniilj., za katere se mora najti kritje v zmislu š 19 zak. o združenih zdravstvenih občinah v drž. dotaciji. Za pospeševanje in čuvanje narodnega zdravja je določen znesek 2.385 milj. Sorazmerno največji del (1 milijon) je določen za asanucije, t. j. predvsem za dajanje podpor pri gradnjah vodovodov.
Za podpiranje obrti, trgovine in industrije je predviden znesek 4.4 milj. Napram letošnjemu proračunu je la znesek povečan za 0.9 milj. Največji prirastek izkazujejo izdatki za tujski promet, kii nvu bonska uprava posveča posebno pažnjo.
Predvideni izdatki bodo znašali 1.894 milj. napram 850.000 Din v tekočem proračunu.
Stroški za agrarne operacije bodo znašali 812.000 Din nap-- m izdatkom 772.000 v letošnjem proračunu. Izdatki so v glavnem namenjeni za ureditev in melioracije pašnikov.
Za plačevanje anuitet in obresti od dolgov je predviden znesek 8 miljonov. Od tega odpade za odplačevanje dolgov bivših oblastnih samouprav 6 miljonov. presežek pa je določen za obresti in anuitete investicijskih posojil, ki se bodo najela za regulacijo rek in hudournikov, za povečanje uradnega poslopja Kranjske hranilnice, za nadzidanje Narodnega muzeja in za popravila nekaterih drugih poslopij, ki so last banovine. Stroški za investicijska posojila ostalih panog (kmetijski zavodi, cestne zgradbe, bolniške zgradbe) so predvideni pri dotičnih poglavjih proračuna.
Za razne druge izdatke je predviden kredit 9.5 miljonov. Iz tega kredita bi se krile obveznosti iz prejšnjih let in pa zapadle obveznosti bivših okrajnih samouprav, ki so bile likvidirane koncem leta 1929. Z ozirom na veliko važnost elektrifikacije je v to svrho določen znesek 1 miljon, kot je bil v tekočem proračunu.
Za v proračunu nepredvidene izdatke je predviden rezervni kredit 3.9 miljonov.
Znižane doklade
od 40 na Z j odst.
Pri iskanju kritja občih proračunskih izdatkov se je banska uprava držala načela, da ne gre obremenjevali prebivalstva z novimi davščinami. Izjemo bi tvorila trošarina na one vrste brezalkoholnih pijač, ki vsebujejo kemične sestavine. Izdelki iz sadnih sokov in mineralnih vod ne bi bili prizadeti. Ta trošarina bi se uvedla na predlog ministrstva za poljedelstvo, uvedle pa jo bodo predvidoma tudi druge banovine.
Uvidevajoč dejstvo, da so davkoplačevalci zlasti z avtonomnimi dokladami preobremenjeni, je v tem proračunu banska uprava znižala doklado k neposrednim davkom od 40 na 35%. Vsled tega bi se preliminirani dohodki znižali na 27.8 miljonov napram 30.8 miljonov v tekočem proračunskem letu. V ostalem so predvideni le oni dohodkovni viri, ki so že v proračunu za leto 1940-31. Dohodki so se ugotovili v oni višini, ki jo bodo po dosedanjih izkustvih v prihodnjem proračunskem letu predvidoma res dosegli, tako da je proračun dohodkov popolnoma realen. Z ustvaritvijo cestnega fonda pa se bodo pobirale še nekatere davščine od onih interesentov, ki jim bodo izdutki za rekonstrukcijo in modernizacijo cest v prvi vrsti koristili.
v
Žrtve požarov
Požar pri Radečah
Radeče, 18. januarja.
Na Njivicah je ob 8 zvečer požar vpepelil gospodarsko poslopje posestnika Antona Novaka. V hipu je ogenj objel s krmo natlačen skedenj in pod njim stoječi hlev, tako dn so komaj rešili živino. Dasi je bilo radeško gasilno drušlvo s svojo motorno brizgalno v najkra šem času na licu mesta, ni moglo več rešiti poslopja, obvarovalo pa je hišo in nižje stoječi kozolec. Razjarjeni element je popolnoma uničil vso krmo, pod, hlev in stroje. Vse je bilo na novo postavljeno šele 1. 1926 z električno razsvetljavo. Ogenj je podtaknila najbrž zlobna roka. Škoda je velika. Pomoč potrebna.
Poiar v Logatcu
Dol. Logatec, 20. jan.
Noeoišnjo noč ob 1 je pričelo gori i v kozolcu tuka-šnjega veletrgovca ". Verbiča. Požarna hramba je bila hitro na mestu, vendu r ni mogla ubraniti, da ne bi zgorel ves kozolec, tako, da so osta. le zidani stebri. Sreča, da je vel veter v smer od vasi, kjer ni nobenih poslopij, drugače bi se bila lahko zgodila nepregledna katastrof" kajti v bližini so gos nu-sejnni razni kozolci in druga poslopja. les itd. Škod ■ je o k ros 70.000 Din, zavarovalnina pa krije le 40.000 Din. Sumijo, da je ta požar delo zlobne roke, ker mnogo okolnosti priča za to.
Koča pogorela siromaku
Ptuj.
V Dragotineih pri Zgornji Radgoni je stu-novul Gobrovec Andrej. Bil je kočar: koča mu je bila bogastvo, sam je živel v njej. Nesreča (ki je hotela, da se mu je 13. jan. užgala ta hiša. Ker ni bilo od nikoder pomoči, je zgorelo vse. Kakor je pač mogel, je gasil sam. Pri tem delu pa se je še prav hudo opekel po rokah in nogah. Tako je z njim: hiša je v pepelu, sum pa ki bolnišnici.
gah. t a ko jc se zdravi v pttijs!
Tat povzročil požar
M. Sobota, 19 januarja. SapaČevo družino v Beznovclh je eno zadnjih noči zadela velika nesreča. Požar je uničil domačijo in tako spravil družino ob streho. Do požara je prišlo na sledeči način:
Kakor mnoge druge hiše po vseh vaseh, so ludi Sapačevo hišo obiskali kurji »prijatelju. Ne-opnženo so se prikradli do kurnikn in so se nič hudega sluteč lotili nelepega posla. Ker je bila
Tragična smrt dveh
zakoncev v Ameriki
Glasilo KSK Jednote v Clevelandu od в. t. m. poroča :
Nad vse tragičen zaključek starega leta in začetek letošnjega je prestala te dni slovenska zakonska 'Žagarjem dvojica v naši naselbini. Dne 5. t. in. dopoldne se je vršil iz cerkve sv. Vidu skupen pogreb obeh. Žrtvi te čudne katastrofo sta bila Milan Žagar, po poklicu tesar, in njegova žena Marija. Žagar je umrl nu Silvestrov večer, dan kasneje pa tudi njegova žena Mari'a, rojena Kom-pus. Pokojnika sta stanovala v hiši družine Martina Kostanjšek nu 1123 E. 68th St. Preteklo soboto zvečer se je zbralo več prijateljev, ki so se med seboj veselo pomenkovali. Okoli polnoči so se vsi prijatelji poslovili in družina se je podula k počitku. V nedeljo zjutraj so pa slišali Kostanj-škovi, da vhnja v njih stanovanje smrad nezgore-lega plina. Poskusili so s trkanjem nn vrata pri Žagorievih, toda vselej je zalalal pes v stanovanju. Tekom nedelje so poskusili še trikrat s trkanjem na vrata stanovanja Žagarja, toda vselej se je oglasil samo pes. Popoldne v nedeljo se je pa družini Kostair'šek vseeno zdelo, da je nekako čudno, ker se nihče ne oglasi, nu kar je ga. Albina Kostanjšek malo bolj trdo prijela za vrata, ki so se nato odprla. Ko je vstopila, je takoj opazila, da je kuhinja polna plina, ki je vliaial :z peči. Žagarieva sta pa v stranski sobi ležala v nezavesti. Mož je težko sopel. žena pa je bila kot bi spala. Obveščena je bila policija, ki je oba odpeljala v bolnišnico. Mož je bil najhuje prizadet in je podlegel že v torek zvečer, a soproga je pa umrla nn posledicah v četrtek, na novega leta dan. Rajnka sta bila poročena tri leta. Mož je bil doma iz Savorja. komaj uro hoda od slovenske ineie. žena je pa bila doma iz sela Tehenpuh, faro Borovec. Oba sta imela med Slovonci kot med Hrvati obilo prijateljev.
Žrtev
smarmce
Slov. krajina, 19. januarja.
Na hribu blizu Petešovec ima vinograd neki Madžar. Vinograd je zasajen v pretežni večini s šmarnico, ki je sicer ponekod zelo osovražena, tukajšnji vinogradniki pa jo imajo radi, češ, ker vsako leto obrodi in šmarnično vino močno »vreže«.
Naš vinogradnik se je podal v klet. Začel je piti in ni prenehal prej. dokler ga ni šmarnica premagala. Kar se je nato godilo, bo kmetu gotovo vse življenje ostalo v spominu. Revež je popolnoma podivjal. Razbil je okna, stole, mizo, nato pa se podal v klet in je odprl pipe. Zavedel se je šele takrat, ko je vino pokrilo tla. Pipe je zaprl. Nato je vzel klobuk in je zapustil hišo z namenom, da si v Muri konča življenje. Kar tekel je. Iti je moral skozi Ledavo. Skočil je v vodo, da bi kar tam končal življenje. V vodi pa se je kmalu streznil. Kakor si je prej želel smrt, tako se je sedaj hotel rešiti. Sani se ni mogel skobacati iz vode. Začel je klicati na pomoč. Kmalu so res prihiteli na lice mesta ljudje. Reveža so potegnili ven. Zimska »kopelj« ni ostala brez posledic. Zmrznile so mu roke in noge
Dogodek je vzbudil v vsej okolici precejšnjo razburjenje in je dobra reklama zoper šmarnico.
Spreten ribič
popolna tema, so si pomagali z vžigalicami. To pa I je bila ravno nesreča. Pri sosedovih je slučajno nekdo prišel iz hiše in je pri kurniku zagledal svetlobo. To se mu je zdelo nevarno. Par korakov je stopil proti tistemu mestu in je zaklical: »Kaj je tam?« Klic je tatove preplašil. Skočili so in kmalu nato se je slišal odmev hitrih korakov. Sosedov opazovalec jim je sledil. Radi teme jih ni mogel spoznati in je zasledovanje opustil. Slučajno se je ozrl proti kurniku Kar stresel se je. Iz kurnika je švignil plamen Bil je že tako močan, da ga sam ni mogel zadušiti. Začel je klicati na pomoč. Preden so privreli ljudje skupaj, je plamen že objel druga poslopja. Zgorelo je domalega vse.
Požar je za družino velik udarec. Velik del domačije je bil šele pred par leti zidan, sedaj pa je uničeno vse. Ali so tatovi namenoma zanetili požar ali pa so po neprevidnosti pustili v slami gorečo vžigalico, se ne ve. Do sedaj tatov še niso izsledili.
Napetost, nepravilno vretje v debelem črevesu, zaprtje jeter, zastajanje žolča, bodlja-je, tesnobo v prsih, utripanje srca odstranite z naravno »Franz-Josel« grenčico, obenem se pa zmanjša pritisk krvi na možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Josef« vodo pri ljudeh, ki veliko sede. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vlomilci plezajo po strehah
Sv. Barbara v Halozah, 18. januarja.
»Slovenec« je poročal, da so po mariborskih strehah plesali predrzni vlomilci po nmerikunski navadi. To za nas v Halozah ni nič novega. Lani ponoči ob 11 pred Petrovim je splezal po strelovodu na streho župnišča pri Sv. Barbari v Halozah nek prefrigan srečolovec, da bi odkril streho iu se splazil skozi podstrešje v spodnje župnijske prostore, pa mu sreča ni bila mila. Mimoidoči naš »oficir« in njegova pastorka sta postalo pozorna na ta teater na strehi, zbudila sta kaplana in župnika, puška in samokres sla jela peti svinčeno pesem predvsem vlomilcu, ki pa je inc-d leni časom našel zavetišče za dimnikom. Isto plezanje po strelovodu je teden pozneje alarmiralo vso graščinsko posadko nn Horlu na lov zn plezalci. Treba je vrata na podstrešju zapirati od zunaj s ključavui-co-vešenko.
Trbovlje, 20. januarja.
Spreten ribolovec je Kačič Kari, pekovski mojster v Trbovljah Minulo nedeljo so mu ljudje povedali, da so videli v Savi lepega sulca. Takoj se je napotil k vodi in ugledal v njej žival. Poskusi svojo srečo, vrže trnek tik pred ribo in žival se ti iti ne premakne ne. On gleda in premišljuje, kaj bi moralo biti in misli, kaj zdaj storiti. Vrže za to primerno vrvico k zadnjemu delu ribe ter naredi zanko. To pa je naredil tako, da je zadrgnil žival za rep. ter privlekel sulca h kraju. Na suhem pa je opazil, da je žival drugače popolnoma zdrava, samo slepa je bila popolnoma. Sulc je bil dolg 80 cm in je tehtal 8 kg. Tako zna loviti sulce g. Kačič, ki jih je znosil že mnogo iz Save.
Iz lovske torbe
Skrilj.
V nedeljo. 13. t. m. so v lovišču g. Lose r ji napravili lov na divje prašiče. Tropo, kakih deset starih in mladih, so prignali gonjači pred lovske puške. Dva stu padla, dva ranjena pa sta z ostalimi pobegnila. Beg prašičev preti streli se ne da popisati, posebno mladih, ki so 8—10 kg težki.
Tudi g. Viljem Putre iz Muh« vasi, je enemu upihnil luč življenja. In sedaj? V marsikateri hiši se peče divja svinjina, ki je ob dobri pripravi tudi posel) nos t.
Ptui
Jadranska Straža v Ptuju s predsednikom okr. |>od načelu ikoni dr. Bratino spada med nuj-bolj delavna društva tega združenju, ki ima svoj pomladek tudi med učečo se mladino. Po notranjem delu nam je za soboto pripravila večer, kakršnega v našem mestu še ni bilo. V prostorih Društvenega doma se jc nabralo lepo število narodno čutečega meščanstva; od uradnikov pa je prišel prav vsak. kdor jc le mogel, k tej prvi putriotični prireditvi v tako velikem obsegu. Zamisel dekoracije jc bila nad vse svojevrstna: pravu slika na morju. Prečna dvorana je predstavljala krov razkošne trgovske ladje. Okrog ladje pa je zmagoslavno valovilo morje skoro v solnčni svetlobi. Ladja je bila delo akademskega slikarja. Nato prvo pravokotna dvorana je bila vsa bela od pogrnjenih mir, kjer si mogel dobiti vsakovrstne utehe. Obe dvorani stu pričali o jako spretni roki dekoraterjev. Ni bilo konca pestrih trakov, plapolajočih zastavic, rešilnih pasov. Večer je pričel društveni predsednik, ki je jedrnato razložil cilj Straže. Zbor Glasbene nm-tice jc zapel nekaj pesmi. Krepko so odmevale pesmi, ki so jih s fantovsko korajžo zapeli vo-jaki-dijaki mariborske posadke, ki so sc nalašč za to pripeljali v Ptuj. Dalmatinsko književnost je v lepem pesniškem slogu poveliče-val učitelj šestan, ki je imel o tem kratko predavanje v hrvatskem jeziku. Da je ta izrazilo narodna slu v nos t dosegla tako sijajen uspeh, je razen predsednika v prvi vrsti zasluga mestnega komandanta g. majorja Šarca. Vojaštvo jc mnogo pomagalo, okrasitev jc bila skoro izključno njegovo delo. Sklepamo, da nc bo majhen tudi prispevek /a vojno ladjo, ki jo Straža namerava pokloniti naši hrabri mor.
9iai pravite?
Med raznimi recepti ga zdravljenje gospodarske krize smo sedaj na Kranjskem pogruntali najnovejšega, ki je posebna imeniten in je la re-tepl tako siguren, da, ie se bo v celoti izvajal, bo gospodarska kriza vendar zadavljena. Saj pravijo ljudje, da so najimenitnejši recepti Ušli, ki koga zadavijo. Najnovejše zdravilo su reševanje gospodarske krize je namreč zniževanje plač in zaslužka. Že «o nekatera podjetja pričela svojim delavcem in nastavljencem zniževali njihov zaslužek, pa obljubljajo se /udi druga zniievunja, in sicer pri nekaterih prav velikih podjetjih. Kako je to pametno vse skupaj, kaj ne? Cene živilom padajo, pu padajo tudi plače zato. Če samo kmet trpi, zakaj ne bi trpel še delavec in privatni na-stauljenec. Samo nekaj nerodnega je vmes. Učeni ljudje pravijo, da je zato tu gospodarska kriza, ker je kupna moč ljudi prav šibka. Ona podjetja, ki so pričela zniievati plače, pa so pričela že itak iibko kupno moč še bolj slabiti. Če zasluži uradnik mesečno tisoč dinarjev in so mu plačo znižali na devet sto dinarjev, ne bo mogel za teh devet sto dinarjev več kupiti, kakor je za tisoč dinarjev, ampak manj. Torej bo s svojo šibkejšo kupno močjo ie povečal gospodarsko krizo. Zaloge blaga se bodo čim dalje boli večale, zraven bo pa naraščal glad. Gospodarska kriza se bo še bolj zaostrila, dokler ne bodo podjetna podjetja zopet reducirala uradniško plnio od devet sto na osem tlo dinarjev, ln tako bo šlo dalje. Čim bolj se bo nižal zaslužek, lem hufša bo gospodarska kriza in iim hujša bo gospodarska kriza, tem bolj se bodo reducirali zaslužki. Takega imenitnega psa smo pogruntali na Kranjskem, ki sam sebe v rep grize. Tako si predstavljamo na Kraniskem gospodarsko krizo: kakor kačo. ki se je pričela od zadaj sama tebe žreli in je upanje, da bo požrla samo sebe, da kače nikier več ne bo in tudi tistega ne, kar naj bi požrla. Kakor dva volkova, ki sta drug i datke. drugega snedla in še kocine ni ostalo od obeh. |	prnv obširno poročilo iz župnih matic za
Tako imenitno bomo mi na Kranjskem, med aplav- ioo let nazaj mi je poslal preč. prošt in dekan som vsega sveta, pohrustali to preklicano gospo- J K. Č e r i n iz Novega mesta. Po tem poročilu darsko krizo. Prav se ji godi!	i je umrlo v Novem mestu 1. 1930. 43 oseh za
...............................шнмишн« različnimi navadnimi boleznimi, le dvakrat je
zapisano kot vzrok bolezni Nervenfieibef, in
Koledar
Sreda, 21 januarja: Neža (Janja), devica tnu-ïenica. Fruktuoz, škof. Solnce stopi ob l.t8 uri v znamenje vodnarja.
Zamorska roparja napadla slovensko trgovino
Ameriška Domovina« \ Clevelundu od 2. jau. poroča:
liilo je par minut po poltretji uri v sredo na Silvestrov dan popoldne. V zlatarski trgovini Slovenca Frank Černetn nn 6033 St. Clair Ave. so se nahajali Mr. Frank Černe, iu sicer v godbenent oddelku trgovine, Miss KI ca nor Černe, ki je sedela na stolu blizu glavnih vrat in čitalu, izkušeni urar Joe Bukovec je vršit svoje delo in temeljito popravljal ure, Mr. Fr. Znidarilč je bil nekoliko bolj zadaj za razstavnim predalom. Mrs. černetova pa pri prekroji v ozadju trgovine. Vsuk je bil zaposlen s svojim delom.
Vrata se odpro. pn vstopit« dva zamorca. Eden se ustavi pri vratih polog Miss Eleanor, drugi pa gre proti i/Jožni mizi in potegne revolver. Mrs. Černe je takoi dosnalu, kaj vse to pomeni. Ropors|ti tui-tind. In začela je kričati na vse grlo. Niirer, ki je stal pri vratih pa v tem trenutku potegne kratko puško In jo nameri nu m rs. Černe. Slednja je dvignil« roke k v'i-k u, toda še vedno strašno kričala na pomoč-. V trenutku, ko je niger ootesrnil puško izpod suknje, se je sprožila, ali nalašč ali za strah, se ne more reči. Naredila je široko luknjo v tleh trgovine, tn Miss Fleanor je kar mirno obsedela takoj zraveu pri svoji knjigi in ni več kričalo.
Medtem so se |ш pojavili junaki dneva. Zamorec z revolverjem je hotel stopiti v drugo sobo, kjer so glasbeni inštrumenti iu radio-apn-ratl. Pri tem mu pride Mr. Černe nasproti. Niger mu »tekaj reče. i rnnk černe je pa zaloputnil vrata iu planil pri vratih nu cesto k sosedi Mrs. krašovie na telefon.
Drugi junak je bil Žnidaršič. uslužben pri Černe tli. Potuhnil se je proti tlom in skočil pl'i zadnjih vratih na cesto. Zamorca sta v trenutku sprevidela, «It» je neka j nu robe. Skočila stn pri vratih ven in začela bežati proti jezeru. Medtem se je («rjavil tretji junak, naš Joe Bukovec. ki je prijel 741 revolver in skočil ven. Tu je dobil avtomobil Franka Žnidaršiču. Hitro je prisede! in vozila stu za zamorcem«, ki stu bežala proti jezeru.
Ob progi železnice sta se bežeča zamorca obrnila zapadno. Frank in Joe pa za njima. Medtem jc oni, ki je imel puško, zginil. Joe jc pa izsledil drugega na 53. cesti zu nekim poslopjem. Frank je pa medtem dobil priliko telefonirali po policijo, dočim je Joe držal napet revolver proti črncu. V dveh minutah jc bil policijski oddelek na mestu. Prijeli so roparja in ga odpeljali proti Čer neto v i trgovini, kjer so ga vsi spoznali, da je pravi. Tudi drugega so dobili pozneje.
Ka} ie morilo Dolenjce pred Î00 leti
Ker sem dobil zadnji čas zopet par doneskov glede kr.-hrv. strupene megle in sicer od te struni Gorjancev, naj priobčim te po-
Osebne vesti
— Poroka. Dne 18. t. m. se je nn Brezjah poročil g. Valentin Kristan, ugleden lesarski moj-bter s Sela pri Bledu, z gdč. Katarino Cengle iz odlične Kuiiirove rodovine iz Ribnrga. Bog daj srečo! Ženin je ob lej priliki poklonil gasilnemu in prosvetnemu društvu vsakemu po 200 Din. Za velikodušni dar g. ženiuu v imenu obeh društev naj-iskrenejša hvala!
= Promocija. Dne 20. januarja 1931 je bil na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani pro-moviran abs. pravnik g. T u m a Boris iz Gorice za doktorja prava.
Nov» grobovi
-f» Mala Reka. Dne 18. t. m. okoli pol 11 do-ooldne je umrl odličen gospodar in cerkveni ključar Martin L a z n i k v 54. letu starosti. Pogreb blagopokojnega je bil v lorek dne 20. januarja ob 10 dopoldne iz liiše žalosti v Mali Reki št. 50.
-j- V Fari pri Kočevju je umrla dne 19. t. m. Marija F r i c roj. Češarek. Pokojna je bila rojena iz znane Češarkove rodbine v Nemški vasi pri Ribnici. Bila je sestra pok. g. Al. Češarka, župnika pri Fari in teta pok. g. Fr. Češarka, župnika na Brezovici, tn stara mati bogosloven Fr. Frica. Bila je blaga in .verna žena. Vsjm, ki so jo poznali, jo pripo-čamo v mo'itev. Naj v miru počiva!
-(- V Minili pri Gorici je 16. t. m. umrla po-sestnica in trgovka ga. Alojzija vdova F a g a n e 1 i v starosti 76 let. Pokopali so jo v nedeljo 18. t. m. ob 9 dop. N. p. v in.l Preostalim naše sožalje!
Zobozdravnik
Dr. Loj z Kraigher
radi obolelosti v tem tednu do petka 23. t m. ne sprejema.
Ljubljana — Krekov trg 10.
Mm!a kron'ha
■fr Dr. Aljehin zopet v Zagrebu. Včeraj je dr. Aljehin zooet prišel v Zagreb, kjer menda ostane dva dni. Upajo, da gi bodo pregovorili še za en nastop z vodilnimi zagrebškimi šahisti.
•fr Naš ribji lov. Lansko poletje so na našent morju ob Hrvatskem Primorju vjeli 3,200.000 kg raznih rib. Od teh so jih prodali 1,800.000 kg surovih, 1,400.000 kg pa nasoljenih.
fr Svinjska kuga se je pojavila v okolici Da-rttvara, ki že dalj časa kmetom dela veliko škodo. Doslej je poginilo za pol milijona dinarjev prašičev. Sedaj se je začela pa širiti celo na sosednje kraje.
sicer pri otroku 3 let iu odraslem 32 let starosti. — Vse drugače pu je poročilo za I. 1831. Umrlo je vse leto 75 oseb. od teli do 7. avg. 32, pri katerih je zapisano kot vzrok smrti Ner-venfieber sedemkrat. Po 10. augustu pu, ko je nastopila v Beli krajini in na Hrvaškem strupena megla, jih je pa umrlo do konca leta 43 oseb, in sicer aug. 8, sept. 13, okt. 10, nov. 7, dec. 6 in sicer kur je najbolj zanimivo, je bilo med temi 15 vojakov, ki so umrli v novomeški vojašnici ob Krki, in pri katerih je zapisano pri vseh razun 2, kot vzrok smrti Nervenfie-ber, pri drugih dveh pa Faulfjeber in Nerven-schlag. kar bo menda isto. L. 1832 pa je bilo 63 mrličev, pri katerih je zapisano zopet trikrat Nervenlieber in sicer vse trikrat pri vojakih, ki so umrli v novomeški vojašnici ob Krki, ki je menda najnižje stanovanje in najnižja točka v mestu. Pri civilnih osebah v mestu pa so zapisani razni vzroki smrti, večkrat Lungensucht, Auszehrung, Scharlachfieber in c! i ugi.
K svojim poročilom je pristavil č. g. prošt tolo: »Ako je novomeški Nervenfieber posledica inegle nn tej strani Gorjancev, so podatki iz. 1. 1831 in 1832 kaj zanimivi: skoraj izključno; lo vojaki, ki so stanovali v vo i a 'niči ob Krki, kjer je dunes okrožno sodišče. Vidi se pa, cla jo
napadala ta mrzlica otroke in priletne, ter se ji niso mogli ustavljati vojaki v najboljših letih. Seveda velja vse: posito, da je ta »fie-ber« posledica megle.«
Ker je pa znano iz drugih krajev, kjer ie morila strupena megla, da so najbolj mrli ljudje po vaseh olj vodah (gl. doniš iz Črnomlja v »Slov.« z dne 1. jan. št. t in poročilo g. župnika iz Lipnika na Hrv. v »Slov.« z dne 4. jan. št. 3.), in ker je tudi zapisano, da so ljudje mrli za boleznimi Faulfieber, Nerven-fieber, schbuehendes Fieber iji podobno, moramo sklepati iz teh podatkov, da je bila tudi v Novem tnestu toliki umrljivosti 1. 1831 vzrok strupena megla, katera se je ali tudi tam pojavila, ali pa je bil vsled nje zrak tako oku- , žen, da so mrli ljudje tudi v njeni bližini, vsaj je zračna pot iz Bele Krajine čez Gorjance tako kratka. Na pripombo цгеб. g. prošta, »da sc niso mosrli ustavljati mrzlici vojaki v najboljših letih', ki so za njo mrli, dostavljam, da je poročal tudi dopisnik iz Metlike v »4lov.< z dne 15. dec. 1. 1930 št. 287, >da so lttnrli v tistih letih mnosri nn oslabelosti v najboljši dobi od 40 <'o 60 let«. Bilo je torej nekaj podobnega, kakor 1. 1918, ko je razsajala španska, za katero so mrli ljudje tudi v najboljši starosti.
Iz Mokronoga pa mi je sporočil č. g. župnik II, Bmkowitz tele podatke glede umrljivosti: L. 1820 je bilo 20 mrličev, 1. 1829 21, 1. 1830 25, I. 1831. 36 (Astlima, Lungenliihmunir. Lnn-cenbrand, Lungeneiterung, innerlicher Brand), I. 1832. 43 (Febris Bilios«, Astma. Lungen-Itihmung, AUersschwHche), 1. (833. 29. K tem podatkom je dostavit g. župnik: »torej je morala biti tista leta tudi tukaj neka morija
ljudi.«
I. šašelj.
Ljubljana
Lastnikom motornih vozil
Uprava policije v Ljubljani razglaša, da je v posesti evidenčnih tablic, za motorna vozila zt» 1931 in poživlja lastnike tuuradno registriranih motornih vozil, da se radi prevzema zglase na upravi policije (oddelek za registracijo motornih vozil soba št. 18), in sicer: lastniki osebnih avtomobilov od št. 2-1 do 2—200 21. jan. 1. 1931.. od št. 2—200 do 2—300 22. jan. 1931. od šl. 2—300 do dalje 23. jan. 1931: lastniki tovornih avtomobilov od šl. 2—1 do 2—200 26. jan. 1931, od št. 2 do 200 do 200 dalje 26. jati 1931: lastniki motornih koles od št. 2—1 do 2—100 27. jan. 1931, od št. 2—100 do 2—220 28. jan. 1931. od šl. 2—220 do 2—400 29. jan. 1031, od šl. 2—400 do dalje 30. jan. 1931. S seboj je prinesti tipno spričevalo, legitimacija o dodeljeni evid. številki, dosedanje tablice (številke) i in 35 Din za nove evid. številke. — Opomba: Interesenti naj se zglase le v dopoldanskih urah med R in 12.
Zopet drzen rop
Pred nekaj tedni je Ljubljano zelo vznemirilo nekaj drznih ropov, ki jih je izvrševal do sedaj še neznan, pa skrbno iskan mlad ropar. V ponedeljek zvečer pa je bil Izvršen v Plete ršnlkovi ulici nov drzen rop. Zasebnica gospa Ela Gutnikova se je vračala ob pol 9 zvečer po tej ulici domov. Pred , hišo št. 90 je opazila tri mlade fante. Ko je šla •k Nesreča pri padcu. V ljubljansko bolniš- i n,j,„0 „jih, Je eden od njih skočil proti njej in ji
nico so pripeljali včeraj 36 letnega Franca Balau-čiča iz Stahovice pri Kamniku. Ta je 17. t. m. padel iu si zlomil desno rol o.
•fr Ne skalcni z drvci-eca tramvaja. V jiono-deljek ob 2 uri zjutraj je našel zagrebški policijski stražnik pred neko hišo v Petrovi ulici 471etuega brezposelnega opekarskega delavca Štefana Mau-JSeca ležati v nezavesti. S težavo ga je spravil k sebi, tla ga je mogel odvesti na stražnico. Maučec je povedal, da se je peljal 7. električno domov in skočil z drvečega tramvaja. Tri tem je padel in si razbil nosno kosi. Celi dve uri je ležal nezavesten na tleh, ne da bi se ga bil kdo usmilil, dokler ga ni našel stražnik.
:fr Reši dušo! Deset misijonskih pesmi za mešani zbor priredil .los. Slcherl. Založi'a Jugoslovanska kniigarna v Ljubljani. Pena 20 Din. Zbirka obseg« 10 nap- vov od sledečih skladateljev: Vavken 3, SicherI 3, Rihar 1, 3. napevi od neznanih skladateljev so bnrmonlztrani. Ker se bodo letos vršili mnogi mtsijonl, opozarjamo cerkvene zbore nn te speve, da si jih pravočasno preskrbijo.
-fr Davčna prijava dohodka na rente in Sezno-mek obresti in rent (za denarne zavode) za leto 1931. se morajo glasom razglasa davčne uprave vlagali od 20. januarja do 20. februarja t. 1. Potrebne tiskovine Ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pola slane 1 Din.
•fr Prireditev Jadranske Straže v slovnn-škili narodnih nošah dne 24. januarja 1931 v unionski dvorani v Ljubljani.
Ali sle ze poravnali naročnino?
naglo iztrgal ročno torbico iz rok, nato pa so se vsi I trije, spustili v beg. Nad nepričakovanim dogodkom 1 je bila crospn lako osupla, da niti zakričali ni mogla, roparji na so med tem že izginili. V torbici je imela gospa očala s pozlačenim robom, nekaj malega denarja in drugih predmetov, vso skupaj vredno približno 200 Din.
© Vseuč. prof. dr. A. Gosar bo jutri ob 18 v zbornični dvorani univerze nadaljeval svoj ciklus javnih predavanj o »sociolo.kih in ekonomskih osnovah moderne družabne reforme .
0 Popravilo pri vodovodu v Klečali. Pri velikih vodovodnih napravah v Klečali so dokončali zamenjavo stare kurilne rešetke pri slar m kotlu z novo za drobiti premog. Nova rešetka bo omogočala kurjavo s cenejšim premogom, kar se bo v teku leta pri režijskih stroskih gotovo poznalo.
Q Okrasno grmičevje in drevje na vrtu bo predmet predavan ja, ki ga bo imel v sredo 21. I. m. v predavalnici mineraloškega instituta nn univerzi ob 7 zvečer upravitelj mestnih vrtov g. Tone Lap. Nad vse zanimivo predavanje bodo tolmačile krasne skiopllčne slike. Ker ne bo vstopnine, naj predavanja nihče ne zamudi.
0 Nesreča ravnatelja dohodarstvenega lirama. V ponedeljek zvečer se je lažje ponesrečil ravnatelj mestnega dohodaretveuega urada gospod Fran Zupan. Tu jo prišel ob 11. uri domov, nn stopnicah pa nui je spodrsnilo, da je padel in udaril z desno roko po neki šipi, ki se jo razbila. Zupnn so je močno obrežni po roki, Inko da je moral v bolnišnico.
0 Pisarniško delo ali pa službo kot skladišč-nik oziroma obratovodja bi prevzel brezposeln mladenič. Naslove sprejema uredništvo.
Ker bo danes?
Trije vaški svetniki.
Proinijera.
Drama:
Red E.
Opera: Nina, nanti, punčka moja. Figurina. Red D.
Prosvetu Krakovo-Trnovo v Društvenem domu. Karuriova ulica 14. »Koroški večer. Predava g. Vinko Zor, ob osmih.
Jakopičev paviljon: Razstava Matije Jame. Pravnik, sodišče soba 71: Predavanje ttniv. prof. Aleksandra Maklecova: »Psihoanaliza in kazensko pravo.'.
Nočno službo imata danes lekarni: mr. Trn-koezy ded., Mestni Irg 4, iu inr. Ratnor, Miklošičeva cesta 20.
© Pojasnilo o čudnepi postopanju -;, Ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada nam pošilja: V Vašem listu št. 13 z due 20. t. m. sto objavili na Mirani 4 med ljubljanskimi vestmi pod naslovom Čudno postopanje notico o nagradah, katere jo podelila kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani, kot plačilo za delo dohodar-stvenili uslužbencev, ki pobirajo poleg občinsko tudi banovlnsko trošarino. Ker je iz objavljenega članka posneti, kakor da bi dohodarstveno ravnateljstvo pri razdelitvi teh nagrad lie postopalo tako, kakor je bilo naročeno od kr. banske uprave, prosimo, da priobčite sledeče pojasnilo: Kr. banska uprava je obvestila — z dopisom z dne 18. decembra 1930, štev VII No. 21.619-30 — dohodarstveno ravnateljstvo, da priznava za delo, ki ga imajo uslužbenci dohod, urada in temu podrejeni linijski uradi s pobiranjem banovinske trošarine, nagrade v znesku 25.000 Din (po odbitku davščin 28.475 Din), katere naj razdeli dohod, ravnateljstvo po svoji uvidevnosti med prizadeto osobje, vpoštevaje pri posamezniku obseg dela, ki ga ima s pobiranjem omenjene trošarine.
Po tem navodilu je razdelilo dohod, ravnateljstvo nagrade le med take uslužbence, kateri imajo poleg svojih službenih poslov še izredno delo s poblran.iem banovinske naklade- To delo imajo izključno ie načelniki lin. uradov, ki zaračunavajo poleg obč. trošarin tudi banovinsko 1er sestavljajo tudi mesečne račune in statistiko. Še več posla kot navedeni, pa ima osobje kontrolnega urada, ki vodi kontrolo nad — banovinski trošarini podvrženim — blagom, to pa 110 le nad tem, ki se uvozi v Ljubljano, marveč tudi nad onim, katero je v prometu v vsej banovini in izven te. Zato se je gonile nagrade razdelilo med 31 dohodnmtvenih uslužbencev. Pripomniti moramo, da vrše vsi ti uslužbenci kontrolno in pisarniško pošlo največkrat izven uradnih ur me ltom, ko ni mitnlški paznik ali nadpuznik prav nič obremenjen z banovinsko trošarino. Vkljub temu je podpisano ravnateljstvo predlagalo i za tije posebno nagrado, toda banska uprava je Ia predlog iz ravnokar omenjenih razlogov odklonila. Pripominjamo, da se radi lo nagrado oduosno razdelitve do danes še ni nihče pritožil, kur bi bili storili dohodarstvenl uslužbenci, če hi se bila komu zgodila krivica, prav gotovo. Ravnateljstvo mostnega dohodarslvene-ua urada. .
G Nov vlom v gosiilno. Gostilniške kuhinje so že od nekdaj bilo zaželjen kraj raznih ljubljanskih zlikovcev in vlomilcev. Zadnji lak vlom je bil izvršen v ponedeljek ponoči v kuhinjo gostilničarke Ivanu Oblakove na Tržaški oesli. Vlomilci so razbili zadaj na oknu dve šipi, nato pa se splazili v gostilno, od tam pa v vežo, kjer so nn kuhinjskih vratih razbili dve šipi in nato zlezli v kuhinjo. Z dletom so odprli predal 1er ga odnesli. V predalu je bilo 500 Din denarja, ki so ga zunaj pobrali, predal pn vrgli proč. Vlom sta izvršila naj-brže dva potepuha, ki jima je dala po dnevi gostil-ničorka nekaj jesti, potepuha pu slu si zato ogledala razmere, da sle poleni lažje vlotnilu.
© Socialne in gospodarske razmere v rimski državi ob času apostola Pavla je predmet predavanju, ki bo jutri v četrtek, dne 22. jat», ob pol 9 zvečet v »Zvezdi na družabnem večeru Trgovskega društva Merkur-; v Ljubljani. O tem zgodovinsko, socialno in gospodarsko jako zanimivem
Credmetu predava monsignore prol. dr. Josip A. Ijčič. Odličen ln priljubljen govornik brezdvomno tudi to jiot zadovolji poslušalce. Vstop je brezplačen. Gostje, dame in gospodje, so dobrodošli
Trbovlje
Poročilo Vincencijeve konferenco za leto 1930.
Vinceneijeva konfereaiea sv. Martina v Trbovljah podaja svojim dobrotnikom ln podpornim članom kratek pregled svojega dela za uboge v letu 1930.
Ustanovljena je bila konferenca 81. marca 1928. Ima 14 dplavnih in 219 podpornih članov. V 21 sejah je razpravljala o potrebi podpiranja ubogih ter je izdala 59 nakaznic za najnujnejša živila. Podpirala je 16 bolnikov, 21 sirot, 19 vdov iu 29 ubogih družin. Izplačali se je ta živila Din 4870. Dne 14. dec. p. 1. je priredila konferenca »Dobrodelno akademijo«, koje čisti dobiček je znašal Din 486. Posebna pomožna akcija rudarske duhovščine za uboge rudarske otroke je dala naži konferenci znesek, ki je pripudel na Trbovlje, namreč Din 24.322, da ga razdeli zlasti ubogim šolo obiskujoč iin otrokom. Od te vsote je prispevala konferenca za šolsko kuhinjo v Trbovljah Din 2000. Za ostali denar pa ae je preskrbela topla obleka in obuvalo in sicer na šoli: trg Trbovlje: 74 dečkom in 85 deklicam na šoli Trbovlje—Vode: 53 dečkom in 84 deklicam ia na šoli sv. Katarina 5 šolarjem. En neimenovani dobrotnik je podaril konferenci 1000 za potrebno obleko in obutev zn 1 dečka ln 1 deklico. Skupaj je torej naša kon-feronca 1. 1930. izdala za uboge Din 30.178,
Vsem dobrotnikom naših revežev najprisr-čnejša zahvala ter uljudna prošnja: Ostanite naši. konferenci tudi zanaprej zvesti in pridobivajte šo novih dobrotnikov.
Z Vincencijevini pozdravom — odbor.
Gori navedeno naše letno poročilo smatramo za odgovor :>Delavski politiki«, ki je pred Časom v dveh Številkah nekako zavito omalovaževala delo Vinc. konference, češ da delamo s podporami nekako razliko v izdajanju podpor. Seveda to trdi sam dopisnik .Del. politike iz Trbovelj, gotovo pa ne siromaki, ki list čitajo in so bili njihovi otroci deležni izdanih podpor, kar so tudi sami smatrali za potrehno nam sporočiti. Več dejanja in manj krtiziranja ustanov, ki siromakom pomagajo, lo naj bi bil namen socializma v pravem pomenu beeede.
Akademija. Splošno priznan dramatični odsek Kat. prosv. društva bo imel v nedeljo, dne 25. januarja, akademijo. Na sporedu bo: Petje, godba, dekkumneije, predavanje in igra »Nevesta«.
Jezica
Hodnik ob Dunnjski cesti, od Aleša proti savskemu mostu, je posula z drobnim peskom cestna uprava. To je gotovo hvulcvredno, želimo pa, da posu jejo tudi hodnike od Ruskega carja proti Ljubljani.
Motorno brizgalno si bo nabavilo tukajšnjo gasilno društvo. Tako so odločili in sklenili ua zadnjem občnem zboru.
Film Rin-Tin-Tin, sijajno delo filmske tehnike, bodo predvajali v Društvenem domu v sredo in v četrtek zvečer. Za naš kraj bo ta film senzacija prve vrste, ki bo k predvajanjem privabila gotovo množico domačinov.
»Črnošolca« bodo igrali prihodnjo nedeljo, 25. januarja.
Drnštvo »Rdeči križ« sc je osnovalo v nedeljo popoldne. Zborovanje je sklicalo županstvo, prisostvoval pa mu je poleg mnogih domačinov tudi g. ok-ajni glu vu r dr. Andrej ka iu g. Mulnerič. delegat Centralnega Rdečega križu iz Ljubljane, ki je zbranim razložil namene in dlje društva. Zu predsednika krajevnega odbora Rdečega križu na Jezici je bil nato soglasno izvoljen občinskj tajnik I'rane Sever, za odbornike [»a župnik Košar, šolski unruvitelj Ger-mek, L. Noveli, Franc Strah, Dovič Marija, Dovč Ivanka, Ivan Rnniovž, Ignacij Plovuik, Miha Dimnik. V nadzorni odbor so bili izvoljeni okr. sodnik jI r. Bizjak 1er ekonoma Mc-kindu in Ignacij šulielj.
Koëevïe
Umrl je g. Lončar Ivan, bivši mestni žujKin in nadpreglednik lin. kontrole v p.. v svojem 63 letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb rajnega se je vršil v nedeljo. IT. t. m. Bil je veren mož ln splošno priljubljen. Nuj počiva v miru! Žalujočim osta-!'ni naše sožalje.
Vinceneijeva konferenca vabi na svoj redni letni ohčni zbor. Ici bo danes, torek 20. t. m, ol> 8 zvečer v župnišču, I. nadet r.
Školia Loka
Prosvetni večeri, s katerimi je začelo tukajšnjo katoliško društvo, so bili prav dobro upeljani zadnji četrtek z zdravstvenim predavanjem »o sozilih iu njih obolenjih-. Predavanja se je udeležilo nad slo oseb, ki sn napeto sledili krasnim izvajanjem izkušenega zdravnika. Tudi za prihodnje take večere je pripravljen prvovrsten program. Sredi februarja bo prosvetni večer posvečen veleaktunlne-mu vprašanju o skavt izrini, na katerega že sedaj opozarjamo.
Izpopolnitev kanalizacije, v vojašnici bo kmalu izvršena. Tozadevni ogledi so se že vršili.
Cerknica
Len. Lesna kupčija preživlja sedal lutdo krizo. Les je padel v ceni več kot za polovico. Li sa sloji vse jKilno po žagah in skladiščih, ker ga ni mogoče spraviti na trg. Pri ljudeh se to precej pozna, še celo tistim, ki so včasih Imeli vsaj pri prevažanju lesa svoj skromen zaslužek. Čudno jo pa pri tem, du se drva za kurivo niso nič pocenila.
Cerkveni vestnih
V Križankah drevi ob osmih sestanek ondot-ne moške Marijine kongregacije.
Zveza Slovenije z morjem
Kako naj se linansira — Predavanje g. E. Lovšina v Trg. domu
Ljubljana, '20. januarja.
Snoči Je v dvorani Trgovskega doma v okviru Zveze trgovskih gremijev nredaval podpredsednik Pokojninskega zavoda g. Evaeii Lovšin »O mož nosti tinasiranja železnic Kočevje-Vrbovsko iu Črnomelj—Gornji Jadrč«, Temu velevažneinu predavanju je prisostvovalo lepo število gospodarstvenikov. Predavatelja je pozdravil pred predavanjem predsednik Zveze trgovskih gremijev g. Kavčič.
Predavatelj je izvajal med driigim naslednje:
Borba za železniško zvezo Slovenije z morjem Je dokazala veliko važnost iu neobhodno potrebo te železnice v splošnem. Obveljala je varijanta Kočevje- Stari trg Gor. Jadrč—Vrbovsko sever, oziroma Črnomelj—Gor. Jadrč (kombinirana z zvezo Sevnica—Šl. Jani), ki jo poznamo pod imenom Klodič-Hrovat-Kavčičeva smer.
Vsi pri tem projektu zaposleni in ž njimi tudi javnost, so domnevali, da bo dala vlada že pred več leti potrebna denarna sredstva za izgraditev železnice, in to tembolj, ker je Zakon o Blairovem državnem zunanjem posojilu v zlatu z dne 23. julija 1022 v S 4. posebej določil, da se naj grudi proga Kočevje—Vrbovsko preko Starega trga in St. Janž—Sevnica, da je v ta namen iz posojila izločiti 2 milijona dolarjev ln da naj so dovrši tu proga iz prvega jirihodnjega posojila, ki se najame za gradnjo novih železnic.
Vlada pa je dosegla spremembe, da sta se izločila ta dva milijona dolarjev za železniško zveze Slovenije z morjem. Sedanji ministrski predsednik je izjavil pri neki priliki naši delegaciji: »Porabili so te dolarje v druge namene« in je s tem kratko, a dovolj jasno karakteriziral predjanuarsko gospodarsko politiko. Morda bo pa vlada vendarle popravila to kršitev zakona, če bo za to pravočasno naprošena
Potrebno je ugotoviti, koliko denarja bi približno zadostovalo za našo progo. G, inž. M. Klodič navaja v svoji obširni brošuri iz, leta 1926. sledeče od direkcije za gradbo železnic izračunane številke:
Proga Kočevje—Stari trg—Vrbovsko: Odprta proga 101 milijone dinarjev, most pri Radencih 25 milijonov dinarjev, predor Lovni k 95 milijonov dinarjev, drugi predori 28 milijonov dinarjev; skupaj 352 milijonov dinarjev.
Proga Sevnica—Št. Janž bi stala: Odprta proga 28 milijonov dinarjev, predori M milijonov dinarjev; skupaj 42 milijonov dinarjev.
Stroški proge Črnomelj—Vinica—Gor. JadrČ pa odprla proga brez predorov 8(i milijonov Din.
Čo napravimo potrebne korekture, bosta oba kraka naše zveze z morjem stala najmanj £00 do 330 milijonov dinarjev.
Lastnik nove železnice naj bo država m ona naj najame posojilo, ki se naj zove: Državno notranjo »osojilo za izgraditev uro tre Kočevje— Vrbovsko sever in Črnomelj—Gor. Jadrč iz leta 1931. Projekt železniške zveze Slovenije z morjem je pri nas vsled splošne potrebe in pro-
Za decentralizacijo socialnega zavarovanja
Bel^rud, 20. jan. v. V vsej belgrajski javnosti je izzval veliko presenečenje sklep štirih najniero-dujnejših zastopnikov zasebnih nameščencev v državi, ki so nnjodločnejšo zavzeli stališče proti novemu zakonu o zavarovanju delavcev in striktno zahtevali, da se izločijo zasebni nameščenci iz splo-šnegu delavskega zavarovanja, kakor je to v drugih naprednih evropskih državah, na primer v Nemčiji, Češkoslovaški in Avstriji. To izjavo so podpisali zastopniki Beograjske trgovačke omladine«, zastopniki Trgovskega društva Merkur v Zagrebu«, zastopniki »Trgovskega in bolniškega podpornega društva v Ljubljani ter zastopniki »Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Historičen je pa moment, da so vse navedene organizacijo sprejele načelo, da se razširi pokojninsko zavarovanje, ki velja danes v Sloveniji in Dalmaciji, ua vso državo, da pa se ne vrši poslovanje v enotnem centraliziranem zavodu, ampak v treh ločenih zavodih v Ljubljani, Zagrebu iu Belgradu. Najživaluie.jšo se komentira to, da so belgrajski krogi osvojili načelo decentralizacije. To velja tudi za bolniško zavarovanje.
Zagreb, 20. jan. v. V Zagrebu se je danes mudil minister za socialno politiko Nikola Preka. Imel je konferenco o novem izseljenskem domu v Zagrebu. Ob tej priliki je minister sprejel predsednika Pokojninskega zavoda v Ljubljani Veko-slava Vrtovca in ravnatelja tega zavoda dr. Antona Sagadina, ki sta mu obširno poročala o zadevah zavoda. Posebej sta ga obvestila, da so so oficielne uameščenske organizacije izrekle za zavarovanje nameščencev in aprojele načelo, nuj se izloči zavarovanje nameščencev iz splošnega delavskega zavarovanja in naj se pokojninsko zavarovanje razširi na vso državo, tako da bi poslovali posebni samostojni pokojninski zavodi v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Minister je obljubil, da bo to stališče nameščencev proučil in da bo v najkrajšem času sklical tozadevno anketo.
Maribor
Še o gledališču
Veliko žrtvuje mariborska mestua občina za mariborsko gledališče, Žrtvuje za to, (U. bi se bla-godejnost vzbujanja lir razvijanja smisla za pravo umetnost, pa tudi probuda nacionalna kulturne samozavesti iiekje poznala. Pa se prav n'č ne čuti. Davkoplačevalci 1er njih predstavniki v mariborskem občinskem svetu se s |*>lno upravičenostjo vprašujejo, čemu (»stavka 121,269 dinarjev v letošnjem proračunu. Jedro vprašanja je v izboru del. V tem pogledu so opaža, da se naknadno vti-hotapljajo v repertoar stvari, ki niso mkdar bile na repertoarju; na drugi strani pa s? ob pričet k u sezone napovedujejo dela, ki jim je že vnaprej usojeno, da ue bodo zagledala belega dne. Zadeva abonentov je, v kolikor so pripravljeni vse to prenašati. Sestava repertoarja 1er njega izvedba je lako delikalna stvar, da je treba vestne presoje in pa odločitve ludi s pomočjo zastopnikov občine, ki nosijo za vse, kar se zaenkrat mimo njih uprizarja, posredno odgovornost. Svojčas je bil Izvoljen nek gledališki odsek mariborskega občinskega sveta, ki so ga pa pred dvema letoma neznani pogrebe! pospremili na njegovi poslednji poti. Ta liha likvidacija ni bila niti najmanj im mestu. Tako se je moralo zgoditi, da se je prvo-krat od obstoja Narodnega gledališča v Mariboru neka predstava v nedeljo izžvižgala. Izžvižgal» od si rani Idealne mladine, ki so zaveda, kaj lahko gledališče nudi 111 česa ne sme. Prav usodepolna zabloda pa bi bila, ako bi ta ali oni menil, da so tisti, ki so dali izraza svojemu ogorčenju vsi, ki lahko dvignejo obtožbo proti temu, kar se tu-kn.i dogaja. Nejevolja je vsesplošna. Kopica vprašanj je, ki so navzlic svoji bridki aktualnosti ostala nerešena. Bogve, kje jn treba iskati vzrokov; nemara v nes|>o«obnosti?.
Znamenita fara St Vid
pugande že močno popularen Stibskripcija državnega obligacijskega posojila samo za ta namen bo imela uspeh, če sodelujejo vsi krogi. Dober odziv pričakujemo tudi v Zagrebu, saj teče večji del progo po savski banovini.
Vlada naj bi najela državno obligacijsko posojilo v nom. znesku 300 milijonov dinarjev z obvezo kupcev obligacij, da bodo likvidirali vos podpisani znesek v treh letih, kolikor traja gradbena doba železnice, oziroma še pozneje, ako bi tak odlog dopuščala tehnična dela. Omenjene tri leta se računajo od dneva podpisa zukona o dižavuem notranjem posojilu. Vsako leto mora kupec obligacije do roka, ki ga bo vlada določila, plačati v gotovini eno tretjino podpisanega zneska in prejme v protivrednost originalno zadolžnice.
To posojilo naj bi se obrestovalo po obrestni meri 8% 1111 leto, obresti izplačljive v dveh polletnih obrokih. 8% obrestna mera naj bo zato, ker predstavlja danes 11a trgu vladaiočo najnižjo obrestno mero za hipotekama posojila.
Za plačevanje obresti in za izplačilo glavuioo nuj jamči integralno in brezpogojno kraljevina Jugoslavija. Kazen toga daje vlada kot posebno garancijo za služho rečenega posojila: prvenstveno zastavo 1111 vso čisto dohodke državnih monopolov, torej: tobaka, cigaretnega papirja, petroleja, soli, znamk in vrednostnih papirjev in vžigalio — kakor tudi earlu kraljevine, z edinim pridržkom, da so bodo oni izmed teli dohodkov, ki že služijo za zastavo prej emitiranim posoiiloin, v prvi vrsti uporabljali za službo teh posojil.
Novo posojilo naj bi hilo vračljivo v 30, do največ 40 letih na ta način, dn bi država vsako leto kupila 11a borzi 30. ali 10. del emitiranega nomi-nala, če bi bil tečaj pod pari; v primero, dn bi bil tečaj al pari ali nad nominalno vrednostjo, bi država isti dol nominalnega posojila vrnila v gotovini potoni žrebanja. Poleg tega naj ima država pravico vrniti posojilo tudi .preje, in sicer brez navedbe tormina.
Novo posojilo naj bi podpisali v treh enakih letnih obrokih 1. 1982., 1933. in 1934,: Dravska banovina 15, savska banovina 15, mesto Zagreb H, mesto Ljubljana 6, denarni zavodi dravske banovine (banke, kreditno zadruge, regulalivne hranilnice, zavarovalnice itd-) 90, denarni zavodi savske banovine 00, Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani 30, Središnji ured za osiguranje radnika v Zagrebu 30, Trboveljska preinogokopna družba v Ljubljani 9, podjetniki, ki bodo progo gradili 00, prosta prodala v obeli banovinah (dolenjske železnice, kraji ob progi, lesna in druga industrija, obrt in trgovina 30 milijonov dinarjev. Skupno torej v treh obrokih po 127 milijonov dinarjev znesek 3S1 milijonov dinarjev.
Začnimo vsi, ki smo dobre volje z reševanjem finančnega vprašanja našega projekta, ki ni nič manj važen pa tudi nič lažji kakor je bil tehnični problem.
O Grdo sta ravnala dva mlada fantu iz Dol-goš. Spravila sta se 11a 42 lelno Antonijo Jurčičevo ter jo potolkla na tla. Prizadejala sta ji tako težke jioškodbe na celem telesu, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Razen lega sla ji strla desno roko. Oba fanta sta že aretirana.
□	Podlegel je poškodbam 26 letni Simon Grusevar, ki ga jo finančni stražnik ob prestopu meje pri Št. llju ustrelil.
□	Avto je povrnil v Hočah 10 letnega ključavničarskega vajenca Leopolda Verliča. Nezavestnega so ga prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico.
□	Pri sankanju se je ponesrečil petletni delavčev sin Josip Binder. Zadel je ob drevo ter si prelomil Invo ključnico. Zdravijo ga v mariborski bolnišnici.
Šenčur pri Kranju
Sport nu kmetih krepko rasle. Koloklub« v Šenčurju tudi. Na občnem zboru je bil izvoljen za načelnika Celjer Ivan — strasten kolesar, ki noč in dan kolo vrti. Športni pod-na čel litji je Vehovec Jernej. Prejel je kolesarsko izučim pri kolesarskem bataljonu v Ljubljani. Vzgojni )M»d načelni k Vehovec Jane/ je eden najidealneiših in najizobraženejšili fantov pod Sončil rakim zvonom. Skrbel bo med člani za strogo jugoslovansko miselnost po geslu: 5K11 Bog — en krulj! Ena država — en narod! Tajništvo votli g. Studen Peter z Visokega. Denar se /bilit v Srednji vasi pri g. Štiru Joškti. Koloklul) lina društvene prostore v Grniserjevi hiši. Vsi taniburaši so v ^Kolo-klubu :. Vržejo taniburlci; čez rame. pa hajd na kolo v božjo naravo, kjer po veseli vožnji zabrenkajo živahno pesem — I logi 1 in domovini v čast! Ali more biti še kaj lepšega!
Zelo potrebna vloga! lako je »Slovenec«, z dne 14. t. ni. pozdravil vlogo K. ID. v Ljubljani, glasom katere naj st; kmečki deci, ki še ui dosegla 18 let. prepove delo v tovarnah. Gre za usodo S 20. zakona o zaščiti delavcev. Vloga st; je spočoln v Šenčurju. Mnenja so deljena. Kuj. žaiji in delavci so odločilo proti! Vprašujejo, kolini sc bo reklo: Ti si kmetsk« deca. Ti ne smeš v tovarno! A ti si delavska tleča. Torej v tovarno! Tarnajo: -Živi nam 11a kupe otrok. Pastirjev |ki je treba le malo! kdo nam bo rodil otroke brez zaslužka?« G run ta rji: že pridejo prav pastirji. \ le za silo! Hlapcev in tlekel, ki so že nad 18, ieli nam primanjkuje!« Iz izjav ni jasno, bi sr li kmetijska kriza z. mladostniki kaj izboljšala. Pač pa nudi vloga sredstvo zn presilkunje brezposelnosti. Marsi-kak breposeln družinski oče bi lahko stopil na mesto mladostnih delavcev! In moralna beda. ki sedaj tako končuje našo mladino v vrvežu prezgodnje svobode, bi se več ko za eno stopnjo dvignil«!
Živinorejsko zadruga v Šenčurju st; živahen giblje. Zimske tedne jo izrabila v to, da jc ocenil« vso zadružno /ivino o plemenski vrednosti ter uvedbi matično knjige. Dobila jo spet novega biku. Rodil se jo v Švici. Ime mu je Fric Prav dostojen dečko! /elo smo hvaležni g, okraj, kmetijskemu referentu Sustiču zn blagohotno pomoč in stvarne nasvete!
Iz društvenega živllenjo
Članicam ženskega akademskega pevskega zbora javljam, da se vrše pevske vaje odslej redno vsako sredo in petek ob 19 brez akademske četrti, ua univerzi v balkonski dvorani. 1 udi ostale to-varišice, ki bi imele veselje do lepe pesmi, se še lahko prijavijo, a najkasneje do petka 23. t. m. ob navedeni uri. — J. juvanec, t. c. tajnica.
Prosveta Krakovo-Trnovo v Ljubljani priredi drevi ob 8 v društvenem domu, Korunova ulica 14, na VII. prosv. večeru Koroški večer«. Na sporedu je zanimivo skioptično predavanje o naših koroških bratih. Predava tajnik prosvetne zveze i g. Vinko Zor.,	.
na
Kua največjih župnij v Sloveniji je št. Vid pri Stični. Po ue samo po svoji razsežnosti Je znamenita, ampak še veliko bolj po svojih drugih svojstvih. Razprostira se več ur hoda ob veliki državni cesti Ljubljana—Novo mesto, med litijsko-višnjegoruklin hribovjem in Suho Кгнј1по od stično do št. Lovrenca ob Temenici, vseskozi 1111 Imenitnih zgodovinskih tleh, na katerih so bili naseljeni v davnih dobah prazgodovinski narodi, posebno Iliri i 1« Krili, ki so zapustili svoje sledi v različnih oblikah in najbolj v mogočnih in miioeosievliniji firnbovih ali i/nmilah pri vaseh Glogovdea, Ar tiža vas, Griže in Vrhpolje. Tik prej svetovno vojno so mnogo teh gomil razkopali, številne m« ."> cene izkopanine pa so šle — žal — večinon tujino, nekaj jih je morda fce na gradu Bogenšpor-ku in za to bi so morale pobrigati poklicane oblasti, da se ohranijo kot za naše kraje značilne starine.
РогцоЈе so tukaj nastopili Rimljani, blizu župnijske vasi so Imçli svojo utrjeno naselbino Acervone (— ad acervos — pri gomilah) ln v ru-pah pri Petrušni vasi ter 11a Furovškem hribu pri St. Vidu so bili mnogoštevilni rimski grobovi, ki so se večinoma /.e opustošili po nepoklicanih -sta-rinoslovcih« v škodo starih spomenikov. V narodnem muzeju v Ljubljani je v pritličnem n.ostovžu vzidan velik, dobro ohranjen rimski nagrobni spomenik z latinskim napisom, izkopali so ga iz zidu šentvidskega župnišča; nad Št. Vidom je stala močna rimska vojaška postojanka (labor) na Gradišču, ki jo strašila pokrajino predvsem glavno rimsko cesto Emona (Ljubljana) — Sicium (Sisek).
Tudi v zgodnjem srednein veku je stala na mestu sedanjega Št. Vida utrjena naselbina — oppidum Sancli Viti — in tu je nastalo že zgodaj velika fara, v katero spada danes 21 cerkva — podružnic. Izmed teh so najimenitnejše cerkvice 11a Muljavi in na Pristavi. V muljavski cerkvi so znamenite stare stenske slike (freske) in silno dra-got. n baročni oltar Vnebovzetja D. M., za katere ga je v predvojnem času ponujal muzej v Londonu nad 20.000 zlatih goldinarjev; pod to podružnico spada tudi del rojstne vasi našega slavnega pisatelja in politika Josipa Jurčiča. Na Pristavi stoji cerkvica sv. Lamberla na zelo lepi razgledni točki in v njeni bližini so ostanki gradu, kjer je živela vojvodinja Virlda, mati zgodovinsko znanega vojvode Ernesta Železnega (1377—1424) ; Virlda »gospa iz Pristave« je pokopana v Stični, kjer obstoji še sedaj v samostanski cerkvi njen spomenik pri velikem altarju.
Izredno se odlikuje župnija Sv. Vida, ki jo bila pred zgradbo dolenjske železnice precej oddaljena od svetovnega prometa, z dolgo vrsto svojih faranov, ki so se vzpeli nad svoje rodno kmet-sko pokoljenje. 1'redujači po starosti in odličnem mestu zgodovinska osebnost dr. Marko Gerbec (Gerbecius), znamenit kot zdravnik-znanstvenlk, predhodnik in soustanovitelj najmodernejše in pre-važne panoge shigijene ali zdravljenja«. Njegova dela so utirala na tem polju takrat še neznana pota modernega zdravstva, kateremu se mora zahvaliti človeštvo, pa tudi vsa domača živinoreja za prej komaj sluten napredek v korist zdravja in življenja. Marko Gerbec se je rodil v Št. Vidu tik župne cerkve, ime »pri Grbcu je še danes znano, služboval je kot mestni fizik v Ljubljani, bil predsednik Akademije operozov-. ki je bila takrat naša univerza (»visoka šola«) in središče vsemu ziinn-stvënemu življenju naše ožje domovine. Bil je tudi velik dobrotnik, posebno dijakom rojstne fare, njegove ustanove obstoje šo dandanes in čakajo na obnovo po vojni; tudi drugače je živel in 1. 1718 umrl v Ljubljani kot veren kristjan, katerega ni omamil velik njegov znanstveni sloves; njegove, knjige hrani tudi naš narodni muzej v Ljubljani.
Med župljane Sv. Vida štejemo dalje tudi škofa Frančiška Ksav. Kutnarja, ki se je rodil v Temenici pri Markotovih. Bil je vladika krške škofije na Koroškem od 1843 do 1840, radi slabega zdravja mož na svojem odličnem mestu ni mogel uspešnejše delovati.
V poznejši dobi imamo iz naše fare Šolskega nadzornika-duhovnikn J. Lesjaka, ki se je pa kljub svojemu pokolenju izneveril slovenski narodnosti. — Odlično naroden duhovnik iz to župnije pa je bil poznejši novomeški kanonik France špondal, pisatelj in sošolec Josipu Jurčiča, ki mu je bil po rojstnem kraju sosed; kanonik j'>. špeudal se je rodil na Polju pri Muljavi (spri Tičkovih»), bil je dolgo vrsto let župnik v Tržiču, takrat še hudo liemškuturskem, vsled česar je moral imeti slovenski duhovnik precej odločnosti. Znamenit Šentvidec je tudi aounlanovi/etj in urednik Slovenca-'., duhovnik Joief Jerič, rodom iz Gradišča nad Št. Vidom, tih in skromen, toda odločen mož, kateremu bi bilo treba še spodobnega literarnega spomenika, dalje priznani iu priljubljeni pripovedni pisatelj Ivan Zoreč, rojen v Malem Gabru št. 7 dne 25. julija 1880. Prav sedaj Ivan Zoreč piše za slovenske večernice zanimivo povesi Beli menihi« o Stični in stiskom samostanu. Začenja se v 12. stoletju. Izšlo bo več knjig.
Potem je precejšnja vrsta duhovnikov iz raznih vasi te župnije: pred vsem prvi trsteniški t župnik Igu. Gregorič, znamenit govornik, rojen t. 1835 v Temenici; Goret; Frančišek, umrl kot župnik v Badesni (Istrija); Klemenčič Miha, umrli župnik nemškega viteškega reda v Črnomlju; Kralj Matija, •)• župnik v Tunjicali pri Kamniku; Krein-žar .loško, katehet v Seuju ua hrvaškem Primor.iu; Kutnar Ignacij, f župnik na f taki. umrl nu Čatežu; vojaški karat Marinčič Ignacij; župnika-bratranca Medved Anton, sedaj župnik pri št. Jurju poleg Grosupljega, in + Medved Janez, župnik v Zlatem polju; poleni t javorski župnik Roječ. Anton.
Rodovnika sta 2 od tu: kapucinec o. Donat Župančič, »Lovretov« iz št. Vida, in frančiškan o. Inocenoij Kopriveo.
Kot bogosloven sta umrla: Antončlč Jože in Golf Ivan.
Ôeutvidskl rojaki so nadalje inteligenti-lajiki: veliki župan ljubljanske oblasti dr. Miroslav Lu-kan; sreduješoiski direktorji (vladni svetniki): Anton Černivec, strokovni pisatelj v Ljubljani; Ignacij Fajdiga, bivši gitnn. ravn. v Kranju; Ivan Mar-kelj, bivši ravnatelj na učiteljišču v Kopru. Dalje ravnatelj drž. monopolske uprave v p. Josip M1111-delj, bivši dež. jiosi., cenjen in priznan v gospodarskih zadevah Tudi prvi ravnatelj Narodne tiskarne Hugon Turk star. je rodom iz. Št. Vida. Od tu sta tudi dva odvetnika: + dr. Franc Podobnik, bivši obČ. svetnik v Ljubljani, tajnik Narodne vlado in odličen javni delavec, nečak gori imenovanega duhovnika Jožefa Jeriča. — Iz št. Vida je tudi živiuozdravnik llugon Turk. drž. oblastni veterinami referent v p.; tako tudi sodni svetnik t Fran Kutnar, ki je služboval v Oospiču: uniel-I iiostni zgodovinar dr. Stanko Vurnik, in strokovni učitelj in prefekt drž. kmet. šolo na Grmu Ludovik PuS. Iz te fare so zastopniki učiteljskega stanu: i uaduSitelj v p. ,'osip Zajec, sedaj posestnik v Treb-ujern; Josip Korbau, šol. upravitelj iu pisatelj
Goiujeui gradu in t nad učitelj I Kutnar, ki je služboval v Žužemberku
Prav iz. vasi št Vida sta veleindustrijee Lovro Lavrič ki jo ustanovil veliko usiijurijo v Konjicah iu f Lovro Klemenčič, medicine«, Preporo-daš iu izvoljeni poslanec v Kumnnovskoni.
Končno so zastopani tudi vojaki in mornarji: umrli stari stotnik France Kasteiic iz Žubine, ki je služil tudi cesarju Maksinilljniiu v Mehiki; pokojni Stanislav Lukiin iz Št. Vitla, brat gori imenovanega vel, župana in nadarjen artiljerijski častnik: mornarico zastopa pomor. viš. komisar Viktor Kristan.
Mnogo in tudi odličnih imen smo navedli v čast župiiiji sv. Vidu liu Dolenjskem, pa tudi v čast že duvno blagopokojnini odličnim vzgojiteljem v cerkveni šoli, izmed katerih naj omenim ie župnika Matiju Kulavlcu, odličnega ekonoma ln sadjarja, beneficijata Janeza Stritarja, strica pisalelia in pesnika istega imena, ter Zglednega nudučitelja in mnogoletnega županu Andreja Turku, moža redkih lastnosti, katerega uavajujo tudi Šukljovi spomini med znamenitimi pedagogi in ki je radi nezgodo umrl v častitljivi starosti 95 let leta 1903 v Št. Vidu.
Prednje vrste gotovo niso popolne, brez dvoma je izpadlo še marsikatero line, če so živi, pa naj se oglasijo, radi jih bomo sprejeli med svoje.
Vsaj je mnogo, mnogo rojakov iz tukajšnjo župnije v daljni tujini, posebno v Ameriki, ki delujejo v različnih poklicih ter si brez dvoma vsi .žele še enkrat slišati oni veliki zvon domače farne cerkve, katerega je ugrabila podivjana vojna furija in ki je tako slovesno in v dušo segajoče pel iz visokih liu prav posebno ob svetih praznikih in veselih dogodkih 111 plakal pri žalostnih prilikah lepe fare.	Ц. T.
Radio
Islamska postaja.
V	Meki se bavijo z mislijo, postaviti tam postajo, ki naj bi pozivala muslimane k molitvi i t središča islamstva.
Z.,.iimiv banket.
Eden najbolj zanimivih banketov je bil brez dvoma banket, ki ga je priredila družba Heinz svojim 11.000 uslužbencem, ki se nahajajo po različnih delih sveta. Banket se je vršil ob isti uri, istočasno, 7. istim jedilnim listom, z isto godbo in nagovori. Predsednik Hoover je bil tudi ined govorniki. V Ameriki se je vršil banket v Pittsburgu, ostali so se vršili v Londonu, Manchestru, Liver-poolu, Bristolu, Leedu, Hulli, Birtningliamu, Edin-burgu in Qlasgowu, nadalje v Kanadi, Avstraliji, Franciji, Nemčiji, Španiji in Belgiji. Govore je je prenašala kratkovalovna postaja v Pittsburgv na valu 48 m in 25.4 m.
Toulouse močnejši.
Koncem preteklega leta je radio Toulouse povečal oddajno energijo na 15 KW.
Dvig števila naročnikov v Italiji.
Število radio naročnikov je narastlo v Italijt v zadnjem poldrugem letu za 219%. Stanie konceir I novembra 1930 izkazuje številko 137. 100.
Postaja Miihlacker.
15 dni po otvoritvi radio postaje Strasburg so otvorili Nemci nedaleč od francoske meje po* stajo Miihlacker. Smo pač v dobi, ko se vrši borba za povečanje energije in za ra/širenje območja kulturnega vpliva raznih narodnosti. Nova posta;a nadkriljuje postajo Kônigswusterhausen tako po oddajni jakosti, kakor tudi razširjenem sluštieut območju. Zgradila jo je tvrdka Telefunken in se nahaja med Stuttgartom in Karlsruhe. Oddaina energija znaša 75 KW, valovna dolžina pa 360.1. Anteni sta napeti med dvema lesenima stolpoma v višini 100 tn. Postaia je po kablu zvezana s Stuttgartom in Karlsruhe.
V	Berlinu poslušajo lahko postajo kar z detektorji. Oddajne naprave vsebujejo 12 orjaških elektronk s 60 KW. Pred silno vročino, ki jo elektronke razvijajo, so jih morali zavarovati 3 svojevrstno hladilno napravo.
Programi Radio-Llubllana t
Sreda, 21. jan.: 12.15 Plošče (solospevi, dunajska glasi)«) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Radio orkester — 18.ЗО Ing. dr. Mlrosl. Kasal: Razvoj žele/obe-ionskih stavb od Moniera do danes — 19.00 Dr. Nikola Preobraženskv: Ruščina — 19.30 Lite-rurua ura (France Vodnik: Knjig« v preteklem letu) — 20.00 Dr. Stanislav Vurnik: Slovenska narodna pesem in njen slog — 20.00 Radio orkester 22-00 Napoved časa in poročila.
Četrtek, 22. januarja:
12.15 Pločše (slovenska in plesna glaba) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Otroška ura, Manca Komanova — 18.00 Plošče — 18.30 Drago Ulaga: Gimuastične vaje — 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina — 19.30 Prenos iz Brna: >Morana«, opera (Gotovac) — 22.0(1 Časovna napoved in poročila — 22.15 Radio orkester.
Dragi programi »
Četrtek, 22. januarja
Belgrad: 11.25 Plošče — 12.45 Radio orkester
—	15.30 Otroška ura — 16.00 Opera Boheme* 11a ploščah — 18.00 Lahka glasba — 19.30 Prenos iz Rrna — 22.35 Večerni koncert R. orkestra. — Zagreb: 12.30 Plošče — 17 00 Koncert ruskih ba-lalaik —19.30 Brno: opera — 23.40 Lahka glasba Budapest: 12.05 Radio kvartet — 17.45 Petje in piano — 19.30 Prenos opere. — Dunaj: 12.0(1 Opoldanski koncert — 19,35 Klavir — 20.00 Pesmi
—	22.10 Večerni koncert. — MIlan, Torino: 12.15 Pestra glasba — 10.35 Otroški kotiček — 17.00 Plišče 19.30 Pestra glasba — 20.30 Simfonični konc.
—	22.30 Komedija. — Praga: 19.30 Morana , onera v 3 dejanjih J. Gotovac (Brno) — 22.20 Orgle. — Langenberg: 17.30 Popold. konc. — 19.45 Operetna gl. — 20.30 Slušna igra. — Rini: 12.45 Lahka glasba 17.00 Komorna glasba — 20.40 Komedija — 21.00 vokalni in instrumentalni koncert. — Kaloviçe: 12.35 Mladinski koncert. 10.II) Plošče. 17.45 Koncert. 20.30 Lahka glasba 22,15 Koncert. — Miihlacker: 16.30 Radio oikester. 19.15 Vesel večer. 21.00 Klavir. 22.00 Koncert. — London: 14.00 Radio orkester. 17.15 Plesna glasba. 19.30 Simfonični koncert 21.35 Kvintet. 22.30 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 12.30 Praga. 16,30 Praga. 18.35 Kabaret. 19.20 Morava , opera (Brno). 22.20 Praga. — Leipzig: 16.30 Koncert.
v 21.15 Koncert (R. Schuinaan). 23.00 Plesna glasba.
Aieuisko mesto Оаласа, ki ga je zadnji potres popolnoma porušit.
Človek z morskimi psi
Ameriški krotilec živali Ch. F. Adams pripoveduje: Pred 52 leti sem kot prvi začel dresiratii morske pse in delam z njimi še danes, ko sem star 72 let. Morski psi so zelo inteligentni, manjka jim edino — govor. Kot deček sem bil dostikrat z ribiškim brodovjem ob alaški obali ter sent imel dovolj prilike opazovati te živali v svobodi. Predvsem sem občudoval njihovo mirno Ln složno čud. njihove skupne igre in pa brzino, s katero so se gibale v vodi ter lahkoto, s katero so si pomagale uaprej tudi na kopnem. Ko se mi je po mnogih letih ponudila prilika, sem skle-
ob normalnih razmerah jim zadostuje komaj polovica te 1-nličine.
Morski so rojeni glumafii in žonglerji. Kar sami ob seibd so se navadili igrati z žogo in čez teden dni jih je igra tako zajemala, da so se hoteli kar naprej žogati. Slednjič sem jih naučil, da so izvajali svoje umetnije na bobnih, tamburinib, ksilofonih, harmonikah, rogovih itd. Tako sem imel skupaj svoj »glasbeni orkester« in sent potoval z njim križem sveta tridesei let. Povsodi sem žel s svojimi merskimi psi največje uspehe, ljudje so biil navdušeni in krotilci živali so začeli i moj zgled posnemati.
V svoji četi sem imel celih 34 let mor skega leva samca — Gluta. ki je tehlal 500 funtov. Uiel sem ga, ko je bil dve leti star, ob oregnnski obali, a pred par leti sem ga pokopal v Newyorku, in bilo mi je pri srcu tako. kakor bi bil umrl član moje družine. Težko boni še kdaj našel morskega leva, kakor je bil Glut. Glut je znal vse. samo govoriti ne. Znal je do deset šteti in na vsako številko odgovoriti s tem, da se je s svojim ogromnim telesom prevalil preko nje. Tudi nd nikoli pozabil po jedi očistiti si zob z nohtovi svojih prednjih krempljev. Zadnjih šesl let svojega življenja je bil Glut slep. Morski levi v poznejših letih pogosto oslepe. To pa Gluta pri nastopih ni prav nič oviralo, in bilo bi kruto, če bi ga bil iz' ljučil od predstav in ločil od občinstva, na katerega se je bil navadil.
Francoski general Bara lier, ki mu je Francija poverila nalogo, da nadzoruje Nemčijo glede oboroževanja.
nil s kapitanom nekega ribiškega parnika pogodbo, da odplujemo lovit morske pse za dre-suro. Kapitan je imel 1200 čevljev globoke mreže, s katerimi je dotlej lovil jesetre, in ravno te mreže so bile primerne za lovljenje morskih psov. Žal sem pri tem prvem poizkusu dobil le sedem živih psov, ostali so utonili. Takrat še nisem vedel, da more morski pes ostati pod vodo največ 20 minut, mor-aki lev pa celo samo 10 minut. Tako smo mreže prepozno potegnili iz vode.
Sedmorico živih psov se m spravil v Newyork; a kmalu bi mi bili vsi poginili, ker 60 proti jetništvu štrajkali s strada ti, eni. Osem tednov so trdovratno odklanjali vsako brano, celo najljubšo slaščico — losose in lokarde. Živeli so zgolj od maščobnib rezerv v lastnem telesu. Nekega dne pa so začeli žreti in so 'vižrli po 150 do 180 funtov rib na dan;
20 čevljev in 1500 funtov težka. Niso jih mogli ne ujeti ne ustreliti ter so bili prisiljeni, kopališče zapreti. Slednjič me je naprosil moj gledališki ravnatelj Fuller, naj spustim proti volkovoma svojega leva Butta. Butt tehta ca. 140 funtov, in vrhu lega je bil tedaj že dvanajst let v ujetništvu. Vendar sem privolil.
Morski roparici se izprva za Butta nista niti zmenili. Tembolj pa se je ta zanimal za-nji. Ko je zasnoval svoj napadalni načrt, je sovražniku napovedal vojno. Boj s prvim volkom se je vršil na dnu pod lesenim mostom, tako da ga ni bilo mogoče opazovati. Držal sem liro v roki. Predno je potekla minuta, je priplavalo na površje raztrgano truplo morskega volka.
Boj z drugim volkom se je vršil sredi kopališča, tako da smo ga mogli natančno
Sani na jadro za sankanje po ledu. Tovrstne tekme se vrše vsako leto pri Àngerburgu v Vzhodni Prusiji.
opazovati. Bila je najgrozovitejša in najhitrejša smrtna borba, ki sem jo kdaj videl. Volk je prestrašeno švigal po vodi sem in tja. Butt se je pa vztrajno držal na sredini roparjevega trupa, in z brzino, ki se ne da popisati, trgal iz njegovega trebuha in hrbta velike kose n esa. Človek skoraj ni mogel slediti bliskovitim gibom leva v peneči se vodi. Grozotna sli! a neizprosne borbe med morskimi velikani! Kri je pordečila vodo. Predno je imel volk čas pomeriti se z levom, je bil že mrlev. Boj je trajal natančno 45 sekund.
Brezposelni v Londonu prenočujejo pred palačo Buckiugliam.
Katedrala v uiehiski prestolici.
Glut je ubogal samo mene in nič ni bolj sovražil nego — ženske. Nikoli ga nisem smel spustiti v stekleno omaro, če se je mutila v njem moja pon očnica, čedna mlada lama. s svojimi morskimi levi. Neki večer sem pomotoma odprl njegovo kletko, ko se je nahnjala moja pomočnica s svojimi štirimi morskimi levinjami pri nastopu v vodnem bazenu. Glut je kakor blisk šinil iz kletke in [»o stopnicah, ki so vodile v bazen. Komaj sem imel čas opozoriti plavalko na nevarnost, ko se je Glut že pognal v vodo. Plavalka je hotela na nasprotni strani stopiti iz bazena, a Glut je bil hitrejši. Nedvomno bi jo bil s svojimi ostrimi zobmi raztrgal na drohne kose, če ne bi bile njene levinje v zadnjem trenotku opazile nevarnosti, ki je pretila njihovi gospodarici, in se vrgle n:ed Gluta in njo.
Naj 'lobnejši morski lev moje čete se imenuje »Butt«. Dobil sem ga pred dvaisetiml leti eno leto starega. Z leti je postajal čim dalje budobnejši. Toda ni bil samo hudoben, marveč tudi neverjetno pogumen. To je kralj morij. Dasi so njegove čeljusti v primeri z onimi morskega volka, njegovega zakletega sovražnika, zelo uborne vendar odtehta njegova izredna hitrost in njegova hrabrost to pomanjkljivost v obilni meri.
Po zanesljivih podatkih je premerila čreda morskih levov progo od Beringove ožine do kalifornijske obali, torej 1780 ameriških milj, v 21 urah. Preplavala je torej povprečno po 83 milj na uro. katere brzine nobena druga žival ne doseže, tudi ptice ne.
L. 1922. sta udrla v sydneysko kopališče i dva ogromna morska volkla, dolga skoraj po
Os eparfeni s'eparsi
Zadnjič je objavil neki londonski dnevnik tak-le oglas: »Zlata moška ura, švicarski izdelek, precizijski ustroj, se je našla. Dobiti jo je proti povrnitvi oglasnih stn.škov pri Johnu Riderju, Greenwich. Lcmgstreet.« Uspeh tega oglasa je bil presenetljiv. Na vse rano se je i že oglasil neki gospod častitljive zunanjosti in povedal, da je izgubil dragocen časonter, družinski spomin. Najditelj mu je pokazal uro in gospod jo je spoznal za svojo, plačal oglasne stroške in z uro odšel. Takoj za njim se je oglasil drugi tn tretji in tako dalje — in vsak je v uri spoznal svojo lastnino, plačal odškodnino za oglas in dobil uro. Nič manj nego 24 ur je oddal najditelj — in imel pri tem še lep dobiček Mož ni bil našel nikake zlate ure, marveč je kupil lepo zalogo ur iz tombaka — po 5 šilingov komad. Za oglas je zahteval od vsakega »lastnika« namišljene zlate ure znatno več. Navihanec je pri tem vedel, da bo varen tudi pred oblastmi, ker se ga nihče izmed opeharjenih sleparjev ne bi upal ovaditi.
Komunistične želje
Glasilo komunistične mladinske zveze »Komsomolskaja Pravda« je te dni objavila članek: »Svet 1942. leta.« Članek podaja sliko, kako bo — po komunističnih domišljijah in željah seveda — čez deset let na svetu. V teku teh lel bo prolétariat zavladal po mnogih evropskih državah. Nove sovjetske republike se bodo pridružile sestavu SSSR. V Ameriki se bo kapitalizem še držal, a revolucija bo tudi tam že na pragu.
Kulturni obzornik
Pregljev „Plebanus Joannes" v češkem prevodu
V	založbi R. Prombergerja v Olumucu je pravkar izšel češki prevod znamenitega zgodovinskega romana Ivana Preglja »Plebanus Joannes«, ki ga je oskrbel znani ljubitelj slovenskega slovstva, Bohuš Vybiral.
Nii dvoma, da bo to reprezentativno naše slovstveno delo v tako vestnem in lepem prevodu, kakršen je Vybiralov, našlo med češkimi ljubitelji knjig mnogo prijateljev in občudovalcev. Posebno jMi pozdravijamo prevajalčev kratek opis avtorja romana, Ivana Preglja, ki je natisnjen na zadnjih straneh knjige. Jasno in ločno je karakle-riairan pisatelj v svojem sedanjem položaju v slovenskem slovstvu, nakazane so literarne prilike, iz katerih je izšel, iznesena je svojkost njegovega umetniškega ustvarjanja in navedena so vsa njegova glavna dela.
Naše slovstvo, ki je po Cankarjevi smrti imelo v Čehih le še redke prevode (med temi gre morda največja važnost Finžgarjevemu romanu >Pod svobodnim solncem«, ki jo pred nekaj časoim izšel), se z imenom Ivana Preglja zopet dostojno in pojnozvočno uveljavlja pri bratskem narodu. Želimo, da bi temu sledili še mnogi prevodil
Dr. Ivo Cesnik : Pogodba
Kmečka komedija s petjem v 3 dejanjih
(1930, Založila Stavbena zadruga "Prosvetni dom« v Novem Mestu.)
Nekdaj zelo plodoviti pisatelj dr. Ivo Cesnik, ki ga imajo zlasti Mohorjani še v lepem spominu, je po vojni skoraj popolnoma utihnil. Bog vedi zakaj — marsikatero obetajoče ime se je nenadoma izgubilo — naj spomnim le na Majcena in Velikonjo — in gre njih delo že skoraj v pozabo, kar je velika škoda. Ako se je Cesnik zdaj spet oglasil — pravkar je izšla na novo njegova kmečka komedija »Pogodba« — ne morem prav verjeti, da pomeni že to dejstvo samo Cesnikovo vstajenje v našem slovstvu, da se je morda njegova pisateljska žilica zopet napela in da ga smemo z veseljem pozdraviti, polnega načrtov in osnutkov, kakor bi si ga želeli. Zdi se mi vse prej, da je bil povod izdaje »Pogodbe« rajši povsem zunanji, da je hotel dr. Cesnik seči stavbni zadrugi »Prosvetni dom« pod pazduho, kar je sicer plemenito in lepo dejanje, pa vendar ne baš tisto, ki ga pričakuje ljudstvo od pisatelja, ki si je že napravil svojo pot, potem pa stopil na stran.
A to premišljevanje prav za prav ne sodi •sem. Ogledati si moramo kmečko komedijo »Pogodba« in ziniti o nji, dasi si morda natihem še dalje mislimo, da bi bilo dobro, ko bi ta prilika dala pisatelju pobudo, da zopet' zastavi svoje izkušeno in medtem v življenju gotovo dozorelo pero za tehtno in novo delo.
Prvo dejanje sem čital z velikim užitkom, ne morda zato, ker bi bilo novo in izvirno duhovito, kar Cesnik podaja v Ajem; marveč sem povsem jasno videl pred seboj pristno, v neštetih podeželskih odrih stereotipno zasidrano — kos naše kmečke duše postalo — slovensko kmečko »com-medio deli' arte«. Figure so pristne: lepo dekle — Colombina — melanholično zaljubljeni fant — Ar-lecchino — komični snubec — Bertoldo — godçc Gaber — buffo — oče stiskač, mati dobričina iid. Zanjka, ki obeta veselo razvozlanje, zastavljena kakor se že po značaju nastopajočih oseb sama od sebe suče — vse v vsem lepa tradicionalna kmečka komedija v zasnutku.
Bil sem je vesel zaradi tipičnosti, ki ima v sebi zdravo jedro in — domačnost.
A jojmene — že drugo dejanje je padec. Na široko razpleteno dejanje se izgubi brez vsakega nadaljnjega zapletljaja v podrobno prikazovanje izvršitve nameravane šale, ki bi z enim, dvema stavkoma bila pojasnjena in je gledavcu tudi že več kol jasna že v začetku drugega dejanja.
Zadnje dejanje pa pade docela iz okvira. Pred sodnijo in na podlagi resnega paragrafa — niti sence kakega humorističnega ali satiričnega pretiravanja — se vsa šala prežvekuje in izgubi še tisto trohico duhovitosti, ki je bila v kal prvega dejanja položena.
Ne, »Pogodba« je po vsem enodejanka — in kot taka bi utegnila postati ena najprivlačnejših naših kmečkih komedij. Kam pa naj denemo ves dolgi rep drugega in tretjega dejanja, ki prvemu zdravo glavo požira?
V	pomanjkanju kmečkih iger bodo pa podeželski odri kljub temu nedostaku radi segali po »Pogodbi« in gotovo je, da bo pri l olikor toliko spretni režiji že v sedanii obliki imela uspeh.
Nikakor pa ne bi škodilo, če bi dr. Cesnik vzel stvar še enkrat v roke in nanravil gracijozno enodejanko, ki bi tudi njegovemu imenu delala tisto čast, kot jo zasluži.	s. š.
Otrok. V prihodnjih dneh izide II. zveizek kanonika Volca vzgojne knjižice »Otrok«. Kakor je I. zv. snrejeln kritika z vseobčo pohvalo, tako l>o zadovoljil tudi II. zvezek vse prijatelje in vzgojitelje n.-iše mladine. Poljudno in praktično, v fini obliki in gladki besedi, ki smo je vajeni pri vseli spisih Volčeviih, oibravnavu ta knjižica na (Mike vzgojiteljev (očetov, mater, očmov in mačeh, bratov in sester, starih v družini...) pri vzgojnem poslu, pa tudi hibe in strasti, ki se prej ali slej več ali manj pokažejo na vsakem otroku (trma in ne ubogljivost, gizdavost, pohlepnost in tatinstvo. novoščl jivost, lažnjivost. jezo. počutnost itd.). Tudi o otrokovi osebnosti glede nn spol, starost in tempor tient ima knjižica važno poglavje. Priporočamo to dragoceno delo zlasti naši duhovščini v dušnem pastirstvii, do jo pridno rabi pri pou.ku za matere — nemška literatura ne nudi nič tako praktičnega — za pouk ženinov in nevest, učiteljem — vzgojiteljem za uporabo pri rodbinskih večerih, pa tudi vsem staršem, da se poliče, kaj je pri njih v/jgajo.nju še izboljšati in kako, da jim bodo vzrastli oiroci v čast in veselje. V knjigarni Ničman boslu v krotkem oba zvezku tega dela v lični vezavi na razpolago: zanesljiva vodnika na najvažnejšem torišču družinskega življenja. Na čelo teh preko ristnih knjižic bi napisali Slomškove besede: »Bog nas varuj troje nesreče: skopih sturišev. k îte-rim se denar iK)lj smili kakor otrok, znnikarnih staršev, kateri nimajo za otroke nobene prave skrbi in divjake izrodijo. Boç nas varuj slabo iizrejenih otrok, oni so največja nesreča.«
Pri (troiinu v prsim
Vam da olatšanjp in o?dravlienje domača kura s Pisiyansk m b'alnim ohklailkom »Gamii Komi>rcsa«.
Di bi se v vsaki lekarni in drocerlji Skladišče: DROOIRIJA GRI00R1C. LJUBLJANA Prešernova ulica 5.