gospodarske, obertnijske in národsk
Iïhajaj o ve ako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr.
V Ljubljani v sredo 23. januarija 1856.
Kdaj je živina gojzdom naj bolj škodljiva,
in kteremu lesovju?
Škodo delà živina v gojzdih (šumah) , ker objeda in
odjeda mladje ali da mlade klice poteptá, po sterminah pa tudi perst ruši.
Koza objeda in odjeda naj raje mladje, berstje in listje
Pripomočki zoper dragino
(Dalje.)
Rodovitvost zemlje pomnožuje obila, bogata perst
Naj od tega kaj po vemo svojim bravcem.
Kdor koli se je oziral po gojzdih, je imel priložnosti
dovelj zap-aaiti, da v gojzdih, kjer se še nikoli les sekal
9
9
ni, pa tudi v tacih
9
ktere oskerbuje umen
gospodar, se
na
zato je mlađemu zarodu tako škodljiva; za njo pa so konji haja plast černe perští, v kteri ne raste le samo les prav
naj bolj
škodljivi, kcr
ogrizujejo tudi že vecje drevesica. V
v ^■HHHHH	■ 9	■P^PBHHHB	HP	Wm^M
čversto in veselo, temuč tudi mnogo drugo rastlinje. Pojmo na Pohor, na Nanos in druge planine
in vidili bomo kako
nizkih gojzdih so ovce bolj škodljive kot goveja živina,
y	^r
zato naj se, ce je le potreba velika, ovce se le potem pu- lepo zelje ondi pridelujejo brez gnoja! Ta černa rodovitna
šajo v gojzd, kadar je lesovje že njih gobcu odrastlo. Pre- perst se je kadaj, ko se je malo lesa in stelje potřebovalo
prav na debelo delala; ako je sedaj tolikšne ne vidimo
v • v
s ici res tudi niso brez škode, ker rijejo po zemlji in spod
y
y
rivajo marsiktero mladje pa tudi drevesno seme zobljejo; pa nam pač ne bo treba dolgo uganovati: zakaj ne. Deževje
vendar brez vse koristi tudi niso, ker rahljajo zemljo
9
da
seme lože kalí, zraven tega pa tudi poberajo gojzdom skod
je splavilo perst z gorá in jo naneslo v doline, kjer je ta nanós naj sedaj rodovitniša zemlja.
9
ljive merčese. Ko je gojzd ze gobcu živine odrastel, to je da živina ne more berstja in perja več doseći, ni živina več
Ako slujete ogerska in marska kot naj rodovitniši de-, — ako Ogersko še današnji dan gnoj i trud in pot kmetovavcov sosednih dežel, je vzrok temu le lega teh koza ni zadovoljna ž njo; ona vendar naj raje sega po blagoslovljenih dežel. Ogersko in Marsko ste tište velike listji in objeda celó skorjo starejega drevja. fT^r	Lamor so z okoljnih gorá in planin hudourniki
veda z ovcami vred pasejo, terpí gojzd še večjo škodo ka- nanesli rodovitne perští na kupe.
želi
tako
škodljiva, zlasti
če med drevjem raste dobra trava; le
kor takrat, kadar se le same goveda ali same ovce pasejo, ker goveja živina le redko tam kaj objeda, >kjer so se ovce
Pa ne le nekdaj je tako bilo. Tudi dan današnji gle
damo
roke križem deržeč
kako plohe spirajo naše
pasle ali pa le okoli hodile. Sploh naj bi se zapomnilo to njive in nograde in jim jemljejo neprecenljivo bogastvo. prav dobro, da naj se živina nikoli na enem kraji dolgo Europi edino le kmete vsaksonskem
ne pase, ker gojzdna pasa nikoli brez škode ni.
I	■■ v
Altenburgu vidimo, kako
pridno napravljajo jarke in
grabne, v ktere
vjemajo mlako,
Hojevje terpí naj več škode spomladi mesca maj- ktera iz gorá dere, in kako lepo s to vlovljeno mlakužo
rodovitijo svoje polja.
To pa še ni vse. Med kamnjem in živaljo je še neka
Ta
nika, kadar se mlado berstje prikaže; kadar je to že bolj
olesenélo, takega terjega mladja ne objeda živina tako rada
y
y
ravno taka je tudi z listnatim drevjem; kadar je to bolj terdo, se ga ne loti tako rada, kakor mehkega spomladi;
V .
ker kamen ji ni živež.
sploh sega živina po mokrem in rosném listji raje kakor po suhem.
v gojzd, kadar mu je naj manj škodljiva
Ce se tedaj v takem času živina goni
za
stvar vmes, ktera redi zivmo,
sredna stvar je rast li na, ktera živi od persti, od ktere pa potem živí žival. Kdor tedaj skerbí za rastlinstvo, skerbi za živalstvo in po tem spet za rastlinstvo. Zato so tisti gospo darji naj umniši gospodarji, kterim so čeva naše domaće
»	"j u ^ n U u u 1 111 u j 1/ il « J III w II J (3 n. u u i j i v	ju a- ——J ----J ——----- o---j—---j - 7 ---—---- ~ ~ v w ■ "	v
more gojzdna paša gospodarju za kratek čas živine naj bolja gnojna fabrika, kteri gnoj pridno na
~	w _ _ -	_	—	_ _	_	1	•	•	li	• V * •	1	V t	1 i
mu
v veliko pripomoć biti, kadar manjkuje.
So pa nektere drevesa, od kterih je znano , da jih živina kaj rada objeda, memo druzih, kterih se le v naj večji lakoti loti. Treba da gospodar to vé.
klaje pri- berajo in spravljajo,
kteri živino namesto na pasi v hlevu
redijo, rajo gnoj,
kteri imajo ceste razdeljene na dele, iz kterih pobe-
kteri povsod le gledajo, kje bi ga kaj vlovili
Kako narobe svet je pa v tem marsiktero gospodarstvo
r
Čez kteri les gré živina naj raje?
v
Cez jelko
9
jesen, jagnjed, brest,
1 es ko, lip 0
9
hrast in javor
Kterih se pa loti le v naj vecji potrebi? breze, smreke, bora in mecesna.
Jelš e
9
Kako necimerno se tù in tam ravna z živinskim gnojem ; koliko tega naj boljega cveta steče po ulicah in se ga po gubi v nič, — koliko ga gré v zgubo, ker ga dež spira ali sonce sožiga! Vsega tega pa ne vidimo in nočemo viditi! Zlo enaki so taki gospodarji takim, kteri fanta lové
Če je tedaj v mlađem gojzdu med obilnim drugim le- kake dve jabelki
in pretepajo, če jim je splezal na jablano in jim pobasal
cele koše pa jih daj o dobro
som, kterega se rada ne dotakne, le malo tacega je po volji, se vé da gorjé potem temu!
9
ki ji
voljno gosencam pozobati!
Smešno je pri vsi potrati, ktero uganjamo z domaćim
Iz vsega tega, kar smo tù po gotovih skušnjah razlo
kako veliko je za o b va rovan je m la
žili, je pač očitno
ako vidimo in slisimo, kako ravno tisti, ki dajo
po novih
iti, hrepené
y
de ga z ar 0 da na tem ležeče, v kterem času se živina spuša v gojzd, in da spomlad je naj nevarniši čas za to, in da takrat delà naj večjo škodo.	Allg. L. u. F. Z.
gnojem,
na cente naj bolje gnojnice v zgubo umetno napravljenih mešancah, ktere naj bi jim namesto-vale naj bolji domaći pridelk. Taki želé iz snega sladkor ali moko delati!
Spoštujemo kmetijsko vednost, ktera nas povzdi guje na višjo stopnjo znanstva, pa ne prezrimo tudi nikdar proste domace skušnje, ktera tako umevno k nam
govori, kaj nam je storiti, da pomnožimo, kar imamo, in se obvarujemo, saj kolikor je moc, tistih nadlog, s kterimi žu-gate dragina in lakota. (Dalje sledi.)
Starozgodovinski pomenki.
Kje je stal stari Santicum ?
Ko sem prebiral zemljopisni sostavek od krajnske dežele v poslednjem lctnem sporočilu realne ljubljanske šole, izdanem po gospodu vodju M. Peternelu, se mi nagloma vsili misel : Ceš , tukaj bo morebiti se našel še dokaz za stari Santicum, daje stal na Krajnskem. Kdor namrec nekoliko zna staro zgodovino naše dežele krajnske, tudi vé, da Schonleben in Linhart sta Santicum rimskega casa iskala v Kranj i; povedano pa je že tudi bilo, da koroški zgodo-vinoslovci Santicum vlečejo v bližnjico beljaško. Pa doslej še nihče ni pristavljal gotovih dokazov zastran svoje misli od starega Santika, razun da je navedal potopiš Antoninov, kjer je cesta iz Akvileje v Virunum, pri Gospejsveti poleg Celovca, tako zapisana: Aquileja XXX. m. p. Via bel-loio XXIV., Larice XXVII., Santico XXX., Viruno. S to versto nekdanjih postaj se sicer uteguje tako lahko za Sočo čez Bovec in Beljak, kakor čez Cerniverh, Loko in Kranj priti na kraj nekdanjega Viruna. Vendar tiste, kteri Santikum stavijo proti Beljaku, bi znal kdo vprašati: čemu da bi bila na ravno tišti cesti druga versta postaj pri Antonínu, in druga v Peutiiigerjevi tabli, ktera šteje kraje ad Silanos, Tasinemetum, Saloca? Sicer je gosp. Terstenjak mesto Santicum razlagal po slovenski koreniki san, Lindwurm; pa sedanji kraj Lind blizo Beljaka se po slovensko zove Lipa, kakor piše gosp. Kozler. Toraj tudi omenjeni dokaz ni veljaven. Kaj tedaj bi se dalo bolj-ših dokazov za lego starega Santika napeljati?
Meni se zdí, da zaznamki starega zemljopisca Ptole-
meja zmiraj še nekaj veljajo, kadar 011 piše: to mesto stoji pod to stopnjo daljave in pod to stopnjo širjave. Gotovo ima to več dokazavne močí v sebi, kakor pa beseda sedanjih pisateljev, kteri pravijo: to mesto je blezo tukaj stalo, uno pa morebiti tamkaj. Res da zemlja ne-kdanji čas ni bila trigonometriško premerjena, kakor sedanje dní, pa nekakošne mere in stevilike so znali že tudi Rimljani. Ptolemaj tedaj stavi mesto Santikum pod 36° daljave in 45° 30' širjave, Emono pa pod 36° in 45° 20', in Virunum pod 36° 40' in 45° 45'; po takem kraj Santicum ni bil deleč od Ljubljane, pa proti severju lezec, kar prav za prav kaže na sedanji Kranj. Drug dokaz za tako lego mesta Santika se ponuja v omenjenem letnem sporočilu realne šole, kjer gosp. Peternel popisuje na strani 13. nekdanjo tovorno pot iz Goriškega proti Gorenskemu in dolejnjemu Korotanu. On tamkaj piše, da tista pot je kdaj bila nar krajši in boljsi čez juliške planine, in je hodila za Sočo do Kanala, potem za Idrico blizo Cirkne, od ondod čez višine na Staro Oslico in doli na Trebijo , dalje pa za Poljanšico do Loke, odtod pa na Kranj , in čez Ljubelj ali čez Kokro na Ko-roško ; in še se sied te stare tovorne poti po gojzdih zna po dva sežnja na široko. Dasiravno gosp. Peternelova beseda bolj velja za poslednji čas, preden so bile sedanje vozne ceste narejene, se mora vendar od druge strani pom-niti, da prejšnje tovorne poti so se nar raji tistih krajev deržale , po kterih se je že v nar starjih časih hodilo ali tovorilo.
Da pa kraji, po kterih je hodila omenjena tovorna pot, v rimskem času niso bili neznani, pričaj o marsiktere v tej meri najdene starine, na primero, pri Cerkni so našli rimske dnarje, pri Loki kamen z napisom in zraven še starih de-narjev, pri Kranji rimsk napis na kamnu in rimske dnarje, verh Ljubelja pri sv. Leonardu ravno tako, v Kokri pa rimskih dnarjev. Od tega pričaj0 Schonleben (Apparat, str. 221), Valvasor (bukve II. str. 258), in naznanila Ijubljanskega zgodovinskega družtva. Mnogoteri taki spominki so
že sicer zgubljeni, drugi so še morebiti semtertje pod zem-
ljo, drugi pa so pozabíjeni, ker jih nihče ne oznani. Ako sodimo po unih znanih spominkih, bi bil rimski kraj Bel-lojum stal pri Kanalu ali Vučah, Larix pri Cerkni, in Santicum pri Kranji. S temi kraji se tudi snida število rimskih milj, ako jih primerjamo s sedanjo daljavo imenovanih krajev. Znano je namreč, da 5 rimskih milj daje 1 sedanjo zemljopisno; tedaj XXX. r. m. ali 6. z. m. kaže blizo Kanala, XXIV r. 111. ali 5 z. m. na Cerkno , XXVH r. m. ali 5 V2 z. 111. na Kranj, in spet XXX r. m. ali 6 z. m. unstran Celovca (saj poštna mera pri pismih se med poslednjima krajema tako določuje).
Tako bi utegnila biti kranjskemu mestu čast rešena, da je bilo že nekdaj rimska postaja. Da je bilo to mesto v srednjem veku nekaj časa sedež kranjskih mejnih knezov (Markgrafen der Chreinamark) terdijo zgodovinarji ; vendar je nakako žalostilo, da do slej niso stare pisma (Urkunden) znane, ktere bi za to reč bolj očitno pričevanje dajale. Iz poznejega časa, namreč iz 14. in 15. stoletja se sicer mnogo pisem hranuje v zbirkah Ijubljanskega muzeja in zgodovinskega družtva; morebiti se bodo sčasoma še starji listi našli. Nar starji pismo vem do slej od 1. 1226, v kterem je beseda od farne cerkve v Kranji in njenega duhovnika Petra; za čas, v kterem je bila ondi sedanja gotiška cerkev zidana, sem komaj zvedil po posebnem pismu do prijatla (gosp. Miroslava Hudovernika), kterega s tem očitno hvalim; poprejštije prošnje v „Novícah" in v „Danici44 mi niso nič pomagale. Zdaj tedaj vem povedati, da je bila gotiška cerkev v Kranji 1. 1491 postavljena.	Hicinger.
Zenitníne Slovencov na Krasu.
Spisal Franc Bunc.
Tudi mi Kraševci imamo pri ženitovanji svoje šege, ktere so našim sosedom Ipavcom zlo enake. Po mislih našili y?idí je edini čas ženitovanja ob sv. Martinu 111 o pusťtt. «	^^-
Ugodne priložnosti, da si išče in najde ženin nevesto, so naši kraški sejmi, kteri se začnejo na dan sv. Jurja in terpé do zahvalne nedelje. Ob teh sej mih se opravlja služba božja, in bližnja in daljna žlahta obiskuje svoje ljudí, pri-jatle itd.; shaja se pa posebno tudi mladina in se tukaj soznanja.
Ko sta fant in deklina svoje serčne zadeve med sabo poravnala, poišejo stariši 11a prošnjo fanta kakega prijatla svoje bližnje žlahte ali kakega druzega za to opravilo pri-pravnega moža, kterega zovejo „snubac". Snubač se napravi k starišem izbrane neveste in jim pové, zakaj je přišel, in kdo ga je poslal. Je starišem neveste ponudba všeč, se podasta oče in mati neveste, pa še kakošen naj bližnji žlahtnik k noviců (ženinu) „11a razgled". Pri kozarcu vina in spodobni južni odločijo dan „za komplavat" ali „za gli-hengo". Ko dan „glihenge" napoči, se podajo fant, oče njegov in nar bolji prijatel bližnje žlahte, kar se navadno enmalo pred nočjo zgodi v hišo neveste. Pri večerji, ktera se s štruklji konca, se pogovarjajo: koliko bo oče fantu premoženja pripisal, koliko bode nevesta dote imela, kakošno balo bo v hišo přinesla, in večkrat tudi „dan lebenge" ali
poroke odločijo.
Malo dní pred poroko gré nevesta po bližnjih soseskah nabirati darov za „balo". Dan pred poroko pride novic z enim ali dvema tovaršema po nevestino balo z vozom, v kterega sta vola vprežena, ki sta s cvetlicami ovenčana. Pred obedom cenijo večkrat žensko opravo, ki jo misli za-ročnica seboj vzeti, od naj manjega do naj večjega, in ko vse skup v škrinjo zložijo , se usede mati neveste na škrinjo , in je ne dá iz mesta ganiti, dokler novic ne daruje križavca ali naj manj goldinarja. Pri odhodu bale podá novic šibo ali bič nevesti, da vola požene ; potem pa vozi „volár", ki dobi za to ruto in hleb belega kruha. Verh voza sedí pa brat neveste, kteri opleteno kokoš v rokah derži.
Kadar pride dan poroke, se začnejo svatje, mladi in
2î
stari praznično oblečeni, okoli devete ure shajati; vsak par, ljajo, daje kaj kamor je povabljen. Koj potem pričnejo zajterkovati; za
al hišne vrata so zapeřte. Tù se začne
hud prepir, starasina vodi eno in drugo k materi
dokler
uuiuux J V fv ' — --J I------- JL O ---V -----7 ------X y oi uiu^iuu v UU1 ^IIU III U1 U^U IV IU14LI/II ^ UUniUl
zajterk se postavi na mizo juha, meso, peršut itd. Ob pra-	na zadnje pritira novico. Ženinova mati jo vpraša: „Draga
vem času po zajterku se napravi novic s svojimi svatmi,	mi nevesta! kaj dobrega si nam přinesla?" „Mir božji!"
1 1___•	1 _ J__1 „	„^«»nř.SnnU nnillrnml! A	nn	nnin'/lnii /'fnlrA	___1 ' .	,	*-r '1 ■ ■	, .	i ,	V	.	i.
?
po
v
novico
(tako
kterim ta dan le „starasina" zaukazuje
nas ne ves ti) večidel brez godcov; le drug
kak mládenec s samokresom.
pravimo pri
in se
Bližajo se nevestinemu
domu, streljajo
in vriskaj o ne
prenehoma, ko so popred le poredkoma, zdaj ta zdaj uni, streljali in vriskali. Al — dvoriščine vrata najdejo zapeřte.
Starašina nevestni slišati tak hrup, skoči na dvorišče in
začne popraševati: kaj tako vriskanje, tako streljanje po- kak dnar. Dečko zovejo „pokol enčič". Nevesto pe
ljajo potem v čumnato, prihodnjo spavnico. Svatje se pa
veli nevesta. Velika mati, ktera že z vinom napoljeno majoliko v rokah derži, jo ponudi nevesti rekoč: „Dobro zdravlje!" Nevesta prime čutaro vina, pije in spustí noter
Svatje bi tudi radi iz te ma-mati ne dovoli, ker vé, da je tolar noter. Po-ji podajo iz rodbine kako možko dete, ki ga v naročje
belega kruha in
nar manj tolar ali goldinar.
jolike
tem
pili, al
vzame in poljubi, darovaje mu ruto, hleb
meni ?
Starašina novicov mu odgovori,
da so tico. ktera
ima posebno znamenje na glavi, ranili, in da se je v to koj vsedejo za mizo
hišo skrila, ter ga prosi
y
naj je iskati
y
gre.
Tù se vname
i
kjer je komu mesto , počnejo piti, in
pripovedujejo domaćim, kako so jih
pri nevestinih lepo do
hudo in oštro besedovanje in prepiranje, in koj starašina čakovali itd. Potem zaukaže starašina se k večerji vsesti. neveste za popotni list pobara, in kakošni da so ljudje. Navadne jedila so večidel pečenje in salata, štruklji, kuhani Starašina novicov poda list. Starašina nevestni, list pre- in pečeni, presenec itd. Sred obedi popevajo. Nazadnje
pa pritava kuharica z razbito posodo ter prosi, ker jo je po
bravši, jih pustí na dvorišče in gré v sobo stini svatje skriti.
kjer so neve
Nar popred kako staro babelo, kuharico,
al kako drugo ošemeno žensko pripelje in prasa m prasa: daruje.
nesreći pri kuhi razbila, za odškodnino. Vsak svat ji kaj
5
,je li ta?" Oni mu odgovorijo: „Tudi to vzamemo sicer
za ljubo in za dobro, pa prava
ta ni"
Potem ko je sta
rašina že vse razkazal, staro in mlado, lepo in gerdo, pokaze tudi tovaršico (družico). Ta je novici skorej podobna
l'o ti večerji in doveršenih molitvah se poslové in vsakdo gré na svoj dom.
ko se že zori
y
Starašina pa, reksi,
da
le da nevestnega znamenja nima.
ni, noče več iskati. toliko bolj ženinov starašina
V
i
je že vse preiskal, pa nič druzega našel Kolikor bolj.se uni ustavlja
prosi, in vsi svatje začno prositi, dokler terdovratnega moža
ne omečijo , da jim še enkrat, pa zadnjikrat iskati obljubi.
novico. „Ta je
vsi
O^led po svetu.
Kmetiški stan na Husovském
Spisal E. Dupré de St. Maure, prevodil J. Z
e.


Živel sem nekaj časa na grajšinah rusovskega pleme
nitnika, ki so bile sto verst deleč od Petrograda.
Z glavo kimaje gre in pripelje vendar prava! ta je prava! oče starašina! zdaj ste modri!"
zaženejo z enim glasom.
prinese hipoma
Dan po
Nevestni oče
veliki oce
u
mojem dohodu bila je nedelja. Potem ko smo v domaći
kapelici pri maši bili, smo se odpravili v bližnjo vas na
sprehod. Pot do tje je skozi lipo v drevored ob bregu neke
vode peljala. Pridši v vas, smo obiskali več stanovanj , ki žico svatov, jim po versti napivaje. V tem se tri družice so bile viditi prijetne in čedne, in kmetje so pozdravljali
prikaz ej o : perva vsakega ženinovega svaka za roko poljubi svojega gospoda s serčnim spoštovanjem. Njih odkritoserčni
imenovan
kozarec vina, pozdravlja
mno
rekoč: „dobro zdravlje!"
pušeljc, tretja nabira darove rekoč: „dajte kaj nevesti si kupi ruto.
druga daruje pisano ruto in obrazi niso kazali ne naj manjše
y
da
boječnosti, in vidilo
se jim
Je
sploh, da
so zadovoljni in srecni.
Dolgo pa vendar se ne smejo sta, ki ravno k poroki vabi.
muditi, ker je
Zene so bile v nedeljskih oblekah, in marsiktera izmed
ura enaj- njih je prav nališpana bila. „Vidite"
pravi gospod
V»/ ¥ ^
k meni
Po poroki se podajo ženin in nevesta in vsi svatje so nas
y
,moji kmetje ne kažejo ubožtva v opravi. Sicer
da smo
skupej v hiso nevestnih starisev, in koj potem starasini ve-lijo svatom h kosilu, odločivši vsakemu svatu njega sedež.
trinogi,
popisovali že mnogi nezanesljivi popotniki
y
ki svoje pravice po křivičném rabimo v ozemanje svojih podložnikov; pa veči del ti toživci niso ne samí tega V nevestini hiši so pervi sedeži za svate ženina. V tem opazovali ne s svojimi očmi vidili. Naše šege in navade se
se nosijo jedila na mízo. Navadne jedila so: juha (župa), ne dajo pozvedovati po velicih cestah ali pa samo v veli-
lezánji ali biguli, rajž, kuhana govedina in
y
kuretina, peršuti
u
kih mestih
y
pa vendar take tiskane obrekovanja vedno ve
kuhani, pečenje telecje, struklji in na zadnje „presenec"	liko pripomorejo k lahkovernosti bravcev". Nadaljevanje
(gubana). Po vsaki jedi se pije in vojvodom napija. Poleg	teh premišljevanj so ustavili trije starčiki s sreberno-belimi tega se napiva tudi na slavo božjo. Sred obedi prepevajo
snahe in dekleta , drugi streljajo, vriskaj o itd. v tem
bradami, ki so nam prišli naproti in nas spoštovaje pozdra vili. Čudil sem se nad pristojnostjo, in moj spremljevavec mi je rekel, da so to skega)
y
ko
nevesta žalostno pri svoji mamiki joka in stoka.
Al večer se bliža, „ohcetu je le en dan, in napravljajo
se na odhod
nevesto novicu na dom peljati. Starašina
zeninov, zahvalivši velikega oceta in mater,
yy
možje občnega (soseskinega ali srenj-svetovavstva, ki grejo ravno v zbor. Starost (starašina) ima v zboru pervi sedež in je ob
naznanja se- enem tudi glavar čez vás. Njegova pravičnost in previd-da mu je prepovedano od njegovega velikega očeta, da nost mu zagotovljate priglasje vsih mojih kmetov. Mi imamo
ponoći pri- sicer pravico volitev tacega starosta ovreči, pa le redko jo
rabimo, ker se vedno le naj boljši zmed prebivavcov za
daj
y
V r
ne sme noci cakati, ker „se ne spodobi neveste
peljati, sicer bi ne vedla kje da je
u
Pri odhodu neveste od svojih starišev podá ona de- starosta volijo. Ceravno sem jez posestnik vasi
y
ima ven
verju pisano ruto, in dever pelje 11a pisani ruti (večidel dar ta starost več govoriti v nj ej , kakor jez. Ker mene
svilnati) nevesto na nje prihodnji dom h novicu. Novic pa
*
skoro nikoli tukaj ni, sem starostu izročil braniti moje vice, in nikoli mi zaupanja v napak ne skliče nektere izmed naj starej ih mož iz vasi k sebi
v •
pra-
oberne. Potem ko
pred-
y
daruje nevestini materi, svoji tašci, tolar ali nar manj goldinar. Ko se svatje približajo ženinovi hiši, pošlje skrivši
starašina glasonoša, da odnese pozdrav od njega in vsih seduje vsako nedeljo občinskemu zboru, ki je zbraň v srenj-svatov v ženinovo hišo velikemu očetu in materi, ter mu ski hiši. Njegova naloga je poravnavati razpertije in jih napoveda, da se svatje bližajo veseli in novico peljajo. varovati pravdanja; naznanjevati vsaki družini kraj déla in
nr •	t i t Vi	m	mm m	m	___
pozdrav, mu velijo se vse
Ženino vi starisi ga zahvalijo za sti in mu nudijo zdravico. „Vélika mati" pa nalije majoliko (tako pravimo posodi za vino), da se nevesti napi va.
Ko so svatje pred dvoriščinimi vratmi, vriskajo instre-
Našel sem ta spis
w
úlomek Dupre'-ove potve po Rusii"
v Dobrovsky-ga „Slavinu" in njega resnico že to poterjuje , da ga je Dobrovský v svoje delo vzel, ki je tudi sam po Rusii po-toval, kar bi sicer gotovo ne bil storil, straní rusovskega kmeta spoznal.
ako bi bil on iz
druge Pis/
28
kako imajo delati čez teden; on odločuje prepeljavo in pro dajo pridelkov na tergih; odbira novince, kolikor jih vlada tirja za armado itd.
za temi pa
tarjev, kterih
vsih skupaj je čez 50.000
r
v vsem skupaj je v našem cesarstv
blizo
t
del
V sosebno važnih zadevah se tudi na nekatolicanov
IN
važniša no vica poslednjih dní za vès
posvetovanje vabi pop (duhovnik). Vse, kar se je sklenilo
9
zapiše pisar v bukve in nadzornik se podpiše
u
svet je, da je rusovska vlada res pripravljc
i na p o dlag
b
za m
P
t
h tistih
„V velikih vaséh,
kakor je ta naša tukaj, so zdeljeni predlog
i
ki jih je austrijanska vlada po porazumljenj
še tudi drugi vradi med starostmi iz vasi, ki morajo na pravico paziti. Vsaka stotna hiša ima svojega stotneka sotski") in vsaka deseta svojega desetnika (desjatski44
z angležko in francozko v Petrograd poslala. Po tem takem se bojo obravnave, ki imajo na ti podlagi vsemu svetu za-
n
zelj
mir ustanoviti
9
iznova
1
m čeravno poga
Ta poslednji naznanja stotneku, kar se je zgodilo
9
ta pa
janje za mirno spravo se ni dogotovljeni mir, je to vendar povć to starostu, kteri s svojimi odborniki (,,wybornyu), ki ze važna stopnja do miru, ktero je po neprenehanem pri-jih tudi kmetje volijo, razsodbe sklepa. Da bi ti kmetiški zadevanji dosegla austrijanska vlada. Pervo bo, kar se bo
porotniki kakošno krivico komu storili, se pač skorej nikdar
sedaj zgodilo ,
da se bo na vseh stranéh
ne sliši ; tako zvesto vodi njih razsodke le dobri namen in
1
in
b
z a m
el
?
oj ska usta pa se bo sni
vest za pravico
u
del ta zbor, ali na Dunaji ali v Parizu ali kje drugod,
se
99
Okrajni glavar (izpravnik) nima pravice se mešati v ni znano; naj bolj se govori od Pariza. Gotovo pa je to,
zadeve srenjskega svetovavstva, ki ima pred ocrni le blagor
da tako veliko vazn ega zbora ni bilo kmali, kakor bo ta, in
vasi in prisednikov. Izpravnik rabi svojo oblast samo v da ves svet bo dan na dan obračal svoj pozor na tisto mesto pregreških zoper občne deržavne postave ; drugekrat je pa kjer ima zacvesti oljika miru.
y
Iz Varsave se slisi
da
veljavnost storostova zadosti, da se policijni red v vasi ob derži".
bolezen kneza Pask
a, deželnega
poglavarja v Var
savi, je cedalje huja, in da v sedanjih težavnih okoljšinah
Kadar kmet zbolí, se oskerbljuje z vsim na naše stro- je mogla poglavitna skerb cara Aleksandra biti namestnika
ške, in njegovi ženi in
otrokom se ni bati, da bi pomanj
oliti ali zacasnega, če bi Pask
• V
ki
ali stanovitnega,
če bi
kanja terpeli; srenjski svetovavec zmanjsuje delez pri delu,
je spadalo na to rodbino in skerbi za nje živež. Ob času to mesto knez Goršak rekrutbe vedno tište mládenče voli, ki so znani kot naj bolj na tega mesto pa general Liid
utegnil umreti; izvoljen je
spet okreval,
nek na
sedanji vojskovodja v Krimu
Unidan je .,>Ioni
nesposajeni in so tedaj pripravnisi za vojaski stan, kakor za mirno obdelavanje polja.
teur

9
časnik francozke vlade zlo pokaral ondašnj
t
Mnogokrat je ta potreba
ki
in mu ocital, da ne spolnuje svoje dolžnosti, ker od nj
se je toliko boje , zares sreća za vas, da se tako svojih nesposajencov znebia.	. 8
je
pricakovati, da
namestuje marsiktero potrebno novo na
pravo itd. Casnikarji so si zlo glavo ubijali
kaj to ne
99
Pri vsi správnosti, ki
se navadno med našimi vasčani nadno očitovanje? Sedaj se iz Pariza sliši, da v kratkem
nahaja, vendar
kedaj resnobno razpertje vstane; pa kje ga se pricakujejo sledeče nove vredbe
sališka postava se
pač ni? Takrat vidimo mnogokrat prav iz daljnih krajev
ima odpraviti; 2) ako bi utegnil cesar umreti, gré cesarici
poslance starostov v glavno mesto hiteti, da prosijo
i
naj bi
udovi 1 milijon frankov letnih dohodkov in stanovanje v
se premenil ali pa popolnoma overgel napačni ukaz nad- Elyzeji, 3) cesarica ima biti oskerbnica vladařstva za čas
maloletnosti prihodnjega cesarja; 4) za namestno vladařstvo
zornikov , ki včasih svojo moc prevec stegnejo in po křivičném rabijo. Hotel bi, da bi priča bili tega in bi slišali na svoje ušesa krepke govore teh ljudi, kterih ugovori se sko- zamore
se ima izvoliti poseben zbor
Strašen izgled, kako člověka
S
zapeljati, smo brali te dní iz Francozkega
9
rej
ne dajo ovreci; tako dobro umejo
■■ÉMMÉMHBHlriHlÉrii
pravico in znaj o pri
dobiti si serca s svojo zgovornostjou. (Dalje sledi.)
Novičar iz raznih krajev.
Naj višja c. k. sodnija je razsodila , da vsaka servi
nek mlad clovek v Kalvisonu, kteremu oce in mati ništa
0
hotla več dnarja dajati za igro , je ustřelil očeta in mater, potem pa sam sebe!
Popravek.
Po naukazu vis. c. k. deželnega poglavarstva od 12. t. m.
st.
tutna pravica, ako hoće stvarno pravico (dingliches Recht) 334 jmamo zastran treh novih sejmov pri sv. Mohorji sle
zadobiti, se mora v zemlj (vtabulirati),
(gruntne) bukve t
vpisati deče na znanje dati
leži tisto posestvo, ki je obloženo s to
sluznostjo (servitutom)
Zavolj podpisov pohiševanj
kih list
(Hausirpass) je bil te dní sledeči vikši ukaz
Novice44 so v 99. listu lanskega leta pod nadpisom ..Pogovori vredništva44 v „pratiko" vzete tri sejme pri podružnici sv. Mohorja tako razložile, kakor da bi ta podružnica sv, Mohorja v moravski fari in kantonu pod-
na znanje dan: „Vsak pohiševavec (Hausirer), če v kak	berškem na Gorenskem bila. To pa 11 i tako. Ta s v
ptuj kraj pride ali kupčevaje ali le skozi gredé, ima dolž-	Moli or, kjer so omenjeni novi sejmi dovoljeiii, je po-
nost svoj pohiševanjski list podpisati dati, ako je v tistem	družnica v Št. križki fari v trebenškem kantonu
kraji, naj je mesto, terg ali vas, kakošna cesarska policij-	Dolenskem. Soseska moravska trebenskega kan-
'	'	?	ť j	tona je po ukazu c. k. kupćijskega ministerstva od lb
ska ali politična gosposka ; če pa pride v kako mesto ali
julija 1849, št. 5451, dovoljenje přejela za o sejme pri
vas, kjer ni take gosposke, ga ima županu podpisati dati, podružnici sv.Mohoria, ktera spada v moravsko sosesko
•	f -a	m	^m	V _	*	______«	^	JL	_	- ^ , «	1	m •	§	m	•	fl	i • V
le v vaséh mu ni tega treba
danih obligacij
U
Srečkanje (Verlosung) Ker je tudi odrajtala takso za to dovoljenje in je dotična
gosposka poterdila doloceno staničnino, ni tedaj noha-
tí v ézev se bovspodnj
in zgornji Austrii, na Českem, Marskem, Šlezkem, Tirolj-
, Štajarskem , Koroškem, Krajnskem , Salcburškem
nega postavnega zaderžka za omenjene sejme
9
skem,
Istrijanskem, Goriškem in Teržaškem 30. d leta začelo ; kako se bo za srečkanje določena gotovina
Stan kursa na Dunaji 21. januarija 1856.
pril
tega
ustanovila deželi.
9
boj
na drobno povedali posebni razglasi v vsaki
C. k. ministerstvo bogočastja in nauka je po na
Obligacije deržavnega
dolga
béri c. k. vodstva administrativne statistike zvedilo
9
da po
5
4
3
2V,
0
0
V rt
V
V
»8*/. 68'/,
8
fl. lEsterhaz. srećke po 40 fl. 68 fl..
i
Oblig. 5% od leta 1851
61 471
38'A
B 84
poslednjem stevilu prebivavcev našega cesarstva je v vsem Oblig, zemljiš. odkupa 5
0
/
'0
71'/
»
V 9)
rt
v
99 99 99 19
99 99
99
1) 1)
VTindisgrac.
Waldstein. Keglevičeve „ n Cesarski cekini. Sapoleondor (20 frankov) 8 đ. 32
20 20 10
24 24 10% „ 5fl. 7
2 99
cesarstvu 3 milij augsburške vére
le 450.000 protestantov helvetiske in da tedaj na 10.000 duš našega cesarstva
. 343
Zajemod leta 1834
se steje 920 protestantov, in sicer 577 helvetiške, pa augsburške vére; naj več nekatolicanov za temi je ne
)ne in 162.000
V
V
1839
330 129
3/
99
1UU<7 ... »»v / .j „ I • I uu«. . ■	•	-----
z loterijo od leta 1854 iAngležki suverendor . . 10 fl. 50
Suverendor .......14fl. 50
Ruski imperial.....8 fl. 45
Pruski Fridrihsdor ... 8A.57
99 7
S 99
di njenih Gerk
in sicer 3 milij
V
národní od leta 1854 I Nadavk (agio) srebra:
9
81
v
na 100 fl. 9 V2 fl.
Odgovorni vrednik : Dr. Janez BleiweiS. — Natískar in založnik : Jožef Blaznik.