Letnik XII.
Večina pa Jugoslovani. •
Hrvati istrski pa dalmatinski in Slovenci vseh pokrajin se vedno bolj pritožujejo, da jih zanemarja sedanja državnozborska večina in osrednja vlada. Tu in tam žugajo, da izstopijo iz večine in se postavijo proti Thunovi vladi.
V resnici je mnogo najtehtnejših vzrokov, ki vznemirjajo Jugoslovane in povečujejo njih nezadovoljnost. V Dalmaciji se vsiljuje nemščina, ki naj bi najbrže pripravljala pot občemu ponemčevanju, kakoršno se šopiri tudi v Bosni in Hercegovini. Vse kaže, da Dalmacijo potrebujejo le za združenje s tema dvema deželama, in tako bi se z nemščino v teh deželah izpolnila tista misija, katero pripisujejo . Avstro-Ogerski na jugovstoku, na Balkanu in dalje. A Dalmacija se zanemarja tudi na druge strani, in klici po prijedinjenju s Hrvatsko in Slavonijo so in ostanejo še nadalje bezuspešni. Sistem na-merja vse kaj drugega, kakor pa izvršenje hrvatskega drž. prava v smislu Trojedine kraljevine.
Kar se dostaje pa primorskih Hrvatov in Slovencev, to je uže grdo. Z njimi ravnajo z vladne in italijanske strani, kakor da bi ne bili v pravni državi. Irredenta uganja z vedno večo predrznostjo take burke, da, ko bi Evropa vedela bolje za to počenjanje, bi se skandali-zovala. Celo deželni glavarji se norčujejo s slovanskimi zastopniki, in i tal. zastopstvo žali prav sramotno slo-. vansko prebivalstvo, ki je v večini na Primorskem.
Približno jednako postopajo nemški radikalci in ne-odrešenci na Koroškem in Stirskem. Poleg tega še vlada nastavlja raznih vrst uradnike nemške in nevešče slovenskega jezika. Celo na Kranjskem veje neprijazni vladni duh, ki bi rad zatrl vsako odločniše gibanje.
Ni čudo, da se porajajo v Jugoslovanih razne misli, ki niso ugodne ne vladi, ne državnozborski večini. Poslednji očitajo, da ne postopa solidarno, da se ne poteza za interese tlačenih Jugoslovanov, in vladi dokazujejo, da se briga le za Nemce in za sporazumljenje je-dino na Češkem. Pritožbe so opravičene, in položenje je na vsem jugu zares tužno, a pomoči je vendar težavno, in žuganje z izstopom iz državnozborske večine bi ne dovajalo do boljšega, niti ko bi se uresničilo, in bi se pričela kakoršna si bodi opozicija.
Jugoslovanska skupina je sedaj prešibka, da bi dosegla kaj ugodnega z opozicijo. Tak korak bi se stvoril sedaj prepozno.
Sedaj je položenje za slovansko opozicijo v obče in za Jugoslovane še p osebe poslabšano. Pred Bade-nijevim nastopom bi bila Češka in jugoslovenska vstrajna opozicija laže dosegla svoj cilj; tedaj je bil čas, odločiti se. Tedaj je bila nemška krščansko-socijalna stranka še samosvoja, in mogla bi se bila združiti s Čehi, s kat. ljudsko stranko in z Jugoslovani. Tudi ni bilo nemožno, da bi bili zmernejši ustavoverni veleposestniki pomagali sestaviti večino, s temi elementi, naj bi bili pristopili Poljaki ali ne. Danes je pa vse drugače. Krščansko-socijalna stranka je stopila v kolo nemških radikalcev, in vprašanje je, ali izleze kmalu iz tega kolobarja. Drugih elementov pa sedaj ni, ki bi s pošteno voljo hoteli sestaviti večino pravično najbolj zatiranim in šibkim slovanskim narodom. Čehi so jo od začetka, ob nastopu Badenija, zagazili, zvezali so se s poljskim „Kolom", v naglosti odbacnuli krščanske socijalce, in sedaj ne vedo, ne naprej, ne nazaj. Poljsko „Kolo" je tako lepo solidarno, da prepušča boj z Nemci Čehom samim! Taki prijatelji in „obči poroki" so poljski plemiči. Isto taktiko utegnejo Poljaki izvrševati nasproti Jugoslovanom, in ti naj si potem pomagajo! To pa je bilo jugoslovanskim politikom vse uže naprej znano, ali bi bilo vsaj moralo znano biti.
Kaj hočejo sedaj Jugoslovani stvoriti? Ali hočejo zares zapustiti od začetka slabo stavljeno ladijo? Kaj nastane potem? Večino morejo porušiti; a kdo se bode veselil? Čehi bi bili prisiljeni stopiti tudi v opozicijo, in Poljaki bi se kakor si bodi združili zopet z Nemci. Čehi bi potem ne bili le tam, kjer so bili pred Badenijem, temveč mnogo na slabšem, ker so se poslabšale nemške stranke in so postavile hujši program, nego so ga, razun Schonererjancev, imele kedaj. S takimi strankami naj bi potem vlada pogajala se preko Slovanov in proti njim!
Ako hočejo Jugoslovani stopiti v opozicijo, potreba je, da se dogovore s Čehi, a za te ni še ura odbila, ker se nadejajo še vedno, da napravi vlada konec nemški obstrukciji. Se le v slučaju, da bi se Čehi prevarili do krajne mere, napoči trenutek za dogovarjane med Čehi in Jugoslovani, da bi ukrenuli skupne korake.
Nemci čakajo, da bi vrgli Thunovo vlado; ta ne pade, ako bi bili na višem mestu uže preverjeni, da z dosedanjo popustljivostjo postajajo nemški obstrukcijo-nisti še le bolj drzni. Vse je zavisno od tega, kako moč dobi Thunova vlada, da napravi mir med narodi. Ako bi se s Slovani postopalo zopet tako, da bi se bičali za
usluge, ki jih delajo zaporedoma, potem jim bode treba čakati drugih momentov, ki so za notranjo in zvunanjo politiko važni. Taki momenti niso daleč, in nadejati se je treba v okrajnem slučaju, da slovanske skupine ne obsédé zopet tako, kakor' so šli na limanice Čehi ob nastopu Badenijevem. Pouk, ki so ga dobili Mladočehi, je jako drag, a se izplača, ako ga porabijo oni in ostali Slovani — seveda bez Poljakov — ob drugih prilikah. Slovani se morejo tudi od postopanja Poljakov naučiti mnogo, in sicer najprej toliko, da bodo želeli, da. bi poljski narod kmalu izpodkopal kar možno sedežev sedanjih poljskih plemskih zastopnikov, in drugič toliko, da s poljskim plemstvom se ne smejo Slovani družiti, ker z njih pomočjo ne dosežejo nič znatnega. Dà, o pomoči niti govoriti ni umestno; poljsko plemstvo ostaje po-največ nevtralno, a za tako nevtralnost popuščati slovansko politiko in slovanske interese, •— to je vendar predrago za slovanske narode.
Iz vsega tega sledi, da morajo čakati sedaj tudi Jugoslovani. Z izstopom iz večine bi sedaj več pokvarili, nego koristili; vprašanje o izstopu pride ali ne pride na vrsto v trenutku, ko pokaže vlada svojo moč ali pa onemoglost nasproti nemški obstrukciji. Ako bode vlada močna, bode to znamenje, da so zgorej ugodnejših mislij; ako bode vlada šibka, bode to dokaz, da nemški irredentizem ni še dovolj poučil tistih, ki imajo vzrok, da se mu uprejo. Torej še nekoliko potrpežljivosti za napako, za načelno napako, ki so jo stvorih Čehi in Jugoslovani tedaj, ko so stopili v večino, kjer odločuje ne-slovansko „Kolo" poljskega plemstva.
0 poslanstvu Poljakov.
Sedanja desnica državnega zbora ni še dolgo sestavljena,- a uže bi jo radi razbili. Nekaterim hujskačem med Poljaki ne da obstanek desnice pokoja; žal jim je, da je poljski klub v tej večini, in hrepene zopet po sestavi zbornice poslancev, kakoršna je bila do leta 1870, do nastopa Taaffejeve vlade. Ti rogovileži so bili s srcem in glavo nepremično pri nemški levici in ne morejo dočakati trenutka, v katerem bi se povrnilo poljsko „Kolo" v naročje stare prijateljice, nemške židovsko-liberalne levice. V takem smislu priobčujejo razni „poljski državniki" članke in brošure ter potvrjujejo drug drugemu svoje koprnenje. Jedna taka brošura, tiskana v Nemčiji, je izšla sredi meseca junija pod naslovom*) Poljaki in misija poljskega kluba v državnem zboru. Iz notranjosti, iz strupene dikcije je možno soditi, da jo je spisal ali jeden najzagrizeniših, neslovanski mislečih Poljakov ali pa podkupljen Žid. V resnici knjižico pripisujejo posebnemu židovskemu žurnalistu, in židovski organi sami nva-jajo, da je tudi kak poljski prijatelj židovske liberalne stranke pomagal sestaviti brošuro, ki je napolnjena s strupom najhujšega ovaduštva in sovraštva proti Slovanom, sosebno pa Čehom in Rusom.
Bez vsakaterega dokazovanja tvrdi, da Čehi hočejo doseči gospodstvo nad zapadno polovino našega cesarstva, da jih je treba ugnati v dostojne meje. Zato pa je velika nesreča, da so Poljaki v sedanji večini; oni naj torej izstopijo iz nje, se lepo pridružijo nemški liberalni
*) Die Polen und die Mission des Polcnclubs im dsterreichischen Reiehsralhe. Von einem polnischen Siaaisnianne.
levici in tako sestavijo novo, to se pravi stp.ro večino, kakoršna je bila pred Taaffejem. Ta večina naj bode avstrijska; kajti narodne stranke so neki v nesrečo državi. Nova večina naj bi dosegla sporazumljenje s stališča avstrijskega. Ako se to nezgodi, nastane tudi'med Poljaki radikalna stranka, ki uniči sedanje poljsko „Kolo" in postavi v program povrat nekdanje Poljske. Sedanja večina je zajedno kriva, da zatirajo Poljake na Pruskem.
Kdo bi se ne smejal taki neumnosti, ako bi ne bilo v ovajanjih največe zlobnosti? Ali ni Bismarck davno, predno je živela sedanja večina našega državnega zbora, začel prosledovati Poljake, določil 100 milijonov marek v pokupovanje poljskih zemljišč? Kako zvezo more imeti sedanja večina z iztrebljanjem Poljakov na Pruskem ?
Zakaj so stranke narodne v sedanji večini ? Ravno zato, ker zastopajo potrebe narodne; ako bi se bilo uže ugodilo tem potrebam, ne bilo bi se treba strankam sedanje večine boriti za pravo svojih narodov. Jcdini Poljaki poleg nemške katol. stranke so narodno nasičeni; in vendar je nemška kat. stranka preverjena, da je treba uresničiti narodno jednakopravnost. Poljaki imajo v sedanji večini druge, nego pa strogo narodne interese. Oni hočejo še dalje razširiti dež. avtonomijo; za narodnost jim ni treba skrbeti, ker uživajo, kakor tvrdi sama brošura, popolno svobodo narodnega razvijanja. Poljaki se v resnici tudi ne bore v smislu narodnih strank, temveč v smislu gmotnih interesov in morebiti tudi v smislu protislovanskih stražarjev, da bi šibki slovanski narodi ne dosegli, kar Poljaki uže davno imajo v polni meri. Vsaj glede Malomsov velja njih pozornost, in kar se dostaje Čehov, se drže nevtralno in s tem indiferentizmom otežujejo boj Čehov z Nemci. V resnici, ko bi se Poljaki solidarno borili za prava drugih Slovanov. bil bi boj olajšan ali pa uže dognan. Poljake ni treba še le opominjati, naj ne bodo narodna stranka, oni niso bili in niso stranka, ki bi vzajemno zagovarjala potrebo izvršenja narodne jednakopravnosti. Ravna ta nevtralnost poljskega „Kola" je kriva, da morajo druge slovanske stranke ostati toliko bolj narodne.
Poljaki in liberalni Nemci so do 1. 1879 imeli čas in prilike izvršiti narodne jednakopravnost ter s tem pri parlamentarnih strankah odstraniti značaj narodnosti in s tem vstvariti v njih značaj parlamentarnih strank drugih narodov.
Slovanske stranke ne potrebujejo od neslovanskega „poljskega državnika" ali kakega židovskega pomagača pouka o potrebi značaja avstrijskih strank; one so avstrijske a priori in še posebe ravno radi tega, da hočejo postaviti avstrijsko cesarstvo na tvrdno podstavo s tem, da bi dobil in imel vsak narod, kar mu je treba za obstanek in razvoj. Razlika je sedaj le v tem, da morajo sedaj mnogo časa in moči porabiti v bojih 'za narodno jednakopravnost, v tem ko bi po njeni izvršbi posvetili svoje sile zgolj stvarem, za katere se drugače bori raznobarvni konservatizem in liberalizem.
Brošura, ki zahteva najprej avstrijske stranke in potem sporazumljenje, postavlja stvari na glavo. In poleg tega izbira najslabše sredstvo, ki je more podajati skušnja. Nemško levico priporoča brošura. Ali je ta zavrnula binkoštni, bistveno Schonererjevemu jednaki program ?
Ko bi se postavili tudi Slovani na glavo, bi sledUi obrekujočim šušmarjem, kakoršni se l^ižejo v tej bro-
šuri. Dobro, da so Slovani vendar toliko modri, da jim brošura p roti slovanska še ne imponuje. Škodovati jim utegne, a na limanice jih ne vlovi.
----5- -5—---
Poročila.
Schonerer je v Cvikavi govoril o narodnopolit. zahtevah Nemcev pri zborovanju zveze nemških kmetovalcev. Zanimive so nekatere izjave tega glavarja radikalnih Prusakov. V Avstriji se mora uveljaviti nemščina kot državni jezik, izločiti Galicija in Dalmacija od naše polovine. Ako je potem v nji le polovina prebivalstva nemška, to ni ovira za drž. jezik, saj je tudi na Oger-skem madjarščina, dasi Aladjari ne tvorijo niti polovine preb, To, kar so stvorili Aladjari, smejo zahtevati tudi Nemci kot/svoje pravo. (Po tej logiki bi smel vsak krasti, ako jedenkrat jeden tat ni bil kaznovan). — Nemci morejo biti le za ono jednakopravnost, ki jim ne donese škode. To velja za politično življenje. A tudi v narodnostnem pogledu ne morejo nikdar pristajati na jednako-vrednost. — Star pregovor pravi: »Kdor noče biti prognan, mora prognati druge.« —• Ali nočemo biti samo otroci Germaftije, ki se kot taki trpe, mi hočemo biti nje polnovredni otroci, in zato moramo ji to zopet priboriti, kar se je izgubilo vsled slabih ljudskih zastopnikov. Nemec mora germanizovati, kjer je to iz narodnostnih vzrokov potrebno.
GornjeavstV. namestništvo je razpustilo društvo »Hohenstaufen« v Lincu (poddružnico zveze Germanov), ker je prekoračilo svoj delokrog. 21.jun. je priredilo na Pochlinbergu slavnost, ki je provzročila to odredbo.
Radikalno narodno delavsko društvo v Žatcu je priredilo 28. jun. shod, na katerem je hotel govoriti delavec Stein iz Heba. Socijalni demokrati so hoteli to preprečiti, in došlo je do pretepov in tudi do izgredov proti policiji. - Pozneje so se na ulici ponavljali pretepi.
Koroški »Bauernbund« je imel svoj »Bauerntag« v Čajni ob Zilji. Poleg nemških govornikov se je oglasil tudi sloven. poslanec Grafenauer. Opomnil je proti Ghonu ki je zavračal krivičnost avstro-ogerske nagodbe na Slovane, da so pogodbe 1867 sklenuli Nemci, da je to bil govor Deaka z Beustom. Jezikovne naredbe so pravične; uradniki so služabniki države, torej se sme od njih terjati znanje več jezikov. —- Če vera v politiki nima opraviti ničesar, čemu ves krik »proč od Rima?« Če po jezik, naredbah baje trpi škodo 8 milj., jo bez njih trpi 15 milj. — Če slovenski »agitatorji« iz Kranjske ne smejo priti črez Karavanke, s kako pravico so došli nemški nacijonalni agitatorji na koroške shode ?
Člani nižeavstr. obrtnijskega društva so napravili potovanje v Rusijo. Bili so v Lodzu, Varšavi, Rigi, Pe-trogradu, Moskvi in Odesi. Oni menijo, da bi avstrij ;ki kapital našel' tam dobro podstavo, ter da bi se mogla cela vrsta avstr. pridelkov tam dobro spečevati. Trgovska mladina naj se uči ruščine (čujte, g. dež. preds. bar. Hein!),.ruščina bo v trgovini svetovni jezik. O bogastvu in veličini ruske obrti in tovamištva doslej pri nas niso imeli pravih pojmov. Člani obrt. dr. se jima niso mogli prečuditi, in našli mnogo, kar naj se vvede tudi pri nas ter uveljavi po zgledu Rusije.
Slovaški shod v Modri je soglasno sprejel te narodne zahteve: 1. do se na Ogerskem vvede za državni zbor in okrajne odbore obče direktno . volilno pravo in
tajno glasovanje, da se zajamči prosta volitev; da vsak okraj z 200 preb. voli doma, manjši pa se priklopi naj-bliži občini. — Da se odpravijo virilni glasovi, in da v stolične odbore kot kontrolne organe ne morejo biti voljeni stolični in mestni uradniki in okrajni notarji. — 2. da se vvede polna svoboda društvenega prava in tiska in odpravi kavcija za liste. 3. da se vvede revizija cer-kvenopolitičnih zakonov, zlasti o civilnem zakonu in zabrani bezkonfesijonalnost. — 4. da se uživotvori narodnostni zakon od 1868.
Na ljudskem shodu v Turčanskem sv. Martinu je govoril Ambro Pietor o občem volilnem pravu in tajnem glasovanju. L. 1848 je bilo na Ogerskem 10 milj. preb. in nad 1 milj. volilcev. 1896 je bilo 17 milj. preb., aie 889.000 volilcev; jn lani je bilo celo le 840.000 volilcev. Tjj je bilo pod liberalnim Banffyjem. Ko je novi min. predsed. ukazal nov popis volilcev, so jih našteli nad 1,200.000, torej '/, več. A tudi to ni še zakonito. Madj. listi se veselé, da je število volilcev narastlo v madj. okrajih. Tudi v nemadjarskih se je prebivalstvo razmnožilo ; ako se ni število volilcev, so krive komisije, ki tu niso postopale zakonito, kakor v onih, temveč samovoljno. Davek pa se je na Ogerskem pomnožil ueraz-merno 1884 je bilo 21,830.000 gld., 1893 pa blizo 53 milj. direkt, davka, torej 150'/o več. A kdo največ prispeva k temu? Ubogi preprosti narod. — Polit, pravo ne sme biti nezavisno od tega, ali zna kdo pisati in čitati. Na Ogerskem je bilo 1891 še 7.865.604 analfa-betov. — Vsi, bogati ali revni, učeni ali neuki, imamo pravo do življenja, in torej tudi pravo do glasovanja v zborih, kjer se odločuje o nas, v zbornici, v stolici, ' v občini.
V	ogerskem drž. zboru je 27. jun. min. predsed. podal predlog za izvolitev regnikolarne deputacije za obnovo tinancijske nagodbe s Hrvatsko ; in sicer 8 zastopnikov iz zastopniške, 4 iz magnatske zbornice.
Za slovanski shod v Parizu 1900, ki ga }e naso-vetoval lani v Pragi Dunajski dopisnik »Nov. Vr.« dr. Vergun, in za kateri se je'potegnul zlasti general Rittich, se je v Parizu sostavil odbor, v katerem so prof. Léger, Déroulède in Milleroyé.
Na Dunajskem vseučilišču so v arkadskem dvorišču odkrili spomenik stvaritelju novega ljudskošolskega zakona, Leop. Hasnerju. Prof. Suess je imel slavnostni govor, in ni pozabil, omeniti seje gospodske zbornice 15. okt. 1885, ko se je govorilo o nemškem državnem jeziku in stališču Nemcev. Hasner je v sebi združe/al najboljše lastnosti Nemca, a bil tudi velik patrijot.
V	Hebu je bil 9. jul. shod „zveze nemških kmetovalcev vshodne marke", katerega so se udeležili Schönerer, Iro in Dötz. Govornik Hojer je omenjal, da je grb Heba orel za omrežjem ter pričel paralelo medjedno-in dvoglavim orlom (pruskim in avstr.), a tu je vladni zastopnik razpustil shod, ki se je razšel s petjem „Wacht am Rhein".
V	Levovu je 9. jul. na delavskem shodu drž. posl. Daszynski govoril o zahtevah socijalistov. 2888 veleposestnikov voli 20 posl. 1,325.000 preb., kmetov in delavcev, pa le 15 poslancev. Na to je razpravljal žalostno stanje v deželi in njegove nasledke in dolžil vlado, da je temu kriva, zaradi česar je bil shod razpuščen.
Najviše sodišče je pritožbo tržaškega mesta radi prepovedi vzidanja plošče v 'spomin ital. županskega shoda proti hrvatski gimnaziji v Pazinu odbilo, ker je
vzidanje plošče dejstvo, a ne izraz mnenja. To se s prepovedjo ni omejilo.
Kraljeva kurija v Budimpešti je izdala zanimivo rešitev. Kralj, tabula je zavrnula utok nekega Žida, ker ni bil podan v madjarskem, temveč v nemškem jeziku. Kralj, kurija je ugodila pritožbi proti temu; kajti vsakdor se more proti sodnijski odločitvi ustmeno pritožiti v svoji materinščini. Ako je ta pritožba pismena, in sicer od stranke same bez intervencije kakega odvetnika, se tudi ne more zabraniti uporaba materinščine. Zato se mora
omenjena nemška pritožba sprejeti.
* *
*
Germanizatorskomn kardinalu K o p p u so pri birmovanju v Poljski Ostrovi pokazali, da vedo prav ceniti njegovo polit, delovanje. Običajnih slavnostnih sprejemov, slavolokov itd. ni bilo, nikdor se ni zmenil za njegov dohod, razun par Nemcev in Židov. Sprejem je bil torej le ofici-jalen; župnik je škofa pozdravil v nemščini, župan češki. — V cerkvi, kjer so cerkveni pevci odrekli petje, tako da je pel samo učitelj Bukovansky s šolarji, je kardinal imel kratek nemški nagovor, in župnik mu je bil za tolmača.
Car je črnogorskemu knezu daroval vnovič 3000 pušk.
V	Gradcu je bila 8. junija sodbena razprava proti sod. avskultantu Fraissu in profesorju Polzerju. Tožena sta bila, da sta kot predsed. skrivne družbe v pro-spevanje protestantizma v Avstriji delovala za prestop. — Hišna preiskava pri Fraissu je dokazala, da to ni versko, temveč zgolj politično gibanje. Protest, pastor Everling se mu je v pismu pritožil, da hočejo v Berolinu uduševati irredentska prizadevanja. Johany-ju se očita vernost cesarju kot pregreha in omenja, da on govori o Schonererju i Wolfu z največim zaničevanjem. Protiavstrijsko in proti-dinastično prizadevanje nem. nacijonalcev mu je v spod-tiko. Slično se razvidi iz mnogih drugih pisem in beležek. A našle su se tudi mnoge izdajalske protiavstr. brošure. Fraiss je razpošiljal ogromno teh tiskovin in dobival iz Be-rolina povračilo troškov. Da je širil prepovedane tiskovine, je sam priznal. — Fraiss je skušal utajiti politični pomen prestopa ter ugovarjal, da bi bili njegovi shodi s protest, skrivni. Po prečitanih pismih pa je moral priznati politični pomen, a on je po svojem uverjenju nemškonacijonalec. Na vprašanje predsednika, kako se je njegovo pečetje strinjalo z drž. službo, odvrne: Prav dobro, saj nisem ničesar storil proti državi (?), in na rimsko cerkev nisem bil zaprisežen. Oba zatoženca sta bila oproščena prestopka skrivne družbe; Fraiss obsojen na 100 gl. in Polzer na 2."> gl. globe zaradi širjenja prepovedanih tiskovin. Drž. pravdnik se je pritožil. Občinstvo je oproščenca pozdravilo s »Heil«-klici, kar je v Gradcu samo ob sebi umevno. — Nemškonacijonalci se torej lehko sezivljajo na sankcijo svojega protiavstrijskega agitatorskega delovanja. »Ostd. Runds.« v posebnem članku vriska od radosti.
V	Šmartnem pod Šmarno goro na Kranjskem je na shodu razpravljal posl. Povše o raznih deželnih potrebščinah; H. Lampe o pogubnem vplivu liberalnih idej na kmečki in delavski stan ter priporočal ustanovitev zadruge, ki naj zlasti goji domačo obrt; Moškerc o liberalizmu kot sovražniku vere in narodnosti.
V	Tržiču na Kranjskem se je tamošnja »Liedertafek prebudila iz 20letnega spanja in priredila koncert v korist »Siidmarkk. Udeleželi so se ga tudi zastopniki javnih oblastev. — Tudi Ljubljanski Nemci se vedno bolj »čutijo«. To vse je uspeh razpora slovenskih strank, da se zopet pod pokroviteljstvom vlade dviguje uže povsem onemogla nemčurska stranka.
„Kpy>KOKii .iiodine.ieii pyccnaro Mainca" (Društvo prijateljev ruskega jezika) na Dunaju je imel 3. junija obči zbor. Iz poročil je razvidno, da se je odbor trudil, da bi pospeševal namen »Krožka«. Bilo je nekaj zabav, jedna prirejena tako, da bi preostanki došli na korist češkega društva
»Komenakega«. Društvo si je pridobilo stanovanje sredi mesta (I. Bräunerstrasse Nro. 2), katero ostane i nadalje. Oskrbelo si je več potrebščin v pohištvu in zasnovalo si je uže lepo knjižnico ruskih knjig in časopisov, seveda potom darov ruskih rodoljubov. Med njimi je treba imenovati veletržca s čajem, g. Perlova v Moskvi, potem njegovega posrednika na Dunaju g. Asejeva, dalje g. N. N. Ryskova in druge. Tako je moglo društvo izhajati, kljubu temu da glede na vse stroške, znaša članarina le majhno postavko. — Krožek je imel tudi letos dva ruska tečaja, za začetnike in bolj napredne; poučevala sta gg. dr. Vergun in Schwarz, ki sta znana kot ruska pisatelja in publicista. — Ob novih volitvah v odbor se je naznanilo, da dosedanji predsednik g. Ščavinskij je preobložen z drugim delom in da ne prevzame več dosedanje časti. Zbor mu je izrekel soglasno zahvalo, in naprosili so ga, da bi društvo podpiral i nadalje, kar je obečal v zadovoljenje zborovalcev. Zahvala se se je izrekla tudi obema imenovanima učiteljema, ki sta bezplačno po 2 krat na teden poučevala društvenike v ruščini. V novi odbor so iz večine izbrani stari odborniki, in sicer: za predsednika Fran Podgornik; za njegovega namestnika dr. D. Vergun; za tajnika Lav. Schwarz; za blagajnika gi Aleks. Koniček; za knjižničarja g. Hanneman. Namestnik, pa so gg.: Mlčoh, Poljanski, Fesi, Ružička, Pofiček. Preglednika: Schohai in Reichl. — Jeseni se prične zopet poučevanje, katerega, kolikor je znano uže doslej, se udelež. še mnogo več Slovanov, nego doslej.
Naučno ministerstvo je za gimnazijce zopet vvedlo duhovne eksercicije, ki se naj vrše 3 dni v velikem tednu.
Briksenski knezoškof je izdal pastirski list proti ne-cerkvenemu in nepatrijotičnemu kresu v lnomostu 21. jim.; kjer se je v prisotnosti 6000 ljudij v slavnostnem govoru sramotil Kristus in njegov nauk, ne da bi oporekal kdo temui
Shod lesesotržcev je bil 2. jul. v Ljubljani. Volil se je odbor, ki naj proučuje vprašanje, ali se naj osnuje zadruga ali akcijska družba ter o tem poroča na prih. zboru.
V	Dunajskem mestnem zboru je dr. Förster vnovič silil, da se imenuje trg po Bismarcku, kakor so to sklenuli v Gradcu. Zupan dr. Lueger je odgovoril, da se bo poročalo o predlogu svoječasno; kar so Gradčani sklenuli, ga pa nič ne briga.
Ko je došel nadbiskup Kohn v češko mesto Proste-jevo, je bil razobešen na poslopju tamošnje nemške gimnazije velikonemški prapor! Niti avstr., niti češka zastava ni našla tam mesta.
Mestni sovet v Trutnovu je odklonil oficijalno udeležbo pri slavnosti »nemško narodne zaveze Nemcev na Češkem«. V vsem mestu je samo jeden občan razvil zastavo na svoji hiši.
V	Gradcu je bil 2. jul. velik socijalnodemokratski shod, katerega je policijski komisar Pešec (rodom Slovenec) razpustil. Tedij se je na stotine poslušalcev s palicami na-sulo nanj, in le s težavo so ga ubranili sklicatelji pred napadi. — Delavci so nato priredili demonstrativni sprevod po mestu, in došlo je do mnogih izgredov.
V	Višnjanu so 26. jun. pri dopolnilni občinski volitvi za 1. razr. zmagali Hrvati z 20 glasovi proti 14.
Ko je obiskal Ljubljano nadvojvoda Leopold Salvator, so ga pozdravili dež. predsed., dež. glavar in vojaški za-povednik. Nadvojvoda si je ogledal več javnih poslopij in bil povsod oficijalno sprejet, a župana ni bilo nikder poleg. Baje je dobil olicijalno obvestilo, da nadvojvoda potuje in-cognito, kar ni bilo resnično. Taka spletkarija proti županu je žalitev mesta in naroda.
Tržaški namestnik si je ogledal v Gorici ital. in potem slovensko ljudsko šolo. Spremljal gaje Goriški župan, kipa ni hotel prestopiti praga slovenske šole.
Žombolsko madj. kasino je pozvalo mesto Belo cerkev, da dovoli donesek k spominku Fr. Maderspachu, ki se je 1848 bojeval proti Srbom. V mestnem zboru je advokat dr.
Fried. Greiner protestoval proti temu, da bi Bela cerkev iruela delež v vojnah »za osvobojenje«. Nemci se niso 1848 bojevali niti proti drž. obliki niti proti cesarju. Nasovetoval je, naj se ne privoli noben donesek, kar se je sklenulo skoro soglasno.
Nemški pasi. Pfeifer v češkem dež. zboru je odložil svoj mandat, kei\ so go nacijonalci v Rumburgu na volilnem shodu v sprejeti Vesoluciji pozvali v to.
V ogerski zbornici se razpravlja o avstro-ogerski na-godbi. Razun Košuta je od madj. nezadvisne stranke govoril še Apponv in po njem min. preds. Szell. Ta je zagotovil, da se pod njegovo vlado ne bodo sklepale trgovske pogodbe za dalj časa nego do 1907.
Dunajski Čehi so priredili 25. jun. izlet v t. zv. Kra-pfeirvvalde. Nemški nacijonalci so došli (krog 150 glav) in dosegli pri krčmarju, da ni hotel točiti češkim gostom.
Na Jesenicah na Gorenjskem je bila 25. jun. velika delavska slavnost, katere se je udeležilo 15 društev s 7 zastavami. V cerkvi je blagoslovil dr. Krek novo zastavo Jeseniškega delavskega društva, pri obedu so bili mnogi govori in napitnice; Smolnikar je napil slov. hrvat. in jedi-nosti med Slovenci in Hrvati, na kar se je »Obzoru« in »Hrv. Dom« odposlal brzojaven pozdrav. — Slavnost se je zaključila s shodom katol. polit, društva za radoljiški okraj, na katerem je dež. posl. Ažman poročal o delovanju dež. zbora, drž. posl. Pogačnik o polit, položenju. Dr. Krek je navajal, kako vlada ničesar ne stvori za Jugoslovane.
Romunski drž. in dež. poslanci so se posoveto vali ve^ dnij v Crnovcah in sklenuli resolucijo: da pristajejo tudi nadalje na avtonomističnih načelih. Od vlade pričakujejo, da se postavi glede Romunov v Bukovini na ono stališče, katero ji je odkazano po ustavno zajamčeni jednakopravnosti vseh narodov. Obsojajo in obžalujejo, da lokalna vlada ne upošteva teh principov, in sklenejo, da stvore potrebne ko-reke, da se to početje, ki škoduje romunskemu narodu in miru v deželi, zabrani za bodoče. — Organi dež. vlade zavračajo tvrditev, kakor da bi postopala pristranski proti Romunom.
Praški nadškof, kardinal grof Fr. Schonborn je 26. jun. umrl v Falknovem. Rojen je bil 24. dec. 1844 v Pragi, učil se pravoslovja, 1866 vstopil v armado in bil kot častnik v bitki pri Kraljevem Gradcu ranjen; po vojni se je lotil juridičnih študije, a kmalu prestopil v bogoslovje, katero je proučeval v Rimu in Inomostu. V Rimu je postal poktor filozofije. Leta 1883 postal Budejeviški, 1885 Praški škof, 1889 kardinal.—V Praškem mestnem zboru je župan dr. Podlipny slavil umrlega in zlasti povdarjal njegovo pravičnost in miroljubnost. — Nemci se v svoj čas niso udeležili slavnostnega sprejema Praškega nadbiskupa. — Kot kardinal je si stekel največ zaslug za osnovo češkega kolegija v Rimu in za dovršenje krasne stolice sv. Vida v Pragi. — 1889 je izdal pastirski list proti proslavi Husovi. — Pri pogrebu so bili nadvojvode Franc Ferdinand, Ludvik Viktor, Fr. Salvator, min. predsednik grof Thun etc., češki in mo-ravski škofji itd.
Pravda »Narodnih Novin« 12. junija 1899. Vele-zanimivemu in razmere na Ogerskem izborno osvetljujočemu govoru zagovornika dra. Miloša Štefanoviča povzamemo le najznamenitejše stavke. Prof. Baudoina de Courtenay (radi ponatisa njegove razprave je bila tožba »zaradi hujskanja proti madjarski narodnosti«) mi ni treba braniti, on stoji previsoko, in vzvišen je tudi nad vsakim umom »pansla-vizma«. Njegov članek ni nič drugega nego zgodovinska razprava. Tako je napisal 1848 tudi grof I'hun v knjigi: »Die Stellung der Slovaken in Ungarn«. V nji pravi: »Ako v šolah nastavljate učitelje, ki ne znajo ali nočejo govoriti jezika otrok, in torej radi Vašega jezika pretvarjate šole v kraje, kjer se mori duh, namesto da se budi, — ako ovirate vsako višo izobrazbo v slovanskem jeziku, namesto da bi jo pospeševali, delate svojim deželam večo silo, nego bi mogli s knuto. Morite jim duha mesto telesa. — Vi plenite
te Slovake njih jezika, in kdor brani last svojega naroda, kdor v to spodbuja svoje rojake in Vaše početje nazivlje s pravim imenom: ta Vam je sovražnik madjarskega jezika in naroda in izdajalec domovine.« In grof Lev Thun ni bil Slovak niti Oger; tudi je v nekem listu Pulszkemu obžaloval, da ne zna dobro češki; torej ga ne boste smatrali panslavistom in ekscentričnim slavofilom. Pred 1848 ste stali dve stranki druga proti drugi, liberalna in konservativna. Glava prvi je bd Kossuth, glava drugi grof Štefan Szecheny. Ta je pogostoma očital Kossuthu, da prestopa meje in uničuje zakonita in prirojena prava nemadjarskih narodnostij. Ta je pač klasični svedok za istinitost Thunovih besed. —• 8 ali 10 dnij pred vilagoško kapitulacijo je bil v Segedinu predložen narodnostni zakon za obrambo prav drugih narodnostij, ki je provzročil veliko debato. Mih. Horvath, zgodo-vinopisec iste dobe, pravi, da so Kossuthovci tako govorili, kot bi bili še v letu 1832, ko je bil Madjar jedini gospodar, Srb in Romun pa povsem bezpravna. Na Ogerskem je še sedaj mnogo Madjarov, ki odkrito priznavajo, da je zakon le zato, da varuje in utvrdi bezuslovno gospodstvo Madjarov. 6. in 7. junija 1861 je slovaška inteligencija, zbrana v Tur-čanskem St. Martinu, formulovala svoje zahteve in memorandum predložila deželn. zboru. Obseg tega je prijavljen v zaseženem članku. Po odbitju je šel biskup Štefan Moyses na čelu deputacije na Dunaj k vladarju in mu ustmeno razložil zahteve slovaškega naroda, kakor je opisano v zaseženem članku. To so zgolj zgodovinska takta, katerih utajiti ne more nikdor. Glavna obtožba proti članku je z ozirom na trditev da se širi madjarizacija nezakonitim in nasilnim potom. Madjarizacija je proti narodnostnemu zakonu, torej nezakonita, a bila bi to tudi, ako bi jo dopuščal zakon. Zakon, veleči kaj takega, bi imel le formalno veljavo, ne pa notranje. Ni treba dokazovati, kako se širi madjarizacija po vsej deželi. V madj. listih se lehko piše o tem, kolikor hoče; ako pa se v nemadj., tedaj se prične s preganjanjem proti pisatelju. — Nedavno se je čitalo, da je v Bački več tisoč t. zv. Šokcev, Srbov katol. vere, prestopilo v pravo-slavje; v Tolmanski stolici so prestopili mnogi katol. Nemci v protestantizem. Zakaj? Ker so jim v obeh krajih pomadja-rili službo božjo. Šele minuli teden se je »Bud. Hirlap« hvalil, s kolikim uspehom se madjarizuje slovaška šolska mladina v Tarnoku; in isti list poroča o madjarizaciji med Romuni, da so v Borziku presenečili šolskega nadzornika otroci romunskih roditeljev, kine umejo besedice madjarski, z deklamacijami madjarskih verzov in pevanjem madjarskih pesnij.
Družba sv. Mohorja. Po smrti velezasluženega predsednika dr. V. Miiller-ja in dolgoletnega odbornika B. G. Rossbacher-ja je bilo pri družbi sv. Mohorja izpraznjenih dvoje odborniških mest. V smislu družbenih pravil se je zbralo dne 18. t. m. nad 40 Celovških členov, da izvolijo nova odbornika. Volitev je vodil dosedanji družbeni podpredsednik preč. g. stolni školastik in poslanec Lambert Einspieler, ki se je v iskrenih besedah spominjal zaslug pokojnih odbornikov za našo družbo. Odbornikom sta nato bila soglasno izvoljena g. c. kr. profesor Jož. Apih in g. stolni kaplan Jož. Hribar. — Odbor je izvolil dosedanjega podpredsednika, preč. g. Lamb. Einspieler-ja predsednikom, in g. blagajnika Šim. Janežiča podpredsednikom Mohorjeve družbe.— Število členov je letos nekoliko zrastlo!
Črnogorski knez se je obrnul na sultana s prošnjo, naj prevzame poroštvo pri otomanski banki za črnog. posojilo 500.000 frankov, ki se izplača v 5 letnih obrokih. Sultan je takoj ukazal iinan. ministru, da naj ugodi tej želji.
Shod avstr. gasilcev bi imel biti letos v Ljubljani, a Nemci so ga preprečili —- ker imajo Ljublj. gasilci sloven. velevanje. Slovanski gasilci naj izstopijo iz take osrednje zveze ter si osnujejo.
Dež. posl. dr. Rosina je 11. jun. imel pri Sv. Nikolaju-poleg Ormoža volilni shod. Načrtal je žalostno polit, stanje Slovencev sploh in v štajerskem dež. zboru posebe. Nemška večina hoče šiloma privesti slov. posl. do izstopa. Zati-
ranje štajerskih Slovencev se more zabraniti le z administrativnim ločenjem od Gradca. — Opisoval je šolske razmere, kako dež. zbor s sloven. novci podpira sovražne nemške zavode in društva, kljubu temu ne smemo obupati, treba je odločnega odpora, da se zboljšajo razmere.
V	ogerskem drž. zboru se je 21. jun. pričela razprava
0	nagodbenih osnovah in o zakonski osnovi z;i podaljšanje carinske in trgovske zveze. Košut je pobijal osnove z državno-pravnega in narodno-gospodarskega stališča. — V državno-pravnem oziru je za nezavisnost Ogerske; v gospod, za sa-mostalno carinsko ozemlje.
V	tržaškem mestnem sovetu 15. jun. je sporočil župan, da je občina Kormin določila 200 gld. v prispevek za ustanovo ital. univerze v Trstu. — Mestni odbor predlaga, naj se naroči stavbenemu uradu, da proučuje načrt Milanskega inženerja Calvija o vodovodu, kateremu se je upiral dr. Gairinger, ker je danes bez vsake vrednosti. Vendar se- je izročil v proučevanje posebnemu tehniku.
Deželni zbor štajerski je za učitelja na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru imenoval nekega Bridajša iz Be-rolina, dasi je bilo dosti domačih kompetentov.
• - S -i——•
Primorje i Trst.
(Nastavak.)
Drugo oružje, kojim se Talijani proti mama brane, — t j. kojim nas napadaju, ješt njihova prosvjeta. »U pokrajini Goričkoj, što je furlansko-talijansko, napredovalo je skoro u svim strukama prosvjete, a na sloven-skom Krasu ne živu nego seljaci i kmeti. U Trstu nema druge prosvjete do talijauske. U Istri Talijani diče se latinsko-talijansko-mletačkom prosvjetom, a Hrvati, koji živu samo u selima i u raztresenim po polju kucama, pravi su pravcati divljaci.« Nu Talijani ne tvrde samo, da su Hrvati i Slovenci u Primorju do sada bez prosvjete, nego da če bez prosvjete biti doviek — jer, vele, nismo sposobni, da se prosvjetimo.
Evo im odgovora. Jeste li kadi poznavali Talijana, koji je dobro govorio njemački ili koji drugi inostrani jezik? Ni za stare jezike, za grčki i latinski ne imaju dara. A mi? Talijani sami priznavaju, da osim Armenaca
1	Grka nijedan drugi narod ne nauči tudje jezike tako brzo i tako točno, Kako ih naučimo mi. Tršcanski Talijani to ne samo priznavaju, nego tvrde. Kako i ne bi'? Ta čitali su »II diritto croato«, »11 rinnovamento«, Tre-siceve lalijanske stihove, culi su govoriti Matka Laginju! A njemački naši pišu i govore, kao da su rodjeniNitma
Mozda imadu Talijani više dara za matematiku, za povjest itd. U Trstu živi hep broj godina histonk rodom Slovenac, kojemu se klatijaju i neprijatelji, a u Kopru jest glasovit matematik, koji se ponosi' hrvatskim svojim imenom. Talijani u tim strukama imaju doduše mnogo sila, ali su te sile samo srednje vriednosti. Talijani, pieiuda im je prosvjeta velika, nisu se, u oboe, proslavili na polju znanosti i mudrosti. Ta izuzmeš li Gallilea, Machiavellia, Voltu i još dva-tri, što ostane'?
Na polju umjetnosti talijanski je narod junak. I Istra je rodila nekoliko talijanskih umjetnika. ■ Ta ar s in litteris provedena je i u histonjskim djelima o Istri, Trstu i Goričkoj, kojim djelima treba priznati dosti književne vriednosti. U Primorju živi i danas par prilično dobrih talijanskih pjesnika. U Trstu Talijani njeguju glasbu, ljube dramu, vole ostale umjetnosti. Nu zar mi ne vrie-
dlmo nista? Dobrila, Mahnič, Vitezici, Laginja, Volaric, Sisolski, Krilan. Jeretov, Lamurski, Kalac, Rašan, Mandic, Gregorčič na Goričkom, Cegnar i Koseski i Bastian i Si-rovič i Rendič i Vučetič i drugi u Trstu, naši učitelji, naši popovi, činovnici raznih c. kr. oblasti, odvjetnici itd.—zar nisu ti ljudi dokazali, koliko smo sposobni, da se prosvjetimo?! Slaveni su, scienim ja, sposobni, da se u umjetuostima prosvjete koliko i Italijani, a u zna-nostima više od njih. Talijani to uvidijaju, Talijani se toga boje, Talijani za to neče da nam dadu sredstva, ko|imi bismo se mi mogli prosvjetiti, a ona sredstva, koja več imamo, hoče nam makar šilom da odnesn. Da stvari stoje tako, dokazali su sramotni, antiliberalni protesti proti hrvatskoj gimnaziji u Pazinu. Ako je istina, što vi tvrdite, gospodo latinska, da je naime hrvatska gimnazija u Pazinu suvišna, onda ne treba proti njoj toliko vikati: ako je suvišna, ostat če prazna, a ostane li prazna, vlada če ju zatvoriti.	(Dalje dodjc.}
•—-ž- ž • ■ Pravo zagodel si v svet!
(Glas v času zborovanja o svetovnem miru v Haagu.)
Vladislav, Milan moj sin, ti mišice v preblagem spomi ni, Pravil mi resno si reč, kakšno človeštvo da je;
Silno učeno se zdi v vseh strokah modrosti na svetu; Dosti napredka povsod, sladke svobode v izbor.
Vendar po svetu je sploh na klinu še nizkem omika; Vojska ostudna svedok, misli je tvoji dokaz.
Tudi po drugih straneh je zlega v ljudeh preobilo; V mnogo kaznilnico glej, podleccv čudno druhal!
Sili se črni nam cvet, iz krajev večerne „kulture«; Duh framazonstva strupen, krive pošasti oblast;
Zlo ateizma je to: povodenj svetovnega žalja; Zblaznjencev slepih pojav, samoumorov razplod.
Da je za vzore nam smrt častitljiva, vredna spomina, . Ust ne otvarjam o tem; misel mi bega drugam.
„Polno orožja je zdaj, vojakov kot listja in trave; Četnika, redarja vzreš, kamor ti zmigne oko.
Vojna požira denar, moči gromoglasnih milijonov"; Uboštvo in žalost trose, vselej z nemilo roko.
Večna sramota ti svet; nam pod;o si človekovanje! Prošlost kričeča je vsem v živem spominu še zdaj.
Človek božanski obraz, nedolžnemu žizenj ugonablja; Vojna nam kruti je bes, pekla ostudna premoč.
Grda oholost je vzrok in presamosvojstvo na svetu, Da se nedolžni v boj zganja z nedolžnim v pugin.
V stare Arene prizor nam kaže prepodlo nasilje;
Rob se je z robom boril, krutim gledalcem v naslast.
Jedno jedino ima mladeneč živenje na svetu ; Siloj mu vzame ga črt, v boju Morani odda.
Nade bliščale so mu, po potu inačem do sreče: Naj mu živenje sladi v družbi nekaljeni mir.
Zblodi usoda račun mladenču v razcveti j enej dobi; Domu odtrgan leži, v zemlji sovražnih ljudi j.
Kdo bi si pametnih dal odsekat glavico v zameno, Da bi ves svet pridobil?! Žizenj nad drugo je vse!
Vrže na tigra se lev, boj strašen med njima se viiaine; Trgata kose mesa, tU rudeče se krvi.
Čudno v zverjadi ni to ; a človek kot krona stvarjenja, — Mora, prisiljen je v smrt! Zgraža se meni na tem!
Vojna je bila in bo, le naj se ne peha zverinsko;
Javno naj sodi ves svet: pravdo pravični dobi.
Strastij zdivjanih vihar naj vtihne, to hoče olika; Zgine Gonobe prevlast, narodom mora in strah.
Nam je Slovanom ljubo, da z ljudstvom prav vsakim živimo Mirno, v soglasju povsod, zlate prijaznosti raj.
Sam > zapomni si vsak, da sveto se geslo uveljavi : „Pravda jednaka za vse , bil bi božanski podvig!
Solnčece v rožni naš svet smehljalo bi slogi se naši, Ako zjedinimo se v večno proslavo zares.
J. V-
—s-
CHPOM AIUKO KOJIO.
lljiiui' iiico y CBnje'ry ,3,a Uoxua.iii cupoMaxa, Kojn c rojniM ja'rarairOM Ho /iyiiimaitCKOM «paTv Maxa.
Kao nama ropa cjianna CnpoMaiuTBO noje xBa-'ui, y jynarce KoeoBa Cue ,iairae ihto ey najiu.
Ila nojiiiirre ii Marjane Ty ce oope cnpOMaeii, /^y iiiitaunua ko.i,y Tyiry y 'iynajy c iviaae b-naeu.
J' iiajviceinheM oojy .'i.yTOM, Ko,-a BojiiHK iviaiie oupa, On cbo xn'ra ii:inpiijp;i.a ii m1ii.ii' ,t,oma' no BOHupa. Kap. 1899.
KaitBO o.-iaio h čioracTBO, CnpaMa one rjiaBtj j>yce; ill to cnpoMa Bocnje'ie
iiaiaceuihii rioj na'Kpycc?
KaKBO ojiaro n oohutbo, CnpaMa CBor ^a iiMa;U'. JynaK ,"Iyna, rocno^apy, I'ooom nainy i,a;r, n po," il/i.o v
Ila KaKO ce xb.uiiit iiehe, Xpartpa MHinua cnpojuaxa IIIto pernyheM ir jynaiiiTBOM Ilo AyniMaitCKOM Bjiary maxa.
Ha KaKO ee XBa.uiT lieho, Ob6 Pope enpoMacn. Knjiuia ce aa cjiooo/ry i' KpB Bpyhy aimap KBacii. ill a.ie ii a II. y KMauosn k.
-4—5-
PyccKia Henocpe^CTBeHHbiH HaTyphi.
(Dalje.)
II na stott, cic.T'j) JIyicepi>a Kitnim coin»: npiie-niMocb e/i, oy/i,To po^HTeaii ea raaaaioTca eit innsivO. a eaini mriero ne roBopaTT,; ir Kor/yi JlyKepwi cnpoe.n.ia 11.Ki», na'rlsM'Ii ohh K.ianaioTca, to dihi ct> C.iaro^jipiiocriio oTifhTii.ni eft, hto cboiimh crpa/vuiiaMu ona oo.xer'iiijia in; TO.H.KO C BOIO Ayiliy, HO 11 CT, nil XT, CIMJia Gojii,IIIVK) rp'I'.Noniiyio TaacecTb. ,TyKepici flaace ne 3Haexi>. coht, 3to 6ti, iijiii rsiiflliiiie. ho iiotomt, bt, co3naniu cnoero iie^ocroiiHCTiiii, ona iiaitnHo rT,y\iaeTT,, hto Bn^nia mo-ry-rb 6biTi. TOJitivO o^iih m t, flyxoBHbiMT, ^ima.vn,. Bi, stoii iKpe.^a'rh Jlyitepi.ei'i ena onaTt bii/ijto HpaiiCTBeiiiioe sii-p0B033p'IiHie npocTOii pyccuoii b'bpyiomeii .acemniniLi, ko-ropaa iseer^a ,a;ymaeti», hto 6o.i1i3h.hmh. cTpa^aninjin n mo.ihtboh) ne tojii.ko mohcho o6Jiei"ihtt ce6a, no ^ajKe ii yiuepinuxT, .uofleii, K0T0pj,i\rb, 3a x.aonoTajin jkiisiiii. ne Hčerka 6bi.io bosmoskho mojiitlcji o cboiixt. rp-hxaxt.
.IvKepr/h. n't. en noaosKeiiiw. KOHeiHO, nepfeflk-o npiixoflii.ia MbiCJib o caiepTn, ii boti>, ofliiasKflbl, ona mi-/IIitt, TaKoii coh: ona ofllvra CTparmimeii n ch^htt, na uo.'ibiiioii flopori no^,t. paKirroii, co6iipaact iittii bt, ri,a-aeicie K-paii rta 6orojtoJii.e.
Mhmo ea npoxo^hti. Miioro CTpanmiKOBi.. ii jie;st^;y nujni JieieTea o^,iia w-ceHin,nna nrl>jioH ro.ioisoii BBirne /tpyrux'i,; o^,eac^;a Ha neii Kanaa-TO ocooeniiaa, ne pyc-ei»aa, ii miio T03Ke oco6eiinoe, nocTiioe, crporoe. Kor^a JlyK'epi,H cnpocn.ia y Heir, kto ona, to sreenmnna otp.I»-Tii.ia: „a CMepTt TBoa". BmIscto Toro, ito6m iierryraTLea, JIyt,epi>a o6pa/i,oBli«iaci, n np^en.ia ee B3aTb ct coCoro; ho cmepti. ee he majia, o6'fciuaa, o^naKO, hdhtth 3a neio iiocvi'ii Jle-rponoKT). II 'ito-jicc ? ^iiioTBiiTe-itHO. cjiepTb .Tyiccj)i.ii nocjffe^OBajia noc^'b IleTpoBOKT,. Ho bthmt, npe^BH^'iiHie cmepth eni;e ho okohiiijoce,: bt, easiwii ^ern. ciioefi kohhiiiiw JIyKepi>a nee c^ibinia»ia kojokOvtmii.ih 3B0HT, ii^eiT, ne ott. i^epKBH, a CBepxy, ct, ne6a.
Cocii^itie KpecTbai-ie, siuuimie Jlyiiepuio, iipo3i!a.in ee ..Vluiiiiiia moiii,h". Kor/i,a 3aiHeflEiiii. c.iytaiiiio, SapiiHi.
y/Viiii.ia.ica ea Tepnt.niio, to ona bte. otbI'.tt, npiiB0flii.ua cboh ctjhbhiibeia no3iiania o aciisiin CBaTbixi>, Koiopbie 6o«ibme ea Tepirlian, ntipa5Ka.ia no.iiiioe flobo.ibctno cboiimt, cocToanicMT, ii iipocn.Ta ToabKO CBoero 6apiura o tomt,, UTo6tl out, i10x.10II0Ta.Ib IipO,'!,t, c.b0pi0 niaTepbio, 6apBineio, oot, yMeiitiiienin iioflatcii ct, 6rbflin,ixi> KpeeTt-jni'b. rl'i'a npocTaa, no Bbicoicaa flyma o cegli ne 3a6o-tujacf-, bmka3liitaa nojnioe /3,oboju.ctho cboiimt, cocto-aniosrb, no yMo.ia.ia oapiina nepe^i. CMepTiro, 'itoobi out, o6.aer'iu,it, yiac/n, Kp'JiiiocTHfcixt ¿no/i,efi.
(Konec pride.)
k. S. Puškin v slovanskih prevodih.
„A. C ITyniktiht, bt, caaBaiicicHXT, nepeuoflaxi,". 26. Maa 1799—26. Maa 1899. I06iMefini,iii coopmiKT, cocTar.ii.riT, II.t. Kyjai.OBCKiii. Bapinana. 1899. C'rp. 143. 11. 1 py6. Jugoslovanom posebe znani profesor Varšavske univerze, g. P1 a t o n K u 1 a k o v s k i j, je ob Puškinovi proslavi izdal to lepo, za vse Slovane zanimivo knjigo. V predgovoru naznanja kronologično, kedaj je dobil ta ali oni narod slovanski kak prevod Puškinovih pesnij. Francozi in Nemci so imeli take prevode uže 1. 1823. L. 1826 in 1828 so prevedli Poljaki dve večidcli; Čehom je 1833 prvi dal prevode Celakovsky. Kulakov-steij kaže, kako so razni Slovani še le začeli razvijati še začetkom tega stoletja; Rusi so bili uže preživeli dobo, v kateri so se nahajali drugi Slovani; zato jim je bilo težavno razumeti Puškina, in so prevajali iz njega le manjše pesmi. Začeli so se učiti po ruski; med njimi najlaže Srbi, ki so prevajali rano ruske pisatelje. V „ilirski" dobi je Gajeva „Danica" prinesla 1837 obširno raz-■pravo o Puškinu. Danes imajo Čehi blizo vsega Puškina uže prevedenega.
Popolnih bibliografskih raziskanj o prevodih Puškina doslej med Slovani ni bilo; Kulakovskij opoza'jr. na „Slovenske Pohlady" za 1. 1898 (str. 238), na Srbsko Matico za 1888 in „Ljub. Zvon", 1899, str. 327. (Za Slovence, kolikor vemo mi, se prireja spis, ki natanko opiše slovenske prevode Puškina. Op. ur.) Znano je, da je „Slov. Svet" priobčil več prevodov iz Puškina. Glede na jeden tak prevod, piše Kill.: „V predloženem zborniku je pesem „ Lfepnan nia.T>" v slovenskem prevodu tiskana s cirilico, dasi Slovenci običajno pišejo z latinico, zato ker je sam prelagatelj (Lamurskij) tako tiskal v „Slov. Svetu" . . . kakor je vidno iz tega primera, sc delajo še sedaj med Slovenci poskusi, s kiri-hco zameniti latinico, ki je nedostatna za slovanske jezike."
V tem zborniku so odbrane pesmi razviščene tako, da je razvidno, kateri slovanski narodi so preložili jedno in isto pesem. Spredej pa je izvirnik. Pesem »Prorek« so n. pr. prevedli na poljski, slovenski (Iv. Vesel), slovaški, srbski in češki jezik. Iz „KanKa3CKaro TLiin-iriiRa" čerkeska pesem je v zborniku podana v slovaškem, bolg., srb., poljskem in slovenskem jeziku (tudi od Koseskega). Šotlandska pesen je v prevodu slovenskem (od Levstika), srb. in češkem. Pesem „Bhmiimii iie'iep-b" na hrv., slovenskem (Koseski) in češkem jeziku. „ Hepiia-.i iuaat", kakor uže rečeno, v slov. od Lamur-skega, v srb., hrv. in poljskem jeziku. „Ktcm" po češki, poljski in slovenski (Koseski). ,,lvb jiopio" po slovenski (Koseski) in poljski. Odbranih je še več pesmij. Poučno je primerjati prevode z izvirnikom in dobo prevedenja.
Rusi, ki malo kedaj čitajo slovanske stvari v latinici, imajo tu priliko, spoznavati okornost latinice in vsled tega nepopolnost izražanja slovanskih glasov. No to primerjanje je poučno za vsakega slovanskega naobraženca tudi v pogledu na sposobnost slovanskih prelagateljev. Želeti bi bilo treba, da bi se jubilejna knjiga Kulakov-skega razširila ne le med Rusi, temveč povsod med Slovani. Dohod iz tega izdanja je določen fondu za osnovanje štipendij imena Puškina pri Varšavskem vseučilišču in za spomenik Puškinu v Petrogradu.
•—-S i-—•
0 „kritiku našega časa".
„I!ii;ri;xrr, bgjiukt» aB-fipt, a r.tanr.i no im-beTt.
(Konec.)
Namen in načrt mojega »rusko-slov. slovarja« in »ruske slovnice« izražena sta jasno v predgovoru. Ko bi pa kdo od mene terjal, da bi v slovarju bile pomeščene vse besede do jedne, in da bi v njem ne bilo ni jedue tiskovne pomote, ali ko bi se zahtevalo, da se v slovnici vsako pravilo izrazi tako, da je bode mogla razumeti vsaka glava, to bi se jaz tega dela nikdar ne lotil, kajti ono bi presegalo človeške moči. Morem le reči: »feci, quae potui, faciant meliora potentes«. Kdor tega ne more umeti in ceniti, onemu je škoda i dokazovati. Naj poskusi sam sestaviti boljšo knjigo nego je moja. Ruski profesor Aleksander Vasiljevič Suvorov izdal je »Rusko-hrvatski slovar« ; po hrvatski zna vsak obrazo-vani Slovenec: rabite torej za »Junaka našega časa« njegov slovar, ker vas, je »moj pustil na cedilu«. Kako je šlo se slovenskim, slovarjem, kateri je potem tiskal g. Suvorov v Trstu,, o tem imam od njega samega ne-Koliko pisem. Gristi in. glodati pisatelja, ni ravno težko, pa tudi ne ravno plemenito. Da pa se podstavlja noga, mečejo polena pred. človeka, in se v leposlovnem listu inscenuje divja agitacija z namenom: materijalno oškodovati človeka, kaj takega je pa res le v Slovencih mogoče.
Da g. Komljanec ni bil izbirčen v sredstvih, jasno je menda zdaj dovolj. Človek, ki uči, da je »boljše« rečeno »scitatj za bezčestije« nego uskatj za bezčestije«, čiovek, ki se drzne soditi, kake besede »ne rabijo v knjižnem ali občevalnem jeziku«, človek, ki govori ob »ozkih Q in xi« v ruskem jeziku, in celo kopico podobnih bezsmislic in radi »aplomba« pnpletava k svojim blodnjam avtoriteto „ruskega profesorja«, ki mu je češ, »ruski tekst pregledal«, tak človek pač ne more biti objektiven kritik ravno zato, ker ni kompetenten kritik. Zato g. Komljanec v svojem delu tudi ni našel nijedne dobre strani, da si jih bezdvomno tudi. ima nekoliko.
Seveda, za »posebne namene« je dobra tudi taka kritika. In ti »posebni nameni« strče iz sledečih besed (str. 478):
»Posebno pozornost je obračal pisatelj na izraze pri cerkvenih obredih, katere (izraze ali obrede? Op. pis.) na kratko objasnjuje. Kaj je namerjal pri tem, ne vem. Slovarji se navadno ne rabijo za kake posebne namene ; če pa misli morda, da se hodo SlovenQi_jičili ruščine največ radi nabožne in cerkvene literature, se najbrž jako moti«.
Hrvati pravijo: »Što se babi htilo, to se babi snilo«, in tako je ono posebno pozornost na izraze pri
cerkvenih obredih« g- Komljanec videl le tako, ker mu je tako treba bilo. On pa£ dobro zna, da nobene »posebne pozornosti" v tem odnošaju ni bilo, kakor ve tudi dobro, da pri čitanju »nabožne cerkvene literature« iz-ravno pri cerkvenih obredih ni treba znati; taki izrazi razov se marveč v liturgiki, kjer so objasnjeni tako natanko, da jih tudi bez slovarja lehko razumeš.
Sicer pa smelo morem reči, da ne le »posebne pozornosti« nisem obračal na »izraze pri cerkvenih obredih«, nego sploh ni jednega takega izraza v mojem slovarju ni! Pač pa so v njem pomeščena nazvanja predmetov, ki se rabijo pri obredih in nazvanja obredov samih, duhovnih osob itd., na pr. kliros, obednja, panni-hida, ponomarj itd.
G. Komljanec se jako moti, ako misli, da se izrazi, ki pomenjajo slovenske »maša, jutranjice, bile« itd., rabijo le v »nabožnej in cerkvenej literaturi«. Morda so Slovenci tako daleč zašli, da se v posvetnej knjigi, časopisu ali v občevalnem jeziku« take besede več ne nahajajo. V ruskej posvetnej literaturi in v občevalnem jeziku srečavajo se na vsakem koraku. Kako pa naj Slovenec, ki čita »artos, antidor, kliros, ponomarj itd, razume bez objasnjenja te besede, ko v njegovem obredu teh pojmov ni, torej tudi dotične besede ne?
Iz taistega uzroka postavil sem, vice versa, ravno tako v »slovensko-ruski slovar« besede, kakor „angeljsko češčenje, litanije, roženkranec, monstranca, tabernakelj, štola, ministrant itd. s kratkim objasnjenjem, ravno zato, ker vsega tega obred ruske cerkve ne pozna, najdejo pa se te besede prav lahko v slovenskej knjigi, časniku ali v občevalnem jeziku; naj si le pogleda g. Komljanec moj rokopis v tiskarni g. Gabrščeka ali pa one pole, ki so uže natisnene. In zdaj sem posebno srečen, da sem postavil te besede v slovensko-ruski slovar; kajti kadar on izide, in g. Komljanec občuti zopet potrebo, izreči o njem svojo avtoritetno sodbo, podtikal bi mi gotovo »zopet posebne namene«, ko bi ne našel »izrazov iz cerkvenih obredov«. Rusi se nad njimi gotovo izpod-tikali ne bodo; imajo prekrepke noge in umejo nekoliko drugače spoštovati same sebe. Ako pride k 100 letnici Prešitna kak Rus in si kupi pesmi Preširnove in bode čital »Procesijo na Šmarno goro,« bode gotovo jako hvaležen, ko najde, kaj je to: »roženkranec, litanije«.
Kakor sem objasnil «protopresviter«, ravno tako sem opisal tudi besede »prošt, dekan, kaplan« itd., ker teh pojmov v ruskem jeziku ni.
Nisem ravno mlad, no prvikrat v življenji vidim človeka kateremu so celo kratka objasnjenja v slovarji tako zoprna, da je šteje med nedostatke. Kako bi pač Slovenec poslovico: „vot tebe, babuška, Jurjev denj!," ki se tako pogostoma srečuje, razumel bez objasnjenja? Tudi kratke besede o razkolnikih in laži-episkopu Ambroziju se mi štejejo v greh! Meni pa se ravno ta laži-episJcop zdi jako zanimiva osoba, kajti njegova zgodovina dokazuje, da so bile nemškej vladi vselej vsaka sredstva dobra, da bi le škodila slavjanskej Rusiji. Tako je minister Doblhoff našel vsako leto nekoliko tisoč plače temu bivšemu krčmarju, a kako je še dandanes huda pela za postavko za slovensko nižjo gimnazijo v Celji, v taistem Celji, kjer je —o ironija! — pokopan imenovani laži-epi-skop v izgnanji, kateremu je takratna vlada, vsled energične zahteve carja Nikolaja I. morala podvreči svojega ljubimca potrosivši nanj desetke in desetke tisoč! In zakaj bi bila Slovencu škodljiva vsaj pičla znanja o vsem iem ?
K sklepu moram reči, da nihče pri izdaji slovarja ni pričakoval niti materijalnega dobička, niti slepe pohvale, niti celo hva'ežnosti ne, kajti šlo je le za idejo, za vedo, za to, da bi i Slovenci imeli svoj rusko-slovenski slovar in slovnico. Toda nehvaležnosti in rovanja pod krinko učene kritike v leposlovnem listu, tega pa tudi nisem pričakoval!
Očevidno je v Slovencih v sedanje čase absolutno vse mogoče.
Ali bode to še dolgo trajalo, na radost in korist
zakletim vragovom Slovenstva in Slavjanstva?
* *
*
Pripomba: »Profesor Vladimir Andrejevič Fra?icev je od 1. avgusta 1891 učitelj extra statum ruskega jezika v 2 ženske) gimnaziji v Varšavi; vseučilišče je dovršil istotam v 1890 1.; na službi v imenovane) gimnaziji pa je od 1. avgusta 1891. Pripravlja se za stolico slavjanske filologije in je uže naredil magisterdki izpit, more biti torej po ruskem zakonu privatdocentom. Kot vseučiliščni stipendijat odpravljen je mej avstrijske Slavjane, da se seznani z njihovimi jeziki. Na jednem iz svojih potovanj seznanil se je i z gosp. Komljancem, kateri se je skril pod perote njegove avtoritete. V koliko je g. Komljanec razumel g Franceva, in v koliko ga je ta pooblastil skl,-cevati se nanj v svojem učenji o besedah, ki se »ne rabijo v knjigi ali občevalnem jeziku«, v učenji o »mehkih e in n«, ob ?ozkih e in h«, o trdej izgovarjavi »mehkih e in ii v nekaterih ruskih narečijih« itd., — o tem upam sčasoma zvedeti podrobno. Pristavljam le še, da, ko bi se recenzent „Dom in Sveta" ne skliceval na g. Franceva, ne bi jaz ni besedice odgovoril; kajti odgovarjati na take kritike zdi se mi popolno odveč. Odgovor na nje zaključuje se uže v njih samih.	M. Hostnik.
----i—I—--
Ruske drobtinice.
Ci siipy no jniTK'fc, ro.iosn- pyoaxa.
Prof N. J. Barsov izdal je zbornik iz 23 člankov. Tazbornik je prav za prav nastanek knjige istega prof. Barsova, pojavivSe se na svet božji še leto 1879. pod zaglavjem: „McTopu ocicie n kjiij-TtitecKio oin.i ru . Tudi novi članki so zgodovinske iziskave ter razsinatrujejo razna vprašanja, odnašajoča se k naši trepeči sedanjosti. Ves zbornik je delo fundamentalno, delo treznega i globokega uma i pri svoji obširnosti Vili-f- 378 stranic in 8 ni predrago: cena mu je le 2 rub. Ni čas, ni mesto nam ne dozvolja. vdavati se v podrobnosti posamnih člankov, razuti ilanka7, po našem, najbolj zanimivega,, z zaglavjem: „O pejinTiouHUcTu l"yccwuv napuha", pro-stirajočega se od 124—158 strani.
V	tem članku prolesor Barsov razklada učenje treh velikih ruskih pisateljev Th. M. Dostojevskega, A. D. Gradovskega i K. D. Kavelina o ruskem narodu, o stopinji i značaju njegove nabožnosti. Sam profesor meni, da več nego tisočeletnji ruski narod pač ni ostal doslej „¡ui.ujua (mladenič) utin, (jjaaioiioMiu", kakor seje o njem izrazil g. Kavelin, pač pa je zgodovinski, slavni narod, polni čednostij, s svetlim licem, očrtanim v proizvodih njegove duhovne tvorne sile. Na tem duhovnonravnem licu je rezkimi črtami napisana pobožnosf kot osnovna črta obraza vsakega istinitega Rusa. Po prof. Barsovem bo težavno najti drug narod, kateri bi bil tako bogat i tako energičen svojim duhovnim proizvodstvom v religijoznem obziru, kateri bi imel tako grmado proizvodov duhovno-nravnega značajč i zadržaja: duhovne pesmi, zgodovinske biline, pravni običaji etc. etc — Učeni mož jo je tu pač dobro zadel.
V	drugo polovino carjenja Nikolaja Pavloviča bil je pri ruskem dvoru angleškim poslancem lord Blumfeld Njegova soproga, ledi B 1 u m fe 1 d, bila je velika prijateljica i ljubiteljica muzike i petja sploh; ruska muzika pa rusko petje je pa tako vplivalo na njo, da se jej je včasih kar od veselja glavica krožila, če je slišala kako
nenavadno rusko godbo, ali rusko petje. Seveda, je taka visoko postavljena dama imela povsod svobodni vhod, mogla je, če jej je bilo ljubo i drago, slušati tudi pridvorno muziko i pridvorni pevski zbor, katerim je upravljal slavni skladatelj ruske narodne himne — Lvov. Ledi Blumfeld seje seznanila z znamenitim pridvornim pevo-vodjo ter je navadno prisostvovala ne samo na koncertih, pač pa tudi na prostih vajah pridvornih pevcev. Visoko muzikalna i naobra-žena ledi je zabeležila svoje vtise od pridvornega pevskega zbora i njegovega nadarjenega vodje. Nekoliko spominov znatne Angli-čanke o Lvovu priobčil je „ l'yecic. A p v." v svoji zadnji knjižki Ta tvorina je zanimiva, bo torej tudi Slovencem ugajala. Ledi Blumfeld med drugim pravi:
„Jaz sem obiskovala zasebne saje pevskega zbora Gosudar-levega i moje izumljenje i vostora od lepote tega petja bil je velik i bezpredelen. Ničesar ne morem spodobiti velikolepju teh glasov. Rast i zamiranje tega petja od stopinje do stopije bilo je porazno.
Generalu Lvovu kot odličnemu strokovnjaku muzike poročil je Gosudar upravljati obučenjem mnogobrojnih zborov gvardejskih polkov v Petrogradu Lvov se je bavil tem delom poldrugo leto; zatem pa me je nekod povabil na repeticijo.
Bilo je 630 glasov bez spremstev. Najvrlejši glasovi bili so iz Belorusije. Če pa ima kdo izvenreden glas v vsej državi, ga pa prizivljejo v pridvorni zbor Muzika Bortjanskega ostavlja po sebi mogočen vtis.
Gosudar je bil jako ponosen svojim zborom. General Lvov je zložil rusko narodno himno: „Eoace nap« xpami!" Skladatelj mi je pravil, kako je potoval po Rejnu i kako je neka slučajna godba z duhovnimi godali izpolnila mu pod oknom njegovo himno.
Ta godba je svojim izpolnenjem ruske narodne himne silno zadela samoljubje skladatelja. Poslal e precej po kapelnika ter mu rekel: „Če mi prinesete svoje note, popravim jih vam takoj"; kajti bilo je vse napačno.
Kapelnik je zares prinesel sekirice, katere je general takoj izpravil. Potem pa je prinudil godbo ponavljati popravljeno himno, dokler je ni zigrala pravilno, kakor jo je popravil sam skladatelj; zatem pa je general predložil muzikantom, da morejo iti svojim potom, če jim je ugodno. Tu pa se mu je kapelnik ustavil ter je dejal, da se ne gane z mesta, dokler Lvov ne da njegovi kapeli 100 frankov; "kajti g. general jo je v ugodo sebi zadržal celi dve uri, kapelnika pa prav nič ne briga, pravilno li igra njegova godba generalovo himno, ali ne. Tako je menil muhasti Nemec-kapelnik. t Lvov je plačal mu 100 frankov.
Tudi zanimiv primer germanske oholosti i slovanske skromnosti . . .	Bož. Tvorcov.
Iz novin.
»Vaterland« je priobčil članek ve 2 oddelkih proti radikalizmu med Slovenci. »Siiden« mu odgovarja, da je le prevelika potrpežljivost Slovanov dala Nemcem toliko poguma, da so pričeli in uspevali z obstrukcijo. Slovani s svojo skrajno zmernostjo niso imponovali vladi, Nemci s svojim radikalizmom si pridobili pri nji vpliv. Tlačeni Slovenci zahtevajo le svoja elementarna prava. Ako Slovenec in Hrvat v Istri, ako Slovenec na Štajerskem in Koroškem zahteva, da se njegov jezik spoštuje in ne zatira, ni niti radikalen niti zmeren, temveč samo patrijotičen. »Vat.« zahteva od njih spoštovanje in ozire na »državno idejo«. Taka misel vede do skrajnega centralizma. Tudi ako bi se Slovencem zadovoljilo v toliki meri, da se sedanje deželne meje odstranijo, in vsi Slovenci združijo v jedno skupino z obsežno avtonomijo, ne bi avstr. državna ideja imela škode, temveč le dobiček, ker bi zadovoljila in umirila tako zvesti, delavni in napredujoči narod, kakoršen je slovenski.
»Beri. Tagb.« je donesel dopis iz Spljeta, da dalmat. Srbi snujejo krožke, v katerih se vežbajo v ruskem jeziku. A pod izgovorom, da negujejo slovan. kulturo z učenjem ruščine, mamijo Hrvate v svoje kroge, da jih tako dove-dejo k simpatiji do Črne Gore. Temu sledi velika osobna denuncijacija ter grjenje črnog. kneza.
Celovške »Freie Stimmen« sramote slovensko kulturo povsem tako kakor »Ostd. R.« s popolno negacijo vsake literature, vsake sposobnosti za kakoršno koli delo itd. Tem
čudnejša je trditev, da so Slovenci večinoma poslovenjeni Nemci, saj se v obče vendar člani visoko izobraženih narodov ne priklopijo takim ničlam. Seveda dokaz, da je Sršen = Sehrschon, pove, koliko je ta trditev vredna. Taki pamtleti ne bi bili vredni, da se jih spominjamo, ako ne bi vedeli, da dobe vedno dosti ljudij, ki verujejo v njih istinitost. Zato je pisčeva zlobnost tem veča.
Dr. Pacak piše o polit, dogodkih zadnjih dnij: Kompromis o avstro-og. nagodbi je dosežen, in sedanja vlada ostane. Ali so zmagali Ogri ali Avstrijci, bi bilo nepotrebno razpravljati, a zdi se, da je uspeh na strani avstr. minister-stva. Cehi so iskreni prijatelji desnice, ki predstavlja večino avštr. narodov, oni so za program desnice, ker zahteva avtonomijo in jednakopravnost narodov, in ker bez tega ne bo zadovoljstva med narodi. — Glede na jezikovno rešitev je treba, da se urede jezik, odnošaji vseh m a njih narodov v državi, a ne samo odnošaji nemške manjšine na Češkem. Tu ni nobenega kompromisa med pravico in krivico.
»Bud. Hirlap« poroča o uspehih madjarizacije. V ostro-gonSki županiji je 7 slovaških in 7 nemških šol. Prebivalstvo razume jedva v 15 proč. madjarski. In vendar je mladina v teh šolah tako napredovala v madj. jeziku, da so jedno teh šbl uže vvrstili med madjarske. Učitelji, ki so poučevali v madjarščini, so dobili »častno darilo« po jeden cekin (prav beraška nagrada), učenci pa, ki so se s posebno ljubeznijo učili madjarščine, - in teh je bilo 100 vsak po 20 koron v zlatu. Vašvarška županija ima poseben odbor i za širjenje madjarskega jezika. Na dveh šolah v Csolnoku pa sta učitelja tako slabo izpolnjevala svojo dolžnost (!), da od 57 učencev niso mogli ni besedice izvabiti v madjarščini. — Budimski srbski biskup Lucijan Bogda-novič je obiskal v Beremendu v baranski županiji šole, in ko je videl, da mali Srbi težko umejo madjarski, je bil jako nezadovoljen z učnim uspehom.
O knjižuri »Poljaki in misija poljskega kluba v drž. zboru« (ki se je pripisovala posl. Rutovskemu, a katero je spisal žurnalist Bresnitz), seje izrazil »Czas«, da je mišljenju poljskega naroda nasprotna in zanj žaljiva.
»Freie Stimmen« surovo napadajo prof. Apiha, ker je voljen v odbor družbe sv. Mohorja. Ker je znani agitator Knappitsch moral izstopiti iz odbora schulvereinske pod-družmce, zahteva ta list isto za prof. Apiha. Naša dr. sv. Mohorja, ki skrbi le za narodno izobrazbo, in pa bojeviti »Schulverein« sta pa vendar vse kaj drugega.
»Agr. Tgb.« piše, kako Madjari smatrajo nadvojvodo Josipa svojim, ker je baje z dušo in telesom Madjar. Proti temu spominja ta list, da je pred več leti nadvojvoda na inšpekcijskem potovanja na žakanskem železniškem mostu prekinul zabavo svojih spremljevalcev z besedami. »Gospoda, sedaj govorimo hrvatski, ker smo na hrvat. tleh.«
»Naša Sloga« priobčuje spis »celo svetnike nam pieganjajo.« Lev XIII. je 1880 vvedel češčenje sv. Cirila m Metoda za vso katol. cerkev. 5. jul. 1881 je posvetil altar sv. Cirila in Metoda v cerkvi sv. Klementa v Rimu. Tedaj se je po vsem katol. svetu slavil praznik slovanskih apostolov kot praznik »duple.\«. Protivniki katol. Slovanov pa niso mirovali, dokler niso dosegli, da se je odločil 5. jul. kakemu drugemu' svetniku. Res se je nastavil na ta dan Anton Maria Zacharia, bivši italijanski frančiškan; naša apostola pa odbacnula, njun spomin se sedaj časti v tržaško-koperski školiji ll.sept., v Ljubljanski 7. junija itd. Zasluge, katere je priznal papež Lev XIII. slovanskima apostoloma v okrožnici »Grande munus«, se gotovo v teh par letih niso zmanjšale, najmanj pa v primeri z zaslugami laškega frančiškana, in to so zasluge za katol. cerkev, katere ona sedaj - sovražnikom Slovanstva na ljubo—nakrat prezira.
Poljski drž. posl. dr. Roszkovvski je objavil v Petro-grajskem »Kraju« studijo o polit, položenju. Poljski klub m ž njim večina ima dolžnost, da Vstraja pri ustavi ter ne dopusti njene premembe. V boju med Nemci in Cehi morajo ostati Poljaki mirni gledalci. Posredovanje bi bilo le tedaj primerno, ako bi prosili to obe stranki. Ta boj je za
Avstrijo zgodov. važen. Saj se bojuje za gospodstvo Nemcev nad Slovani. Dokončati se more le s sporazumljenjem obeh strank, ne z naredbami od zgorej. Narodi se sicer morejo šiloma tlačiti, ne morejo se pa zatreti njih stremljenja. A sporazumljenje med Nemci in Cehi še ni tako hitro možno. Obstrukcija je po dosedanjih uspehih postala ohola, in po njeni agitaciji je med volilci zavladala radikalna smer. Z ozirom na število Nemcev, na sosedstvo z Nemčijo in na kulturno važnost, se ne more vladati bez njih ali proti njim. Nemški poslanci se morajo pridobiti za sodelovanje v parlamentu ; to pa se zgodi, ako se uverijo, da z obstrukcijo ne dosežejo svojih ciljev. Zato mora vlada skrbeti, da obstrukcija ne pridobi nobene zmage več.
»Magyarorszag« pravi, da je imel častnik v Kikindi nalog, novake zapriseči v materinščini. Ko so ti stvorili dve skupini, jedno srbsko in jedno nemško in je hotel te zapriseči v nemščini, so javili, da hočejo to stvoriti v madjarščini. Znto jih list hvali kot vrle mladeniče.
Zmaja Jovanoviča proslavlja »Budap. Hirlap«: »Biti največi pesnik mladega naroda, je poklic od Boga, ker so pesniki največi civilizatorji. Vsak pesnik je last onega naroda, v katerem se je rodil, a tudi last vsega človeštva.« Dasi Srb, je Madj arom vendar brat, ker se je rodil v madj. domovini, pohajal madj. šole, stanoval v madj. stolici in ljubil madj. pesn,!;e ter nekatere tudi prevajal. — Nato obžaluje hrvatske izgrede proti njegovim čestilcem in pravi, da Madjari 184S Hrvatom niso učinili nič hudega, pač pa se je Jelačič bojeval proti Madjarom, tega niso zamerili narodu, saj je imel ukaz z Dunaja. Hrvati so se lepo razvili. Njih narodnosti niso Madjari nikdar (?) žalili. Zakaj torej sovražijo ti Madjare in Srbe? Hrvati in Srbi imajo isti jezik, dasi niso isto pleme. Civilizacija je pri Hrvatih tudi mnogo italijanska, in tudi Italijane sovražijo.
O shodu slov. poslancev, onemogočenem po klerikalcih, pravijo »Novice«, da bi imel gotovo velik pomen. S protestom proti nemškim zahtevam bi svetu dokazal, da so \si Slovenci jedini v odbijanju teh nesramnih postulatov. Vladi in nad vlado stoječim krogoui bi pokazal, da slov. narod smatra te zahteve za povsem nesprejemne. Razlogi, s katerimi je katol. nar. stranka utemeljevala svojo izjavo, so slabi, izjava sama pa je obžalovanja vredna, da namreč katol. narodna stranka skupno noče postopati z napredno-narodno stranko tudi v stvareh, ki so obema strankama in vsemu sloven. narodu skupne. Med nemškimi obstrukcij-skimi strankami je vladalo gotovo veče nasprotstvo in so-vvaštvo in vendar so se združile in zjedinile za skupen narod.-polit, program.
O nemških šolah v inozemstvu, katerim je nemški drž. zbor zvišal prispevek, pravi »Koln. Ztg.«, da imajo dvojen namen. Prvič naj omogočijo nemškim rojakom, da dobe nemško odgojo, drugič pa imajo izrecno propagandski namen. Inozomce soznanijo s nemškim bistvom, razširjajo znanje nemškega jezika in pridobivajo Nemčiji simpatije. To pa je možno le, če se tudi tuji otroci pripuščajo k pouku. Mnogo držav je bilo popreje povsem pod fran-caskim vplivom. To so provzročile francoske šole. A Francozi so si po njih pridobili tudi važne trgovske pogodbe. Tako Romunija, kjer si je nemštvo šele polagoma priborilo vpliv. Posamičen šolarček je neznatna moč, a vendar faktor za nemški vpliv, ki se je še vedno obnesel.
»Linzer Volksblatt« dokazuje potrebo sprave z nemško opozicijo in naglasa, da bi kat. ljudska stranka rada prevzela vlogo posrednice. Ta stranka je vplivala zlasti na ostale desničarske stranke, da niso izdale protiprograma po-stulatom opozicije. Razgovor o binkoštnem- programu je možen, in zato naj vlada prične pogajanje. — Članek se pripisuje Ebenhochu. Sedaj bi bilo jasno, zakaj so slovenski »katoliki" preprečili vseslovensko izjavo proti nemškim zahtevam. Ogorčenost do »izdajalskih naprednjakov« je bila najbrže le pretveza, da so zopet zasukali plašč po vetru, kakor je bila ta stran naših katolikov v obče označena v 11. št. »SI. Sveta«.
•——S-*—•
D r o b t i n e.
Slovenske. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala ženska poddružnica za Ruše in okolico dar 10.) gld.
»Centralna posojilnica slovenska« v Krškem je imela v prvi polovini t. 1. 70.000 gld. prometa. Tej zadrugi, ki je posrednica med manjšimi okrajnimi in krajnimi posojilnicami, je pristopilo uže 27 denarnih zadrug te vrste. »Centralna posojilnica slovenska« izdava tudi po zgledu češkega »Vestnik založensky« mesečnik, »Slovenska zadruga« kot glasilo slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug, od katerega je izšla uže 7. številka z mnogovrstnim gradivom. Cena temu strokovnemu listu je t gld. do konca t. 1.
Pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah slavi 9. julija svojo 10 letnico in blagoslovljenje društvene zastave.
V	Jarenini v Slov. Goricah so pri obč. Volitvah zmagali Slovenci v 3. in 1. razr.; v 2. razr. pa propadli le za jeden glas.
Tisočletnica Pavla Diacoma se bo slavila v Starem mestu v slovenski Benečiji. »Slov. Mat.« bodo zastopali prof. Laharnar, prof. Rutar in arhivar Koblar.
»Slov. vinogradsko društvo« se je osnovalo v Ljubljani. Svoj l. obči zbor je imelo 22. jun. Po poročilu poslovodje je društvu namen, kupovati kmetijskim, konsumnim, gospodarskim društvom in zadrugam ter posamičnim členom za vinogradništvo in kletarstvo potrebne predmete, prodajati od členov pridelano grozdje in vino. S tem naj se upre tuji konkurenciji. Predsed. društva je drž. posl. J. Vencajz.
Slovenski obrtniki, delalci in dijaki v Gradcu so osnovali izobraževalno društvo »Naprej«. Da se vzdrži to pre-koristno društvo, prosijo se rodoljubi, naj pošiljajo denarne , ali književne darove v Gradec, Burgergasse 18.
Pristav pri Ljublj. finančni prokuraturi, dr. Jos. Stare, je podaril 15.000 gld. za dijaško ustanovo.
Odbor za Preširnov spomenik je razpisal častni nagradi 600 in 400 koron za najboljši načrt spomeniku. V presojo pridejo le načrti umetnikov in arhitektov slovenske narodnosti. Troški spomenika ne smejo presegati 20.000 gl.; prednost imajo načrti, ki ga omogočijo z manjo vsoto, vendar ne izpod 15.000 gld. Obrok do 20. dec.
Biskup Strossmaver je Rogatski cerkvi daroval 500 gl., da si nabavi slikano okno sv. Jožefa. Ta dar daje tem rajši, ker je nad 30 let hodil v kopeli na rogaški Slatini, kjer je bil vedno srčno od sprejemali in pozdravljali.
G. Janez Jesen ko, c. kr. profesor državne gimna zijo v Trstu, velezaslužni pladoviti pisatelj in šolnik, je šel, na lastno prošnjo, po 36 letnem službovanju v pokoj. Ob tej priliki je dobil naslov šolskega sovetnika. Ta čast je pravi minimum, ki se je moglo podeliti izredno učenemu historiku. Ko bi bile razmere normalne, pozvali bi bili tega strokovnjaka davno na kako veče vseučilišče, kjer bi bilo zaslulo njegovo ime. Tako pa je bilo njegovo delovanje omejeno; no sto in sto učencev se z odkrito hvaležnostjo spominja svojega gimnazijskega profesorja, ki je znal razlagati tako, da je celo v lenih in malosposobnih vzbudil ljubezen do zgodovine in zemljepisja. Kako priljubljen je Je-senko, dokazuje tudi to, da mu je sedaj došlo od vseh krajevna stotine iskrenih čestitek od slovenskih naobražencev. Jesenko sije pa pridobil velikih zaslug tudi v šolski književnosti. Ta odlični rodoljub zasluži, da bi dolgo vrsto let užival počitek, kakoršen si želi sam. V službi je pretrpel mnogo grenkih, o katerih bi se dalo povedati jako mnogo, kar bi ne bilo po volji ne tu, ne tam. Naj mu bode v zadoščenje ljubezen učencev in obče spoštovanje, katero si je pridobil med slovenskim narodom. Na mnoga leta!
Češke. V Igla vi je bila 11. jun. velika sokolska slavnost, katere se je udeležilo nad 2000 ljudij.
V	spomin na potovanje po jugoslovanskih deželah je priredil klub čeških turistov v Pragi 17. jun. v Meščanski besedi slavnostno pojedino. Voditelj ekskurza, Pasovsky, je
poročal o slovesnem sprejemu, ki se je povsod priredil izletnikom. Akad. slikar Ziegler s Cetinja, dr. Holubovskv in ga. Daneš so se zahvalili voditelju na spretnem in skrbnem vodstvu. Petje in glasba ste družili prisotnike še pozno v noč.
Rektorjem češkega vseučilišča za bodoče šolsko leto je izvoljen dvorni sovetnik prof. dr. Gebauer, znani slovanski jezikoslovec.
Na korist Ustf. Matice školske so se 1.—3. jul. v Pragi vršile velike slavnosti.
Dunajski Sokol »Fiigner« proslavi 15. in 16. jul. svojo 10 letnico z javno telovadbo in ljudskim koncertom (sodelovanjem Dun. pevskega društva »Lumir« in glasbenega zbora kolinskega Sokola). Društvo vabi Cehe in Slovane sploh na to proslavo. Wolfovci pa žugajo, slavnost preprečiti.
Češki kemični obrtniki so imeli svoj shod v Plznu. Izrekli so se za vvedbo češkega patentnega lista.
Slovaške. Daniel Jaroslav Borik je umrl v 85. letu 22. junija v Domaniji v stolici trenčanski. Bil je neustrašen boritelj Slovakov. Člen in tajnik »Narodnej Rady« 1848 je z drugimi rodoljubi podpisal zgodov. proklamacijo na ne-madjarske narodnosti. Porodil se je 1814 v Sobotišti v rii-trianski stolici.
Najodličnejši slovaški rodoljubi so sklenuli, obrnuti se na svoj narod, da formuluje svoje zahteve. Živa beseda naj
v narodu vzbudi in utvrdi zavest svojih prav.
*
Hrvatske. V Zagrebu se s prih. šolskim letom otvori »učiteljski konvikt«.
Rektor zagrebškega vseučilišča za prih. šolsko leto jc znani literat, prof. Šrepelj. Vlada pa ga ni potvrdila.
Hrvatska mladež v Splitu je izdala slavnostni Ji^t v spomin Husu, Palackemu in Havličku. Sofija Zoro,viyr.,je doposlala spis o čeških glasbenikih.	. ,,|Ul J
Ravnatelj Zagrebškega učiteljišča, K. Matico, se' je s katehetom in dijaki abiturijenti 26. jun. pripeljal v Ljubljano, da si ogledajo slovensko stolico; 27. jun. so šli v Postojnsko jamo. To je četrti izlet, ki ga je priredil ravnatelj z gojenci. Prepotoval je ž njimi preje Hrvatsko, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino.
Družba sv. Cirila in Metoda za Istro šteje 77 usta-novnikov in 34 poddružnic; lani je imela 9016 gl. 78 kr. dohodkov in 8416 gld. 46 kr. troškov. Skupna imovina znaša 39.280 gld. 32 kr.
Na mesto nepotvrjenega dra. Šrepla je bil voljen rektorjem Zagrebškega vseučilišča dr. Arnold.
Obči zbor »Matice hrvatske« je bil 29. jun. Preds. prof. Smičiklas omenja, da »Matica« deluje 25 let po novih pravilih. V teh letih je podala narodu mnogo knjig in si nabavila glavnico 200.000 gld. Za književnike je osnovala poseben zaklad, k sedaj znaša 12.000 gld. Letos je imela »Matica« 11.008 členov; rednih dohodkov 42.413gld. 54 kr.:
za izdanje knjig je letos potrošila 31.155 gld. 65 kr.
*
Srbske. Na Srbskem se razširja manifest, ki pozivlje srbsko mladino na upor proti vladi, obetaje pomoč Rusije in Črnegore. — Opozicijski listi pravijo, da je to vse splet-karija vlade, da more tem silneje nastopati proti opoziciji.
Srbska mladina v Parizu je priredila Zmajevo slavlje, kjer je govoril J. Pantelič o življenju in delovanju slavljen-čevem, — ter mu poslala v dar relijefno sliko njegovo, iz-borno delo Jovanovičevo.
• Srbsko cerkv. pevsko društvo v Dplnji Tuzli je priredilo na Vidov dan zabavo v proslavo 50 letnice književnega delovanja Zmaja Jovanoviča.
Vaso Margelič i. dr. v Zagrebu je priredil dobro pogojeno sliko Zmajevo v veličini 50—30 cm. po 1 gld.
Jovan Jovanovi č se je rodil 6. decembra 1. 18.33 v Novem Sadu, kjer je pohajal ljudsko šolo, gimnazijo v Ila-lašu in Temešvaru, pravoslovje na Dunaju, v Pešti in Pragi.
Po očetovi smrti se je vrnul v rodno mesto in postal tam uradnik; a to mu ni ugajalo, in pričel je izdavati list »Javor«. 1861 se je poročil in leto potem preselil v Budimpešto, kjer je prevzel vodstvo srbskega zavoda »Tokelianum« ; v prostem času pa se je učil medicine in napravil doktorat. L. 1870 se je naselil kot zdravnik v Novem Sadu; pozneje prebival v Pančevu, Karlovcu, Fusaku, Kamenici, Belgradu, Dunaju in lani se nastanil v Zagrebu.
Srbska akad mladina v Zagrebu je pozvala vse srbske visokošolce, da skupno proslavijo Zmaja Jovanoviča. Isti poziv so dobili tudi Karlovški bogoslovci. Učiteljstvo pa je prepovedalo, da ti na kak način prispevajo k Zmajevi proslavi, ker se je Zmaj v svojih delih pregrešil proti naukom cerkve. — Zagrebška akadem. mladina srbska se najstrože protivi tej sodbi proies, zbora, ker duhovenstvo, ki je s sebičnostjo in lakomnostjo ostrupilo avtonomno življenje, nima prava, da se tako vzdigne proti ljubljencu srbskega naroda.
V Bruselju je izšla francoska knjiga »Coup' doeil économique sur la Serbie actuelle«. Po statistiki te knjige broji prebivalstvo kraljevine 2,400.000 preb., ki stanujejo v 4400 krajih. Lani je došlo 19,400.000 din. direktnega davka in 23,200.000 din. indirektnega davka. Drž. železnic je bilo 570 km. in dohodkov od njih 5,837.000 dinarjev. Poštnih postaj je 105, brzojavnih uradov 128. Kreditnih zavodov vsake vrste je 37 z osnovnim kapitalom 8,670.000 fran. V Srbiji je 106 parnih mlinov; 26 tovaren, v katerih dela 837 delavcev. Prihodek od carine je znašal 9,569.889 din. Ljudskih šol je 987 s 73.522 učenci in 1816 učitelji. Srednjih šol je 37 s 7365 dijaki in 546 profesorji.
Srbska viša dekliška šola v Novem Sadu je proslavila svojo 25. letnico.
K Zmajevi proslavi je došlo toliko gostov, da ni bilo dovolj prostora v grško-vstočni cerkvi. Po cerkvenem opravilu so šli udeležniki v dvorano »hrvat. Sokola«, kjer je bilo čestitanje. Preds. odbora, dr. Medakovič, je razložil pomen slavnosti. Zagreb se je izbral, ker je on središče srbskega kulturnega napredka v Avstriji; preje je bilo to središče v Pešti in potem v Novem Sadu. Prof. visoke šole v Belgradu, dr. A. Gavrilovič, je preč.tal slavnostni spis. — Sedaj je ustopil, burno pozdravljen, slavljenec. — Dr. Azboth, vseuč. prof. v Pešti, je pozdravil slavljenca v imenu univerze, kjer si je pridobil doktorat. — Dr. Geršič, predsed. srbske akademije in kmet. minister je pozdravil slavljenca v imenu srbske akademije. A. Hadžič, preds. srbske Matice, je povdarjal potrebo sloge med Hrvati in Srbi. — Min. Pero Gjorgjevič nazdravil imenom srbske književne zadruge in Hadžič imenom »Kisfaludi društva« ter prečital slavospes Hegediisev. Vrstilo seje še mnogo govorov. Srbska akad. mladina je poslala skupno adreso. — Banketa se je udeležilo nad 400 oseb. Došlo je nad 1000 brzojavnih pozdravov.
»Trudbenik,« sp. Al. Rrstič, vabi Srbe k osnutju občega
prosvetnega in dobrotvornega društva.
*
Bolgarske. Bolgarski biskupi so v treh vilajetih izdali pastirske liste, v katerih pozivljejo Bolgare na vernost do sultana in ljubezen do miru.
---i—H"—-
Dij aš t v o.
Pri proslavi srbskega pesnika Zmaja Jovanoviča v Zagrebu so priredili hrvatski vseučiliščniki obžalovanja vredne izgrede. Metali so na Srbe jajca in kamenje, in treba je bilo vojaštva, da se je zopet napravil mir.
Akademično proslavo Husovo je priredilo 29. jun. več akad. društev Praških.
Zagrebški vseučiliščniki so 23. jun. sklenuli resolucijo, da ne morejo sodelovati pri proslavi Jovana Znaja Jovanoviča: »ker je to pod krinko kulturne proslave naperjena demonstracija proti Hrvatom«, ki naj poostri nasprotja med
Hrvati in Srbi; na proslavo so se vabila madjarska društva, a prezrla hrvatska. Zato izražajo slavljencu svoje začudjenje, kako je on, pospeševatelj sloge med Hrvati in Srbi, dovolil, da se slavi na tak način.
Celovški slovenski bogoslovci so 16. jun. priredili slavnostno akademijo, katere so se udeležili duhovni in posvetni rodoljubi. — Za narodno navdušenje in v dokaz, da koroška ni povsem germanska, so take prireditve velikega pomena.
Hrvat, akademiki v Pragi so se pridružili adresi Dunajskih akademikov na nadbiskupa Rajčeviča s prošnjo, da varuje glagolico kot svetinjo hrvat. naroda.
Češki visokošolci prirede v avgustu 5 dnevni izlet v Ljubljano.
Vseučiliščniki v Zagrebu so 23. jun. sklenuli, da bodo prisostvovali na praznik sv. Cirila in Metoda bogoslužju v unijatski cerkvi; pozvati duhovščino, da svečano proslavi ta cerkveni praznik, in vsa hrvat. društva, da ta dan prirede zabave v korist družbi sv. Cirila in Metoda.
Hrv. akad. društvo »Zvonimir« na Dunaju je spremenilo svoja pravila. Dočim je doslej imelo samo redne člane akademške, ima odslej tudi ustanovnike (s 25 gld.) in podpornike (z 2 gld.) ter prosi vse svoje prijatelje, da mu pristopijo.
Hrvat Milan Metelka je bil na Berolinskem vseučilišču razglašen doktorjem filozofije in zajedno imenovan asistentom za komisijo.
Na šoli polit, znanosti v Parizu so se letos posebno odlikovali Slovani. Izvzemši prve nagrade, so vse druge dobili Slovani, in sicer drugo Hrvat Radič, tretjo Poljak Kin-jorski, četvrto Bolgar Mihajlov, peto Hrvat Jelanič, sedmo Poljak Kripski in dve nadaljnji dva Rusa.
Stepan Radič je položil pismene in ustmene izpite na »svobodni šoli političnih znanostij« v Parizu in dobil drugo nagrado. Razprava za diplomo slove: »La Croatia actuelle«.
Praško buršovsko društvo »Teutonia« je namestništvo razpustilo, ker je iz društvenega letnega poročila razvidno, da je ono uganjalo velikonemško politiko.
Spodnještajerski jubilejski zaklad za podporo revnih slovenskih dijakov je imel do junija nabranih 8006 gld. 62 kr. Pri seji odborovi 3. jun. se je sklenulo, da ostane nabrani denar in prispevki, ki se še dobe, nedotakljiva glavnica, obresti pa se uporabijo od šolskega leta 1899—1900 nadalje.
Akad. Husova proslava je bila 29. jun. na Žofinjskem otoku v Pragi. Pravnik Mistr je omenil, da so v to proslavo zaman prosili za prepuščenje avle in staromestne sovetoval-nice. A slava nima namena demonstracije, ona naj le velja ideji pravice, ki je vodila Husa, in ki vodi vso češko stremljenje. — Nato je prof. Masaryk bodril na proučevanje Hu-sovega delovanja.
Nemška dijaška zveza v Lipsiji je sklenula poslati iz Nemčije v Prago kolikor možno mnogo dijakov, da se s tem ojači nemštvo v Pragi.
Na drž. gimn. v Trstu je bilo 142 Slovencev, 137 Nemcev, 132 Italijanov, 26 Hrvatov.
•—-I- -ž-—•
Zmes.
Na Dunaju je umrl slavni skladatelj, »kralj valčekov«, J. Strauss. — V svoje skladbe je vvel marsikake slovanske motive in v opereti. „Jabuka" porabil slovansko snov. Bil je prejšnja leta mnogokrat na umetnostnih potovanjih tudi v slovanskih deželah in zlasti v Rusiji odlikovan od carske rodbine.
„Rozhtedy" v 18. št. donašajo zanimiv donesek o jezikovnih razmerah pri sodiščih v severni Nemčiji proti polabskim Slovanom. V 13. veku spisano pravo »Speculum Saxonum« veleva, da naj se obtoži mož „v istem jeziku, ki mu je prirojen" (t. j. v materinščini); drugače sme zavrnuti odgovor. Ako se obtoži v nemščini in on
zaprisežc, da jo ne razume, mu ni treba odgovoriti; ako se obtoži v umljivem njemu jeziku, mora odgovoriti on ali njegov zagovornik; ker nikdor ni. dolžan, da odgovori, ako ne zna, česar ga dolže.
Dunajski „Slovan" je donesel članek proti dru. Luegerju. Boj proti Židom se je pri njem promenil v boj proti Čehom. Dunajski Čehi so pomogli Luegerju do vlade. Bez njih pomoči ne bi postal župan. Pred volitvami se je ž njimi dogovarjal, njim delal obljube, sedaj se njim posmehuje in njim skazuje brutalnosti. Rekel je, da so Dunajčani s svojo ljubeznivostjo iz stotišoč Čehov napravili dobre Nemce, in sedaj hoče, da se oni po zakonu oplene svojih prav. Za raznarodjenje Čehov naj poleg Koliskovega šolskega zakona služi tudi preosnova Dunajskega volilnega reda in mestnega statuta. —• Op. ur. Orožje proti Luegerju s slovanske strani reže •—- na dva kraja; treba pozornosti.
V	Petrogr. »Svetu« nasovetuje se, naj se v Varšavi postavi spomenik poljskemu glasbenemu velikanu Chopinu.
Posl. Bartak je bil pri prizivni obravnavi radi »vmeševanja v službeno delovanje", ker je v Ričanu pozval rezerviste, da se pri kontrolnem shodu oglase z »zde«, 16. jun. obscjen v globo 5 gl. (oziroma potrdila se je obsodba prve instancije).
Praški tovarnik Maršner je pred 2 letoma podaril „ruskemu krožku 100 gl., da se ta znesek izroči absolventu češko-slovanske trgovske akademije, ki se izkaže z najboljšim znanjem ruščine, za studijsko potovanje v Rusijo. »Kružok« seje obrnul na ravnateljstvo, naj mu ono prijavi dotičnega dijaka, a ni dobil odgovora; isto se je zgodilo lani, in nato je darovalec prepustil vsoto drušvenim namenom. Jako značilno.
Bivši ravnatelj ljudske šole in pevovodja šentjakobske cerkve v Ljubljani, Leop. Belar, je 17. jun. umrl v 71. letu v Ljubljani. Zložil je več cerkvenih skladeb in slovenskih pesnij.
Zdravišče Cirkvenico v hrvat. Primorju, ko je bila v kon-kurzu, je kupil na javni dražbi nadvojvoda Josip za 250.000 gld.
Na Ljubljansko tobačno fcbriko je imenovan zdravnikom tvrd Nemec, — in v Logatec pride notar tvrd Nemec, dasi je bilo za oboje mest dovolj sposobnih slovenskih prosilcev.
V	Krkonoših, tem češkemu gorovju, se postavi spomenik Bis-mareku. V Wormbrunnu so to sklenuli s 55 proti 4 glasom.
Deželni šolski sovet je predlagal za učitelja na pripravljalnici slov. otrok za gimnazijo nemškonacijonalca H. Moro, okr. šolskega nadzornika v Šmohoru na Koroškem!
V	Kolnu ob Reni so se 25. jun. zbrala razna pomočniška društva mnogih držav, da proslavijo 50 letnico rokodelskih društev. Dunajski kardinal Gruscha je daroval za slavnost tisoč marek.
V	San Franciscu v Kaliforniji izhajajoča „Trojedina kraljevina" slavi zasluge dr. Bulatove, kar je tem lepše in častneje, ker mu je v polit ozirih nasprotna.
Ruski balet je gostoval v Budimpešti z velikim uspehom.
Rektorjem Graškega vseučilišča za prih. šolsko leto je voljen strasten nem. nacijonalec prof. dr. E. Richtcr.
V	Gradcu je mestni zbor sklenul, da se imenuje jeden najlepših trgov po Bismarcku.
„Slovenec" spominja, da Missija ni prvi slovenski kardinal. Na Kranjskem so bili rojeni kardinali: Jos. Dom. Franc, grof Lam-berg, 1723—1761 škof v Pasovi, ki je 1838 postal kardinal. — Njegov stric Janez Filip grof Lamberg je bil tudi Pasovski škof in 1700 postal kardinal. —Ljubljanski škof Sigism. Otton grof Schrot-tenbach je imel dva brata duhovnika; jeden je bil Olomuški kanonik in 1711 škof in kardinal (Wolfgang Hanibal Sigismund grof Schrottenbach).
»Naša Sloga« se je iz Trsta preselila v Pulj, dosedanji urednik g. prof. M. Mandič pa ostane v Trstu kot glavni sotrudnik.
„Nuovo compendio di geografia. Ad uso delle scuole gimna-siali, normali e techniche, di Eugenio Comba" kot 40. natis izšla v Turinu, uči: „Italija je politiški razdeljena v 3 nejednake italske države in v 4 tuje posesti. Posesti tujih držav so: 1. Trentin in Primorje (Istra, Trst, Gorica-Gradiška, podložne Avstriji".
V	Vratislavi (Breslau) sta „Alldeutscher Verband" in „D. Schulverein" skupno priredila veselico, katere dohodek je bil namenjen Nemcem na Češkem in Moravskem. Glavni dohodek je izviral iz prodaje slik „podrte nemške šole" Vršoviške.
Nemci zahtevajo, da preneha v Libercu češka božja služba (prepoved v nedeljo v jutro), katero si ondotni Cehi plačujejo sami.
Slovenci se ne smemo pritoževati, ako nas Nemci po vsem prezirajo, saj je celo neki Pfister von Schwaighausen staknul, da sploh ni in ni bilo nobene češke literature in znanosti. Vse, kar se navaje kot tako, je izključno nemški produkt!
Vsled soglasnega sklepa akad. senata Dunajske univerze sta izročila rektor in dekan bogosl. fakulte kardinalu Gruschi povodom 50 letnice njegove promocije obnovljeno diplomo.
V	Bukareštu se je 24. jun. otvorilo izredno zasedanje parlamenta. Kra^u in prestolonasledniku so se priredile velike ovacije. To zasedanje naj skrbi za zboljšanje stanja kmetom, katerim je žetev uničena. Kralj je tudi povdarjal prijateljske razmere do vseh držav in nadejo, da se po mirovni konferenciji še bolj zajamči mir.
•—H—i----
Razgled po slovanskem svetu.
a) Slovenske dežele.
Kranjsko. Ljubljanski župan Ivan Hribar je bil, ker je zopetna izvolitev bila od cesarja potvrjena, 3. jul. slovesno zaprisežen. Dež. preds. bar. Hein je priznaval dosedanje zasluge županove ter ga opominjal, da tudi v prihodnje deluje nepristransko. Župan je obečal, posvetiti svoje moči prospehu Ljublj. mesta ter nikdar pozabiti na čuvanje njegovega slovenskega značaja, — Nato so mu čestitali razni mestni uradi.
Goriško. Ital. deželni poslanci so soglasno sklenuli, da ne morejo sprejeti uslovij, katera so sloven. posl. stavili za zopetni vstop v dež. zbor.
Po najvišem naročilu je bil goriški deželni zbor 20. jun. zaključen, to pa, ker hočejo Lahi, da bi Slovenci bili za parado v dež. zboru ter ostali vedno na suhem.
Štajersko. Po 30 letni borbi so zmagali Slovenci 26. jun. prvič pri volitvah v okrajni zastop v Brežicah v skupini veleposestnikov. S tem ]e zajamčena večina v tej korporaciji.
V	Št. Lenartu v Slov. Goricah se je ustanovilo »katol. polit, društvo«. Posl. Robič je poročal o polit, položenju.
Županstvo Celjske okolice je mestnemu uradu v Celju poslalo slovenski dopis. Mestni urad je odgovoril, da v stvareh, ki se tičejo lastnega področja, vsprejema le nemške dopise. Županstvo Celjske okolice se je obrnulo s pritožbo na okr. glavarstvo, to jo je odstopilo namestništvu v Gradeu, ki je akt vrnulo Celjskemu mestnemu uradu z ukazom, da o stvari poroča. Mestni urad je izročil stvar pravnemu odseku, in v imenu tega je dr. Schurbi v obč. seji poročal in nasovetoval, da mestni urad vse agende lastnega področja vsprejema in rešuje izključno v nemščini. Tako se spoštuje slovensko prebivalstvo na lastni zemlji!
Kres. Prižiganje Kresov je na Slovenskem še običajno; vrši se v večer pred praznikom sv. Ivana Krstnika. Od časa. odkar je papež Leon XIII. posebe odločil praznik sv. Cirila in Metoda, slovanskih blago-vestnikov, prižagajo Slovenci, zlasti na Koroškem, kresove na čast tudi tema učiteljema slovanskima. Vedno se torej SlovaDi drže češčenja svetnikov, kedar prižigajo kresove. Slovanski kres je gotovo običaj iz pa-ganskih dob, in uže krepka krasna beseda »kres« spominja na starodavnost; a radi tega Slovani ne goje tistega romantizma, kakor prusolilski Schonererjanci in "VVolfovci v avstr. deželah. Oni kličejo stare poganske bogove nazaj, zažigajo kresove, skpčejo črez nje in plešejo okolo njih, pa se vedejo, kakor da bi bili znoreli. Poleg tega opisujejo narodu običaj kresa, kakor da bi Slovani ne vedeli zanj. Kljubu ponemčevanju tekom dobrih tisoč let Nemci slovanskih kresov niso mogli iztrebiti. Njih ime »Sonnenvvensfeier« je silno okorno
v primeri s preprosto — slovko »kres«, in ravno nemška dolga beseda kaže, da je ni rabil narod, da je celo beseda umetna, kakor je umeten ves mitologični kult sedanjih Pangermanov. Ti hočejo vzbujati paganske spomine, Slovani pa morejo s prižiganjem kresov pred praznikom sv. Cirila in Metoda spominjati se tisle dobe, ko sta jim njih apostola oznanjala vero in opravljala službo božjo v njih jeziku, in se morejo zajedno zavedati, da so nemški vladarji in vitezi vzeli cirilo-metodijsko cerkev nekaterim slovanskim plemenom ravno tam, kjer sedaj nemški radikalci slave Wotana in diuge bogov j. Kdo prižiga kresove resničniše z mirnejšo vestjo, Slovani ali , angermanski radikalci?
b) Ostali slovanski svet
Obče. Budgetni provizorij do konca 1.1. dovoljuje iinan. ministru, da uporabi 20 milj. za investicijske namene.
Dunaj Naučno minist. je zavrnulo rekurz ured-„Slovana", Janče, proti odredbi doljeavstr. dež. šolskega soveta, ki je zavrgel njegovo zahtevo za osnovanje čeških šol na Dunaju.
Dne 27. jun. je nadvojvoda Fran Ferdinand kot zastopnik cesarja (ki je bil nekoliko obolel za prehlad m) /. veliko, običajno slovesnostjo kard. Missiju podal baret. — Popoludne je bil na dvoru na čast kardinalu slovesen ob' d.
V	Dunajskem mestnem zboru je bil zavržen rekurz kluba češkoslov. velocipedistov v 15. okraju Dunajskem proti magistratovi naredbi, da mora poleg češkega napisa na svojem lokalu napraviti tudi nemški, ali pa odstraniti češki. — Naročilo se je magistratu, da proizvede odstranitev češke table, ako ne bo imela tudi nemškega napisa.
Češko Manifestni shod obrtnikov in rokodelcev je bil v Plznu 25. jun. Udeležili so se ga zastopniki mnogih društev iz okolice.
Izvrševalni odbor čeških poslancev je določil svoje stališče glede jezik, vprašanja z ozirom na razne pojave, ki so došli zadnji čas v javnost. Treba je strogo varovati pravice manjšin v posamnih korono-\icah; kompetenten za obče odločitve je drž zbor. Ta izjava je važna zlasti z ozirom na trditve, da hočejo Čehi urediti jezikovno vprašanje samo zase, ne meneči se za drug' narode.
Moravsko. Moravsko-češki poslanci so se 17. jun. zbrali v posovetovanje o nemškem opoz. programu. Sklenu'i so resolucijo, da je nemški program v popolnem nasprotju z zgodov. razvitkom in ustrojem habsburške monarhije. To je opozicijonalna demonstracija, ki ne more služiti v podstavo resnim razpravam in ki narodnostni prepir le še povečuje. Vprašajo, sli se moravski nemški zastopniki strinjajo s tem programom.
Sileško. V Tešinu je bil pod predsed. župnika Dudeka shod, ki je procestoval proti nemški bogoslov-nici kard. Koppa v Vidnavi ter zahteval ločitev od Vratislavske biskupije in ustanovo samostalne škofije.
V	Opavski obrtni zbornici je javil predsednik, da bode deželno sod šče odslej ž njo občevalo le v nemškem jeziku, ker je predsed. dež. sodišča vit. Strobl takoj, ko je nastopil svoje mesto, vved>d zopet stare odnošaje.
Galicija. Veliki shod Malorusov v Drohobiču se je izrekel za preosnovo ljudskega šolskega pouka, za
okrajšanje šolske dobe ter za razdelitev dež. šolskega soveta v Levovu na poljsko in rusko sekcijo in za razdelitev Galicije v dve administrativni polovini, v poljsko in rusko.
Ogersko. Sedmograjki Saksi branijo svoje. — Statistiški urad je razposlal občinam pole, kako se so doslej nazivale, in kako jim bodi doslej ime. V Velikem Sibinu so odgovorili: Ime mesta je Hermannstadt, to obdrži tudi nadalje in menjava ni svobodna. Poleg tega ga nazivajo tudi Nagv Leben in S bin. — Seveda je ta odgovor Madjarom „nerodoljub n".
Ogerski Slovaki so pričeli prirejati ljudske shode. 25. junija je bil v Modri, udeležilo se ga je nad 2000 oseb
Za madjarizacijo Malorusov je dovolil min Vlas-sicz 96.000 gi. od onega milijona, ki jo bil lani dovoljen za osnovanje ljudskih šol; in sicer samo za marmorošvarsko županijo, da se ruskim občinam sozida 24- državnih, „vzornih in rodoljubnih" ljudskih šol.
Bolgarsko. Sobranje je sprejelo trgovske nagodbe s 77 proti 48 glasom.
Srbija. Avstro-ogerski zastopniki so v Belgradu in v Carjigradu po naročilu grofa Goluchovskega posredovali radi vojaških prask na srbsko-turški meji. •Doseže naj se mirna poravnava s preiskovanjem na licu mesta. Take preiskave so pa bile uže mnogokrat in bez uspeha.
Srb>ki komisar, polkovnik NeSič in turški komisar Ali beg sta dognala, da je plan za napad na meji izviral od dveh albanskih vodij. Izvestja. vojakov in Arnavtov so potvrdila sodelovanje turških častnikov pri napadu. 2000 srbskih vojnikov z 2 baterijama ostane na meji.
Srbska vlada je izdala doslej vsako leto 200 000 frankov za velikošolce v tujini. Te novce si hoče prihraniti z ustanovo lastne univerze v Belgradu.
V	Srbiji naseljeni Arnavti so poslali kialju uda-nostno adreso.
V	Belgradu je bil 6. jul. atentat na razkralja Milana, ter so se, vsled tega pričela preganjanja radika'cev. Pasiča, Tavšanoviča in mnogo drugih so takoj zaprli.
Rusija Car hoče v avg. sam potovati v Sibirijo in se tam muditi 6 tednov, da spozna vso deželo in se zlasti sam uveri o življenju prognancev.
Carica je 26, jun. porodila tretjo hčerko, veliko knjeginjo Marijo.
Povodom dogodkov na srbsko turški meji so časopisi pisali, da odnošaji med Avstrijo in Busijo niso najboljši. Petrograjski „Herold" pa izjavlja, da so se tem povodom na merodavnem mestu stvorili od Avstrije in Rusije skupni koraki ter da se je s tem na novo pokazalo, da je sporazumljenje glede Balkana med Avstrijo in Rusijo stalno, in da ono poleg mirovne politike N mčije daje jamstvo za trajni mir.
Car ni hotel sprejeti odposlanstva, ki mu je hotelo izročiti adreso o finskem vprašanju. V tem odposlanstvu so bili: senator Trarieux (Francoska) in profesorji: Westlake (Angleška), Vlugt (Holandska), Brusa (Italija), Szinnvei (Ogerska), Brogger (Norveška), baron Nordenskjold (Švedska), dr. Morman (Danska)
Nemčija. Državni tajnik v uradu nemškega mini-sterstva za vnanje posle, pl. Biilow, je bil od cesarja Viljema povzdignen v grofovski stan. Povod temu je najbolj pridobitev španskih otokov.
štev. 12. — 1899_____SLOVANSKI SVET__191
Književnost.	Vabilo na naroébo.
F. Gerbič, vodja šole „Glasbene Matice" v Ljubljani, prične izdavati vsakega 16. dne v mesecu „Glasbeno Zoro ', ki bo prinašala sloveu. skladbe (največ moške in mešane zbore, četvero-speve, dvospeve in samospeve s klavirskim spremljevanjem, klavirskim spremijevanjein, klavirske točke itd.) Poluletna naročnina 1 gld 50 kr.
La Pologne et la conférence internationale de la Haye. Memorandum. Ta naslov iina 16 vel str obsegajoča brošura, ki ima datum: Varsovie/ Mai 1899 in podpis: Le Comité du parti démocratique-national Tiskarna pa je v Parizu. Treba bode govoriti o .njej, ker kaže posebne nazore.
„Slovansky Piehled', št. y. obseza poleg drugega: J. Mâchai: A. S.v Puškin. — W. Hratuk: Ruslni v Uhrâch 11. — Čechofil : Prispevek k déjinâ-m polsko-ceské vzajemnosti — J. Borecky: Ze slovinskê poesie. Ant. Aškerc. — Dopisi. Itd. „SI. Pf." ima v vsaki št. kaj s Slovenskeg.t; v 9. št. sta dva dopisa in več Aškerčevih, češki podanih pesni,j.
Slovenské Pohlâdy. Ca>opis zabavno poučn^. Redaktor a vydavatel: Josef Skultéty. V 6. zv. tega slovaškega mesečnika obseza: C^stopisne črty VI. Piše M. Kukučin. — V centraluych Tatnich. 11 VyJet na Rusi. K. Stodola. — Aleksander S. Puškin. Na storočni pamiatku jeho narodenia. I. Rusky romantism. — Z Puškina. (Prevod raznih pes ni j.) — Slovensky jazyk, živa starina. — Moravski Slovâci. Itd.
Slovâckâ svatba na Podluži Sp. Jos. Kopecky. Cena 60 kr. (Dobiček za češko matično realko v Hodoninu.) Ofto v Pragi. Narodopisen obraz iz ilorave.
„Povjest gradine i trgovišta Krapine". Sp. dr, St. Ortner. "205 str.vs 15 slisami. Tisek F. Bogoviča v Zagrebu.
„Časopis pro verejné zdravotnictvl' pričel je izhajati pod ured. profes. na zdravstvenem ustavu Praškem, dr. Gabrhela. Prinaša medic. razprave za izobražence in stoji na leto 3 gld. »Klinickv sbornik« pa se zove nov znanstven časopis, kateri izdavajn profes češke univerze: Hlava, Maydl in Tiiomayer.
Hlas. Mesačnik pre literatûru, politiku a otâzku sociâlnu. V 12. št. ima razprave: Narodnostna otâzka pod Bânffym a po nom. G. Augustini — Jak p raco vat» Prednaška prof G* T. Ma-sar/ka.—SlovensJvé ludové skoly a učitela. — Knazi uârodovci. Itd. »Hlas« izdava sedaj 1 leto dr. Pavel Blaho v Uh. Skalici. (Szakolcza Nyilra megie), Ogersko. Naročnina na leto 5 gld., za dijake '2 50 gld.
Or(jcK cpiiCKor h p a b oc.ia b no r cb eiiix e n ct b a se zove v Novem Sadu izšedša knjiga, v kateri pravoslavno svečenstvo v Bof-ni in Hercegovini brani narodno cerkev in šolo.
I'yccKaa Biiô.iioTeKa. Il3,aauie H. H. lle.-iexa. Bi.iu. III, n IV. 1809. Co^epacame : Pp. E. A. Ca.iiac'B. „C jiya-cn ji't Bora." HcTopunecKift poiiaHt b-b i lac-rax'b TIaCTB I., eTp. 113—-210. — Za tem d< lom se natisne „BocKpecenie," najnovejši, v razne jezike uže preloženi roman gr. L. J. Tolstega. Tako dobé naročniki te biblijoteke tudi to delo kmalu v izvirniku. „P. Buôa." stoji za 12 zvezkov jednega leta 2 gld. 40 kr. Naročnina se pošilja: HiirT,auaTejBCTBy „PyccKoii BiiôjiIotokii" bo jlbbobl; (Lemberg), Pyccnaa jji. 3.
XpncTiaHeKoe M'renie. nakanaeMOG upu C.-IIe'repoj pr-cKoii ,Hyx. AKar(emiii. V 5. zvezku navajamo med drugimi spise : Ciino,uu'ibhua y'jpe5K,N,ejii» nacToamaao BpeMeim. IJpofJ). T. B. Bap-cOBa, —• IlpoTHBouaHCKiH /(BiižKeuia B'b h'b;i,pax'i> piiMCKaro KaTO.m-n,ii3Ma rt'!. XIX. b'Ijk-1;. lipovec. A. II. JTonyxnna. — l'e.'in.-iinosjjiMe jiOTnBBi b'i. co'rfineuiax'1. A. C. llymKiiiia. C. P. PyiiKUBirja. — Ho-bocth jiyccKoii jiiitojiatvpti. llpoiji. II. P, llpoiiuwai-o n flp. — Slovensko svečeuištvo more dobiti v tem mesečniku obilo snovi tudi iz cerkvene zgodovine in more spoznati, kakô sodijo v vstočni cerkvi o gibanju rimske cerkve.
ÎKiiBaa C'rapiiiia. llori,'t pe^asnieM IIpo^C'U;i,aTo.-iLCTByio-maro b-b OT.rbjieiiiu Sraorpaijiin, B H. JlaiuanCKaro. Ubiu. III. n IV. Po,!b BocBMoii. Iz bogatega sodržanja navajamo:	niiCB.ua
II. H. llpeaca ki, Hbhio b-b Phîssiio ii in, II. II. Ha,i,eaciiuiiy. — OcraTKH paôoT'b 11. II. 11 polica. — Oopasiftt roBopii, ÎKuaflpuncKaio yl;:),ia, KajiyaccK. ryo. 1!. H. rT,oôpoBOJitCKaro. —MaTepia.-iBr jieKCiiKo-rpai|iunecKie no IloBoropo^CKUMi, roBopaMi.. — Coojminci, aarftAOKt ,vih A'IlTeil. CoodlUH.TB yM11T6JIB K. CjjaBlIIIirB. - KpnTIIKa ii ÔU-
ojiiorpaijiin.— CivrbcB. — Vse razprave in kritike so v tem izdanju strogo stvarne ter podajajo ogromne nove snovi za prončavauje lastnostij ruskega naroda. Sedaj stopi-„JKnBaa Grapima" v 9. leto in izide, kakor doslej, v 4 letnih debelih zvezkih. Stoji v Rusiji 5, za granico 6 rub. Naročnina se pošilja v Petrograd. Kdor se hoče poučiti, kaj vse je priobčila „JK. Ct." v 8 letih, naj čita v tu omenjenemu zvezku priloženo kazalo.
S to (12.) št. je završeno prvo poluletje. Položeuje v cesarstvu, zlasti pa v naši polovini, je še vedno in ne-pretržno kritično. Kriza pa je opasna koncem koncev najbolj tlačenim Slovanom. Slovansko naobraženo občinstvo je dolžno zaresno in do korenine premišljevati o sedanjem položenju in o bodočnosti slovanskih narodov avstro-ogerskih. Usoda se sedaj za dolgo ali pa za vselej določuje. »Slov. Svet« podaje dokaz.ov o opasnosti, a kaže tudi na sredstva, s katerimi bi se mogli rešiti. Tako hoče tudi nadalje delovati. Dobiček tega razpravljanja pa bode toliko obsežniši, kolikor več čitateljev dobiva list,. Po čitalnicah izvestno čitajo nzni členi tudi „Slov. Svet', a treba je. da naobraženci premišljujejo razprave »Slov. Sveta« tudi tam, kjer ni čitalnic. Tako se vjemajo narodovi z interesi lista, in to velja še posebe glede »SI. Sveta«, ki ne pošteva ne strank, ne frakcij, temveč je-dino to, kar bi koristilo slovenskemu in drugim slovanskim narodom Mi vsaj smo preverjeni, da, ko bi bil „SI. Svet" razširjen v potrebni meri med slovanskimi narodi tostranske polovine, in ko bi bili uvaževali njegovo politiško dokazovanje, ne biti bi prišlo do današnjih kriz, in nemška pa ital. irredenta bi ne bila postala nikdar toliko drzna, kakoršna se kaže danes. In še med Slovenci bi bilo uže mnogo bolje, nego je danes; a gospoda posebnih vrst hotela je bila modrejša, nego so tisti, skušeni politiki in slovanski dejatelji, ki so izdelali program »SI. Sv.« in delujejo- dalje v njegovem smislu. Najprej so na Slovenskem nekateri skušali zatreti »SI Svet«, potem pa so ga ponosno in tudi zaničljivo prezirali. Tako se je godilo in se še godi zlasti na Kranjskem. Zato so jo pa tako daleč dotirali. No ni se bodemo trudili i nadalje in se radujemo, da kljubu zaprekam in polenom, stavljenim nam pod noge, ima »SI. Svet« daleč okolo prijateljev in somišljenikov tudi med ostalimi Slovani Tem somišljenikom se zahvaljujemo na njih moralni podpori in gmotni pomoči. Gmotna pomoč ni sicer noben dar, ker za njo dobivajo čitatelji povoljnega plačila v duševnih snoveh, ki jih podaje »Slov. Svet«, a vendar je ta pomoč dejanska podpora, ob kateri jedino more izhajati „Slov. Svet". Prijateljem in somišljenikom se i nadalje priporočamo, da bi po svoje množili čitatelje in naročnike »SI. Svetu«.
Vsak dosedanjih naročnikov ve, kaka dolžnost ga veže do »SI. Sveta«, in zato tukaj ne bomo ponavljali svojih prošenj in opominov. Vsakdor ve, da tak list ima mnogo stroškov, a je tudi znano da izdatelj ni kapitalist, ki bi mogel poleg duševnih žrtev doprinašati še gmotnih davkov. Tega on ne more, in kdor je naročen na »SI. Svet«, a ga ne plačuje redno, odteza mu plačilo ravno tako, kakor tisti, ki odteza težaku -odškodnino za njegovo delo.
Nadejamo se, da izpolni vsakdor svojo dolžnost tudi nasproti »Slov. Svetu«.
Uredništvo in upravnišfsvo „SI, Sveta",
„Slovanski Svet" je na prodaj v posamičnih številkah: v Trstu via Caserma Nr. 1. (tobakarna). v Ljubljani pri g. L. Schwentnerju. knjigarju. — Pri ScKwent-nerju so tudi na prodaj od »Slovanskega Sveta« založene knjižice, kakor: Ruski prevod Levstikovega „Martina Krpana", „Naši knjižni grehi". „Rusko pravopi-sanje za učeče se".
Wilh. Förster,
gravfir.
Ateljfe za vsa graviranja v zlatu, srebru, žlahtnem kamnu, steklu in kovini. Izdelovanje monogramov, grbov, stane, šablon, pečatov, pečatnih znamek, stampilij iz kavčuka in kovin iu tipov kavčukovih.
Wien, XIYJ2, Mariahilferstr. 198
k „zlatemu solncu." Izdeluje sam znamenja za društva in klube.
Potrebno za vsakega trpečega na griži (Eruch).
Tiesel-ovi ces. M, izključno m.
pasi od griže,
zdravniško poskušeni, nedoseženi, naj se nosijo noč in dan. Po jedni strani gld. 3 50, po obeh straneii gld. 5.
Priznanja od g. dr. Weis-a, eme-rit. sekundarnega zdravnika I. reda Dunajske obče bolnice, Dunaj.
KAROL TIESEL,
patentni imetnik in proizvodnik.
STEN, VII. VVestbahnstrasse No. 35.
Temnih sob in prostorov ne več!
Reflektorji za dnevno svetlobo
od
Josipa Striebl-a,
II., Scholzgasse 6. Wien. Cene:
V cenah je vključeno tudi postavljenje s skladišča: Dunaj.
Izredne veličine po specijal-nem tarifu.
Olepšave posebe se rabijo po velikosti bronsovane ali pozlačene.
Nr.	Daljina Širina		£1.0. T.	Krone
	Centimeter			
1	80	40	12	24
2	80	55	14	28
3	80	65	16	32
4	80	80	20	40
5	100	65	20	40
6	125	80	25	50
7	125	100	28	56
Na znanje. Društvo za zgradbo narodnega doma na Dunaju uraduje vsak ponedeljek od 8—10 v 1. češk. nar. domu, XV., Turnergasse 9. Slovan, društva dobe dvorano za zabave za 15 gl., za glediške predstave za 20 gl. Dobrodelna društva in domača društva za prijateljske večere bez vstopnine — dobe dvorano bezplačno, le proti povrnitvi lastnih troškov 3 gld. in za uporabo g-lasovira 3 gl. — Nataneneja pojasnila daje Rob Volanka, Sechshauserstrasse 27.
Osnovano 1872.
Senzacijonalna iznajdba.
Ces. in kralj, izkljue. privilegij.
Radikalni pomoček proti potu noj;- dobi vsak, ki trpi na tem, le z nošo črevljev za pöt, katere sem iznašel sam, kateri so s c kralj, patent m odlikovani in varovani, in kateri so izdelani z impregnovanim vdelanjem usnja stih podplatov; ti črevlji imajo lastnost, da do cela in za vselej odstranjajo sitni pot na nogah, nastajajoča vnetja in najhujše ozebke in
kurja očeaa. Naročbe od zunaj se izvršujejo v 14: dneh proti poštnemu povzetju. Uustrovane prospekte z navodom, da vzameš mero sam, gratis in franko. Jos. Hanzlik, Wien. XIII., Weis gasse Nr. 2.

Podgane in miši
delajo najveöo škodo po kleteh in skladiščih.
Najhitreje jih pokonča od mene iznajdeua uničevalna pašta, katero more uporabljat« povsod vsakdor. Cena pašti pol kilo gld 1-50. Izgot.avljam tudi najnovejši, od občinstva kot naj-bo'ji priznan mehaničen skopee za podgane in miši, kateri prekaša vse dosedanje iznajdbe v tej troki. Moreš jih s tem skopcem vloviti 10 do 20. ne da bi ga napravljal na novo. Cena skopcu za podgane gld. 4-—, za miši gld. 1*80 do 2 6o. — Skopci za štorklje gld. 120. Prodajalcem odstotke.
Prodaje iu izdeluje
L Posch,
Spengelmeister.
Wien, XVII. Bez. Blumengasse 60.
Izdeluje akvarije na steno, na mizo, kabine za kopanje ptičev, svetilnice ročne, stenske, za voze in grobe.
Neprekosljivo (zakonito varovano.)
„Rapid Pulver",
prah, ki sem ga iznašel po dogoletnih poskusili, odstrani vsak madež, iz najkočljiviših snovij suhim potom; spričevala od znamenitih vojnikov. — Majhna škatuljica za poskns 30—-40 kr. — V provincijo pošiljam le velike škatlje 250 gr. po 75 kr. — Raz-prodajelcem primerne odstotke.
Wilhelm Sessel,
Chemische Wäscherei. Wien II., Rembrandtstrasse 16.
M
Atelier für Schild- und Schrften-Malerei #-
Prevzemlje,
—-j—iTTiQ pVI^'—' vsake vrste delo na les, ------' pleh, steklo, platno, zidovje etc. etc.
Siebmacher und Gitterstricker, Wien, XIV., Roberthamerlinggasse II.
Pletiva iz drata vseh vrst, mreže za ograde, sita z lesenim obodom pohišna in domača orodja in vsakatera dela moje stroke izdelujem solidno in najceneje. Naročbe v provincijo naglo izvršujem.
Kdor si hoče dobro, solidno, trpežno
_ KOLO
oskrbeti proti ugodnim pogojem doplačevanja, obrni se do agenture in komisijske firme
SIGMUND ROSNE R, Dunaj, 11/2. Czerningasse 16.
Osnovano 1870.
Erste Wiener Chemische Piltzerei l Färberei, Mer-Reparatureii-ktalt
WIEN XIV./l., Goldschlagstrasse Nr. 88.
sprejetnlje obleke, zavese, robo za mobilje v celoti za čiščenje, barvanje iu pranje. Obleka pol volnena in iz likane preje se postavlja po patentovanem načinu in napravlja zopet nova. - Naroiila v provincijo se brzo izvršujejo. -
JOSIP WIKTER,
dekorater
Raiperstorfferstrasse Nr, 28 WIEN, V, RamperstorfMrasse Nr. 28
oddajalnik c. kr. Terezijanske akademije na Dunaju
se priporoča za napravo dekoracij vsake vrste, za kotilijoiiske iignre, izpostavljanja, slavnostne vozove, slavoloke etc., etc. po svojih idejah ali pa po naročilu v plastičnem in dekorativnem delu. — Nadalje najboljše izdelovanje zastav, grbov, napisov, transparentov, pokrival, kotilijonskih tur in kostjume popolnju-jočib predmetov po najnižih cenah.
„SLOVANSKI SVET« izhaja v 10. in 25. dan vsakega meseca, in sicer na 16 straneh. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, če t vrt leta gld. 1.25. — Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četvrt leta 1 gld. — Posamične številke se razpošiljajo po 20 kr. — Zunaj Avstro-Ogerskena leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku na Dunaj (Wien), IX., Eisengasse Nr. 13.
Izdatelj, lastnik in odgovorni urednik: Fran Podgornik, Tiskli Bratri Chrastinove ve Valašskem Mezinci.