glasnik tfaaMo (Mavom žMMfga komMnata Uto l|uM|an< Številka 3 OKTOBER 1984 Kako smo gospodarili? V devetih mesecih bolje Po rezultatih periodičnih obračunov o poslovanju v prvem polletju letošnjega leta smo bili upravičeno zaskrbljeni in pričakovali slabe rezultate poslovanja tudi v devetih mesecih. Res je, da z rezultati gospodarjenja naših TOZD v devetih mesecih letošnjega leta ne moremo biti v celoti zadovoljni vendar pa bi bilo napačno, če ne bi priznali, da se položaj in rezultati počasi izboljšujejo. Odgovor na vprašanje ali je to že posledica uresničevanja sprejetih sanacijskih programov ali pa zgolj korekcija cen je še preuranjen, dejstvo pa je, da sta Poslovanje v devetih mesecih zaključili z izgubo le dve temeljni organizaciji in sicer TOZD Mlini in TOZD Pekarna Kranj. Poslovna izguba za TOZD Mlini znaša v devetih mesecih 51,804.196,00 din, v TOZD Pekarna Kranj pa ',222.975,00 din. Obe izgubi sta večji kot sta bili ob Polletju, vendar že kažeta trend zmanjševanja. Žal razmišljanje o uspešnosti našega gospodarjenja in poslovanja samo skozi izgube ne more biti celovito zato s' oglejmo še nekaj ostalih ekonomskih kategorij. Celotni prihodek, ki smo ga dosegli v devetih mese-Clb Jo manjši kot planirani za 4% in se je povečal v primerjavi s preteklim letom za 42,9%. Porabljena sredstva še vedno naraščajo hitreje in so narastla za 46,9% kar kaže, da se razkorak med hitrejšim zviševa-niem cen vhodnih surovin in cen naših izdelkov še ni odpravil. S poslovanjem v devetih mesecih smo ustva-ri". i-403,816.044,00 din dohodka od katerega smo največji del kar 301,439.868,00 din namenili za obresti, . 30 se povečale z indeksom 236,7. Ostale obveznosti 'z dohodka so naraščale v normalnih mejah in doseženi čisti dohodek v znesku 751,958.682,00 din je večji kot dosežen lani v devetih mesecih le še za 11,9%. Masa sredstev za OD se je povečala za 42%, rezervne sklade smo formirali višje za 14,4%. Ker tudi večina fistalih pekarskih in konditorskih TOZD ni uspela formirati poslovnih skladov je akumulacija, ki smo jo ustvarili vsi skupaj v devetih mesecih 29,473.092,00 um, precej manjša, kot lani v devetih mesecih, saj Predstavlja le 17%. Večino celotnega prihodka smo ustvarili s prodajo ne domačem tržišču, z izvozom pa ustvarjamo že 1,8% vsega celotnega prihodka. Število zaposlenih smo povečali v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta za 2,2% in v naši DO združuje delo 2508 delavcev. Povprečni osebni dohodek v devetih mesecih je znašal 23.968,00 din in je za 44% višji kot lani. Precejšnje breme pa brez dvoma predstavljajo zaloge, saj so Se zaloge nedokončane proizvodnje in zaloge gotovih Proizvodov povečale za več kot 2,5-krat in so znašale ob koncu devetih mesecev več kot 30 milijard od skupno 229 milijard starih din zalog. Naše težave in probleme pa lahko razberemo tudi iz e/stva, da se vse bolj veča naša zadolženost, saj so 6 krediti za obratna sredstva izjemno povečali. Dolgoročni znašajo že skoraj 36 starih milijard, kratkoro-nLpa kar 185 milijard starih din. Res je, da ob podrobnejši analizi rezultatov še posedi pa ob primerjavi kazalnikov gospodarjenja z naši-' doseženimi rezultati ne moremo biti zadovoljni Vsndar b' bHo napak, če ne bi priznali tudi dejstva, da sm na^a prizadevanja in ukrepi le dajejo sadove in da akt° na naJbolJši poti, da z našimi internimi ukrepi in oro^nostm'ter 3 sistemskim reševanjem problematike eavsem mlinsko-pekarske dejavnosti ob koncu leta naše TOZD poslujejo pozitivno. Franc Rutar >'•** i*x C V Naše naložbe ali investicije Tri nove pekarne LJUBLJANA, 20. oktobra - »Pred nami so zaključna Investicijska dela za tako Imenovano novo čokolado v Triglavu-Gorenjkl v Lescah, priprave za gradnjo nove kranjske pekarne v Naklem, dokončevanje gradbenih del za nov prizidek pekarne v Samovi za ljubljanskim Bežigradom, pomladi smo dobili nove prostore za zmrznjeno hrano in slaščičarstvo na Smartinski, pravkar smo odprti nov silos za 9 tisoč ton žitaric, pripravljamo se na gradnjo nove litijske pekarne v Šmartnem in v kratkem se bo začela prenova tovarne testenin na Šmartlnskl,« pravi Boris Mayer, pomočnik direktorja za razvoj. Rok za realizacijo projekta nove čokolade Gorenj ka-Tri-glav je maj 1985. Zdaj dokončujejo inštalacije in nameščajo strojno opremo, večji del je prišel z Danske, od firme Astef za linijo 100, 200 in 300 g čokolade. Vrednost investicije 13 do 14 S milijard din. Zelo pomembna bo izdelava riževe kocke za našega nemškega partnerja Hitchlerja. Zdaj bodo namesto stare polavtomatske dobili avtomatsko proizvodno linijo. Ureditev linije za riževo čokolado (doslej je bilo izredno veliko ročnega dela) za Izvoz, pomeni velik napredek. Rekonstrukcija tovarne čokolade pomeni, da stopamo na enakopravno pot z drugimi domačimi Izdelovalci teh artiklov, pri katerih naj bi uporabljali čim manj uvoženih surovin. Prav tako so v teku priprave za novo kranjsko pekarno v Naklem (27 S milijard din), ker je stara, kakor smo že poročali, povsem iztrošena in stoji na neprimernem prostoru sredi Kranja, kjer nima možnosti, da bi se širila. Ima po 15 let stare amortizirane stroje, ki so tako- rekoč non-stop v okvari, saj sta dve peči že eksplodirali. Požrtvovalni vzdrževalci so jih vselej spet spravili v tek, pa vendar, napočil je čas, da ukrepamo. Za sofinanciranje nove pekarne bo poskrbela kranjska občinska skupščina in kranjsko združeno delo. Glavni načrt je pripravljen, tehnologija je izbrana, začetek del pričakujemo aprila 85. leta In novembra prihodnje leto pr- vi kruh iz nove pekarne. Do začetka gradnje naj bi bila rešena tudi finančna konstrukcija te naložbe. Samova za Bežigradom v Ljubljani: gradbena dela gredo h koncu (vrednost naložbe 6 S milijard din). Gre za ureditev zgornjih prostorov za izdelavo drobnega peciva in ostalih žlahtnih pekovskih izdelkov - in spodaj: nove peči in stroji za sodobno mešanje testa in raznovrstne načine peke kruha ob sedanjih tračnih pečeh, ki smo jih razvili skupaj z novogoriškim Gostolom. Zgornji del naj bi začel obratovati novembra in decembra, spodnji del (kruh) poleti prihodnje leto. V okviru tozda Pekovstvo in testeninarstvo smo letos spomladi dobili 200 kvadratnih metrov novih prostorov za izdelavo zmrznjene hrane in slaščičarstvo, novo hladilnico in sanitarne prostore. Naložba 6,5 S milijarde din. Priprave za novo litijsko pekarno (stara stoji v Šmartnem pri Litiji) so v teku. Investicijska vrednost 9 S milijard din. Kar zadeva tehnologijo, bo podobna kot v Trebnjem. Zdaj so v teku priprave okrog zemljišča in investicijskega programa. Prvo lopato za novo pekarno naj bi zastavili aprila 85 , dokončali pa naj bi jo do jeseni istega leta. Financiranje: komercialni krediti, litijsko združeno delo. V tozdu pekovstvo in testeninarstvo so začeli obnavljati tovarno testenin: ureditev zvite linije, da bo možno izdelovati kratke in zvite testenine, ureditev pakirnice. Oprema za izdelavno linijo In polnilni stroji so že v tovarni. Predvidena rekonstrukcija oziroma prenovitev naj bi bila končana v šestih tednih. Vrednost naložbe 6,5 S milijarde din. ^ Oktobrsko srečanje upokojencev, ki se ga je udeležilo okrog 200 naših nekdanjih sodelavcev. Predlog stališč in sklepov Problemska konferenca 00 ZK DO Žito LJUBLJANA, 29. oktobra -Na podlagi uvodnih razprav in diskusij prisotnih predstavnikov OO ZK TOZD in DSSS ter vabljenih predstavnikov DPO je predsedstvo problemske konference izoblikovalo predlog stališč in sklepov, ki ga pošilja v potrditev in dopolnitev vsem OO ZK. Stališča in sklepi so urejeni glede na njihovo usmerjenost na notranje delovanje v DO oz. na skupno reševanje z družbenopolitičnimi skupnostmi (občinami in mestom), ali drugimi OZD oz. s sistemskimi rešitvami v družbenoekonomskih odnosih. • Splošna ugotovitev v razpravi: Težak ekonomski položaj naše dejavnosti, ki se kaže v poslovnih izgubah preskrbovalnih TOZD ter v skromnih rezultatih konditorjev, zahteva od članov ZK, da aktiviramo vse delavce v kombinatu za premagovanje nastalih težav. Poleg usmeritve v interno reševanje problemov, pa le moramo delovati v smeri urejanja splošnih pogojev gospodarjenja. Brez tega so vsi naši napori zaman in ne vidimo nobene možnosti, da ohranimo motiviranost naših delavcev. Nikakor ne moremo pristati, da se socialno ravnotežje išče predvsem pri cenah naših končnih proizvodov, pri cenah naših surovin pa dopuščamo najbolj grobe oblike izsiljevanja in nesocialističnega obnašanja. Naši delavci ne bodo mogli nositi breme nizkih OD zaradi teh konfliktnih situacij v naši ekonomski politiki, zato zahteva nastala situacija hitre rešitve. • Stališča, ki se nanašajo na delovanje komunistov znotraj DO. Problemska konferenca sprejema ocene in ugotovitve iz poročila o delu predsedstva problemske konference OO ZK med II. in III. sejo ter iz uvodnega referata na tretji konferenci kot usmeritev za naše nadaljnje delo. OO ZK v DO ŽITO sprejemamo še vnaprej kot stalno metodo koordinacije in oblikovanja skupnih enotnih stališč in usmeritev za delo članov ZK problemsko konferenco, ki jo vodi izvoljeno predsedstvo. Pospeševanje izvoza in uveljavljanje izvozne miselnosti ” ostaja ena izmed osnovnih usmeritev v naši DO. Za zagotovitev trajne socialne varnosti bomo v skladu s sprejetim sistemom nagrajevanja po rezultatih dela: - skrbeli za njegovo dosledno uresničevanje in zahtevali uskladitve odstopanj, - nadaljevali z njegovim dograjevanjem in - vodili skupno enotno na nivoju DO usklajeno politiko OD. Podpiramo koncept enotne kadrovske politike v naši DO, s ciljem zaposlovanja mladih strokovnjakov in pripravnikov. Zaradi problemov pri zagotavljanju kvalificiranih delavcev za naše proizvodne dejavnosti, je potrebno angažirati vse strokovne sile s tega področja, ter skupno z zunanjimi inštitucijami s tega področja začeti akcijo za afirmacijo poklica »pek« in »mlinar« ter doseči primerni družbeni status za te poklice. Pred sestavo srednjeročnega plana 86-90 bomo natančneje opredelili mesto TOZD Tehnični obrati, ter njegov odnos do proizvodnih TOZD. Zaradi omejenih možnosti investiranja v naslednjem obdobju ter potreb po prestruk- turiranju proizvodnih programov bomo dali večji poudarek razvojno raziskovalnemu delu v naši DO, ter njegovemu prenosu v prakso. Pri sestavi dolgoročnih in srednjeročnih planov bomo aktivirali vse strokovne sile in samoupravne organe ter DPO, da bodo plani kvalitetni in realni ter skladni z dolgoročnim programom ekonomske stabilizacije. S Stališča, ki so usmerjeno za delovanje komunistov pri reševanju problemov skupno z družbeno političnimi skupnostmi. Za reševanje ekonomske situacije na preskrbovalnem področju se bo delovna organizacija še nadalje aktivno povezovala z družbeno političnimi skupnostmi področij, ki jih oskrbujemo z osnovnimi živili. Ker cene pekarskih izdelkov in dogovorjeno (zahtevana) struktura ne omogočajo finančnih rezultatov, za zagotavljanje enostavne in razširjene reprodukcije, bomo skupaj z družbeno političnimi skupnostmi iskali ustrezne finančne vire za nadomeščanje in razvoj potrebnih kapacitet pekarn. Nadaljevanje na 2. strani Modernizacija in zamenjava stare opreme Priprave na srednjeročni načrt 1986/90 V sklopu priprav na izdelavo srednjeročnega plana za obdobje 1986/1990 smo v DO ŽK Žito izdelali Analizo uresničevanja srednjeročnega plana in na osnovi nje oceno razvojnih možnosti za obdobje 1986/1990. Iz analize izhaja, da so se v tekočem srednjeročnem obdobju bistveno spremenili pogoji gospodarjenja in zožile naše razvojne možnosti. Te spremembe so bile na eni strani rezultat naših zavestnih odločitev za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, po drugi strani pa so prihajale kot rezultat dolgoletnih makroekonomskih neskladij. V naši DO je ključni problem visoka zastaranost opreme in zaostajanje na področju tehnološkega razvoja. Kljub naporom, ki smo jih vlagali v letih izvajanja tekočega srednjeročnega plana nam ni uspelo izboljšati akumulativno in reproduktivno sposobnost, ampak nam celo upada ekonomičnost, slabša se likvidnost, pa tudi vpliv razvojno-raziskovalnega dela je bil premajhen. Naša prizadevanja je najbolj spodkopavala vsako leto višja inflacija. Zato je bistveno nazadoval življenjski standard. Oblikovana sredstva za reprodukcijo niso zadoščala za izvajanje planirane razvojne politike, kljub temu pa smo dosegli bistvene premike Nadaljevanje na 2. strani Predlog stališč in sklepov Problemska konferenca 00 ZK DO Žito Nadaljevanje s 1. strani • Stališča, ki so usmerjena za delovanje komunistov pri reševanju problemov skupno z drugimi OZD. DO ŽITO bo tudi v naprej iskala ekonomske motive za tesnejše poslovno-tehnično sodelovanje z drugimi OZD s področja agroživilstva. Z ostalimi OZD, ki preskrbujejo Ljubljano s pekarskimi izdelki, bomo sklenili dogovor o Modernizacija in zamenjava stare opreme Priprave na srednjeročni načrt 1986/90 Nadaljevanje s 1. strani predvsem pri združevanju dela in sredstev za skupno dogovorjene programe in pri usklajevanju pomembnih ciljev DO. Planiranega količinskega obsega proizvodnje na področju mlinarstva nismo dosegli zaradi težav pri preskrbi s surovinami, presegli pa smo ga na področju pekarstva, medtem ko je pri konditorstvu le-ta nihal in ocenjujemo, da planiranega obsega tekočega srednjeročnega obdobja ne bomo dosegli. V tem obdobju pa smo uspeli utrditi vlogo TOZD Tehnični obrati, vse prepočasi pa se oblikuje vloga TOZD Blagovni promet in TOZD Maloprodaje, kjer še ni prišlo do združitve vseh maloprodajnih enot. Globalni okviri razvoja DO ŽK Žito za zadnjih pet let niso vzpodbudni. Iz izdelane analize je razvidno, da je po stalnih cenah indeks porasta celotnega prihodka v letu 1983 v primerjavi z letom 1979 padel na 94,5%, indeks družbenega proizvoda je v tem obdobju 85,6%, indeks dohodka pa samo 80,8. Prav tako smo v zadnjem petletnem obdobju oziroma v letu 1983 dosegli le 36,9% poslovnega sklada iz leta 1979 oziroma 54,8% akumulacije. Vse bolj se veča tudi naša zadolženost, ki jp bila v letu 1983 že 84,7%. V analizi^e prikazana tudi izraba kapacitet in tehnologije, kjer je iz opisov obstoječega stanja po posameznih TOZD navedena nujna usmeritev v zamenjave, rekonstrukcije oziroma dolgoročno razvojno usmeritev za izboljšanje stanja. Prav ta del analize je pomembnejši sklop v katerem bi v fazi javne razprave morali dogovoriti, na osnovi dolgoročnih razvojnih usmeritev, ki izhajajo iz osnutka dolgoročnega plana DO ŽK Žito do leta 2000 tisto, kar bomo uresničili v prvem petletnem obdobju prihajajočega srednjeročnega planskega obdobja. Zaostajamo tudi na področju ekonomskih odnosov s tujino, kjer smo si zastavili cilj, da bo izvoz letno naraščal realno za 10%, čeprav smo uresničili našo namero, da mora izvoz naraščati hitreje kot uvoz. Tako smo že lani dosegli stopnjo pokritja izvoza z uvozom 127,5, to stopnjo pa ohranjamo tudi v letošnjem prvem polletju. Za pospeševanje in doseganje izvoznih ciljev smo v okviru delovne organizacije izdelali ustrezen obračunski sistem, ki služi pospeševanju in stimuliranju izvoza preko interne izvozne stimulacije. Dodatna težava s katero se bomo srečevali še v tem srednjeročnem obdobju je zaostrovanje na nabavnem in prodajnem področju, za kar se nismo uspeli ustrezno organizirati in je to ena od pomembnejših nalog, ki nas čaka v bodočem srednjeročnem obdobju. V srednjeročnem planu smo predvideli štiri združene investicije, ki smo jih tudi uresničili. Problem našega Investiranja pa je dejstvo, da 52 milijard starih dinarjev, kolikor smo jih vložili v tekočem srednjeročnem obdobju ni dalo želenih, še manj pa pričakovanih rezultatov. Na osnovi izdelane analize oziroma njenih rezultatov in opredeljenih razvojnih predpostavk izhajajo te- meljni razvojni jn skupni poslovni cilji vseh TOZD v okviru DO ZK Žito v srednjeročnem obdobju 1986/ 1990, ki so: • zagotavljanje dolgoročne likvidnosti, • povečanje izvoza in racionalizacija uvoza, • uporaba trženja in sodobnih metod ekonomske propagande in pospeševanja prodaje, • povečevanje dohodka in akumulativnosti, S dviganje produktivnosti živega in minulega dela, S razvoj samoupravnih odnosov in ohranjanje realnih OD. Na osnovi rezultatov iz izdelane analize ter omejenih razvojnih možnosti planiramo v obdobju 1986-1990 umirjeno gospodarsko rast. Družbeni proizvod rtaj bi letno naraščal s stopnjo 3%, število zaposlenih'po stopnji 1%, produktivnost pa naj bi se povečevala letno za 2%. Izvoz bomo povečevali letno za 12%. Osnovni cilj na področju delitev sredstev za delitev OD pa je za ustalitev upadanja realnih osebnih dohodkov. Na osnovi analize uresničevanja srednjeročnega plana DO so bile izdelane tudi analize uresničevanja srednjeročnih planov vseh naših TOZD in delovne skupnosti, kar bo skupaj s smernicami in elementi za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO ZK Žito za obdobje 1986/1990, ki so že v izdelavi, služilo za izdelavo srednjeročnih planov v vseh naših TOZD. Franc Rutar nemoteni preskrbi mesta ter pri tem zahtevali enak položaj vseh udeležencev. • Stališča za delovanje komunistov glede sistemskega reševanja ekonomske situacije. Glede na težko ekonomsko situacijo v mlinarski industriji in njeno prepočasno reševanje zahtevamo dolgoročne in sistemsko opredeljene pogoje gospodarjenja te panoge, .ki bodo omogočili njen nadaljnji razvoj, glede na njeno pomembnost pri osnovni preskrbi prebivalstva. Prisotni organi naj čimprej pripravijo ukrepe za večje spodbujanje izvoza in omogočijo uvoz opreme za izvozno usmerjeno proizvodnjo. • SKLEPI: Vse OO ZK v DO ŽITO naj obravnavajo predlog sklepov in stališč, jih potrdijo in dopolnijo in konkretizirajo, ter uporabljajo kot obvezno usmeritev pri svojem delu. Za izvajanje sprejetih stališč in sklepov problemske konference so poleg članov ZK odgovorni vodilni in vodstveni delavci TOZD, DSSS in DO. Vsi individualni poslovodni organi v DO ŽK ŽITO so zadolženi za aktiviranje inventivne dejavnosti v skladu s sprejetim SAS o inovacijah v DO in pravilnikih o inventivni dejavnosti TOZD. Vodstvo in člani ZK TOZD’ Blagovni promet so dolžni dokončati začeto reorganizacijo TOZD Blagovni promet s poudarkom na kadrovski usposobitvi in večji tržni učinkovitosti. ' Med realizacijo projekta rekonstrukcije tovarne čokolade so vodilni delavci DO, TOZD Triglav Gorenjka in Blagovni promet dolžni usmeriti vse napore v iskanje trajne rešitve za zagotovitev surovin potrebnih v novi tovarni čokolade. Vodilni delavci TOZD in DO bomo za reševanje nastale ekonomske problematike vztrajali pri uresničevanju projekta boljše izrabe kapacitet in odprave ozkih grl. K realizaciji modela dohodkovnih odnosov bomo pristopili s sodelovanjem zunanje inštitucije, ki bo kot temeljno postavko za rešitev dohodkovnih odnosov najprej pripravila predlog reorganizacije računovodske evidence. Za uresničevanje naše izvozne opredelitve in vključitev vseh TOZD v izvoz bomo: - pripravili pogodbo o skupnem sovlaganju tujega partnerja in naših konditor-skih TOZD za posodobitev proizvodnje in - na ostalih področjih razvijali nove izvozno usmerjene programe in stremeli k višjim oblikam zunanjetrgovinskega poslovanja. Aktivno se bomo vključili v pripravo, obravnavo in spre- -------------------žir' jem dolgoročnega plana ŽITO 2000 in srednjeročnega plana DO ŽITO 1986 -90, zato bomo v letu 1985 pripravili tematsko ( problemsko konferenco za poenotenje razvojnih ciljev dejavnosti in TOZD. K združitvi maloprodajne dejavnosti v DO ŽITO v enotno TOZD naj se pristopi čimprej po faznem principu. SO Kranj je soodgovorna za rešitev financiranja nujno potrebne gradnje pekarne v Kranju. Za nemoten razvoj mlinsko-pekarske industrije v SRS je potrebno takoj, ko bo to možno sprejeti Družbeni dogovor o zagotavljanju »razvojnega dinarja« v ceni pekarskih izdelkov. Vodstvo DO in TOZD so zadolženi, da še naprej aktivno delujejo v vseh 26 občinah, ki jih oskrbujemo za finančno pomoč DPS za nemoteno preskrbo. Za dosego osnovnih ciljev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije je nujno, da vse OZD spoštujejo sprejeto projekcijo cen, ne pa samo predelovalna industrija, zato ne bomo sprejemali dodatnih finančnih obvez do dobaviteljev surovin. Ne glede na dosedanje slabe izkušnje in uresničevanje obvez dobaviteljev Iz SAA o sovlaganjih v surovinsko bazo, bomo zahtevali njihovo uresničevanje in na osnovi obojestranskih ekonomskih motivih nadaljevali s sovlaganji. Ivan Vukman Predsednik predsedstva problemske konference OO ZK DO ŽK ŽITO Ljubljana Posvetovanje tehnologov na Brdu Netradicionalni viri surovin Sestavljena organizacija združenega dela hp Ljubljana je organizirala letos tradicionalno posvetovanje delavcev na razvoju na tematiko »Netradicionalni viri Surovin.« Posvetovanje, katerega pokroviteljstvo je letos prevzela delovna organizacija Žito, Ljubljana, je potekalo 4. in 5. oktobra 1984 na Brdu pri Kranju. Udeležba je bila izredno številčna, saj se je vabilu odzvalo preko 140 udeležencev iz DO SOZD hp, Pivovarne Union ter Žita ter gostov, med katerimi je omeniti predstavnike Komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, GZ SRS, Zavoda za plan SRS, Zavoda za zdravstveno varstvo SRS, Univerze Edvarda Kardelja ter inštitutov. Glavni direktor Žita je uvodoma predstavil delovno organizacijo, ki zaposluje okoli 2.500 delavcev in s svojim pro-izvodnjim programom zagotavlja širok spekter izdelkov na bazi žita, kot so moke, peciva, kruha, testenine itd. ter izdelke konditorske industrije - bombone, žvečilno gumo in čokolado, v skupnem količinskem obsegu okoli 127 ton letno, kar za I. 1984'predstavlja 10 milijard din celotnega prihodka.. Ogledu TOZD-a Mlini, katerega značilnost je popolnoma avtomatizirana proizvodnja, ki je centralno vodena in ena najsodobnejših, z žitnimi silosi zmogljivosti 9.000 ton, je sledil še ogled TOZD-a Pekarstvo in testeninarstvo ter ogled TOZD Šumi, ki so locirani v Ljubljani. Prisotne je prav gotovo navdušila moderna tehnologija in izredna urejenost vseh delovnih prostorov, pri čemer pa je prav gotovo pomembno vlogo odigral tudi dobro organiziran in strokovno voden ogled. Uvodno misel k tematiki posvetovanja je podal Kneževlč Milan, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je nakazal problematiko tekočega gospodarjenja industrije živilske smeri, podal izhodišča planskih predvidevanj za leto 1985 ter posebej poudaril pomen zagotavljanja surovin, ki. je za razvoj slovenske živilske industrije eno ključnih vprašanj. V razpravi, ki je sledila uvodnemu izvajanju, so predstavniki delovnih organizacij nakazali problematiko, ki jo je 1 možno kot perečo poudariti, zlasti na področju tehnološke opremljenosti slovenske živilske industrije. Le-ta tehnološko zaostaja zaradi skoraj v celoti zavrte investicijske aktivnosti, čeprav je iztrošenost opreme med 80 do 90%-na, kar je v primerjavi z drugimi med najvišjimi v slovenskem gospodarstvu. Destimulativna za prehrambeno industrijo je tudi izvozna politika, zaradi nizke razpolagalne pravice z deviznimi sredstvi (17,9%). Zato tej usmeritvi ni posvečeno dovolj pozornosti kljub realnim možnostim, ki jih zagotavlja priznana kvaliteta izdelkov, stalnost in resnost ponudb in dobav. Specifičen problem pri proizvodnji pijač so visoki promptni davki, ki so različni po republikah in občinah (Kar-lovac 10%, Ljubljana 48%) kar postavlja to panogo v ekonomsko neenakopraven položaj. Posebej je bila poudarjena problematika nerealnega ocenjevanja in priznavanja vrednosti dela in posebej nakazana zahteva po spremembi. V prispevkih, ki so sledili uvodni obravnavi, je bila tematika razdeljena na tri okvirne skupine problemov. O prevedbi manj vrednih surovin v zanimivejše produkte sta poročali predstavnici Inštituta Boris Kidrič in se v svojem izvajanju omejevali v glavnem na biotehnološke procese, katerim je danes pripisana vloga tehnologije prihodnosti. Konkreten primer je te grupe referatov poročilo predstavnice hp Talisa, ki je nakazala problematiko izkoriščanja goveje krvi in njene predelave za prehrambene namene. Koriščenje stranskih proizvodov pivovarstva v prehrambene namene je podal predstavnik Pivovarne Union in se v svojem refe- ratu dotaknil problematike koriščenja pivskih tropin kot dodatka kruhu. Raziskava, ki jo je predstavil, je aplikativna, kar je dokazal z degustacijo takega kruha. Pri koriščenju odpadkpv krompirja zasleduje TOZD v Mirni, hp Kolinske proizvodnjo živinske krme. V drugi skupini referatov je bila podana zamenjava nekaterih uvoženih surovin z domačimi v proizvodih delovne organizacije Žito Ljubljana. Problematiko in možnost nabave osnovnih in nadomestnih surovin v proizvodnji piva pa je podala predstavnica HP Pivovarne Laško. Netradicionalni viri surovin v ožjem pomenu besede so bili obravnavani v zaključnem delu posvetovanja, kjer je o skupni dogovorjeni proizvodnji lešnikov kot deficitarne surovine govoril predstavnik Žita, o gojenju školjk pa predstavnik HP Droge. Kot nekonvencionalni surovinski vir je bilo morje predstavljeno tudi s stališča proizvodnje magnezijevega subkarbonata iz slani- Slovenije ali PORS naj bi v ziskavah živilske industrije sodelovala v večjem obsegu in dajala prednost zlasti raziskavam aplikativnega značaja, kot prednostne raziskave v trenutno težki gospodarski situaciji. Vzporedno s tem je zgotoviti oz. rešiti problem manjkajoče raziskovalne in kontrolne opreme v inštitudih odn. na univerzi. • Dotrajanost opreme in tehnološko zaostajanje prehrambene industrije v SR Sloveniji, narekuje spremembo investicijske politike. Naložbe, ki jih je selekcionirati (oskrba prebivalstva) in izvajati po dogovorjenem prioritetnem redu, naj bi se realizirale pod pogoji, ki veljajo za kmetijstvo. Izvajanje naložb, vezanih na predelavo sekundarnih surovin, naj bi bilo še dodatno stimulirano z uvedbo stimula-tivnejše politike delitve dohodka. • Za usklajeno delo pri koriščenju sekundarnih surovih je potrebno povezati aktivnosti SOZD HP z odborom za koriščenje sekundarnih surovih ce pri proizvodnji kuhinjske pri Gospodarski zbornici SRS soli. O cvetnem prahu kot viru in imenovati dva člana v orne- bogate beljakovinske hrane pa je poročala predstavnica HP Medexa. V skupini teh referatov praktično ne gre več za raziskavo samo, temveč že za polindustrijsko ali celo industrijsko proizvodnjuo. Razpravo je zaokroževalo poročilo predstavnice Komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o pravni ureditvi uporabe odpadnih surovin kot možnosti iskanja novih surovinskih virov. Ob koncu razprave so bili sprejeti naslednji zaključki: • Zagotovitev lastnih sura- njeni odbor. Pri tem je stremeti tudi za koordinacijo dele med vsemi SOZD agroživilstva Prioritetno je pripraviti program zbiranja in predelave odpadkov, upoštevaje pri teh1 delitev dela (nosilci). e Srečanje v prihodnjeh1 letu bo potekalo na tematik0 BIOTEHNOLOGIJA konec oktobra, 'pod pokroviteljstvoh’ HP Droge, Portorož. Udeleženci sposvetovahl" posebej cenijo pozorno5 predsednika Republiškega k°_ miteja za kmetijstvo, gozda' vviiov laoiimi euiu y-- vin je za Slovenijo eno kiju- stvo in prehrano, ki je z os«“ čnih vprašanj, ki pogojuje ra- nim prispevkom poudaril P° zvoj prehrambene Industrije, men posvetovanja m «« f pa naj gre tu za zagotovitev osnovnih primarnih surovin, za substitucijo uvoznih ali za koriščenje sekundarnih, doslej neizkoriščenih možnosti. Tej problematiki je nujno posvetiti zato več pozornosti in zagotoviti razvoju več sredstev. © Raziskovalna skupnost in se zahvaljujejo. Prav tako gre zahvala £ izredno organizacijo posvet vanja pokrovitelju, delovni 0 ■ ganizaciji Žito in poseh vsem tistim delavcem delov* organizcije Žita, ki so z os*.,‘ ivjljl nim prizadevanjem prispe^, da bo posvetovanje ost” vsem v najlepšem spominu- Drugi o nas (Dnevnik): Komunisti Žita o svojih težavah Izgube sad gospodarskih nelogičnosti Kruh predstavlja v vsaki družbi, v vsakem obdobju, eno pomembnejših in hkrati najobčutljivejših vprašanj. Zaradi njega so se nemalokrat menjale celo vlade, smo med drugim slišali na včerajšnji tretji vsakoletni problemski konferenci ZK v delovni orga-nizacijij Žito, ki so se udeležili tudi pomembnejši predstavniki meščanskega političnega življenja ter Marjan Rožič,, član CK ZKJ. Čeprav je bil v živahni razpravi govor o čoko-iai, bonbonih in drugih podobnih dobrotah, le-te niso prav nič osladile težav, ki že nekaj časa peste Žito in kompleks agroživilske Industrije nasploh. Starejši komunisti so celo menili, da tako črnih oblakov nad njimi še nikoli ni bilo. Opozorili so, da v Ljubljani hočemo preskrbo s tem osnovnim živilom >>za vsako ceno«, za težave pekarstva pa skoraj nimamo posluha. Zaradi tega peki in mlinarji beže v druge službe, mladih delavcev pa ni od nikoder. Medtem ko so bile njihove dosedanje problemske konference usmerjene v reševanje težav znotraj delovne organizacije, tokrat niso mogli mimo vse manj rožnatih pogojev gospodarjenja, mimo ekonomskih nelogičnosti, prepadov med cenami surovin in končnih izdelkov, ki so glavni krivec njihovih izgub. Med »krivce« so tako uvrstili neurejene tržne razmere, nespoštovanje samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev, pogoje financiranja procesa reprodukcije, cenovna izsiljevanja, pogojevanja devizne participacije, pokrivanje tečajnih razlik in še kaj, kar sproti razvodeni njihova prizadevanja za povečanje produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti. Nekateri so sicer menili, da bi slednje lahko reševali tudi s povečanjem cen končnih izdelkov, saj predstavlja kruh v družinskem proračunu precej manj (1 do 2) odstotkov kot cigarete, obleke... a je večina vendarle menila, da ob sedanjem zoževanju kupne moči prebivalstva to ni mogoče. Marjan Rožič je dejal, da bi si tako žagali le vejo, na kateri sedimo. Zoževanje kupne moči namreč po drugi strani Žito že občuti v prodaji svojih konditorskih izdelkov, saj je povpraševanje po njih upadalo tudi do 540 odstotkov. Na tem področju so dosegli tudi nekaj spodbudnih uspehov, zlasti v izvozu. Izvoz za milijon dolarjev sicer ni tako velika številka, je pa zgovorna, če upoštevamo,.da je bilo Žito še pred nekaj leti izrazit uvoznik. Komunisti Žita ne morejo pristajati na to, da socialno ravnotežje iščejo v cenah njihovih končnih izdelkov, pri cenah surovin pa dopuščajo najbolj grobe oblike izsiljevanja. Tako delavci Žita ne morejo rešiti svojih težav, tudi če se v celoti odpovedo svojim dohodkom, saj nastanejo težave in izgube njihovih TOZDOV iz Kranja, Novega mesta in Krškega. Rešitve so nakazali v ustreznem sistemu kompenzacije osnovnih živilskih izdelkov, svobodnejšem oblikovanju cen konditorskih izdelkov in doslednejšem izpolnjevanju samoupravnih odnosov. Nova bolj zdrava prehrana Kovinski ali magnezijev kruh Pred dnevi smo na ljubljanskem sejmu »Narava-zdravje« Poskusili štiri vrste novega kruha, ki sta ga na pobudo revije ^drevje pripravila Živilski kombinat Žito In Rogaška Slatina. '*re za tako imenovani magnezijev kruh, ki so ga ljubljanski Peki v celoti zamesili z našo najbogatejšo mineralno vodo donat Mg. Na pokušino so bili Šrot (polno mleto pšenično zrno in črna moka), kruh zamesen Iz polno mletega pšeničnega zrna s kalčkom, prepečenec Iz grahamove moke in kruh z lanom - vsi štirje s stoodstotnim dodatkom mineralne vode donat-Mg. Zakaj? kakor je na tiskovni konferenci povedal dr. Jože Kokov-r|ik, ki se v Rogaški Slatini dvajset let ukvarja s proučevanem magnezija na človekov 0rganizem, vrsta bolezni sodobnega časa, kot so okvara srca in ožilja, sladkorna bole- zen, stres, prebavne motnje in druge bolezni nastajajo spričo občutnega pomanjkanja magnezija v hrani in s tem v človekovem organizmu. Po razvitem svetu namreč ugotavljajo, da človek dnevno potrebuje 300 do 500 miligramov mag- nezija, ki pa mu jih današnja prehrana največkrat ne zagotavlja. Odtod torej ideja o magnezijevem ali kovinskem kruhu, ki še zdaleč ni novost, saj so ga vsaj v Rogaški Slatini že pred vojno poznali pod imenom donatek, mesil in pekel pa ga je znani pek Bizjak, ki je v Zagrebu ustanovil tovarno keksov (danes Josip Kraš). Dipl. inž. Arzenij Kuret, vodja razvoja pri Žitu pravi, da so imeli pri novih vrstah kruha z Donatom Mg sicer velike tehnološke težave, ki pa so jih v glavnem že uspešno premaga- li. Zdaj raziskujejo in preizkušajo tudi magnezijeve piškote, ki naj bi skupaj s kruhom prišli na trg v naslednjem letu ali dveh. Za magnezijev kruh in piškote, ki so posebej primerni za sladkorne bolnike, starejše ljudi in tudi za vse tiste, ki si žele zdravje ohraniti (dobro prebavo), je torej dobrodošla novost. Na trg bo prišla, »če se bo izplačala«, ponavljajo pri Žitu, ker vedo, da takšnega kruha ne bo mogoče pripravljati na velikose-rijskih industrijskih temveč samo na obrtniški način. »Če se magnezijev kruh ne bi izplačal doma, bi se znal pošteno izplačati v tujini, kjer magnezij prodajajo v tabletah za dodatek k hrani, ker so spoznali, da je spričo kemične obdelave polja hrana bolj osiromašena te za človekovo zdravje tako potrebne kovine. Če bo vsem tem vemo, da Rogaška že uspešno izvaža svoj donat Mg, ki je po mineralni sestavinah brez konkurence v Evropi, v ZR Nemčijo, ZDA in Kanado, potem bi se znal na velikem trgu »izplačati« tudi magnezijev kruh iz Žita. In mimogrede: v Rogaški letno napolnijo z donatom Mg 16 milijonov litrskih steklenic, pa letno privre na dan 60 milijonov litrov magnezijeve vode, ki v glavnem odteče nazaj v zemljo. V tej vodi je 450 ton mineralov ali za 100 tovornjakov tovora. ___I iHH SMfcii ¥*m*#t&** " Tiskovna konferenca o novih kruhlh na Gospodarskem razstavišču, ki jo je priredila revija ‘drevje z DO ŽK Žito In Rogaško Slatino. Izobraževanje Pripravniki in zaposlitev V mesecu juniju letošnjega leta je končala IV. st. izobraževanja prva generacija učencev srednjega usmerjenega izobraževanja. Veliko jih je, ki čakajo na zaposlitev. Nekatere delovne organizacije rešujejo to vprašanje z zaposlovanjem pripravnikov za določen čas. Čeprav s tem ne rešujejo vprašanja dolgoročno, Pa vendar tako vsaj delno poskušajo omiliti položaj učencev in študentov, ki so končali šolanje. Ti imajo namreč po končani pripravniški dobi in po poteku delavnega razmerja za določen čas, pravico do denar-ne pomoči, ki jo nudi Skupnost za zaposlovanje. Družbeni interes je, zaposlovati pripravnike za nedoločen cas, vendar ta skupni interes kljub trudu v združenem delu največkrat ne sovpada z že obstoječimi dolgoročnimi plani zaposlovanja in končno tudi s potrebami združenega dela, saj si le-ta svoje potrebe dolgoročno sto 'Aa S štipendiranjem in zaposlovanjem štipendi- Vsem zaposlenim pripravnikom je treba nuditi pro-gram pripravništva. Dober pripravniški program in vesten mentor sta prav gotovo najpomembnejši faktor Po/eg truda in samoiniciativnosti pripravnika za prido-itev ustrezne usposobljenosti v času pripravniške do-6 Učenci, recimo s IV. st. strokovnosti v novem smerjenem izobraževanju ne pridobijo toliko praktič-ega znanja, kot so ga v bivših poklicnih šolah. Delov-v .praksa in proizvodno delo jim ne zagotavljata do-1 praktičnega znanja, zato mora biti velik poudarek mečnem delu zajet prav v pripravniškem progra-o ' Veliko delovnih organizacij nima izdelanih programov pripravništva, za nove delavce, ki prihajajo iz usmerjenega izobraževanja, prav to pa je vodilo Gospodarsko zbornico SRS k odločitvi, da združeno delo lahko samo odloči, kateri novo zaposleni bodo morali opravljati pripravništvo - torej naj bi pripravništvo ne bilo obvezno. Toda v letošnjem letu bodo pripravništvo opravljali vsi, saj je uvajanje v delo po zakonu o usmerjenem izobraževanju nujno. Naša delovna organizacija si s štipendiranjem pomaga pri zagotavljanju deficitarnih kadrov, predvsem na IV. st. strokovnosti, ki jih bo po končanem šolanju zaposlila kot pripravnike. Letos štipendistov iz teh vrst, ne bomo zaposlili, ker so jim bile štipendije v usmerjenem izobraževanju podeljene v lanskem letu in bodo študij končali v prihodnjih letih. Tako bomo v prihodnjih letih od I. 85-87 zaposlili 56 naših štipendistov različnih strokovnosti od IV. —VII. stopnje. Vsem bo zagotovljeno delo za nedoločen čas. V letošnjem letu je naša DO zaposlila 5 pripravnikov z V., VI. in VII. str. strokovnosti, razpisala pa 6 potreb po pripravnikih z IV. st. strokovnosti. Naša DO tudi že ima izdelane programe pripravništva za vse profile poklicev in stopnje študija za katere štipendiramo naše bodoče kadre. Na Splošnem združenju kmetijstva in agroživilstva so naše programe sprejeli kot osnovo za pripravo tipičnih pripravniških del v dejavnosti kmetijstva in agroživilstva. Uvajanje pripravnikov v delo bo potrebno vestno spremljati, opraviti analizo usposobljenosti, ugotovitve nam bodo mogoče ponudile kak nov predlog, ki bo pripomogel v nadaljnjih izdelavah izobraževalnih programov. mini glasnik Ud«|» živilski kombinat ŽITO l|ubl|*« S1000 Liubljana. Smertlnika 154 L.m.i. 3 *••« 23/ 8.3. 1934 Odkupili 10 tisoč ton slovenske pšenice Letošnji odkup pšenice v Sloveniji za našo delovno organizacijo še vedno poteka. Tako smo do 17. 9. 1984 od zadružnega sektorja odkupili 5689 ton, oziroma 73% dogovorjenih obveznosti po družbenem dogovoru. Od družbenega sektorja pa smo v tem času že prejeli 4356 ton ali 30% dogovorjenih obveznosti iz družbenega dogovora. Skupno smo tako od planiranih slovenskih količin pšenice že prevzeli 10.045 ton ali 76,14% vseh planiranih količin. Visoki C v 453-gramski vrečki je vzbudil ugodno reakcijo pri kupcu RICHTER-MAI v ZDA, saj je po prejemu prve količine takoj dal naročilo za 2-krat po 1 kontejner in 2-krat po pol kontejnerja skupaj s FRU-FRU. Boljša embalaža - boljša cena! Boljša prodaja! Ikofa: zamrznjeni program Od 19. do 26. oktobra je bil v Munchnu, ZR Nemčija za sejem IKOFA - sejem živil vseh vrst. V okviru jugoslovanskega prostora so razstavljale tudi slovenske OZD živilske industrije v organizaciji Emona-Commerce. Žito - TOZD Pekarstvo-testeni-narstvo Ljubljana se je na tem sejmu predstavilo predvsem s svojim programom zamrznjenih proizvodov iz testa. Predstavljeni proizvodi so vzbudili zanimanje posameznih kupcev, toda na sklenitev posla bodo uvozne dejatve verjetno vplivale odločilno. , Pogovori se nadaljujejo. Srečanje naših upokojencev Predsednik aktiva Žltovlh upokojencev in glavni direktor Žita Marko Sok med nagovorom ob oktobrskem sprejemu naših upokojencev na Šmartlnskl. V četrtek, 25. oktobra, so se na Šmartinski zbrali naši nekdanji sodelavci, upokojenci iz vseh naših TOZD. Po ogledu proizvodnje so se zbrali v prostorih menze Mlinov in pekarne na tovariškem srečanju, kjer so s svojimi nekdanjimi sodelavci ne samo obujali spomine, ampak se zanimali tudi za težave in delo DO ŽK Žito danes. Svečano so prejeli tudi ključ za prostore v Gradišču, kjer bo pričela delovati tudi informacijska pisarna aktiva upokojencev ŽK Žito. goletnlm glavnim direktorjev v sredi. Potniške konference Zaradi vse večjih problemov pri prodaji naših konditorskih izdelkov so bile v tem mesecu potniške konference, s ciljem, da se z našimi komercialnimi predstavniki na terenu dogovorimo za kavcije, ki bi pospešile prodajo naših izdelkov skupaj z ostalimi aktivnostmi, ki so dogovorjene. Izlet na Storžič Rekreacijski aktiv Žita, je razpisal za soboto in nedeljo, 14. in 15. oktobra tradicionalni planinski izlet za vse delavce Žita. S posebnim avtobusom smo se odpeljali v vas Križe, od tod je bilo dve uri in pol hoje do Kriške gore. Pot smo nadaljevali preko Tolstega vrha, Velike Poljane do planinske koče na Kališču, kjer smo prespali. Zjutraj smo se povzpeli na vrh Storžiča in se po povratku spustili v vasico Bašelj pri Preddvoru. Sanacijski programi V TOZD Pekarstavo in testeninarstvo Ljubljana, TOZD Pekarna Vrhnika, TOZD Pekarna Kranj, TOZD Pekarna Krško smo sprejeli delavci v preteklem tednu sanacijske programe oziroma programa za odpravo razlogov za poslovanje z izgubo. Sanacijski programi predstavljajo veliko zavzetost za uresničevanje sprejetih ukrepov in bodo le s prizadevnostjo in sodelovanjem vseh delavcev v teh TOZD uresničeni. mini Kam, kaj in kako izvažati alasnik $ lzvoz v luči tui'h trzišč ^STve ' v prejšnjem GLASNIKU smo vplivi. Zato je potrebna poseb- težni meri vpliva --—-—-------------------I nauaHii ndrai mleli o na 7aS£ita ki ra izraža ali v konkurančnost višin itt»* 23/ 8,3. 10,:, l,d»|. tivll.til kbmbin.t ŽITO L|ubl| h'000 liuMjana. imertlnske 1S4 Pekarna na Jezerskem Izdelana je bila ekonomska- utemeljtev prevzema pekarne na Jezerskem, ki bi sodila v sklop TOZD Pekarna Kranj, njena ponovna usposobitev in obratovanje pa bo doprinesla tudi k izboljšanju ekonomskega položaja TOZD Pekarna Kranj in popestritev ponudbe s kruhom iz klasične proizvodnje. Na Zagrebškem velesejmu , Na Zagrebškem sejmu, ki se je končal v nedeljo, 16. 9. 1984, smo na naši stojnici poleg standardnih proizvodnih programov prikazali tudi novosti, ki jih predvidevamo na posameznih področjih. Vse te novosti so bile lepo sprejete pri naših bodočih •kupcih. V sklopu sejma so potekali tudi poslovni razgovori o možnostih povečevanja izvoza in komercialni razgovori v zvezi z nabavo mok in pšenice iz letošnje letine. Moka ne teče gladko Kljub dejstvu, da smo dobro preskrbljeni s pšenico, pa zaradi tega, da naša lastna proizvodnja oziroma predelava pšenice ne zadošča za kritje vseh potreb, prihaja pri oskrbi naših pekarn in maloprodaje z moko do vse večjih zastojev. K temu je doprineslo največ to, da dobave mok po dogovorih iz ostalih republik ne tečejo normalno zaradi cenovnega neskladja, oziroma prenizke cene mok, o čemer je že razpravljal tudi Zvezni izvršni svet in predlagal republikam, naj sprejme ustrezne ukrepe za razbrek-menitev mlinsko-pekarske industrije. Izgubarja: Mlini in Pekarna Kranj Na osnovi periodičnih obračunov o poslovanju v devetih mesecih izhaja, da sta poslovali z izgubo dve tozd, in sicer: TOZD Mlini: 51,804.196,00 din, TOZD pek. Kranj. 7,222.975,00 din. Obe izgubi sta večji, kot sta bili ob polletju, vendar že kažeta težnjo zmanjševanja, saj je bilo poslovanje v obeh TOZD v tretjem tromesečju boljše. Celotni prihodek, ki smo ga dosegli v devetih mesecih je manjši kot planirani za 4% in se je povečal v primerjavi s preteklim letom za 42,9%. Porabljena sredstva še vedno naraščajo hitreje in so narastla za 46,9% kar kaže, da se razkorak med hitrejšim zviševanjem cen vhodnih surovin in cen naših izdelkov še ni odpravil. S poslovanjem v devetih mesecih smo ustvarili 1,403.816,044 din dohodka od katerega smo največji del 301,439.868,00 din namenili za obresti, ki so se povečale z indeksom 236,7. Ostale obveznosti iz dohodka so naraščale v normalnih mejah in doseženi čisti dohodek v znesku 751,958.682,00 din je večji kot doseženi lani v devetih mesecih le še za 11,9%. Masa sredstev za.OD se je povečala za 42%, povprečni osebni dohodek v DO ŽK Žito pa je znašal 23,968,00 din in je za 44% višji kot lani. iz rezultatov prav tako lahko ugotovimo, da se povečujejo zaloge surovin, nedokončane proizvodnje in zaloge gotovih proizvodov in skupno znašajo že 229 milijard starih din. Vse bolj se veča tudi naša zadolženost in dolgoročni krediti za obratna sredstva znašajo že 36 milijard starih din, kratkoročni pa 185 milijard starih din. Problemska konferenca OO ZK V ponedeljek, 29. oktobra, je bila problemska konferenca osnovnih organizacij ZK DO ŽK ŽITO. Problemske konference, ki je bila tretja, so se poleg delegatov iz vseh tozd udeležili tudi Marjan Rožič, član CK ZKJ in predstavniki skupščine občine Moste Polje, Kranj in Radovljica. Na seji, ki je pokazala enotnost in pravilno naravnanost za reševanje vse naše problematike je bila imenovana delovna skupina, ki je pripravila predlog sklepov in stališč ter jih bo posredovala v sprejem vsem osnovnim organizacijam ZK v TOZD in DSSS. 500 športnikov v Bistri Na tretjih letnih igrah Žita, ki so bile v petek, 21. 9. s kegljanjem ob 15. uri na športnem parku Kodeljevo in so se nadaljevale v soboto, 22. 9. v prostorih našega mlina Bistra pri Vrhniki, je bilo prijavljenih preko 500 udeležencev. Najštevilnejše prijave so tudi letos posredovali TOZD Triglav-Gorenjka, Imperial Krško, Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana, ki bodo sodelovali v vseh panogah ženskega in moškega dela tekmovanja. Prav med njimi lahko tudi letos pričakujemo skupnega zmagovalca. Nov silos: 9000 ton V začetku meseca oktobra je bila otvoritev silosa na lokaciji Šmartinska, s kapaciteto 9000 ton, ki so se je udeležili predstavniki izvajalcev, mesta Ljubljane in republike. Načrt 2000 V četrtek, 8. novembra, je bila seja komisije za pripravo in izdelavo planskih aktov, ki je obravnavala osnutke dolgoročnega plana DO ŽK Žito do leta 2000, srednjeročnega plana za obdobje 1986/1990, smernice DO ŽK Žito za pripravo plana za leto 1985. Člani komisije so se prav tako strokovno seznanili z vplivom zakonskih sprememb na izdelavo planov za leto 1985. Izvozni oddelek »Hitschler« Z nastopom Braneta GAJSKI v delovno razmerje v ZT službi TOZD Blagovni promet, se je dokončno oblikoval oddelek za izvoz HITSCHLER v sestavi: Cesar Brane - vodja, Robežnik Majda - izvoz izdelkov TOZD Imperial, Gajski Brane - izvoz izdelkov TOZD Šumi, Triglav-Gorenjka in drugih firmi Hitschler International. Neva Jurišič pa opravlja odslej dela na izvozu proizvodov vsem ostalim kupcem. Do kdaj bo to zmogla sama? Vsi skupaj pa čakajo na selitev v barako, ker so jim sedanji prostori odločno pretesni. Čokoladna riževa kocka čeprav v utesnjenih prostorih in nedodelanem proizvodnem postopku riževa kocka oblita s čokolado vendarle dobiva svojo dokončno podobo. Na nemškem trgu je izdelek že vzbudil zanimanje in tudi na Nizozemskem. Težave so v pomanjkanju količin. Ta problem bo rešen šele s preselitvijo v nove prostore Gorenjke. v prejšnjem GLASNIKU smo na kratko navedli nekaj misli o tem, kakšen je odnos in razpoloženje do izvoza znotraj delovne organizacije, kakšni so pogoji, v katerih uresničujemo izvoz z vidika delitve priliva. Ne bo odveč, če še enkrat ponovimo ugotovitev, da v ŽITU iz dneva v dan bolj dozoreva spoznanje o nujnosti povečanja izvoza, o širjenju tujega trga. Tu pa prihajamo do vprašanja: Kam, kako, komu, za katero ceno, kakšno kvaliteto? Nas tuji trg željno pričakuje? Kje na zahodu, vzhodu, nerazviti svet - lačni svet? Na zahodu v razvitih državah Evrope in Amerike je hrane preveč. Njihov problem je, kam z odvečno hrano? Na vzhodu se pokrivajo najprej osnovne potrebe po hrani, konditorski proizvodi sladijo življenje le v omejenem obsegu. Na trgih nerazvitih držav se srečujeta ponudba razvitih držav in vzhoda, ki želita vsaka s svojimi argumenti prodati svoje blago, svoj vpliv. Kje je torej naš prostor, kje čakajo na nas, kje so nas pripravljeni sprejeti. Nikjer in povsod! Biti moramo konkurenčni, to pa pomeni vsakemu ponuditi tisto in samo to, kar je v danem trenutku potrebuje. Kaj pa je to, je povsod isto? Prav gotovo ne. Potrebe po posameznih področjih, na posameznih tržiščih so zelo raznolike. To raznolikost pa ne pogojuje le konkurenca, temveč v veliki meri predpisi o kvaliteti, možnostih izvoza, vrednosti denarne enote itd. Vse to pa neposredno vpliva na naše možnosti ponudbe. Vsakemu tržišču ja potrebno nuditi nekaj posebnega, svojskega ne le v kvaliteti, okusu, odgovarjajočega v sestavi, v embalaži, deklaraciji, velikosti enote in ceni. Vse to nam prinaša v proizvodnjo razdrobljenost in zamudnost, natančnost pri delu in neekonomičnost. Je raznolikost proizvodnje edina težava ali ne? Prav gotovo so druge ovire še veliko bolj boleče za našo ponudbo, kot samo posebnosti v izvedbi. Hrana je v vsaki državi ali skupini držav pod posebnim varstvom oblasti in zato tudi posebej varovana pred tujimi, zunanjimi vplivi. Zato je potrebna posebna zaščita, ki se izraža ali v neposredni prepovedi uvoza ali pa posredno v obliki kvalitativne kontrole in visokih dajatev na uvoz. Torej kam? Povsod, kamor je mogoče! Tu pa smo pred našo temeljno odločitvijo. Za kakšno ceno, kateri izvoz se še izplača? Izvažamo za sebe ali za državo? Za sebe in za širšo skupnost. Katera kalkulacija naj bo merilo za izvozne odločitve? Direct costing sistem - pokrivanje neposrednih stroškov proizvodnje po domačih ali tujih cenah surovin? V kakšni meri zanima tujega kupca strošek proizvodnje? Sploh ne. Njega zanima le, če lahko dobi ceneje kot od koga drugega. Zakaj pa je lahko drugi cenejši, pa ni odvisno le od produktivnosti, ampak v pre- težni meri vpliva danes na konkurenčnost višina uvoznih dajatev in izvozne stimulacije, ki povsem izkrivi ponudbo direktnih stroškov in produktivnosti. Mar naj to pomeni ne izvažati? To prav gotovo ni rešitev. Toda kako in zakaj v izvoz, če ne pokrijemo direktnih stroškov? Prodajamo morda po prenizkih cenah? Konkurenca spremlja uvozno statistiko in budno pazi na nelojalno konkurenco svojih tekmecev. Torej tudi to ni pravi odgovor. Verjetno bo treba iskati odgovor le v povezavi poslovanja na domačem trgu in mednarodne menjave v eno celoto v danem trenutku in danih pogojih doma in na svetovnem tržišču. To pa pomeni zoževanje naše predstave o tem, kaj si zaslužimo, kakšni so lahko naši stroški in zaslu- žek v ponudbi do tujine. Morda se zdi tak način razmišljanja komu krivičen. Zanimivo bi bilo razmišljanje koga od neposredno zaposlenih v proizvodnji o odnosu do izvoza glede na to, da mi prejmemo zelo nizek delež maloprodajne cene, ki se včasih celo tiska na izvozni proizvod. Če ta prispevek postavlja predvsem vrsto vprašanj, ki se vežejo na našo izvozno aktivnost na splošno, je to storjeno z namenom, da vzpodbudi širši krog sodelavcev k oglašanju v zvezi z mednarodno menjavo z različnih vidikov: proizvodnega, stroškovnega, > nančnega, nabavnega, prodaj-nega, inovacijskega, analitičnega, kritičnesga in predvsem z vidika marketinga, kako znižati lastne proizvodne stroške za uspešnejše trgovanje. Vse to pa naj bi prispevalo k uspešnejšemu uresničevanju našega delovnega, ekonomskega in končno stabilizacijskega programa. °jila in najemniška stanovanja feiko rešujemo stanovanjske težave? tr?«r«,reSevania stanovanjske problematike so bile m Ji0 in DSSS> ki združujejo stanovanjska sredstva ir«h.x vne or9an|zaclje (Pekarstvo In testeninarstvo, in u ,ni obratl' DSSS, Pekarna Dolenjska, Pekarna .?pirodejč!) ter tozd, ki dela Iz tega področja °delku za družbeni standard (Blagovni promet). osn°vami in me-pupravnega splošnega 6. ,rnarca letos objav-in za Pridobitev najemnih stanovanj panjskih posojil. Na Posojila iz združe-iv seje Priglasilo 90 er 49 prosilcev za a s,anovanja. Na na-u posojila iz sredstev 8ln°io' Promet Pa je ,16 prosilcev in en a družbeno stano- 'Tl p°P°i' gospodar-, manjšan obseg sta-Blaž Veber gradnje sta zahte- vala preusmeritev stanovanjskih sredstev v kreditiranje individualnih gradenj, čeprav se je letos celo povečalo število prosilcev za družbeno najemna stanovanja. To povečanje gre na račun vlog delavcev tozd Pekarstvo in testeninarstvo, odkoder je kar 34 prosilcev od skupnega števila 49 prosilcev enotne prednostne liste prosilcev za družbeno najemna stanovanja. Stanovanjska sredstva se glede na dinamiko priliva z ozirom na plan reševanja stanovanjskih potreb pogodbeno vežejo v banki. Vezanih je bilo Izgubarji: Ljubljana, Krško, Kranj in Vrhnika Sanacijski programi sprejeti Ker so štiri naše TOZD poslovanje v prvem polletju zaključile s poslovno izgubo, so bile za TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana, pekarna Vrhnika, pekarna Kranj, pekarna Krško izdelani sanacijski programi. Na osnovi analize poslovanja v prvem polletju letošnjega leta so bili ugotovljeni vzroki oziroma razlogi za poslovanje z izgubo v prvem polletju. Vzroki izhajajo predvsem iz cenovnih neskladij oziroma problematike mlinsko-pekarske dejavnosti in pa deloma tudi iz naših notranjih slabosti. V vseh programih ukrepov za odpravo vzrokov za poslovanje z izgubo so bili po posameznih področjih poslovanja, to je s področja tržišča, proizvodnje, finančne politike in razvojne usmeritve sprejeti posamezni konkretni ukrepi skupaj z roki in nosilci za izvedbo. Vse štiri TOZD so sanacijske programe v zakonskem roku sprejele in jih posredovale tudi vsem pristojnim organom. Iz vseh programov izhaja, da gre za zahtevne vsebinske zahteve in ukrepe, ki edino v takšni obliki lahko dolgoročno privedejo do trajnejšega izboljšanja ekonomskega položaja v teh TOZD, nespoštovanje posameznih ukrepov, pa bi pomenilo tudi nadaljnje slabšanje ekonomskega programa. Na delavcih TOZD, v katerih so bili sprejeti programi ukrepov za odpravo vzrokov za poslovanje z izgubo je, da sprejete programe dosledno uresničujejo še posebej pa da sproti preverjajo izvajanje posameznih nalog, in si tako zagotovijo boljši jutri. F _ Sestanek trgovski^kov Kako poVati prodajo? LJUBLJANA, 30. oktobra - Hju*"?. »eetanku potnikov, ki obdelujejo tri obmofl. vijI, Je prišla do Izraza ugotovitev, da prodaja »Pur*upne moči prebivalstva občutno pada, kar njr*®nlml ukrepi In v okviru realnih možnosti prep,*ci./a'(rll, kakor smo izvedeli iz nevezanega pogovor °SLOM, dlrektor- fc.V letošnjem le-^ Pogoji gospodarjenja Jem naše notranje trgovine. V prvih devetih mesecih letos je prodaja v primerjavi Z lani, kar zadeva mlinske izdelke, padla za 8 odstotkov, ph testeninah smo zabeležili plus 9 odstotkov, pri mehkem pecivu (Triglav Gorenjka) minus 17 odstotkov, pri žvečilni gumi (Imperial Krško minus 1 odstotek in pri bombonih (Šumi) minus 14 odstotkov. Na negativne trende vplivajo zmanjševanje kupne moči prebivalstva, enolična ponudba - dolgoletni neizpremenjeni programi - In za trgovino neugodni prodajni pogoji. Ukrepi za izboljšanje prodaje: reševanje nagrajevanja predstavnikov, povračilo materialnih stroškov, intenzivnejša ekonomska propaganda na TV, radiu in v sredstvih javnega obveščanja, soudeležba prometnih organizacij in IZ' boljšani plačilni pogoji. Z vsemi velikimi odjemalci imamo sklenjene samouprav- spremenili, Z|ašti t b!8r® in Predrag desetino bremeni bogovskih organizacij. . le zato prisiljena ’6 Prodajne poti in se vkovati s proizvod-2'gnacijska prodaja, Romska propagando obdržati svoj s moramo imeti po-I8H 6ve naših partner-Uia v okviru realnih ata naših tozdov in >5lo kot celote' meni ^®Va kvaliteto izdel-It, odjemalcih ni h pr'Pomb, razen pri l Pecivu poleti. Go-!,9 dolgo vrsto let ro-/89a okusa, ki bi ga ■ ki injatl. To je stvar tj nekaj pripravlja v Najbolj zapostavljena služba? Položaj marketinga -trženje v Žitu kruh si ga Da gospodarski položaj v SFRJ ni rožnat, vemo vsi. Da je potrebno varčevati na vseh ravneh, smo tudi že tisočkrat slišali. Prav tako vemo, da ni surovin, ni lepe embalaže, dobavitelji surovin in embalaže nas »stiskajo« s cenami, ponujajo nam manj kakovostne surovine in reprodukcijski material, ne držijo se rokov, hočejo avanse, devizno participacijo. Lastna obratna sredstva niso zadostna, sposojena so draga. Opremo imamo staro, sredstev za posodabljanje opreme nimamo. Na tujih trgih smo slabo poznani, naši izdelki na teh trgih nimajo nobenega imagea, tuji poslovni partnerji izkoriščajo našo nujo po izvozu in nas še dodatno izžemajo. Devize, ki jih prislužimo z izvozom, združujemo na vseh mogočih ravneh, tako da nam za lastne potrebe ostane bore malo. Kupna moč hitro pada, kot potrošniki hočeš nočeš zategujemo pasove, odrekamo se marsičemu, kar smo v bližnji preteklo- sti smatrali za nujno dobrino. Lahko bi še in še naštevali, vendar pa še tako težke razmere niso in ne morejo biti opravičilo za to, da na področju marketinga (= trženja) tako malo naredimo, češ da za to ni sredstev. Vprašamo se, ali je bolje, da imamo v zalogah, ki nas vsak dan »stanejo« veliko denarja, ker ne delamo z lastnimi sredstvi in moramo za sposojena sredstva plačevati obresti, zamrzujemo toliko in toliko »dobička«, ali je bolje nekaj vložiti v pospeševanje prodaje (ekonomsko propagando v sredstvih javnega obveščanja, promocije, izboljšane pogoje za trgovino in še in še!) in tako »odmrzniti« vsaj del pričakovanega (= možnega) »dobička«!? Pota do potrošnika Naloga marketinga je, da v danih razmerah (dobrih ali slabih) najde za svojo organizacijo najboljšo pot; naloga marketinga je zmagati v kon- kurenčnem boju. Vsi pa ne morejo zmagati, zmagajo samo najboljši. Tako kot mora športnik vlagati v priprave ogromno naporov in sredstev, tako se mora tudi proizvajalec pripravljati na konkurenčni boj na trgu - tako z delom, znanjem in z vlaganji finančnih sredstev. V Žitu so nam taka razmišljanja sicer vsak dan bolj domača, ker nas pač trg sili k temu. Počasi se zavedamo, da je potrošnik kralj, čeprav vsak dan bolj reven, vendar še vedno popolnoma svoboden v izbiri - ali bo proizvod kupil, ali ne, ali bo kupil naš proizvod ali pa proizvod konkurence. Edino pri kruhu smo ljubljanskega potrošnika postavili v položaj »vzemi ali pusti«. Cenovna politika pri kruhih pa nam ne omogoča, da bi trg segmentirali (menda to ne bi bilo socialno, je pa vprašanje, ali se sociala začne in neha pri kruhu!?). Če bi s ceno lahko uravnavali ponudbo in povpraševanje, tedaj bi bil dober pač drag in potrošnik bi rj®tl, boljši servis, pri- nek proizvod, ampak mgramo — lahko privoščil, če bi g* L9 Prodajnem mestu, izdelati tak izdelek za tako ce-plačal. Bi ga pač jedel samo sniku pri roki ipd.), nekajkrat, ali pa bi se na račun boljšega kruha morda rai®lrj-. odrekel kavici ali pa izletu a» i O DOljŠG čemu drugemu. Na splošno lahko ugotavlja- ^, mo, da se v današnjem času .'fallteto, nižje stroš-pojavljata dva tipa trgov: * °no pa bomo dose- • trg tistih dobrin, ki jih tež- v v®čjo učinkovitostjo ko izdelamo, ker smo vezan' /n,kov v družbeni re-na nekatere sestavine iz uvoza ^ • nabave, proizvod-(pri nas npr. primer čokolade) vle (zelo mnogo lah-in . C„fbo z boljšo organi- • trg tistih dobrin, kjer ja toucije!) in financi-konkurenca močno prisotna, ij ?6d seboj ne bomo Zmogljivosti skušamo na-k 8® bo »igral vsak na mreč vsi zaposliti, pač s proiZ' ['totem tega cilja tudi vodnjo tistega, kar v danih ra- |ti'6 bomo dosegli. no, kot ga je potrošnik sposoben plačati in kot si ga potrošnik želi. Marketing ni čarovnik Tako kot mora biti orkester uigran in ne more vsakdo gosti svoje viže, tako morajo vse funkcije v organizaciji delovati sinhronizirano in biti usmerjene k enotnim ciljem. V Žitu sicer vsi prisegamo, da smo za 6.664.962,85 din združenih sredstev in 3.084,747 din sredstev s kterimi razpolaga tozd Blagovni promet. Na vezana sredstva daje banka 175% kredita. Od junija letos tudi ni več 6-mesečne čakalne dobe, s čimer se je lahko delvcem omogočilo koriščenje dodeljenega posojila takoj po dokončni potrditvi prioritetnih list na samoupravnih organih podpisnic sporazuma. V letu 1984 so delavci na tej osnovi sklenili z banko pogodbe v vrednosti 16.707.715 din iz združenih sredstev ter 2.710.000 din iz sredstev stanovanjskega sklada skupne porabe. Delavci tozd Blagovni promet so iz vezanih sredstev v banki dobili posojila v skupnem znesku 5,060.000 din. Kontinuirano se vključujemo tudi v družbeno usmerjeno gradnjo, ki je osnovana na soinvestitorskem odnosu. Že v preteklem letu je bil rezerviran nakup večjega števila stanovanjskih enot tako družbenih kot tudi za individualne nakupe. Od tega je sedem družbenih stanovanj, namenjenih delavcem, ki so na prednostni listi za družbeno najemna stanovanja uvrstili najvišje. Dve stanovanji sta že vseljivi, pet pa jih bo do konca leta 1984, ko je predvidena zadnja vseli- tev. Za nakup družbeno najemnih stanovanj je bilo doslej plasiranih 7.203.549 din. V realizaciji je soinvestitor-ska pogodba za pridobitev dveh družbenih stanovanj v soseski Fužine, zlasti pa je razveseljiv odstop enkratne razpolagalne pravice na stanovanju v Novem mestu, ki pomeni zmanjšanje stanovanjske stiske delavcev tozd Pekarna Dolenjska. Sočasno z načrtovanjem nakupa novih stanovanjskih enot so potekali tudi pogovori o skupnem reševanju stanovanjskih vpršanj tistih delavcev, katerih zakonci so zaposleni pri drugih delovnih organizacijah In so le te pripravljene sodelovati pri reševanju stanovanjskih problemov naših delavcev. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja smo v 9-mese-čnem obdobju uspeli zcjružiti. relativno veliko sredstev, ki'so bila pretežno razdeljena individualnim graditeljem. Na ta način smo samo v letošnjem letu pomagali 41-graditeljem in kreditirali 14 nakupov stanovanj. V tem obdobju smo naš stanovanjski fond povečali za 7 stanovanjskih enot s skupno stanovanjsko površino 358,74 m2. Na ta način želimo v okviru možnosti, ki jih pogojuje uspešnost gospodarjenja naših temeljnih organizacij čim uspešneje reševati stanovanjsko problematiko naših delavcev. Ljuba Poredoš Pri Šumiju je opazen padec kandlt bonbonov, saj jih zdravniki vse bolj odsvetujejo, zato največii prodajni padec. Desertni Izdelki kažejo porast prodaje 11,3% (84), vendar se zatika pri zmogljivostih. »Kar zadeva prihodnje 85 leto, je težko kaj predvidevati. Če bomo obdržali dosednji raven prodaje pri Šumiju in Gorenjki, bo že uspeh. Imperial ima možnosti enake prodaje, Pekatete bodo dosegle nadaljnjo rast, kar je stvar standarda. Mlini bi lahko prodali še več, če bi lahko bolj na široko sortirali svojo ponudbo (pakirali), zato je plan pri njih povsem odvisen od ponudbe. In: vedeti moramo, da je prodaja vse bolj odvisna od ponudbe vezane trgovine. Daj-dam (!) s ponudbo celotnega asortimana kombinata, kot so čokolada, desertni izdelki, otrobi, živinska krma, saj se teh oblik prodaje vse bolj poslužuje tudi naša konkurenca. Razmišljati in ukrepati moramo torej tudi v tej smeri, če želimo uspevati. Gre za posluh in medsebojno razumevanje med tozdi DO ŽK Žita,« meni Niko Došlo. ž. G. Iz dela delavskega sveta ŽK DO Žito Delavski svet DO je na 6. seji, dne 19. oktobra obravnaval in sprejel naslednje sklepe: • Delavski svet DO je sprejel analizo uresničevanja srednjeročnega plana in oceno razvojnih možnosti za obdobje 86-90 in jo je posredoval v 15-dnevno javno obravnavo po TOZD in DSSS. • V skladu s sprejeto politiko OD v DO ŽK ŽITO Ljubljana in določili 11. in 12. člena SS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, Čistega dohodka ter delitev sredstev za OD in skupno porabo v DO ŽK ŽITO, sprejema delavski svet DO vrednost izhodiščne osnove, ki od 1. 9. 1984 dalje znaša brutto 15.499,00 din. Nove dnevnice in kilometrina: • Delavski svet DO je sprejel konkretno višino povračil stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog in veljajo od 1. 10. 1984 dalje: dnevnice v državi cela dnevnica nad 12 ur 1.060,00 din polovična dnevnica od 8-12 ur 550,00 din znižana dnevnica od 6-8 ur 390,00 din Stroški prenočevanja V hotelu B kategorije 764,00 din Stroški za ločeno življenje 6.870,00 din Kilometrina do 15.000 km letno po 16,60 din do 20.000 km letno po 15,10 din do 25.000 km letno po 14,00 din • Delavski svef DO je sprejel program aktivnosti za pripravo in sprejem plana za leto 1985 • Delavski svet DO je tov. Marku Soku in Borisu Mayerju odobril službeno pot v Zahodno Nemčijo na obisk sejma IKOFA. • Delavski svet DO ŽK ŽITO Ljubljana podeljuje Gradbenemu podjetju PIONIR TOZD Gradbeni sektor Ljubljana priznanje za dokončanje izgradnje investicije Žitni siloves kapacitet 9000 ton na Šmartinski cesti 154, ki ga je zgradil v času od 12. 6. do 10. 9. 1984. • Delegat TOZD Pekarna Kranj je postavil delegatsko vprašanje in sicer: »Zakaj v roku njihova TOZD ne dobi podatkov o stroških poslovanja«? Pisni odgovor bo podan na prihodnji seji delavskega sveta DO. Komisije delavskega sveta: • Konstituirane so vse komisije: ki so izvršilni organi delavskega sveta, samoupravna delavska kontrola DO in Notranja arbitraža DO. Pri posameznih komisijah so bili izvoljeni za • predsednike naslednji delavci in sicer: • Komisija za samoupravne splošne akte DO predsednik - Tatjana Ivanjšak nam. predsednika - Kristina Blatnlk-Fuka • Komisija za spremljanje In usklajevanje osnov In meril za razporejanje dohodka, čistega dohodka, ter delitev sredstev za OD predsednik - Janez Kotnik nam. predsednika - Peter Krušlč • Komisija za dohodkovne odnose DO predsednik - Janez Ferjan nam. predsednika - Janez Hočevar • Komisija za pripravo in izdelavo osnutkov planov DO predsednik - Bogo Novak nam. predsednika - Irena Grobler • Komisija za družbeni standard predsednik - Peter Govec nam. predsednika - Biserka Davldovlč • Komisija za družbeno politično propagando predsednik - Rudi Cedilnik nam. predsednika - Branko Mihelič • Komisija za inovacije in racionalizacije predsednik - Vojko Cuder nam. predsednika - Branko Mihelič • Odbor za obveščanje predsednik - Ignac Blaznik nam. predsednika - Zvonka Svete • Samoupravna delavska kontrola DO predsednik - Edo Novak nam. predsednika — Irena Kosmač S Notranja arbitraža DO predsednik - Helena Flleš nam. predsednika - Alojz Dvojmoč k, to in imamo voljo, da bi delali tako, vendar smo le redko uspešni. Vsi smo prepričani,’ da zelo dobro poznamo trg in potrošnika, ker pač sklepamo po sebi - če je meni nekaj všeč, bo to všeč vsem potrošnikom. Potrošnik, tisti povprečni, ki kroji tržno usodo naših izdelkov pa ni ne ta, ne oni delavec v Žitu in ne njun kolega nasproti. Spoznavanje potrošnika in potrošnje je posebna znanost, ki pozna posebne metode dela, žal pa se ne morem izogniti občutku, da je v Žitu malo ljudi prepričanih o tem. Če bi bili, ne bi zahtevali od sektorja za marketing, da se na sestanku odločimo, ali bomo nek nov izdelek že kar naslednjega dne uspešno prodajali na trgu (s tem, da njegove cene takrat navadno še sploh ne poznamo - saj večkrat niti normativi porabe surovin in časa še niso znani!), koliko ga bomo prodali, kako naj ga poimenujemo, v kakšno embalažo naj ga »oblečemo« ipd. Močno je tudi zakoreninjeno prepričanje, češ ko bomo vložili nekaj v ekonomsko propa- zmerah lahko proizvajamo-^ 'rga, to je tisti, kjer Tako se zgodi, da se večin* j^9 nezadostna, ne ra-proizvajalcev usmeri v podob' jjtoa v klasičnem srnino proizvodnjo (npr. trdi bon- U®ba mnogo več na-boni, keksi!) in ob padanj* L11'v izboljšanje nakupne moči imamo hitro po- Lucije in v izboljšanje nudbo večjo od povpračeva-: 6 funkcije (nado-nja. Naši izdelki (bonboni, kek" iJoizvodi, postopki, si, mehko pecivo) nikakor nisC j ae surovine!), nujna dobrina in potrošnik saj,z marketingom v Ži-jim lahko kaj hitro odreče. N* toga ne more »nare-tem sektorju se bije močanL*Žba«. Tržno mora konkurenčen boj v klasičner* [j Celotna organizaci-smislu. Kdor bo boljši, kdor b°k^arketing oz. trženje cenejši, kdor bo bolje in hitreja .kot politiko in stra-zadovoljeval potrošnikove P°'Lgf9ie, posredno pa tu-trebe, ta bo prevzel potrošnik* l egijo celotnega po-konkurenci. Ne gre pri tem sa-^r9anizacije združe-mo za propagando (socialisti'^ čna propaganda naj bo infof'v delavcev DO Žito mativna in naj potrošnikom n* | hi v zadostni meri pere možganov!), gre za to, d* ^arketinška misel-si dejansko boljši (boljša kvaljlgNnost, da ni dovolj, teta, relativna nižja cena oUjva da lahko izdelamo masBamrnameomm | "tsssmt Pogled na hišo Šumi v Ljubljani, v kateri sta tudi naš marketing In propagandna služba. gando, bo pa prodaja stekla. To drži, vendar samo do neke mere; pomembna je kvaliteta propagande (pravo sporočilo, usmerjeno na ustrezen način, ustreznemu krogu potrošnikov!) in pa Istočasno Isto-smerno delovanje vseh drugih prvin marketinga (proizvod, cena, distribucija!). Če že nekako le najdemo skupen jezik pri načrtovanju, se potem zatakne pri uresničevanju. Običajno se vsi zaženemo na delo, vendar pogosto ubira vsak svojo pot. Pa ne, da bi to delali nalašč, ne; samo ni prave obveščenosti med nami, ni moderatorja, ki bi usmerjal naše aktivnosti. Lahko tudi rečemo, da organizacija naših aktivnosti ni ustrezna. Projektni teaml so v Žitu Izjema (primer Gorenjke!), postati bi morali pa pravilo. Pa tudi sistem financiranja marketing raziskav in ekonomske propagande v Žitu ni ustrezen - ne omogoča celovitega enotnega koncepta razvoja proizvodnje in pospeševanja prodaje. Dokler nimamo proračuna, pa naj bo še tako majhen, ne bomo mogli delati strokovno sistematično, ampak bomo večni padalci. Še eno področje je, na katerem bi lahko z boljšo organizacijo in boljšim znanjem ogromno prihranili in precej naredili za dobro ime Žita. To je distribucija, ki tudi predstavlja element marketinga. Celoten sklop distribucije je v Žitu premalo učinkovit, tako da večkrat dobro zamišljene akcije, v katere je bilo vloženo veliko naporov in veliko sredstev, »padejo na izpitu« prav zaradi neučinkovitosti distribucije. Pudarjam, da je tudi distribucija cel sistem in da ne sodi sem samo potniška mreža (ki v Žitu ni dovolj učinkovita in uspešna!) ampak tudi ekspedit v skladišču, dostava (ki močno, močno šepata), odnosi s trgovino na debelo, odnosi med trgovino na debelo in trgovino na drobno, informiranost trgovine, pogoji plačila itd. itd. Žito: »Kralji na Betajnovi« Ko bomo v Žitu vsi spoznali, da delovna organizacija ni skupek tozdov, in da ne more biti vsak svoj »kralj na Betajnovi«, ko bomo vsak bolje poznali svoje delo in se zavedali, da je delo vseh drugih prav tako pomembno kot naše, da smo vsi samo členi v verigi, ki se bo pretrgala, če bo popustil samo en člen, ko bomo vsak svoje delo opravljali z večjo zagnanostjo in odgovornostjo, ko bo organizacija dela postavljena tako, da se bodo individualni interesi skladali z interesi celotne organizacije, potem bomo tudi v težki gospodarski situaciji, ki se še obeta, laže in bolj uspešno gospodarili. HELENA MIHELČIČ ■■■■■■■ mmHŠmm Uradni rezultati lil. letnih športnih iger delavcev DO ŽK Žito ia tretjih športnih Igrah Žita, ki so bile 21. septembra v Bistri /l Vrhniki — udeležilo se jih je čez 600 tekmovalcev iz vseh ašlh tozdov — smo se navkljub Izredno slabemu vremenu slo srčno borili In dosegli naslednje rezultate: 7. mesto 8. mesto 9. mesto Jamnik Andrej Capuder Niko Preskar Jože TOZD pek. in test. TOZD Pek. in test. TOZD Imperial C kategorija •gljanje - ženske ekipno mesto mesto mesto mesto mesto mesto TOZD Imperial TOZD T riglav Gorenjka DSSS TOZD pek. Dolenjska TZZD Mlini TOZD Blagovni promet 1. mesto 2. mesto mesto mesto mesto mesto mesto 3. 4. 5. 6. 7. Špendal Franci Kokalj Janko Kisin Nedeljko Domanko Martin Perc Stane Jeršič Jože Vidmar Jože TOZD Triglav Gorenjka TOZD Blagovni promet DSSS TOZD Šumi TOZD Triglav Gorenjka TOZD Imperial TOZD Mlini 7. mesto TOZD pekarstvo in testeninarstvo Kros moški ekipno 8. mesto TOZD Šumi 9. mesto TOZD Maloprodaja 1. mesto TOZD T riglav Gorenjka 2. mesto DSSS Kegljanje - ženske posamezno 3. mesto TOZD Mlini 4. mesto TOZD Imperial 1. mesto Alba Slavica TOZD Imperial 5. mesto TOZD pek. in test. 2. mesto Kovač Marjeta TOZD Imperial 3. mesto Mergec Malčl Pekarna Dolenjska Namizni tenis — moški 4. mesto Pavlin Jožica Imperial 5. mesto Ficko Marija Triglav Gorenjka 1. mesto DSSS 2. mesto TOZD Blagovni promet Kegljanje moški ekipno 3. mesto TOZD Imperial 4. mesto TOZD Triglav Gorenjka 1. mesto TOZD Mlini 5. mesto TOZD pek. in test. 2. mesto TOZD pek. in test. 6. mesto TOZD Tehnični obrati 3. mesto TOZD Imperial 7. mesto TOZD pekarna Krško 4. mesto TOZD Tehnični obrati 8. mesto TOZD Šumi 5. mesto DSSS 6. mesto TOZD T riglav Gorenjka Namizni tenis - ženske 7. mesto TOZD Šumi 8. mesto TOZD pekarna Krško 1. mesto TOZD Triglav Gorenjka 9. mesto Blagovni promet 2. mesto ■TOZD Imperial Krško 3. mesto TOZD pek. in test. Kegljanje moški posamezno 4. mesto TOZD Blagovni promet 1. mesto Grad Dore TOZD Mlini Šah 2. mesto Kralj Miro TOZD pek. in test. 3. mesto Novak Dušan TOZD Triglav Gorenjka 1. mesto TOZD Triglav Gorenjka 4. mesto Župavc Franc TOZD Imperial 2. mesto TOZD Mlini 5. mesto Šemper Janez TOZD pek. in test. 3. mesto DSSS 4. mesto TOZD pdk. Vrhnika Kros ženske posamično - kategorija A 5. mesto TOZD pek. Dolenjska 6. mesto TOZD pek. in test. 1. mesto Kristan Tatjana TOZD T riglav Gorenjka 7. mesto TOZD Imperial 2. mesto Tonejc Zdenka TOZD Triglav Gorenjka 3. mesto Jalovec Micka TOZD Imperial Streljanje - moški 4. mesto Blaznik Sabina TOZD Triglav Gorenjka 5. mesto Virt Jana TOZD Šumi 1. mesto TOZD pek. in test. 6. mesto Colner Stanka TOZD imperial 2. mesto TOZD Imperial 7. mesto Smrekar Vanda TOZD pek. in test. 3. mesto TOZD pekarna Krško 8. mesto Pranjič Jelena TOZD pek. Vrhnika 4. mesto TOZD Mlini 9. mesto Mišič Ankica TOZD pek. in 5. mesto TOZD Blagovni promet iesteninarstvo 6. mesto TOZD pek. Vrhnika 10. mesto Vidmar Marta TOZD Šumi 7. mesto TOZD Triglav Gorenjka 11. mesto Smerke Barbara TOZD Mlini 8. mesto TOZD pek. Dolenjska 12.mesto Florjančič Ljuba TOZD Imperial 9. mesto TOZD Sumi 10. mesto DSSS Kategorija B 11. mesto TOZD Tehnični obrati 1. mesto Humerca Silva TOZD T riglav Gorenjka Streljanje moški posamezno 2. mesto Drenič Ankica TOZD Imperial 3. mesto Černoš Sabina DSSS 1. mesto Čop Ivan 4. mesto Hitcaler Jožica TOZD Imperial 2. mesto Merinc Andrej 5. mesto Senica Marija TOZD Mlini 3. mesto Galjen Marjan 6. mesto Zajec Darinak TOZD Šumi 4. mesto Sodič Jože 7. mesto Jenko Cirila DSSS 5. mesto PreskarJože 6. mesto Homek Slavko Kategorija C 7. mesto Blaško Benjamin 8. mesto Kokalj Janko 1. mesto Berčič Ivanka TOZD Tr. Gorenjka 9. mesto Lindič Martin 2. mesto Petrič Marjeta TOZD Mlini 10. mesto Grof Silvo 3. mesto Rojina Cveta DSSS 4. mesto Pavlin Marica TOZD Imperial Streljanje - ženske Kros ženske ekipno 1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto 5. mesto TOZD T riglav Gorenjka TOZD Imperial DSSS TOZD Mlini TOZD Šumi 1. 2. 3. 4. 5. mesto mesto mesto mesto mesto TOZD Imperial TOZD Triglav Gorenjka TOZD pek. Dolenjska DSSS TOZD Blagovni promet Streljanje - ženske - posamezno Kros moški posamično - kategorija A 1. mesto Turk Jože TOZD pekarna Vrhnika 2. mesto Miftari Nedžmija TOZD pek. Vrhnika 3. mesto Langus Jure TOZD Triglav Gorenjka 4. mesto Fric Zdenko TOZD Pek. Novo mesto 5. mesto Veladžič Ram iz TOZD Mlini 6. mesto Bogovič Stane TOZD Imperial 7. mesto Simčič Jože TOZD pek. Novo mesto 8. mesto Berbič Harum TOZD pek. Novo mesto 9. mesto Stojanovič Novica TOZD pek. in test. 10. mesto Kos Franc TOZD pek. Novo mesto 11. mesto Bill Martin TOZD pek. in test. 12. mesto Lazarevič Glišo TOZD pek. in test. 13. mesto Ballč Omer TOZD Mlini 14. mesto Vanič Enes TOZD pek. in test. 15. mesto Velič Husein TOZD pek. Novo mesto 16. mesto Nedič Novak TOZD pek. in test. 17. mesto Mihajlovlč Vasllja TOZD pek. in test. 18. mesto Kros moški Erbič Rajko - B kategorija TOZD pek. in test. 1. mesto Veladžič Omer TOZD Mlini 2. mesto Zupančič Primož DSSS 3. mesto Ivaniš Ivan TOZD pek. in test. 4. mesto Šemrl Franci TOZD Triglav Gorenjka 5. mesto Krustelj Franci TOZD Triglav Gorenjka 6. mesto Kolarič Janez TOZD pek. in test. 1. mesto 2. mesto mesto mesto mesto 3. 4. 5. Močivnik Vera Pavlin Marica Nedeljkovič Zdenka Vidmar Dragica Černoš Sabina Vlečenje vrvi - ženske 1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto TOZD Imperial TOZD Triglav Gorenjka TOZD Mlini TOZD pek. in testenina. Vlečenje vrvi - moški 1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. -5. mesto 4.-5. mesto 6.-7. mesto 6.-7. mesto TOZD Mlini TOZD Imperial TOZD pek. Novo mesto DSSS pek. In testenin. TOZD Tehnični obrati TOZD Triglav Gorenjka Balinanje - ekipno moški 1. mesto 2. mesto 3. mesto TOZD pek. In testenlnarstvo TOZD Mlini TOZD Triglav Gorenjka 4. mesto TOZD Tehnični obrati 5. mesto TOZD Šumi 6. mesto TOZD Imperial 7. mesto DSSS Mali nogomet — moški 1. mesto TOZD pekarna Krško 2. mesto TOZD pek. in testenin. 3. mesto TOZD Mlini 4. mesto TOZD pek. Novo mesto 5. mesto TOZD Triglav Gorenjka 6. mesto TOZD Šumi 7. mesto TOZD Imperial Krško Skupna uvrstitev - ženske ekipno 1. mesto TOZD Imperial 2. mesto TOZD Triglav Gorenjka 3. mesto DSSS 4.-5. mesto TOZD Mlini 4.-5. mesto TOZD pek. na Dolenj. 6. mesto TOZD pek. in test. 7. mesto TOZD Blagovni promet 8. mesto TOZD Šumi 9. mesto TOZD Maloprodaja Skupna uvrstitev - moški ekipno 1. mesto TOZD Mlini 2. mesto TOZD pek. in test. 3. mesto TOZD Triglav Gorenjka 4. mesto TOZD Imperial 5. mesto DSSS 6. mesto TOZD pek. Krško 7. mesto Blagovni promet 8.-9. mesto TOZD pek. Dolenjska 8.-9. mesto TOZD Tehnični obrati 10. mesto TOZD Šumi 11. mesto TOZD pekarna Vrhnika Skupna uvrstitev moški In ženske 1. mesto TOZD Triglav Gorenjka 2. mesto TOZD Imperial 3. mesto TOZD Mlini 4. mesto TOZD pekarstvo in test. 5. mesto DSSS 6. mesto TOZD pek. Krško 7. mesto TOZD pek. Dolenjska 8. mesto TOZD Blagovni promet 9.-10. mesto TOZD Šumi 9.-10. mesto TOZD Tehnični obrati 11. mesto TOZD pek. Vrhnika 12. mesto TOZD Maloprodaja v< b, : st (n, J di k 'de tri 49 točk d( 45 točk ni 14 toč* 71 totočho 10 toč* sn 7 toč gc 6 toč* 71 3 točk«; se 1 točk* sk ve, t je 63 toč* ka 6010< ku 49 toč: Sk 42 to« gu 38 toč go 27 toč na 18 to ku 16 toč sta 16 to Ko 13 to Ter 10 toč' ( (tek lsP zac 94 to ku 91 to ski 73 toj sm 67 toč odi 52 toč v a 27 to‘ no\ 26 tof Pot 24to Pše 16 to* obr 16 to v r, ce|( mas f cel, <-£8TA S AKIJA — TOZD pek. in test. TOZD pek. in test. TOZD Mlini TOZD Imperial TOZD Imperial TOZD pek. Krško TOZD pek. Vrhnika TOZD Blagovni promet TOZD pek. Krško TOZD Blagovni promet 2j vil skl kombinat "Zlto" T.ieton. h. c. 068/71 766. 71.768. Direktor; /I 366 žiro račun: SOK Krtko 61600601 11032 Tale*: 36810 VU IMPEIt Glavni in odgovorni urednik glasila UO Žito Šmart Inske 154 ft 1000 1. J U H I. 1 A N / O.rum 5< 9> ,984 N«1 itak PZ/IT- liZO Zadevo: pripombe na članek objavi Jen v gl asilu DO Žito s dne avgusta 1984, it. 2 V zve/l z objavo članka v glosllu Glasnik it, 2 , roda ja m naslednje pripombe: 1.) Pri strokovni Izobrazbi je pravilno formulirati - ing. strojništva- TOZD Imperial TOZD Imperial TOZD Triglav Gorenjka TOZD Imperial DSSS 2. ) OH .kui.neoe »levile 2,2 .Jelevcev, j- v TOZD "Imperlel" /.| ku Rt?0 !e Pričela že v začet-skupne' Jl°. smo 'meli z KZ smo f0s,anke' na katerih $ odkupa !!? °rmirali o pogojih /' v avgust,, ,s pšenir, obračun prispele ji' obrp,ce tako, da smo celoten y . PUn Pšenice programirali o«‘ izra* nSkem centru. Celoten {K bavitoP za Posameznega do-y Ce, "eija, posamezno vozilo in L ° za posameznega zaseb-Ki proizvajalca dostavimo v hasiorf 0*an na računalniku že S^£oSnnTp°5eSf. Vsi predstavniki KZ in njihovi prevzemalci na odkupnih mestih so bili podrobno informirani o načinu izpolnjevanja dokumentacije za obdelavo v RC tako, da bistvenih problemov pri obračunu trenutno ni. V času odkupa smo imeli organiziran prevzem od 6. zjutraj do 10. zvečer vse dni v tednu vključno z nedeljo. Na prevzemnih mestih v silosu Ljubljana in silovu Vir so prisotni predstavniki kontrole preverjali kakovost pšenice takoj pri prevzemu ter jo na osnovi kvalitetnih pogojev usmerjali na sušenje v mlin Vir. Zaradi dobre organizacije prevzema v silosih ni prihajalo do zastojev v času največjega dotoka žit. Rezultati analiz prispele pšenice pa kažejo, da v povprečju pšenica iz področja Slovenije ni najboljše kvalitete predvsem iz zadružnega sektorja smo jo morali sušiti, saj je prihajala z vlago med 15 in 20% ekstremne količine pa so imele tudi' blago preko 20%. Tehnološka kvaliteta pšenice je v mejah kakršne nudi slovenska klima in pogoji pridelovanja pšenice. Za zadružni sektor imamo na razpolago zadostne količine kvalitetne koruze, ki jo lahko združeni kmetje zamenjujemo za pšenico v razmerju 1:1, vrednostno pa 1:1,3. Cena slovenske pšenice je 21,00 din to je II. kakovostna sk. neglede na kvalitetno skupino in 2,00 din regresa. Poleg tega priznamo tudi stroške prevoza po tarifi, ki je bila dogovorjena v pogojih odkupna pridelka 1984. Splošna ocena letošnjega odkupa je zadovoljiva, saj s strani dobaviteljev nimamo nobenih pripomb tako glede organizacije, kvalitete in obračuna pšenice. Pričakujemo, da bomo realizirali letošnji odkup 100%. Te količine slovenske pšenice predstavljajo 1/4 celotnih naših potreb. Z pogodbenimi količinami iz drugih republik smo si za naslednje ekonomsko leto zagotovili potrebno surovino, tako da bodo naše mlinske zmogljivosti lahko delale po zastavljenem planu. Do konca septembra smo samo v Sloveniji odkupili okoli 10 tisoč ton pšenice ali nekaj nad 76% planiranih količin. Miha Ham Mlini meljejo neprekinjeno - na Šmartlnskl Ogradni mlin »Žito« vPrašanine ‘ke rečujemo tako, da velja odgovor navpično in vodoravno enako. Če je odgovor na K° botf3' ~ naPrimer EMONA ga vpišemo navpično in vodoravno. de|avcevri ireŠili vse tri magične like vam bodo dali odgovori priimek enega od vodilnih delovna delovrie organizacije Žito, izdelek za sladokusce in otroke ter naziv naprav brez katerih ^a9ičnM^niZaci*a ^it0 ne bi mogla poslovati. 0r9anizariil k_* a- Priimek enega vodilmh delavcev Žita, b. okraski v ušesih, c. delovna drisko jml|a ,'z Maribora, ki sodi v okvir SOZD TIMA, na trg daje pivo in razne vrste pijač, d. ^agičnl^iJma ga tudi filmska igralka Ekberg, e. luka v Boki Kotorski, kislin" h k B ~ naziv slaščice primerne za godove in rojstne dneve, g. kadeča se žveplova nižina L k°st. Prsnega koša, ki ga imajo ljudje in tudi živali, v glavnem sesalci ter ptiči, I. velika ^a9ičnUik 6m delu Aziie. I- ime ljubljanske SOZD, ki domuje blizu Žita. *-ight an?ni !k C ~ k- naprave brez katerih bi Žito* ne moglo peči kruha in peciva, 1. kratica za: evi pritok lf'?ation by stimulated emision of radiation, tudi ime žarka iz sodobne naprave, m. "ne žensk reke Rone v južni Franciji, n. rimski cesar, ki je mučil kristjane in dal zažgati Rim, o. I Pri rešpu osebe iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem. an)u vam želimo obilo zabave. UKANC, 2. avgusta - »Pomivalnega stroja nimam, ker pravijo, kam ga boš pa dala, toda štedilnik pa zdaj Imam, kot se šlka,« Je takorekoč za slovo povedala upravnica našega počitniškega doma v Bohinju na Ukancu,Ida Henigman, ki hkrati poudarja, da je sekretar, ekonom In kuharica v eni sami osebi, zato sl tista 2,4 do 2,6 stara milijončka na mesec kar pošteno zasluži. Tistega dne, ko smo obiskali naš počitniški dom v Bohinju, je bilo v njem dvanajst gostov - med njimi smo trije iz Žita -ostali pa iz domžalskega Heliosa in od drugod. Za naslednje dni je bilo najavljenih več naših. Da bi bile počitnice tu predrage, bi bilo nemogoče reči, pa vendar je malo čudno. Dnevna oskrba za tuje goste stane 85 S tisočakov, za domače 45 tisoč din, za družinske člane 55.000, za otroke (polovi čka 23 tisočakov in za najmlajše 13 tisočakov / ležišče). »Nerodno je, ker ni telefona, pravi upravnica Ida. Štedilnik je zdaj 1 A: plin in elektrika, štiri leta bo, kar sem tukaj, toda ne bom več dolgo, samota me moti in ubija. Ko sem sama, ko je sneg, je težko iti po kruh. Veste, to ni tako kot v Ljubljani. K sreči imam zelo dobre sosede, elektrikarje, ki mi priskočijo na pomoč. Mislim, da bi bilo to delo najbolj primerno za dva zakonca, moža in ženo. Moške roke manjka. Sama moram odmašit lijake, popraviti to ali ono, ali pa jokat začet, da voda sama steče ven...« Ida je Dolenjka pri besedi, kuha tako dobro, da bi angelčki pri njej jedli, če bi vedeli. Jedilnik srna kroji: »Ž&ance imajo ljudje radi. Pazim, da je jedilnik pester, da se v desetih dneh ne pojavi ista jed na mizi. Sicer pa nekateri so bolj, drugi manj izbirčni, večina pa le vse poje, zakaj v Bohinju je oster zrak in dober apetit. Naš počitniški dom v Bohinju je odprt čez vse leto, če izvzamemo nekaj dni po 1. maju, oktobra, po 15. novembru pa je spet odprt. Bilo je rečeno, da bo ob konicah, ob najhujšem navalu gostov prišla Idi na pomoč ena ženska iz Lesc (Triglav Gorenjka), vendar ji zdaj pomaga študentka s Primorske, ki pa se zna prav tako dobro zasukati okrog gostov in štedilnika. In: Počitniški dom na Ukan-cu je zares vredno obiskati kadarkoli. Planinski izlet Bili smo na Storžiču Tudi letos smo organizirali planinski izlet za delavce In svojce Žita. V soboto, 13. oktobra samo se najhrabrejši kljub deževnemu in meglenemu vremenu zbrali pred kombinatom in se preko Kranja s posebnim avtobusom odpeljali do Golnika. Po uri in četrt hoje, ki je marsikomu takoj pokazala zobe, smo prišli do vasice Gozd. Od tod do koče na Kriški gori pa so nekateri potrebovali uro in pol. Potem, ko smo se okrepčali in zaužili prvi obrok, smo se po grebenu podali na Vrh Tolstega vrha. S tega 1714 m visokega vrha je ob lepem vremenu krasen razgled, ki nam zaradi goste megle žal ni bil dan. Megla, ki je bila tako gosta, da kot na Gorenjskem pravijo »še tiče peš hodijo«, je bila tudi glavni razlog, da smo pot zgrešili in se po dobri uri ponovno vrnili na vrh. Od tod smo se nato spustili preko Male Poljane na Veliko Poljano, kjer smo v koči pri Petru obrali vodstvo izleta zaradi zgrešene smeri in se okrepčali. Od Male Poljane smo se podali do planine Javornik in nato prešli pobočje Storžiča proti domu Kokrškega odreda na Kališču, kamor smo prispeli okoli petih popoldan. Na Ka-lišču nas je pričakal nekdanji Žitovec - upravnik Stane, nas razporedili po sobah in nam pripravil prijetno domačo večerjo. Še pozno v noč se je razlegala pesem, predvsem pa smeh, saj je neumorni Jure šale kar stresal iz rokava. Vmes smo dva Izmed naših udeležencev še planinsko krstili. Že zvečer so se tu In tam prikazale ne nebu zvezde, kar je obetalo lepo vreme naslednjega dne, toda to, kar nas je pričakalo zjutraj, je presegalo tudi najbolj optimistične napovedi. Jutranja zarja, toplo jesensko sonce, v dolini pa megla, to je le kratek oris tega, kar nas je spremljalo po poti na vrh Storžiča 2132 m visokega očaka Karavank. Na vrh smo se vzpenjali na nekajt navezah in ga prvi zavzeli po dobri url, zadnji pa so v lepem sončnem vremenu pripravili ta dan brez dvoma najvišji pevski koncert. Potem, ko smo na terasi pred domom posedali na toplem soncu, smo se po lovski poti mimo partizanske "bolnišnice Košuta vračali do Baš-Ija, kjer so nas pričakali naši sodelavci iz Kranjske pekarne in nam pripravili prijeten piknik. Ko smo se zvečer v avtobusu poslavljali, smo si poleg običajnega planinskega srečno zaželeli še: »Pa kmalu spet na svidenje«. F. R. Obogateni makaroni v ZDA Poročali smo že o pripravah izvoza jajčnih testenin. Po obisku in podpisu pogodbe pa predhodno vest dopolnjujemo. Testenin vseh vrst in kvalitet je na ameriškem trgu dovolj. Kupec pa je pripravljen vseeno na posel pod pogojem, da prejme od nas enak proizvod, kot ga ima že vpeljanega na trgu. Vendar po zanj za 10% nižji nabavni ceni, kot je od dosedanjega dobavitelja. Izziv je sprejet in potrjen. V pripravi so vzorci testenin in embalaže za končno potrditev izvoza v višini od 2 do 4 kontejnerjev (po 20 ton) mesečno po 480 dolarjev za tono nejajčne testenine. Izvoz testenin v SZ TOZD Pekarstvo in testeninarstvo je podpisal pogodbo za izvoz 400 ton dolge, kratke in zvite testenine do konca meseca decembra. Težave so z odpremo, ker ni na razpolago dovolj železniških vagonov oz. kontingenta za SZ. Cena 750 Cl. $ za tono: izvoznik je Emona-Commerce v kompenzacijskem aranžmaju. Tortni dekor Predstavitev na Zagrebškem velesejmu je med drugimi vzbudila pozornost tudi pri g. Renderju, lastniku firme TRAWIGO iz Aachna, ZR Nemčija, za sladkorni tortni dekor. Po podrobnejši predstavitvi teh izdelkov na sejmu IKOFA 25. 9 se je že 2 oktobra javil s telexom, kateri izdelki mu že odgovarjajo in navedel ceno, koliko je pripravljen plačati. Razvoj pripravlja zahtevano izvedbo. Oddih in razvedrilo Kje smo preživljali počitnice? Letos smo lahko preživljali počitnice na morju, in sicer v počitniških domovih Milan Selan - Dramalj, Zatišje - Baša-nija, na Cresu, Lošinju in v kampih Stela Maris, Lanterna, Novigrad, Funtana, v hribih pa na Ukancu - Bohinj in Goreljek na Pokljuki. Po planu so bila izvedena večja adaptacijska dela v počitniškem objektu v Dramlju in na prikolicah. Na račun večjega popravila v Dramlju (zamenjava celotne strehe) so odpadla druga popravila na počitniških objektih, zlasti na Pokljuki in ureditev okolice na Cresu. Zato bo potrebno do prihodnje sezone vložiti precejšnja sred-steva v dotrajane objekte in opremo v Dramlju in Bašaniji, kjer je stanje najbolj kritično in je bilo na račun tega med gosti veliko pripomb. Po pregledu izkoriščenosti počitniških domov je razvidno, da so bili polno zasedeni v Dramlju. Bašaniji in Cresu, medtem ko v Bohinju in Pokljuki pričakujemo do konca leta še nekaj nočitev. Ugotavlja se, da je bila zasedenost naj- večja v mesecu avgustu in po sezoni, manjša pa v juliju in zlasti v predsezoni. Na splošno pa se ugotavlja, da je zanimanje za počitnikovanje v domovih z urejenim penzionom, kakor tudi v objektih nepen-zionskega tipa izredno veliko, kar kaže tudi primerjcvižr podatkov z letom 1983, irf Sicer po domovih: Dom št. gostov št. noč. penz. 1983 1984 1983 1984 Zatišje 134 126 1387 1286 Dramalj 650 753 6018 6593 Cres 140 147 1420 1478 Prikolice 168 133 1724 1330 Bohinj 364 368 2007 1976 Pokljuka 340 310 1635 1577 Ban Nova shramba žita na Šmartinski Devettisočtonski silos odprt LJUBLJANA, 11. oktobra -Slovesne otvoritve novega 9.000-tonskega silosa na prostoru DO ŽK Žita na Šmartinski, ki je bila ob 13. uri, so se med drugimi udeležili Tina Tomlje, predsednica ljubljanske mestne skupščine, Lojze Klemenčič, predsednik republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve, Milan Kneževlč, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Niko Lukež, predsednik meščanske občinske skupščine, Milan Jelenc, predsednik IS moščanske občine ter številni člani in vodilni delavci delovnega kolektiva ŽK Žito, slavnostni govornik pa je bil Jože Šefman, direktor TOZD Mlini. Dne, 11. oktobra /e bila otvoritev 9 tlaoč tonskega žitnega silosa v delovni organ/zacl/l ŽITO Ljubljana. Silos je bil zgrajen v I sodelovanju med Zavodom SRS za rezerve, Sku-pičlno mesta Ljubljana In ŽITO Ljubljana. Pomembno pri realizaciji ta Investicije je to, da se je pričela pripravljati dokumentacija Investicije iele v aprilu tega leta, 10. oktobra pa je pričel silos s funkcioniranjem. To dokazuje da je ob sodelovanju In pripravljenosti motno tudi tako zahtevne projekte hitro In dosledno realizirati. Silos predstavlja pridobitev, ki zagotevlja osnovo za nemoteno preskrbo z moko In kruhom. Povečanje odkupa pšenice Iz Slovenije In organiziranje pretoka pienlce Iz drugih republik, ki temelji na dolgoročnih dohodkovnih odnosih, je možno samo z zagotovitvijo ustreznega skladiščnega prostora. Izvajalci so bili pri gradbenih In obrtniških delih Pionir Novo mesto, pri opremi Mllno-stroj Domžale In Elektro-vod pri elektrolnstalacl-jah. Vsem tem je delavski svet DO ŽITO Izrekel tudi posebno priznanje. Marko Sok, glavni direktor DO ŽK Žito, je izvajalcu gradbenih del SGP Pionir ob tej priložnosti podelil posebno priznanje DS DO ŽK Žito za ažurnost pri opravljenem delu in dolgoletno uspešno in Izjemno solidno sodelovanje. Tehnični prevzem novega silosa je bil 17. oktobra. Kakor nam je povedal direktor tozda Mlini Jože Šefman bomo poslej morali misliti tudi na čimprejšnjo zamenjavo vsega, kar je zastarelo, poskrbeti za izboljšanje delovnih pogojev. Čimprej bo treba poskrbeti za gradnjo moderne sušilnice žitaric, ker se bistveno povečuje odkup pšenice v Sloveniji. Sušilnica je prepotrebna za kakovostno sušenje žitaric, kar je pogoj za dobro moko in kruh ter številne druge mlevske izdelke. Naslednja naložba bo čimprejšnja gradnja razkladalne naprave za vagone, podobne kot jo imamo zdaj za tovornjake, kar pomeni pomembno racionalizacijo dela. In druge želje: posodabljanje zastarelih mlinov, gradnja podnega skladišča, zakaj prav tod je eno proizvodnih ozkih grl, ki ga je treba čimprej odpraviti. Poseben problem je zastarelost mlina v Bistri pri Vrhniki. »Pri predelavi ovsenih kosmičev je bilo Žito nekdaj prvo,« ugotavlja Jože Šefman, zdaj imajo v Bosni, v Gornjem Vakufu, tovarno z najsodobnejšimi stroji za to dejavnost. »Čeprav smo bili jugoslovanski pionirji v tej stroki, še zmeraj delamo na istih strojih!« Še delamo, toda kdo ve, koliko časa bomo še lahko na teh že zdavnaj odpisanih strojih. Imamo tudi druge probleme: nekdanji pšenični mlin na Vrhniki, ki smo ga za silo predelali v koruznega. Čimprej se moramo sporazumeti s pivovarnarjema - Unionom in Laškim, da ne bomo enkrat delali takorekoč noč in dan, skratka v treh izmenah, potem pa dlje čas nič. Sicer ostaja odprto vprašanje, kaj storiti s tem mlinom. In pakirni stroj v centralnem' skladišču na Šmartinski, ki je praktično do konca iztrošen. Pri neredni dobavi mok iz drugih republik včasih dela po 14 do 16 ur na dan, zato je preobremenjen. Lepega dne bo obstal in zmanjkalo bo moke za široko potrošnjo. Kaj takega si ne smemo dovoliti. Denarja pa ni. TOZD Mlini je bil že lani v izgubi, zato se nemočno sprašuje, kako in na kakšen način naj rešuje vse svoje probleme, ki še zdaleč niso samo njegovi, temveč najmanj eden od naglavnih problemov kombinata in ne nazadnje najširše družbene skupnosti. Gre za enakopravne ekonomske pogoje poslovanja, da bi kaj ostalo za enostavno, kaj šele za razširjeno reprodukcijo. Praznik kruha v Emoninem Supermarketu LJUBLJANA, 8. novembra -Od 1^. do 17. novembra v Supermarketov! živilski etaži praznik kruha, kot so ga poimenovali prireditelji. Predstavilo se je Žito z vsemi vrstami kruha, ki ga peče, s testeninami in slaščicami, ki jih izdeluje in s hitro zamrznjenimi živili. V Supermarketu bo (vsaj naslednji teden) mogoče kupiti različne vrste kruha, od ajdovega, koruznega, ovsenega, prleškega, vikend kruha do rženega, domačega črnega, belega, bio kruha in še vse druge vrste, kar. jih Žito peče. Proizvajalci bodo predstavili tudi pripravljene različne vrste zamrznjenega testa, že pripravljene izdelke, testenine, med njimi tudi novi »A-testenino« in Zlatico (testenina iz koruze). Tudi sladic bo na pretek, od zavitkov do tort. Nekaj jih bo tudi na pokušino. V času akcije sc bo dalo kupiti torto po naročilu za 20 odstotkov ceneje kot v redni prodaji. Žito na zagrebškem velesejmu Veliko zanimanje za tortni dekor LJUBLJANA, 23._oktobra - Kakor nam je povedala Mira Tomčeva v Žitovem marketingu v Gradišču, je bilo na zagrebškem velesejmu, kjer se je predstavilo Žito kot celota, predvsem veliko zanimanje za tortni dekor, našo noviteto, ki jo pripravljajo v vrhniški pekarni. Sejem po njenih besedah ni bil toliko komercialni kot informativni. Kje se kaj dobi in kupi? Koliko kaj stane? Kdo kaj izdeluje? Zanimanje je bilo ,3ue vredno. IB DJVn *da/ kaj bo, kar zadeva tortni dekor? Zmogljivosti ' so skromne. Vse, kar smo doslej zmogli, je šlo v Kon-ditor in Maksimarket, nekaj malega tudi v slaščičarno na Jesenicah, če na privatnika na Bledu pozabimo. Še ni embalaže. Zanimanje je bilo tudi za našo novost softbon, A-testenine (vitaminizirane) in za vse tipe makaronov. Da, tudi za piroge: veliko gostilničarjev si je ogledalo tako imenovani stoječi bife, ki naj bi bil nekaj podobnega, kot hot dog ali vroče hrenovke. Vprašanje je samo cena in če je pekarna sposobna zadovoljiti povpraševanje po tem artiklu. Skratka, prikazali smo ves program Žita, posebej njegove proizvode, pri čemer se nehote človeku vsiljuje misel, kot da je vsa naša propaganda nekakšeri kmet brez grunta. ž. G. 1 JLvtMm Moderna pekarna v Kočevju Z obiska v Kočevju Slaba moka — dober kruh? KOČEVJE, 23. oktobra - »Najmanj 10 tisoč litrov kurilnega olja bi lahko letno prihranili, če ne bi toliko neizkoriščene toplote spuščali skozi oba dimnika pod milo nebo....pravi DUŠAN TOŠAJ, vodja kočevske pekarne, ki je 3. oktobra letos praznovala tretji rojstni dan - sicer skoraj na koncu pogovora, pa vendar. za dnevni prevoz kruha okoli 90 različnih krajev. i Kočevska pekarna, ki je bila stalen gost na straneh Ž-gla-snika, kakor pravi njen vodja, še zmeraj zaposluje 42 delavcev, vendar moramo vedeti, da ima v Kočevju tudi lastno slaščičarno in dve prodajalni. »Ne damo jih - trgovin - za nobeno ceno, čeprav nam prinašajo samo izgubo, vendar tudi dnevni denar,« poudarja Tošaj, ko beseda nanese na združevanje Žitove trgovine. »Nerentabilno, nesmotrno, skratka nespametno,« pravi vodja, ki se hkrati jezi, da ljubljanska levica ne ve, kaj dela desnica, ko različni šefi sklicujejo sestanke ob isti uri za različne teme in namene. Trinajst kočevskih pekov, med njimi 9 kvalificiranih, dnevno speče do 7 ton kruha za Kočevarje In Ribničane In kakih 150 kilogramov slaščičarskih izdelkov. »Kakovost moke je na psu, sami se čudimo, da iz tako slabe moke zamesimo in spečemo tako dober kruh,« meni Dušan Tošaj. Tudi kočevska, sicer moderna pekarna, ima problemov dovolj: embalaža, »utrujen« vozni park, občasno preskromne zaloge moke in velika oddaljenost od baze na Šmartinski cesti v Ljubljani. K sreči Imajo dobre odnose s sosedi, ki jim po potrebi posodijo tovornjak »Karkoli se zgodi, moral-, na hitro ukrepati sami. K sr«p Imamo vzdrževalca-elektrIK« ja, ki zna postoriti še kaj Ve 8 jega, tako da smo - trkarv-po leseni mizi - se še zme''č izvili iz težav In nikdar nlsi%, pustili ljudi brez kruha. P ref" nečen sem tudi nad kak1 vostjo peči - Termo tehnl Zagreb. Iz ene vrste krul smo napredovali na pet, Prl dajamo jih petnajst. Preosj® prihaja iz Ljubljane. Zanirpl' je, da ljudje vse bolj kupuj® posebni in dražji kruh, ki časa zdrži, kot osnovni. zcj se, da se vse bolj zavedajo,0 siv, UU 40 »OO UV/lj A. Gl V . niso tako bogati, da bi si W ko privoščili poceni nakup pravi za slovo Dušan Tošai' 1 V -/ Premajhna in prestara pekarna v Litiji Jutri nov kruh iz novih \/ 4 Cl LITIJA, 24. oktobra - »Novo pekarno na Sitarjevem, na stari deponiji pred 18 leti opuščenega rudnika svinca, naj bi začeli graditi maja prihodnje leto, stala pa bo okroglih 9 S milijard din,« pravi Ludvik Žnl-darko, vodja litijske pekarne v Šmartnem. Šmarska pekarna zaposluje 18 delavcev, ki delajo v treh izmenah pri premajhnih in prestarih pečeh v poslopju nekdanje šole iz avstroogrskih časov. Ob njej je pred nekako tremi leti zrasel železobeton-ski skelet, v katerega naj bi se naselila nova pekarna, pa nič. Zakaj, bržčas ostaja občinska skrivnost ali napol pozabljeni greh kakšnega nadebudnega investicijskega kaveljna, ki je na račun družbe za lep čas zapravil (v tistih časih) dobri dve in pol milijardi S dinarjev, ki so padli v vodo skozi rešeto. Dobro, v šmarski pekarni delajo trije kvalificirani, ostali so priučeni peki. »Ni ljudi,« pravijo mimogrede. Na večkratni razpis za najbolj enostavno delo se nihče ne oglasi. Tudi štipendije za pekovsko šolo v Mariboru zaležejo malo ali nič. In zaslužki pekov? Po 2,5 S milijona din na mesec brez nedeljskih in nočnih »šihtov«. »Lani smo skoraj pol leta preživeli, ne da bi bili v Žitu, ne v Emoni, od koder smo se preselili, ko se je ljubljanska pekarna Center odločila za Žito,« pravi vodja pekarne Žni-darko, zato smo tačas obviseli v zraku. Bili smo na slabšem kot Žitovci, ki so »irheli« tedaj (dobili) več. Za to krivico se ni nihče posebej zmenil. Šmarska pekarna speče dnevno do 3 tone kruha, litijska občina pa ga dnevno potrebuje 7 ton. Kar ga zmanjka, ga zdaj vozijo iz Ljubljane, prej so ga iz Trbovelj. Da je v Litiji še do nedavna že ob treh popoldne običajno zmanjkalo kruha, ni nobena skrivnost. »Problemi so s kakovostjo moke. Nekaj ni v redu z organizacijo,« meni vodja Žnidar-ko. »Enkrat dobimo samo belo moko, drugič samo črno -z Vira pri Domžalah. In kruh. Kakršna je moka, takšen je kruh,« pravi malce naveličano. »Zaradi slabe moke smo mo- rali pred dnevi 500 kilogf3^ kruha vrniti nazaj - v Pre lavo. mi V prvem nadstropju 5 , ekarne - šole v Smano pekarne — sui« v ou>-- ^ stoji stroj za izdelovanje * netov, po domače škrn|C za sladoled. Stoji. Samo , pravilo te železne »pošas* : je postala čez noč nerent na, je pred tremi leti stalo milijonov din. Zdaj ča boljše čase ali na pokoj Zastareli stroj, ki je P°vj nared za proizvodnjo, deV brez pravega dela, žre o zmanjšuje dohodek. y”e||! moč odpisati? In: Pr®% stroški za kurjenje napo1 ^ nih prostorov! Zmore P° ^ kornetov na uro, najno^ stroji izdelajo na uro po ' ji tisoč »škrnicljev«. Se tofj izplača, kolektiv pa v®n (ne)upravičeno bremeni' ^ glasn Detajl stare pekarne v Šmartnem pri Litiji, v nekdanji šoli, ki Jo bo kmalu nadomestila nova. Izdaja Živilski kombin«1 Ljubljana, Šmartlnskaj Glavna in odgovorna 3 ® Zlata Vidmar. UredniS*,.**: šmartinska 154, tel.: 981. int 238. Ureja K 981, int. 238. Ureja odbor. Tehnični ured _ n odbor. Tehnični ui\r. gust Cerar. Tisk: tozd TČR, Ljubljana,1" '