387
Politične  stvari.
Shod konservativnih Nemcev
v Lincu.
Dne 22. novembra je bil v Lincu shod poštenih Nemcev, v katerem je blizu 10.000 mož iz vseh avstrijskih nemških dežel oporekalo tisti kliki, ki se je dosedaj ponašala, da je glasilo avstrijskih Nemcev. Linški shod je kazal, da tako zvani ,,ustavoverci" niso druzega nič, nego koterija, zlimana z lažmi liberalizma od konca do kraja.
Naj na kratko opišemo velikanski shod v Lincu, ki je zgodovinskega pomena. V dvorani krasno okin-čani je bila nad odrom videti velika slika Nj. Veličanstva cesarja, nad njo pa se je v črno-zlati barvi lesketal cesarjev izrek: „Napravite mi mir med mojimi narodi." Po stenah so visele zastave vseh dežel avstrijskih. Na odru govornikov so se zbrali: škof Ru-digier, grof Brandis, knez Alojzij Liechtenstein in skoro vsi konservativni državni in deželni poslanci iz doljnega in gornjega Avstrijskega, Salcburškega, Tirolskega in Predarlskega.
Kmalu, ko je ena ura odbila, stopi grof Brandis pred skupščino in jo radosten pozdravi. Poslanec dr. V. Puchs predlaga pa potem zboru, naj grofa Bran-disa z vsklikom voli za predsednika skupščini; zbor z navdušenimi klici pritrdi. — Kot prvi govornik stopi na oder knez Alojzij Liechtenstein, pojasnuje stan Nemcev v Avstriji, rekši, da nemštvu od nikodar ne preti nevarnost, in govori tako izvrstno , da se je dvorana kar zibala navdušenih „dobro-klicev". — Za njim poslanec Lienbacher poroča o resoluciji, ki se je zboru v sklepanje ponudila; po vsakem odstavku govornika so doneli viharni ,,dobro"-klici. Glavne točke resolucije so bile te-le: Le ona politika v Avstriji je zdrava in prava, katera varuje edinstvo države in pa autonomijo posamesnih njenih dežel, — katera ustavno vladovino spoštuje, pa na podlagi pravice politično volilno pravico razširjuje, — svobodo državljansko združuje z redom državnim , — šolstvo z opravičenimi željami konservativnega ljudstva vreduje, — državne stroške poravnava z dohodki in davkov ne napenja čez moč davkoplačevalcev, — skrbi za povzdigo posebno kmetijstva in obrtnijstva, — narodne pravice vseh narodov spoštuje, — nemška konservativna skupščina, zvesta svojemu cesarju in udana takemu ministerstvu, ki se ravna po njenih načelih, protestuje zoper predrznost, da se nemška-liberalna stranka imenuje zastopnica avstrijskih Nemcev, kajti za to stranko stoji le manjšina nemškega naroda, zato je tudi laž , da so Nemci vznemirjeni zaradi tega, da bi nemštvo v Avstriji po postopanji sedanjega ministerstva v kaki nevarnosti bilo, avtonomistična stranka noče federalizma, ampak le samoupravo (autonomijo) dežel tako , ki ne ruši moči državne, pa je pravična njihovim zahtevam in narodnosti vseh narodov. — Soglasno je bila sprejeta ta resolucija, ki obsega ves program poštenih Nemcev in je krepka zagozda izjavam, ki jih je nemško-liberalna skupščina na Dunaji naglašala 12. dne novembra.
Izvrstno lepo je govoril in prav po domače slavno-znani poslanec tirolski Greuter, ki je med mnogimi druzimi lepimi resnicami v prosti priliki kazal, da vsak narod se dobro počuti in napreduje le, če vživa pravice, ki mu gredć. Rekel je: Če kdo očetu, ki ima 10 sinov, daruje za sinove njegove 10 parov enako velikih čevljev, ne bo očetu vstregel, vsaj vseh 10 sinov različne starosti ne bode moglo obuti darovanih čevljev; tako je tudi z različno narodnostjo;   vsak narod zahteva živeti
po svoje. — Z burno pohvalo  je  govornik končal svoj govor.
Linski shod je Avstriji sijajno pokazal, kdo je pošten JNemec, kdo slepar.
388