Razne vesti. 18*
^ mm
Razne vesti.
v Ljubljani, 1. avgusta 1925. (Osebne vesti.) V sodni službi so imenovani: Franjo Ru-b e 11 i za vrhovnega državnega odvetraika pri stolu sedmorice c>dd. B., Nico D o m i n i C o za namestnika vrhovnega državnega odvetnika pri stolu sedmorice odd. B; Božidar Bežek za dvornosodnega svetnika, dr. Pavel Skaberne za svetnika višjega deželnega sodišča v Ljubljani; dr. Franjo 2iher za predsednika okrožnega sodiSča v Mariboru, Fram R e k a r za podpredsednika deželnega sodišča v Ljubljani, Oton Vidic in Peter Keršič za višja deželnosodna svetnika v Ljubljani, Gustav Barle za starejšino drž. pravdništva v Novem mestu; za deželno-sodne svetnike so imenovani: dr. Nilko Gaber v Ljubljani, dr. Jakob Komdia v Celju in Bolžidar Romih v Novem mestu; za predstojnike okrajnih sodišč so postavljeni: Ivan Hutter za Kamnik, Jurij GregoTC za Kranj, dr. Rupert C e 1 e s t r n a za Radovljco. d^r. Milko Kranjc za Školjo Loko, Jakob Jerman za Kočevje, dr. Vojteh Hočevar za Brežice, dr. Janko Košan za Ormoiž, Mijo Cernoš za Tržič; Viktor Kobe ije imenovan za okrajnega sodnika v Novem mestu, Aleksander A. Višnje vski za sodnika v Veliki Kikindi; premeščeni so:- deželnosodna svetnika 4t. Miroslav Muha k sodnemu stolu v Zagrebu, Gustav G al le v Žužemberk, dr. Fran Kotnik v Kranjsko goro. Boris Kenk v Omiš. — V upravni službi so imenovani: za vladne svetnike Matej Ha ki, Maks Wrischer, Vinko Borštnar, Josip Žnidaršič, dr. Marko 1 pa v i C, dr. Alojziij Gre gor in; za srezke poglavarje Fran Pezdič, Ivo Pol j a ni e C, dr. Karel Tekavčilč, dr. Dioniz M ar a ž, dr. Hubert Kar t in, Rajko Mulaček, Cfrii. |Po ki uk a r, Friderik Viher, dr. Stanko Majcen, dr. Lovro Bogataj; za vladne tajnike Milan M a-kar, dr. Anton Farčnik, dr. Leon Brunčko, Ivan Milač, dr. Ivo V r e č e r, dr. Hinko P o t o č n i k, dr. Vladimir F o n, Ivan Lega t, Fran Žnidaršič; za višjega komisarja dir. Matej S u h a č. — Pri i f n a n č n i prokuraturi je imenovan za tajnika dr. Anton Orlic. — Za policij-
190 Razne vesti.
sl<a svetnika sta imenovana Viktor Kokalj in Karel Pestevšek. — Odvetniško pisarno so otvorili 4r. Tone P-ernat v Mariboru, dr. Ciril Hraševec v Cerknici in Fran M i 1 č r n s k i v Ljubljani. — V pokoj je stopil svetrnk stola S€din:iorice Fran M i 1 č i n s k i. — Umrli so: višjesodni svetnik Josfp Pogačnik, notarja Jože R o h r m a n n in Jurij D e t i č e k, sodinik v pok. Josip S e n č a r, odvetniški kandidat dr. Josip F a g a n e 1 j, odvetnik dr. Henrik Haas.
(Poljski pravniki v L j u b 1 a n i.) V zadnji številki Slov. Pravnika smo na kratko omenili prihod poljskih pravnikov v Ljubljano. Nameravali smo tedaj, iz predavanj, ki so jih imeli naši gostoe na ljubljanski univerz:, prinesti kratek izvleček. Ker pa so sedaj v 6. številki zagrebškega »M je sečnika« vsa tri predavanja neskrajšano objavljena, opozarjamo vse naše čitatelje na ta »Mjesečnik«. Predavali so: vseuč. prof. v Varšavi dr. Zygmunt Cybichowski: »Poljska ustava«, predsednik najvišjega sodišča v Varšavi dr. Aleksander Mogilnicki: »Ko d i f i k a C i j a d r 'ž a v I j a n* s k e g a in kazenskega prava v P ol i s k i« in vseuč. prof. v Varšavi dr. Tadej Hilarovvicz: »Ureditev administracije v Poljski«. Vsa predavanja so' bila in-struktivna in vrlo zanimiva za nas posebno še zato, ker je vladalo tudi na Poljskem v raznih krajih različno pravo in morajo reševati Poljaki pri ze-naČenju' prava slične probleme kakor m\.
(K vprašanju preosnove predpisov za izvršitev kazni na prostosti.) Ko sem. pisal svojo razpravo »Problem izvrševanja kazni na prostosti v kraljestvu Srbov, Hrvatov in' Slovencev«, ki je izšla v Zborniku znanstvenih razprav, IV. zvezek (1925), nisem imel še v rokah referata o p o svetova njih, ki so se vršila na sejah delovne zajednice (Arbeitsgemeinschaft) za preosnovo izvrševanja kazni dne 9. in 10. septembra 1924 v Frankfurtu na M. Ta referat je sedaj natiskan v Zeitschr. f. d. Qes. Str. R. W., 45 zvez., str. 295—297, napisal ga je profesor O r ii n-h u t (Jena). Naj iz tega referata v dopolnilo svojih izvajanj navedem glavne težnje najmodernejših refortnatorjev iglede izvrševanja kazni na prostosti.
Mmenja o progresivnem sistemiu pri izvrševanju kazni na prostosti, so se rzpremenila. Ne propagira se več siistem mapredovanja in načelo klasifikacije kaznencev, ampak zahteva se »aktivno vzgojevaJno delo na kaznencu«, dalje samouprava kaznencev in pa prehodna š tac i j a. Ipaik naj se shematična ustanovitev napredovanja še ne odpravi, ^temveč ona ostani vnanji okvir izvršitve kazni in vzgojevalno sredstvo, da se disciplina olajšuje, odpravijo hibe monotone zaporne dobe in pa, da se omogoči izbor kaznencev. Disciplinarno kaznovanje naj se uvede z garancijami ustnosti in javnosti za stranke po posebnih zavodnih sodiščih, ki se naj dele na več instanc. Dalje se zahteva tudi pripoznanje pravice do primernega poplačila za dela kaznencev. Velik del posvetovanja je bil posvečen še vprašanju, kako pridobiti takih moči, ki bi bile kos nalogam, katere prinesejo raziložene smiernice stvarno,
Natječaj. 191
ko postanejo zakon. Rešitev tega vprašanja pa so odložili — na poznejši čas.
Miislim, da vse te smernice za bodočo reformo naših kaznilnic še nimajo pomena. V naši državi moramo predvsem vse izvrševanje kazni na prostosti, z zakoni spraviti na eno samo glavno formulo, ki ne moTe biti druga nego — progresivni sistem. Ali kar se tiče individualne vzgoje posan-.ieznika, se mi zdi, da gre tu sploh za daleko pretirane zahteve. Koliko uradavištva pa naj nastavi država, da bo ustregla takim zahtevam? Kajti, da hi mogel en uradnik vzgrjevati hkratu več kot 50 kaznencev, se mi zdi — utopija!
Samouprava kaznencev se že vrši pri nas — vsaj v toliki meri, kolikor to sploh gre. Pri razdelitvi hrane ima kaznenec, ki uživa zaupanoe tiste gruče, nadzorovanje. V spalnicah z več posteljami ima takisto kazne-mec, ki je izvoljen, a od ravnateljstva potrjen, odgovornost za Ted i:, t. d.
Kar se pa tiče disciplinarnih sodb, referat menda sploh še ni — izdal vsega. Zdi se mi, kot da bi se na vse zadnje hotelo, da naj bodo tudi kaznenci v takem »disciplinarnem senatu« kot prisedniki kazneniškega sveta ali ka-li... No, pa tudi brez te -skrajne zamislice, treba uvaževati, da gre v kaznilnicah za disciplino, ki jo je včasih treba momentano vzpostaviti, da torej nikakor me pojde, da bi ustanavljali dolgotrajne procedure in dopuščali prere'kavanja »strank« po več instancah. Pri pravilni izberi vodilnih organov se ni bati zlorab disciplinaTne oblasti.
Po vsem tem stanju stvari hočemo ideijne postulate omenjene zajed-nice tudi v bodoče s pozornostjo zasledovati, ali od njih priporočati edino-le to, kar je za naše kaznilnice, ki imajo mnogokrat preko tisoč kaznencev oskrbovati, primerno i'n izvedljivo. Dr. Metod Dolenc.
Natječaj.
Profesorski zbor pravo- i državoslovnog fakulteta u Zagrebu prema zaključku .'^jednice od 30. junija o. g. otvara na'tječaj za pc-punjenje stolice sveučilišnog profesora za Državno pravo, Ustavno pravo kraljevine SHS i Medjunarodno pravo, u smislu propisa Sve-učili.^no.c; zakona i Zakona o činovnicima.
Natjecatelji neka izvole svioje prema čl. 12. Zakona o činovnicima obložene molbe, iscrpivi curriculum vitae, te naučne radove, predati u dekanatu pravo- i državoslovnog fakulteta do 15. oktobra d. g.
U Zagrebu, 30. junija 1925.
Dr. Marko Kostrenčič v. r.
o. g. dekan.