St. 113 MMmpMiuv
ni Uputi)
V Trstu« v tatrtak 14. maja 1925.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik L
fchtja,	pood«l#«k. vNk <Ua »jtotoaj. UredniJtvo« bKci »v. FrmnČtik.
Asfek>ga »t- L nadstropje. Dopisi osj m pošiljajo ursdniKvu. Nefr*»kiraaa pisen* m ne sprejemajo, rokopisi se ne /ra^jo. — CWgc:	orod^k:
Proi. F. Peric. — Lastnik tiskarna ECJko*. Tiak bka»»a Edin «'' i^aro^nina ; raaA. w aaaec L 7.-, 3 mesece L 1950, pol le«,, L 32- t* calo leto L 60 U inozemstvo meiećno 5 Ur več. — TeU ^ uredništva lo uprave it. 11-57.
EDINOST
Posamean« Itevilke v Trstu in okolici po 30 cent — Oglati se računajo v iirokosti ena kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi
naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica av. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57
Po konferenci Malega sporazuma
Konferenca Malega sporazuma ki seje to pot vršila v Bukarešti, je	*
delo. Objava, priobče«* o	h te
konference, kaže, da je bil to zopet zna menit dogodek v političnem iu^enm Evrope Ta pomembnost je morda tem večja spričo dejstva, da so bili zaključki konference v Bukarešti objavljeni istočasno, ko se je v Berlinu izvršil drug dogodek neizmerne in v tem trenutku nedogledne pomembnosti za bodoči razvoj političnih vazmer v Evropi, dogodek, ki krije v sebi razne možnosti bodočih nevarnosti za evropski mir. Novi predsednik nemške države, predstavnik nemškega mfltta-rizma in — kakor vedno naglaša. on sam — zvesti sluga Hobenzollerncev, je imel *voj triumfalni vhod v prestolico Nemciie, kajti poročila iz Berlina so naglašala, da so ga pozdravljale milijonske množice z neopisnim navdušenjem.
Ti navdušeni pozdravi novemu predsedniku Hindenburgu postavljajo evropsko -Javnost pred usodno vprašanje: ali. more Hindenburgova prisega zvestobe Jamarski ustavi, torej republikanski obliki vladavine, razpršiti bojazni, ki se spajajo z Hindenburgovo osebo na mestu predsednika nemške države?! Ni treba, da bi dvomili na lojalnosti in iskrenosti novega predsednika. Tcda vprašanje je tu, ali se ne zgodi tudi z njim, kakor se rado dogaja v življenju: da so razmere, ki jih morejo ustvariti ljudje <s slabimi nameni, močnejše, nego vsa dobra volja poštenih ljudi.
Sporočilo o zaključkih Malega sporazuma ne zavzema sicer izrecno nikakega stališča napram spremembi na mestu predsednika nemške republike. Vendar se nain zdi neverjetno, da ne bi bil- tudi ta dogodek predmet posvetovanj v Bukarešti.
Namen rednih konferenc zastopnikov držav, ki tvorijo Mali sporazum, je, da /vodilni činitelji >vnanje »politike C eho slovaške, Jugoslavije in Romunske od časa do časa izmenjavajo svoje misli o aktuel-nih vprašanjih mednarodne politike, da se medsebojno obveščajo o "lastnih smernicah zlasti z vidika skupnih interesov, pa tudi o aktuelnih vprašanjih, ki posegajo v srednjeevropsko sfero in ki zadevajo tudi ! politiko držav Malega sporazuma. Vse to so vprašanja velike pomembnosti za te države. In tako vprašanje so gotovo tudi dogodki v Nemčiji, zlasti še, ker je treba računati z dejstvom, da se duševnost velikega dela nemškega naroda — kar opažamo ravno te dni — Še vedno nagiblje k « visokim ciljem* hohenzollernskega režima.
K tem ciljem spada gotovo tudi stremljenje po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Proti temu stremljenju pa je zavzela konferenca v Bukarešti jasno stališče, ki je izraženo v poročilu, ko naglaša, da se morajo točke mirovnih pogodb vsevkupno ohraniti! Mirovne pogodbe so pa ustvarile Avstrijo kot samostojno in samosvojo državo!
Istotako naglaša poročilo ^lede Madžarske. V razmerje med to poslednjo s sosednimi državami ne more priti zaupanje, ako se ne izpolnijo določbe triatlonske pogodbe, posebno pa tista, ki zahteva razoroženje. Tak odnošaj zaupanja pa spravljajo v nevarnost izjave z madžarske strani, ki stremijo po spremembi sedanjega pravnega stanja, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami.
Ni dvoma, da med zastopniki držav Malega sporazuma vlada polno soglasje glede politike in taktike napram Avstriji in Madžarski, ker je to soglasje narekovano cd istovetnosti interesov.
Velikega, najaktuelnejšega pomena je točka v poročilu, ki se nanaša na Bolgarsko. Čehoisilovaška, Jugoslavija in Romunska so interesirane na tem, da se ne ogroža mir okoli njih. Z ozirom na sedanje dogodke v tej nesrečni slovanski državi, ugotavljajo z zadovoljstvom, da boljševizem ni uspel na Bolgarskem! Ta ugotovitev soglaša z našim naziranjem, ki smo ga opetovano izrazili v zadnjih časih. Nagla-šali smo,' da je zmotna misel, da bi bilo-sedanje krvavo gibanje na Bolgarskem zgolj komunistično. Sedanje soglasje med načrti tretje internacijonale in stremljenje kmetskega prebivalstva, ki tvori veliko večino prebivalstva bolgarske države, je le slučajno. Kajti to poslednje je le v borbi proti režimu Cankova. Čim doseže ta cilj, zrušitev vladavine Cankcva, pojde bolgarski narod svojo pot, ki bo mogla bili jugoslovenska. Da boljševizem ni dosegel -svojega namena, priča dejstvo, da so vse parlamentarne stranke, tudi strogo opotzicijonaine, kakor ste zemljeradniška In socijalistična — izvzemši le komuniste
—	izjavile, da hočejo sodelovati z vlado za udusenje sedanjega krvavega gibanja. Tak uspeh je dosegla tretja internacijonala s svojo propagando nasilja in pokolja — uspeli, s katerim gospodje v Moskvi ne morejo biti zadovoljni.
Poročilo pravj na zaključku, da je konferenca proučila položaj v Evropi po zadnjih dogodkih. Med ta vprašanja je spa-dai o gotovo — poleg dogodkov v Nemčiji
—	v prvi vrsti vprašanje razmerja držav Alalega sporazuma do sovjetske Rusije. Znano je, da so zastopniki teh držav sklenili že na prejšnji konferenci, da imej vsaka država v> tem pogledu svobodno roko,
Velika ovira je vsekako spor med Romunsko in Rusijo radi vprašanja Besara-bije. Z našega slovanskega stališča moramo seveda želeti, da bi vsaj med Jugoslavijo in Rusijo prišlo do tesnih prijateljskih stikov. Ali — če že to ni možno — pa vsaj do normalnega razmerja. Opozoriti pa moramo, da je ovira proti udej-stitvi te želje — kakor smo že nagLašali te dni — v sedanji proti-jugosl o venski politiki sovjetske Rusije, ker zagreša pogreške, ki jih je zagrešila caristična Rusija po rusko-turški vojni, povodom berlinskega kongresa, na svojo lastno škodo, ker ji je odtegnila sadove ruske zmage, kakor so bili določeni v sanštefanski mirovni pogodbi. Pa tudi na škodo jugoslovenstva, ker je caristična Rusija dopustila, da je prišlo do okupacije in poznaje do aneksije Bosne in Hercegovine od strani Avstro-Ogrske. Najhujše pa se je maščevala ta politika nad Rusijo v poznejših čaisih in s svetovno vojno, ki je dovedla do tega, da je napovedala Rusiji vojno ista Bolgarska, kateri izključno v prilog je bila usmerjena balkanska politika caristične Rusije. V interesu Rusije same in jugoslovenstva bi bilo, da krene balkanska politika Rusije na druge poti v jugoslovenski smeri.
Seja mlnlstrsbeifl sveta
Novi državni podtajniki
RIM, 13. Ob 11. uri je otvoril on. Mus-solini sejo ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi ministri razen prometnega. Ministrski svet je razpravljal o imenovanju višjih vojaških uradnikov. V smislu sklepa ministrskega sveta bodo imenovani: general Badoglio Pietro za glavnega načelnika generalnega štaba, gen. Grazioli za podna-čelnika; gen. Cavallero za državnega podtajnika v vojnem ministrstvu; podadmiral Acton Alfredo za načelnika glavnega štaba mornarice; fregat^i kapitan Cantu Giu-seppe za ' p£dnačelnika glavnega štaba; kontreadmiral Sirianni Giuseppe za državnega podtajnika vpjrie mornarice; gen. Pier Ruggero Piccio načelnika generalnega štaba zrakoplovstva; polkovnik Fernando Cassano za podnačelnika; gen. Alberto Bonzani za državnega podtajnika. Za državnega podtajnika v ministrstvu za noi-tranje zadeve on. Attilio Teuzzi in za podtajnika v ministrstvu za zunanje zadeve on. Dino Grandi.
Ureditev obmejnem in tranzitnega prometa
med Italijo in Jugoslavijo
REKA, 13. Včeraj se je začela tu konferenca med delegati tržaškega in zagrebškega železniškega ravnateljstva. Včeraj sta bili obdržani dve seji in danes tretja. Konferenca bo trajala še nekaj dni. Predmet razprav je ureditev obmejnega in tranzitnega prometa med Italijo in Jugoslavijo.
Z ado vol jih potek konference y Firenzah
RIM, 13. Iz Firenz brzojavljajo, da se delo konference razvija na zadovoljiv način. Dela konference se aktivno udeležuje tudi italijanski poslanik v Beogradu, general Bodrero. ___
Za svetnice proglašene francoske nune
RIM, 13. V cerkvi sv. Petra je papež Pij XI. proglasil 32 francoskih nun za svetnice. Te nune so bile v nekem samostanu v Franciji umorjene za časa revolucije leta 1794.	_
Delo narodne skupštine
Zemljoradniški poslanec izključen od sej
BEOGRAD, 13. (Izv.) Danes ob 11. uri se je vršila seja narodne skupščine, ki ni nikake večje važnosti. Seja je bila povsem mirna. Le ko je vstopil zemljoradnik Koka-novič, ki je bil izključen od 3 sej, je nastal v skupščini velik hrup.
Poslanec Smodej je protestiral proti zapostavljanju latinice pred cirilico. Rekel je tudi, da se Slovencem gori huda krivica. Predsednik Trifkovič je govorniku odgovarjal, da je postopanje napram Slovencem popolnoma enako kakor proti drugim dižavljanom.
Poslanec Radoslavljevič je predložil zakonski načrt o ukinitvi zakona glede nošnje orožja. Izvoljen je bil odbor 21 članov, ki bo proučil načrt.
Jutri se bo vršila seja ob običajni uri.
Dopoldne je ministrski predsednik Pašić konferiral z ministrom za zenačenje zakonov g. Srskičem. Po sestanku je Srskić izjavil, da se tiskovni zakon v bistvu ne iz-premeni. Tudi zakon o novinarjih bo pozneje predložen zbornici. Na mesto sedanjega ministra Srskića je bil izvoljeni v verifikacijski odbor dr. Peric, v finančni odbor pa Jovan Radonjić.
Pašić je pozneje konferiral z drjem Žerjavom in rimskim poslanikom Anitonije-
vicem.
Slovo angleškega poslanika
BEOGRAD, 13. (Izv.) Danes se je poslovil angleški poslanik Young, ki odhaja iz Beograda v pokoj. Ministrski predsednik mu je priredil svečan obed, z večerjo pa ga je počastil kralj sam.
Moskva in inozemski komunisti
HAAG, 13. Kongres nizozemskih komunistov je z 863 glasovi proti 809 zavrnil ukaz iz Moskve, da se morajo izključiti iz stranke nekateri izmed najodličnejsih nizozemskih komunistov, ki da niso dobrodošli vodstvu tretje internacijonale.
Ankentni odbor odpotoval v Beograd
ZAGREB, 13. (Izv.) Anketni odbor radi nekaterih Radićevih spornih mandatov je danes zaključil svoje delo* in odpotoval v Beograd.	__
Radičev «Dom» zaplenjen
ZAGREB, 13. (Izv.) Policija je zaplenila novo Radičevo glasilo «Dom», ker je pisalo žaljivo o kraljevi osebi.
Odmevi sifUske razsodbe
v bolgarskem javnem mnenju
SOFIJA, 13. Vest o razsodbi v zarotni-škem procesu je napravila na tukajšnje javno mnenje neugoden vtis. Razsodbo obsojajo na splošno vsi krogi, celo pristaši vladnih strank. Zadovoljni so z razsodbo le člani vojaške lige in tajnega udruženja oficirjev, ki so zahtevaK najootrejšo kazen. Razsodba sama je zelo slabo sestavljena in se pogreša v njej vsaka motivacija. Splošno prevladuje prepričanje, da Friedmann m sodeloval pri atentatu in da ni niti znal zanj. Istotako sodi javno mnenje o Kojevu, češ da ni vedel za sokrivdo Min kova pri atentatu v katedrali sv. Nedelje. Zanimanje za razsodbo je bilo veliko tudi med diplomati tujih vlasti. Posebno se je zanjo zanimal jugosloven«ki poslanik, ker se v obsodbi med drugim trdi, da so bili obsojenci v zvezi z bolgarskimi emigranti v Jugoslaviji. Pričakuje se, da bodo pred sta vitel ji tujih držav skušali pregovoriti kralja Borisa, da bo pomilostil nekatere od obsojencev.
Svrhfi Kfllfivtveifl pitovtnla
Sporazum s sosedi za borbo proti komunistom
PARIZ, 13. Kalf o v, bolgarski mini ster za zunanje stvari, je prispel sinoči semkaj. Novinarjem je minister Kalfov izjavil, da hoče seznaniti svet z okončinami, ki so povzročile incident med Jugoslavijo in Bolgarsko, ter razložiti zapadnim vlastem položaj tsvoje države.
«Moje potovanje — je nadaljeval minister — je postalo neodvrnljivo vsled nujne potrebe, da se ustanovi s sosednjim: državami Bolgarske zveza za skupen nastop proti komunisti nevarnosti.»
Danes je bil Kalfov sprejet pri Briandu.
Rusko-poljski odM^a-i
Izmenjava ratifikacij poljsVo-3f> j< t'ke železniške 'v^a^c-!'! o
VARŠAVA, 13. V poljskem mou&rstvu za zunanje stvari so bile izmenjane ratili-kacijske listine o sovjetsko-poljski železniški konvenciji. Ta konvencija bo stopi a v veljavo 22. t. m. in ho istočasno zopet otvorjen direktni potniki in blagovni promet med Polj.-ko in ZSSR. Lisi* si. razpisujejo o pomenu te konverne"je te* izražajo nado, da bod-'' po ofcrvovH-A direktnega prometa med obei/ia državama oživeli rusko-poljski trgovinski odnošaji. Istočasno se javlja, da bo odpotovala v Moskvo skupina poljskih industrijalcev, kjer bo na licu mesta proučevala možnosti ožjih gospodarskih odnosa je v med obema državama.
Železniški promet med ZSSR in Poljsko je bil dosedaj odprt samo preko dveh obmejnih postaj, tako da moraili potniki vsakokrat menjati vlak in se je moralo blago pretovoriti. Po novi konvenciji bo pa ta nedostatek odpadel.
Kova soletska ustava sprejeto
Izvolitv novega osrednjega odbora
BERLIN, 13. Po vesteh iz Moskve se je tam zaključilo generalno zborovanje so vjetov, ki je sprejelo novo ustavo sovjetske republike. Izvoljen je bil tudi novi osrednji izvršilni odbor s sledečimi člani: Kalinin, Rykov, Zinovjev in Trocki.
Kalinin - predsednik sovjetov
PARIZ, 13. Iz Moskve brzojavljajo, da je kongres sovjetov izvolil Kalinina za predsednika ZSSR. Rykov je bil ponovno izvoljen za predsednika vseruskega kongresa sovjetov.
m. kongres sovjetov
MOSKVA, 13. Danes je pričel zasedati III. kongres sovjetov. Na kongres je prišlo 2216 delegatov. Predsedništvo sestoji iz 75 članov, med katerimi se nahajajo Kalinin, Kamenev, Stalin, Rykov, Zinovjev, Molo-tov, Trocki, Tornaki, Frunze, Knibyshes ter zajstopniki raznih drugih republik. Ko so vstopili člani predsedstva, so jih delegati pozdravili z burnim ploskanjem.
Finančna politika francoskega ministra Caillauxa
PARIZ, 13. « Petit Parisien» poroča, da je finančni minister Caillaux izjavi! v razgovoru s člani finančnega odbora, da bo predložil zbornici načrt zakona, ki prepoveduje nalaganje kapitala v inozemstvu pod globo 50% kapitala samega ter zguibo francoskega državljanstva. Caillaux je dostavil, da gre tu le za kapitaliste in ne za one industrijalce in trgovce, ki položijo denar v inozemstvu za svoje kupčije,
Velihuski požar d« Japonskem
2000 hiš t plamenih
TOKIO, 13. V Kumajayi, kjer se proizvajajo velikanske množine svile, je izbruhnil požar, ki je zajel okoli 2000 hiš. Škoda je ogromna.
Milne BHOifestaclJe ii iMncije
povodom Hindenburgove prisege
BERLIN, 13. Včeraj dopoldne je novo izvoljeni predsednik nemške republike Hindenburg v državnem zboru prisegel na ustavo. Kakor pri Hindenburgovem prihodu v Berlin, so se tudi pri tej priliki zbrale že v zgodnjih jutranjih urah pred palačo državnega predsednika velikanske množice ljudstva. Špalir okrog palače so postavili gasilci. Vse ceste so bile okinčane z zastavami, preprogami, cvetjem in slikami Hindenburga ter — Hohenzollerncev. Razne skupine so demonstrirale z napisi: «Z Bogom za cesarja in državo*.
Prisega v državnem zboru se je izvršila v najkrajšem času. Ko je predsednik Hin-denburg dospel v dvorano, so komunisti pričeli vzklikati sovjetski republiki ter so nato zapustili dvorano. Po pozdravnem govoru predsednika državnega zbora Loebeja. ki je izrazil upanje, da ise bo Hindenburgu posrečilo pospešiti gospodarski razvoj Nemčije, je predsednik Hindenburg odgovoril z govorom, v katerem je med drugim izvajal nastopno: «Državni zbor in državni predsednik spadata skupaj. Oba <sta izšla neposredno iz volitev nemškega naroda. Iz te skupne podlage izvirajo vse njune pravice. Dočim pa je državni zbor mesto, kjer se borijo načela svetovnega naziranja in političnega prepričanja, mora državni predsednik tvoriti vez za vse dela-voljne moči naroda.» Hindenburg je ponovno izjavil, da se hoče z vsemi »svojimi močmi posvetiti tej nalogi.
Državni predsednik je povodom današnje prisege izdal proglas na narod, v katerem pozivlje celokupni nemški narod k skupnemu delovanju. «Moje delovanje in pri za de van je », izjavlja državni predsednik v tem proglasu, «ne pripada posameznim stanovom, niti kaki posamezni stranki,
temveč nemškemu narodu. Upam na pomoč Boga in na izkušeno nesmrtno živ-ljensko moč nemškega naroda. Moj prvi pozdrav velja onim, ki pod sedanjimi raz-erami najbolj trpe. Poleg tega velja moj pozdrav onim našim soplemenjakom zunaj nemških državnih mej, ki so po krvi zvezani z veliko nemško kulturno skupnostjo.*
Tudi na nemško vojsko, nad katero je danes prevzel poveljstvo kot državni predsednik, je Hindenburg izdal proglas, ki izzveni v nastopnem geslu: «S strogo disciplino in zvestobo tudi v malenkostih vedno naprej v delu do uspeha. V starem smislu za dolžnost in za žrtve!»
Republikanske organizacije so bojkotirale tudi današnje slovesnosti, ker so obla-i sti kakor včeraj tudi danes nemoteno dovolile hohenzollernsko izzivanje nacijonal-, cev. Policija je koncentrirala v Berlinu cele polke varnostnih čet, ki pa niso imele pri-, like intervenirati, ker ni prišlo do nikakili j resnejših incidentov.
De Pinedo v Kalkuti
KALKUTA, 13. Italijanski avijatik markiz De Pinedo je prispel semkaj ob 14.30 ter srečno pristal ob reki Bally. Prispel je | za eno uro prej kakor je bilo določeno, i Jutri zjutraj ob 5. bo De Pinedo nadaljeval svoj polet proti Akyabu na birmaniketn nabrežju.	_
Žita na smrtni postelji
DUNAJ, 13. Potrjujejo se vesti iz pariškega vira o nevarnem zdravstvenem stanju bivše cesarice Zite, ki leži na bolniški postelji v Lequeitio na Španskem. Prve dni aprila je Žita radi vnetja v grlo vstopila v sanatorij, ki ga je zapustila pred par dnevi. V času konvalescence je pa obolela na vnetju trebušne mrene in pljučnici. Bivša cesarica se nahaja sedaj v življenjski nevarnosti.
DNEVNE VEST
Itemoder kritik m Se slabil svetovalec
ustavilo. Navaja celo slučaje, ko so posesti prešle iz italijanskih v nemške roke. Kdor razume — pripominja — kake neizmerne
važnosti je pomnoževanje italijanske po-«Piccolo» objavlja zanimivo razpravo o|sestij razume ludif kako škodo
povzreča to
v nazadovanje. Zahteva od vlade, naj se bolj
političnem delovanju «Nemške zveze» Poadižju, oziroma o pomanjkljivostih italijanskega delovanja na onem ozemlju; iz , pe;esa C. Cristofolinija.
Pisec ugotavlja, da italijansko uveljav-i'ij-nje na severni državni meji ne napreduje tako, kakor bi zahtevale potrebe države. Očita vladi slabotnost in pomanj-i kanje prave smeri napram drugorodcem. Pisec se bavi z ivzroki za ta nedostatek v vladni politiki. Položaj sicer ri grozilen, ! vendar pa zelo resen. Razen vlaae bi mogli tudi tamošnji Italijani mnogo storiti, če ne bi bili tako razcepljeni in tako nezavedni. V Bolcanu je bilo na pr. kaznovanih tudi nekaj italijanskih trgovcev, ker še niso za-menili nemških napisov z italijanskimi. Nemci pa so vsi združeni v svoji zvezi. Pisec obžaluje, da se niso izvršili ukrepi, ki jih je predlagal senator Tolomei. (To je tisti, ki je napovedoval v senatu drugorodcem narodno smrt v šestih letih.)
Na to pripoveduje g. Cristofollini o vse-nemški propagandi v inozemstvu za zo-petno- pridobitev južnega Tirola in proti Italiji. Nemško prebivalstvo je sicer mirno, toda je pod vplivom nemškega Verbanda, ki mu vzbuja vero v možnost, da Italijani zopet zapustijo to ozemlje. Ljudstvo pre-
zanima za vsa ta vprašanja. Na koncu pa naglaša, da slik, ki jo podaja o položaju v Poadižju, še ni popolna, ker tse dotika le nekaterih najvažnejših točk. Posebno paž-nijo da zahteva tudi delovanje duhovščine, ki da je v svojih učinkih posebno škodljivo italijanskemu uveljavljanju.
G. Cristosolini ima torej še marsikaj «po-manjkljivega» na srcu. Toda uverjen naj bo, da že ta njegova «slika» zadostuje popolnoma v dokaz, da so njegovi pojmi o pošteni, pametni in za državo res koristni manjšinski politiki zelo, zelo — pomanjkljivi, na daleč oddaljeni od resničnosti, kakršna je na pr. sila duše kulturnega naroda z globoko narodno zavestjo in neizbrisno ljubeznijo do lastnega rodnega bistva. Sicer ne bi prihajal s takimi najrre-ti, ki morejo sicer ugajati kakemu nacionalističnemu razpaljencu, ki pa jih mora le z obžalovanjem poslušati — resen in razsoden politik in poznavalec ljudske duše.
8 roditeljskih pedagoSftifi »nanlzacijah
I. Ko se je danes že pričelo razpravljati
o aplikaciji znanstvenih produktov vzgoje-
slovja na najširše ljudske plasti in o ustano-
- -	. . .	j -i u v*tvi roditeljskih pedagoških organizacij, mi
soja vlado po nje upravi m nje uradnikih, bodi dovoljeno, da spregovorim tudi jaz o
Zato je jasno, da imajo funkcijonarji javnih j tem par besedi. Ne bom poudarjal važnosti,
uradov veliko državno nalogo. Treba je potrebe in smisla imenovanih krožkov, tem-
absolutno izobraženih ljudi, zmožnih in ne- več hočem pokazati in opisati shematično le
oporečnih v moralnem pogledu, ki pa naj I "»'»sel- ustroj in delovanje takega krožka.
— kolikor je le možno — poznajo tudi . 1 le organizacije so namenjene predvsem
. .ji'• v _ 4	J«__a|A k deco ljubečim starišem in morda tudi treznim
nemški ,e»k! Le tedaj, če poznajo jezik {antom .n dekJetom ^ se zanima>0 za Uična
večine prebivalstva morejo zastopati obla-, vprašanja Ni važn0f da bi poudarjal kaUna stva in biti V stikih z drugorodci; poznati naj bo njih zunanja ureditev, n;ih ustroj. To morajo njihovo duševnost in njihove na- ( zavisi od brezštevilnih okolščin, ki so ponajveč mene!	"	j lokalnega značaja. V tem oziru bi bilo težko
Po mnenju pisca je veliko zlo v tem, da določiti kaj stalnoveljavnega. Razen tega for, se uradniki javne varnosti, državnih uprav- malnosti in zunanja oblika organ zacije niso nih uradov in pa — kar da je še hujše — |Se	c,ll\> nc&.° H°.raai 1« sredstvo; drugo
predstavniki vUde morajo zanašati na dis- j	cl)' *
kreciio tolmačev — navadno orožnikov :n - . ,	, ,
prejšnjih avstrijskih uradnikov — katerih!	JfjT*	srekdflev P'« ome-
" '	_	.	,.. . n * -t i njenih pedagoških Krožkih bi bila ravno pre-
prevodi pa cesto niso zanesljivi. Da tega — davanja zadevajoča se vzgojeslevnih probl.--
naglaša pisec — nerazumejo v poslanski	moV Slično se deluje ali se je delovalo tudi
zbornici, se ni toliko čuditi; da pa ne	na roditeljskih večerih, katerih razširitev in
razumejo razna ministrstva, od katerih so	poglobitev so ali naj bi bili ravno ti krožki.
odvisni državni uradi, to je v veliko škodo	Važno je, da vlada v teh organizacijah velika
in priča o površnosti. Ako naj se ojaći	familijarnost, da se predavanja podajajo v
avtoriteta države, ako naj se pomnožijo	^elo lahko umJjivem In priprostem slogu, tako
stiki države s prebivalstvom, je treba od- +darf p??r?S l flanšl lahk,° razumeJ0'
'i	i tega bi bile tu na mestu preproste debate
pravtti vse ovire, ki ■*> na potu	| iz praktičnega vzgojeslovja, katerih naj bi se
Nato se pisec obrača proti tujim ban- udeleževali predvsem stariši, saj bi imeli kam, denarnim zavodom in posredovalcem, ravno oni marsikaj povedati iz svoje iz-kusn^ kUda s svojimi špekulacijami lovijo drugo-; in tudi marsikaj potožiti.
rodno prebivalstvo v svoje mreže. Pisec U. Pomožne pedagoSke literature je kaj obžaluje, da nemški jezik ni še izključen iz .malo pri nas Slovencih, ne moremo tu mnogo razprav na sodnijah v Poadižju. Dobrodel-, izbirati. Bežek Viktor nam je spisal svoje na društva da imajo še vedno pravila izpod «Vzgojeslov;e»> (psihologijo in ukoslovje tudi).
prejšnje vladavine in so odtegnjena kon-! fr- i?,cni.4"jkf «Vzgoje si o v na načela«, dalje je troli in pristopu od strani italijanskih'1 1^3. izdal Fr. Žgečbrošunco, v materi J V |.	v i- J i,• L ' i u • j I '.razpravlja o vzgoji najširših p asti našega na-
drzavljanov. V ljudskih šolah ,e nadzorstvo, šega naroda	ta'm se /obijo mord« tudi
verskega pouka poverjeno duhovnikom- j prevodi ikakega vzgo/eslovnega dela, ki so pa dekanom nemške narednosti. Veronauk se | jako pičli. Kot nalašč zato pa je leta 1908 vrši v nemškem jeziku tudi za italijanske j v Ljubljani izdana brošura «Šola in dom s po-otroke. V zgornjem Poadižju, posebno pa $ebn;m ozirom na roditeljske večere», II. del, po mestih, je skoraj onemogočeno Italija- j v kateri je D. Tribil zbral razna predavanja, nu, da bi dobil stanovanje ali prostor za kiLs0Dse vršiI? na nekaterih roditeljskih veče-trgovino. Nemška zveza in pangermani: rih-	z U5Pe^m jemali iz pr-
i® - -	» j	■ •a i" i •: vega dela te publ.kacite, ki ie predvsem teo-
skusaio v»e možno, da se novi italijanski, regčen Dalje Pse dobijo 'raz^ pPedafJoike
državljani ne morejo stalno namestiti v|prave v učiteljskih listih, tako v .Kresu* in
poadiških mestih.	. .	I morda tudi v drugih revijah.	K
Hudo je piscu tudi, da se je pridobivanje
poslopij in zemljišč od strani Italijanov za-
♦EDINOST*
V Trstu, dne 14. maja 1925.
Iz trgovskih krogov
(Nič ne pišejol)
Ce imamo sorodnik«, prijatelje ali znance V tujini dn ni dolgo glasu od n^ih, se tolažimo navadno z besedami: Dobro se ym godi, pa ne pišejot*. Te, nekako nesmiselne tolažbe se domislim večkrat, ko prebiram naše časopise.
Naš trgovsko-obrtniski stan v Jul. Krajani firima ne teiav ne skrbi, ne dav.'tov ne pristojbin, ne kazni ne glob. Bogati in živi imenitno, zato — «nič ne paie». «Ne piš®», iz tesar sledi, da ne potrebuje nikogar v pomoč, da ne potrebuje lastne stanovske organizacije, katera bi mu nudila roko v vseh nemalih in oeštevilnih nadlogah. ki ga težijo navzlic ttmu, da — «nič ne piše». Organizacija pa je vsfrkegu stanu tako neobhodno potrebna in menda ne najmanj trgovskemu
Prva leta po polomu se je obravnavalo vprašanje us'.anovitve trgovskega društva ali zadruge. Pisalo se je v listih, vršili so se sestanki itd., končno je ve zaspalo in spi dalje. Propagatorji najbrž niso našli umevanja pri so tovariših. Dobro se jim je godilo, pa «niso pisali«.
Porab m priliko vpisovanja v volilni imenik trgovsko-obrtne zbornice. Koli co nas se bo •odzvalo pozivu vložiti prošnjo za vpis v ta imenik? Kdo bo organiziral agitacijo za volitev na&h mož v to, za nas tako važno institucijo? Koliko drugih važnih in potrebnih zadev imamo dnevno reševati? Nepoznavajoč zakonov in odredb, ne vemo kaj smemo in kaj ne smemo, jemljejo nam koncesije :n do-
Budući da je predvidj-cno, da* škole sada izdelati društveni poslovnik, in to najkas-
3	» -	___„j ..	j.„	____» i	_	t __;__
provode ručni rad svuda u drfavi, to će prvi učesnici biti u prvom redu zvani, da saroi ova-Ctove tečaje održavaju.
Karte za besplatno putovanje na željeznicama do Zagreba i natrag u mjesto službovanja dobit će svaki učesnik pravodobno, samo se umoljava, da prijavitelj označi stanicu odakle putuje.
Opskrbu bi platio svaki učesnik sam, a kretat će se izmedju 500—600 din, mjesečno.
Predmeti izradjeni u tečaju su vlasništvo svakog polaznika.
Odbor će se pobrinuti, da učesnici tečaja dobiju besplatan stan.
Primit će se do 40 nastavnica osnovnih, gradjanskih i srednjih škola. Prvenstvo imaju oni, koji već rade u Društvu P. D. C. K.
Nebiljegovanc prijave za tečaj uz dostavu upisnine od 100 din. treba upraviti na:
Oblastni Odbor Podmlatka Društva Crvenoga Krsta u Zagrebu, Jezuitska ul. a to do konca maja ov. g.
—	Nalezljive bolezni v našem mestu. V času od 2./5. do 9./5. 1925 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davica 6, škrlatica 10, trebušni legar 3. Umrla je 1 oseba na škrlatici,
—	Nova odkritja v postojnski jami. V pondeljek dne 11. t. m. so odkrili v postojnski jami po daljšem raziskovanj« novo jamo onkraj nepoznanega jezera. Vitez Velikega Križa Bertarelli, pre<lsednik Toti-ringa, -jamski ravnatelj And. Perko in jamski asistent Malinsa so preplavali glo-
voIien;a ter nas pehajo iz globe v globo, ne boko ;ezer<y {n več nepoznanih sifonov
J « . 2 M« a1< m A t€ /4 «•» V» m	r»U ■■ W tli LC TI t O m 11	_	— #	1 t*W • V* *
ter prišli v nove votline z biiscecimr, prozornimi kristali nepopisne krasote.
da bi imeli nekoga, da bi se obrnili k njemu za nasvet.
Je torej, vse kaj drugega, kakro pa da se nam godi dobro, zato naj zaključim krat-co: Tovariši! Pišite in delajte, da čim prej udružimo!!	Eden z dežele.
ne je do konca avgusta. Ta komisija kna pravico pritegniti v «vojo eredo tehnične izvedence. Po predložitvi poslovnika se skliče izredni občni zbor z edino točko: odobritev poslovnika.
Sprejem itovih članic: Glasom sprejetih pristopnic se enoglasno sprejmejo v S. U. novi članici: M. D. «Tabor Sežarai in M, D. «Gaj» iz Ban. Izda se jim potrdilo o pristopu.
KRITIKE NEDELJSKIH TEKEM Adria — Obzor i : 1
Bušin - Loperfido - Počkaj [autgoalj) Nedeljski tekmi med tema brezdvomno najboljšima četama Trsta, se je na splošno posvečalo premalo pažnje. Ta tekma je dokazala. da imamo tudi mi v nogometu ljudi, ki so šli črez amatersko črto in katerih princip je princip vseh resničn:h nogometašev, t. j. da se nogomet igra bol? z glavo, kot z nogami. Postava obeh čet je jamčila za to, kar smo pri tekmi užilL Tehnična vezava igre, izpeljavana z resnično izurjenostjo posameznikov je dala tekmi značaj tekem moštev tretje divizije italijanskega športnega udruženja.
Tudi mi sedaj že lahko govorimo o kano-nirjih, katerih eden najboljših je brezdvomno .Zadnk, branilec «Obzora»; Počkaj, branilec «Adrije» ne zastaja za njim. Imamo vratarje, ki so ponos lastnega razreda. Nadaja, mali, gibčni, mačji vratar, miren in hladnokrven v najstrašnejših položajih, požrtvovalen do skrajnosti — Nadešič, impozanten čuvar lastne trdnjave, hiter n divji. Imamo v napadu elemente, katerih skupno delo ustvarja po-zicije, pri katerih zaigra vsako športno srce. So to lrudje, ki osredotočujejo z največjo po- 1
danje «Za*j«», ki se je razbijalo vedno šele i gaja ob takih prilikah — kmalu je pričelaf ob vratarki, je z neverjetno spretnostjo krožiti negotova vest o bombnem atentatu,-
pripomogla do tega, da se je prvi polčas zaključil z rezultatom 2:0.
Drngi polčas v elektriziranem tempu. Napad «Zarje» razb.je nasprotno brambo koj v za-četky in notira svoj prvi goal Kmalu za tem prisodi sodnik «Prosveti» kazen. Center «Zarje» strelja visoko. «Prosveta» v napadu zabije tretji goal, katerega je vratarica sicer parirala, a jsi je vsled moči sunka žoga zdsnila iz rok. Napadanje. «Zarje» po tem goalu je kmalu zlomilo vsak odpor brambe. istotako je vsak poedini izpad <^Prosvete» zastonj skušal prebiti brambo «Zarje»T ki je takorekoč zaprla vsak dohod k lastnim vratom. Kmalu zaznamuje «Zarja» svoj drugi goal. Openska bramba je tedaj napela .vse moči, kar pa ni zabranilo neštetih strelov v vrata. Toda v njih je stala vratarka kot živa stena in odbijala odločno in mirno. Tik pred koncem je eden mnogih strelov zlomil tudi nien. odpor. Tako je družina «Zarje» v ostrem boju dosegla izenačenje.
Občinstvo je z zanimanjem sledilo poteku tekme in ploskalo.
K sreči pa se ni zgodilo nič hudega. BiJar je res vržena bomba, ki se je razpočlla nafc vogalu ulic Milano in Fabio Filzi, tik pre<f palačo paroplovne družbe «CosuHch*>, Kem je bil tedaj cestni promet na tistem mestu neznaten, ni bomba ranila nikogar m tudi škode ni povzročila nikake; drobci so 1® nekoliko opraskali omet pri palači. Na lic« mesta so se kmalu potem pedali varnostni organi, toda neznani bombaš je medtem se-! veda že izginil. V mestu kroži glas, da gra za demonstracijo s strani mornarjev proti paroplovni družbi «CofSuIich», toda ni znano in je pač težko ugotoviti, aH je kaj resnice na tem.
Poskusen sasomor ali nesreča? Včeraj, popoldne okoli 10. ure je bila prepeljana v mestno bolnišnico 21-Ietna Ana Ruzzier, doma iz Pirana; imela je na dveh mestih na komi pliciran način zlomljeno desno roko in hud« notranje poškodbe; imela je tudi ranjene ledvice. Deklica je povedala, da se je predvčsraj-
Sodil je g. Žerjal, član «Zarje». Zelo strog šn;im popoldne podala na zvonik piransk®
in nepristranski, na splošno dober.	stolne cerkve, da bi se navžila lepega razgle-
M. <L Magdalena proti M. dt »Zarja» (3 : 0) da; ko je dospela na vrh in se nagnila čez
Kli-ub raznim zaprekam in nestrpnemu	se » j® nenadoma zavrtelo v glavi in v
čakanju, dokle r niso društva «Pro®ek» — ' hlP°x omotici P^dIa,z	takih 28 metrov
«Zarja» in «Danica» — . «Višava» odigrala , na tla' k)er. le obležala Neka sorodmea Ruz-
svojih tekem, kljub pršenju dežja in pozni j zier,°W kl 'l ■P*em*l»!a! J* Pa Povedala da , . i* M' t T___ - -7' - »Ti x \ je deki-ca skočila z zvonika s samomorilnim
Odkrita jama, imenovana «kristalna», je: žrtvovalnostjo svoje moči, zatajujoč same sebe
nov bfiSer postojnske jame. — Po težavnem raziskovanju, ki je trajalo enajst ur, <sio se približali neustrašni speleologi za 1 kilometer podzemskemu toku reke Pivke.
RfiiHuama IIMH
v priznano najboljše elemente njihove črte (*Adria»: Tomlnc — Menon; «Obzor»: Palčič — Cek). Potem srednje vrsti halfov, malo notirani, toda stebri igre Nehvaležno mesto k: ne pusti brilirati, a kdor je globlje pogledal v igro samo, je videl na eni strani Ko-
— t Franc Vodbptvec. Iz Brestovice na Krasu nam poročajo, da je v torek preminil tamkaj r.adučitclj v pokoju g. Franc Vodopivec. PokojnLc je bil edtn izmed najsimpatičnejših in nafbolj uvaže van h Šolnikov sa. Prebivastvo občin Brestovica
je deloval kot učitelj nad 45 let, je gojilo do t. m. ob 5 un pop. v dvorani g	ye 4iako SQ ižrali
pokojnega nadučltelja Vodopivca ne le ono čajno pomladansko veselico, pn kateri nasto- Kronometriran potek igre )e sledeči: običajno spoštovanje, ki so ga deležni ljudsko- pi*> malčki s peijem, igrami m deklamacijami.	v . minut; p^ide «Obzoi» v mogočen
šolski uc.telji med našim ljudstvom, temveč Ker je čisti dobiček prostovoljnih darov na-	"
uri, sta hoteli ^Magdalena* in *Zarja» (II. č.) , J<	.	...	,
ravno v nedel>o, 10. t. m., pomeriti svoje : namenom, kateremu je ba,e vzrok nesrečna
moii. __ Takoj v začetku igre je «Zarja» za-i 1,u^ezen-	.
sedla magdalensko polovico igrišča tn ni i. f"zzierLova je blla sprejeta v kirurgicm od-zlepa pustila žoge proti svojim vratom. Kmalu deuleA "n ,bo okrevala v pnb izno dveh mesc-pa so se «Magdalenčani« privadili kamenitemu : Clh- seveda ako ne nastopijo kake komplikac:-igrišču ter začet -pridno pritiskati proti zar- ' kar ;e radi notranjih poškodb prav lahko jaškim vratom. Rezultat prvega polčasa (1:0)
bi bil za nje lahko boljši, ako bi igrali bolj kombinirano. Drugi polčas pa je *Zarja» sko
Samomor blazne ženske v norišnici. V
norišnici pri Sv. Ivanu se je že delj časa zdra-
pomenu	_
pokolanj omenjenih občin in splošna hvalež- njeno nest, k: so mu jo vidno izkazovali domačini, je bilo za v delu osivelega pokojnega naduči-tel^a zasluzeno a obenem tudi neovrgljivo pri"
: eden. V peli minuti utrp: «Adria» kazenski — Predstava malčkov pri Sv. Jakobu. Lepo j strel, koj za tem zadane ista usoda < Obzor», številce nas je, ki zahajamo v otroški vrtec i je £0 p€rf do nepravilno runrplil Bla-pri Sv. Jakobu. Pravijo, da ne znamo pravilno j £.;na (7 a). V krasnem' begu pride Tominc do znanje, rvoi cioveit pa je un p-ui\ujuin. tu«u ; govoriti, da ne razumemo, kaj pojemo ter da ' sjrela v vrata -^Obzora», vratar ubrani v kor-kot vzor blage duše, mirnega a kremenitega ! ne vemo, ka> predstavljamo, toda le pridite ner| pa ostane neizrabljen. Zopet kazen značaja ne samo v kraju svojega učiteljevanja, j nas pogledat, ka-co se bomo postavljali v ne- J |>roti «Adrija». Nevarna pozicija. Napadalci temveč tudi v vsem komenskem okraju. Kot I deljo v dvorani DKD. Takoj po večernicah ^Obzora« v divjem diru proti vratom «Adrije» vzoren stanovski tovar š je užival splošno spo- , bodo prišle v dvorano naše mamice, naši do-|— Poč.-caj jih čaka miren, odločen, potem se što\ao;e med učiteljstvom tega okraja in tudi brotniki in odborniki «Šol. Drušiva» in četrt J vr^c med nje in «pomete» aplavdiran igrišče, izven njega.	! ure pozneje se bo dvignilo zagrinjalo. Kakšna i m nj Prizor se ponovi. «Obzor» stisne
Kakor vsi diugi učitel;i Spodnjega Krasa je ; slika: mali in veliki, suhi in debeli, jokajoči : «Adrijo» v korner (17 m.) Strelja Cek za
in smehljajoči se, mirni in razburjeni —- vsi vrata. V 21. minuti zamore Počkaj spet rešiti bomo peli lepe pomladanske pesmi. Pridite j svoja vrata s strelom ven. Isto je v 25. min. in'slišali nas boste! In po petju pa de-klama- > Kmalu nato stisne «Adrijo» v korner — stre-cije, prizorčki — vse bo lepo v nedeljo, dne ; j a Tominc — zmešnjava pred vrati «Obzora», 17.. maja t. L ob 4. popoldne pri Sv. Jakobu, j s'0dnik zažvižga ofside. Kazenski strel .proti
_ Planinsko društvo priredi v nedeljo 17. j «Adriji». Nadaja z izpadom razbi>e kombina-
t. m. izlet na Caven-Kucelj. — Odhod z dr- r"o pred lastnimi vrat? in }'h tako reši. Kmalu žavnega kolodvora ob 6.10 zj. z vlakom do nito zopet divji napad na vrata <Adrije», Na-
Kamnja. _ Ker bo v nedeljo brezdvomno . daja se vrže v metež in zbeži aplavdiran z
končno lepo vreme :n ker je sedaj narava v ; žogo. Palčič v 32. min. ne izrabi priložnosti in najlepši dobi, v dobo pomlajenja, vsa odeta s j strelja visoko. Turko v ofside. V 39. minuti
moral tudi pokojni Vodopivec ob času vojne zapustiti svoje službeno mesto in se preseliti v ozadje. Od tedaj je deloval kot nadučitelj v Avberju, dokler ni po vo/ni dosegel, da )e bil zopet premeščen v Brestovico, v kateri je prebil najlepši del svojega življenja in delova-nja.
Prebivalstvo bo ohranilo blagega pokojnika v trajnem in hvaležnem spominu. Žalujoči druž ni naše* iskreno sožalje!
Osebna vest. Kakor poročajo iz Gradca,
če je zdravstveno stanje gospoda dr. Ivana svežira zelenjem in pestrim cvetjem se nade- 1 se zopet pokaže Nadaja v svoji sili, parira
* '	---f----da se nas bo	Večja družba, da dvojno, levo-desno v pet ni sekunde. Aplavzi.
preživimo dan v prosti naravi. Hrana iz na- V 42. min. «Obzor» v kornerju — strelja hrbtnika, če viti podkovan1! Povratek bo z ve- • širca, toda brez uspeha. Menon ima koj za
2oiger;a, rednega profesorja na pravni fakui teti ljubljanske univerze, ki se zdravi v nekem graškem sanatoriju, v zadnjem času znatno .poslabšalo. Dr. Žolger se je pred boleznijo intenzivno pečal z izdajo < S stema mednarodnega prava». Bati se je. da ostane znamenito delo nedovršeno.
— Popravek g. Cavallottija. Z ozirom na naš »vodnik v nedeljski številki, v katerem smo ob avili prevod znanega p:sma g. Cavallotti-ja, nam je poslal ta poslednji novo pismo, v kate-tem nas opozarja na netočnost v prevodu, ki na enem mestu ne odgovarja smislu izvirni
čemim osebnim vlakom, ki dospe v Trst ob
21.30.
_ JM, D. P. Opcu* ima danes zvečer ob 8.
uri skupni sestanek. Ker so na dnevnem redu zelo važne točke, se članstvo naproša, da se sestanka v čim večjem številu udeleži.
_ Kolaši danes pevska vaja. Pridite vsi in
točno ob 20-30.
— Slov. akad. Ser. društvo «Balkaa». Danes
tem prosta vrata, a ne opazivši prilike, parira Blažini, ki je blokiran. Prvi polčas 0 : 0.
V drugem času zbeži tako) KoSuta in strelja ven. V tretji minuti razbije Palčič drug napad «Adrije». Koj za tem ima Cet prosto pot v vrata «Adri^e». Strelja visoko. Sodnik ga najde v ofside. Roka proti «Obzoru»1 koj za to proti «Adriji» (5. min.). Se parkrat najde sodnik Ceka v ofside, kmalu pa zagreši
irnika \ — Slov. akad. ter. društvo «Balhaa», L>anes . gtolfa (half) roko v kazenskem prostoru. \ Po načelu lojalnosti, ki nas vodi vedno v na- ob 20.15 običajen sestanek v znanih prostorih. , pubm krikf ko} nato tiho pričakuje se
— Odbor.	. . . kazenski strel proti «Adriji». Zadmk prihiti,
točnost, ki se nam je vrinila. Mesto, kjer go- .Vsi oni ki se ^arae[fJf	! ™ - neizprosen in strašen kanonir -strelja.
-	- - ■-• • škega izleta, posebno tisti, ki so prejen xuoi ^^ Zadaja, miren 1 odločen, ga gleda. Mrel! (17.
i o	vabilo, so naprošeni, da javijo to č:m preje, a , ^ Zgodilo se je. Nadaja je pariral žv«ga-
Italijanov, da jih omenjeno društvo mora spre- »^najkasneje do 20. ma,a odboru.	; ,očo zogo k ga >e .stresla. Besni aplavzi,
jeti kot člane naj se pravilno glasi tako-le: i — Društvo «Zora». V soboto 16. t. m. ob . krik in vrk. Igra oživi — do 26. mm. vedno na
r 1	. 1 • - ' . ~ — , r-i ____j_: „Ua.:	-t nhirainim	ifCričAa HrAior n 1 ipnn rvasazo DUSin
sporočam, da prav daner vsi italijanski državljani iz starih pokrajin tu bijavoči predložijo prošnjo za sprejem v društvo. In če se bodo upali voditelji zavrniti te prošnje,
bomo videlii ali se bo . . ,» * • •
—	V včerajšnji člančič pod naslovom «Mi in komunizem* sta se vrinili dve tiskovni pomoti, ki ju radi točnosti zmisla popravljamo, V 17. vrsti druge kolone naj se pravilno čita: <■ znanih in neoporečnih dejsteT» (ne: neopravičenih!); v nassledn,"em odstavku iste kolone 6. vrsta naj se glasi: . . . «da si pomaga z neresnico (ne: z resnico!)
—	Naznanilo o sprejemu v Škofijski zavod sv, Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1925 26. V zavod sv. Stanislava se sprejemajo zdravi, dobro vzgojeni deč<i, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev, ki so dovršili z odličnim ali vsa/ z jako dobrim uspehom ljudsko šolo; zlasti taki, o katerih je upali. da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu stanu. — Prošnje za sprejem je naslov:ti na škofijski ordinarijat v Ljubljani. Prošnji naj se priloži krstni list in obiskoval-no izpričevalo. Starši ali njihovi namestniki naj prošnje s prilogami prineso v zavod sv. Stanislava v času od 4. do 18. junija t. 1- Z n imi naj pridejo obenem tudi* njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo. Samo iz Julijske Krajine se sprejemajo gojenci izjemoma tudi samo pismenim potom, toda le pogo'no, dokler jih vodstvo, ko pridejo v zavod, ne potrdi. — Sprejemni izpit bo dne 30. junija ob 9.30. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano.
Učiteljski tečaji za ročna dela. Oblastni odbor naraščaja društva Rdečega križa v Zagrebu sporoča:
Uv djajući potrebu, odlučio je Oblasni Odbor Podmlatka Društva Crvenoga Krsta, temeljem odluke ministarstva prosvjete od 8. IV. 1925 br, 18691, da vc Zagrebu održi tečaj za ručni rad na muškoj gradjanskoj školi. Tečaj je besplatan, a trajati će od 6. juna — 14. augusta ov. g.	,
Cilj je tečaju, da se nastavmci osposobe za učitelje ručnog rada u radionicama Podmlatta Crvenoga Krsta, koja će se urediti uza škole.
Na tečaju će se osim teorijskog dijela meto-d ke radne nastave te predavanja i uputa za rad u društvu Pomlatka Crvenega Krsta učiti modelovanje, kartonaža sa vezanjem knjiga, stolarstvo i kovinarstvo.
10 30 se bo vršil redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v društvenih prostorih v Ko-janu, ul. Barbariga 2 (za Ainom). — Fred-
rdnik.
SPORT
ŠPORTNO UDRUŽENJE — URADNO POROČILO.
(Iz zapisnika seje od 7. in 11. maja 1925).
Športno Udruženje bo imelo redne tedenske seje vsak pondeljek. Do tega dine morajo prispeti odboru vsi dopisi, ki se imajo rešiti tekom tedna.
sredi igrišča. dokler na lepo pasažo Bušin najde priliko in centrira. Goal. Suporters «Ob-zora» zadivjajo veselja — «Adrija» stisne la-sien napad, v katerega preide cela četa. «Ob-zor» brani svoja vrata s stisnjenimi zobmi. Cek je na svojem pravilnem mestu že v ofside (35. min.). «Adrijaši» stisnejo napad prav
fred vrati «Obzora^ Počkaj en meter od vrat, irca na sredi, tudi en meter, Košuta takoj za Žoga visoko, naravnost v vrata. Lo
num.
Perfido v obupnem položaju skuša udariti žogo čez lastno glavo. Žoga', vrteč s* okrog sebe, ne čuti udarca in izgine v vrata. Goal. Lo Perfido je napravil v vsem le to, da je goalu dal ime — autogoal. Začne se boj moža proti možu, sodnik opozarja igralce, po-
raj popolnoma odpovedala, le centru, bra- k^I 58^0^^]."1^^^u0^0^' L*..^t^ nilcu, posebno .pa vratarju, se je zahvaKti, da je «Magdalena» zabila samo dva goala. Ma-gdalenski igralci na splošno vsi dobri, centarhalf najboljši. Ako bi ne desna zveza preveč samostojno igrala, bi dotični figralec lahko zabil še kak goal po vrhu. Ugajala mi >e vratarjeva hladnokrvnost, ki /e pokazal, kljub temu da je imel malo dela, da bo še ne^aj iz njega- Sodil je na splošno zadovoljstvo Zarjaš tov. Štok.	v. č.
— S. D. «Prosek» L četa - M. D. «Zarja» I. četa 0:1. V nedeljo popoldne se je vrš ila na Prošeku prijateljska tekma me.1 imenovanima ČPtarna, ki se je končala v prid «Zarje», ki je bila skoro ves čas igre v premoči. z 1:0. Obramba «Proseka» se je prav dobro izkazala, tako da je imela
bolna na duhu; bolehala je na samomorilni manij , zato je b Ia vedno pod strogim nadzorstvom. Preteklo nedeljo zvečer, ko so bolniki že večinoma legli k počitku, se je pa nesrečna ženska za hip odtegnila nadzorstvu, stopila k oknu ter skočila z v š ne drugega nadstropja na vrt pred bolniškim poslopjem. Pazniki, ki so takoj prihiteli, so jo dvign li od tal ležko poškodovano; nesrečnica je zadobila tako nevarna notranje poškodbe, da je Še isto noč izdihnila, čeprav so si zdravn ki na vse načine prizadevali, da ji rešijo življenje.
O žalostnem dogodku so bili obveščeni vr-delsk! orožn;"ii, dočim je ravnateljstvo noriš* niče od svoje strani ukrenila preiskavo glede morebitne krivde nadzorovalnega osobja.
— Padci in druge nezgo<fe. Huda nezgoda je včeraj popoldne doletela 40-letno zasebni-co Karolino Ulc ch, stanujočo na Škorklji št.
«Zarja, težak posel; zmagala je le s ka- ^ Kq gla ^ vkih preko domačcga ženskim strelom v drugem polčasu, docim Vrla se je spotaknila in padla tako neSrečnot je prvi polčas potekel 0:0.	da sj ^ zI0mila levo nogo pod kolenom in v
_Tekma M. D, P. — Opčine — «Burja» — stopalu. Na lice mesta je bil poklican zdrav-
VSpava. V nedeljo 17. t. m. točno ob 3. uri pop. n k rešilne postaje, ki je podal nesrečni žen-se bo vršila na igrišču «Skaša» pri/ateljska ski prvo pomoč, nato jo je dal prepeljati v nogometna tekma med I. četo M. D. P. Opčine mestno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti in vipavsko četo «Burja». Kakor znano, je kakih 6 tednov.
«Burja-> sestavljena iz najboljših vipavskih 1 — Nesrečen dan je imel včeraj tudi 28-letnI igralcev, kar nam dokazuje nogometna tekma težak Avguštin Debevc, stanujoč pri Sv. Ma-z močn-o in rutinirano četo goriške «Sparte». riji Magdaleni zg. št. 407. Okoli pK>ldne je mla-katera je z malim uspehom izpadla v prid denič, zaposlen pri gradbi neke hiše v ulici «Sparte», Četa M. D. P. Opčine je od lanskega Coroneo, padel pri delu z veliko žago v roki, leta sestavljena iz samih rezerv, a vendar se je pri čemer si je izpahnil desno nogo v členku izkazalo pri tekmah za kupo g. Povha, da jo ter si zlomil eno nartno kost Tudi njemu je lahko prištevamo med prve slovenske čete. moral prihiteli na pomoč zdravnik rešilne po-Ker so vsi openski igralci obdarjeni z dobro 1 staje, nakar je bil Debevc prepeljan v mestno voljo, katera je večkrat boljša od zmožnosti, bolnišn eo.
smo prepričani, da v nedeljo dokažejo, da so j — Podobna nezgoda je včeraj popoldne do-vredni svojega imena.	i letela 33-letnega železničarja Avrelija Ma-
Po tej tekmi nastopita hazenaški družini niccia, stanujočega v ulici Torrc bianca št 2. omenjenih društev v trajningu, kar bo za Vi- Maniccia je na glavnem kolodvoru padel z pavce nekaj čisto novega. Zaraditega smo pre- lokomotive, ki jo je popravljal, ter se_pn tem
pričani, da se bo zbralo v nedeljo na igrišču «Skaša» tamkajšnje občinstvo kakor tudi občinstvo iz dežele v kar največjem številu.
Iz tržaškega iivllenia
— Eksplozija bombe. Sinoči okoli 21. ure se je razlegel v nižjem delu mesta, ki se razprostira od trga Oberdan do morja, silen pok, ki je vzbudil med meščani precejšnjo pozornost. Vse se je povpraševalo, kaj se je neki zgodilo in — kakor se navadno do-
hudo porezal po zapestju leve roke. Dob 1 je potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor se je zatekel.
— V mestno bolnišnico je prišel sinoči iskat pomoči tudi 48-letni podajač Ivan Zollia, doma iz Devina Možu je predvčerajšnjim popoldne, ko je delal v devinskem gradu pri zgrad-benem podjetju inž. Veneziano, priletel v levo oko jeklen drobec, ki se je b i odkrhn.l od kladiva, s katerim je razbijal veliko skalo; zadel ga je tako hudo, da mu je presekal roženi-co. Zollia je bil sprejet v okulistični oddelek ia se bo moral zdraviti kakih 15 dni.
------------,	__t i- i-	moza prot; mozu, sooniK. opozarja igraje, uu-
Pisma na S. II	sebno Lo Perfido je VI pogostoma opozorjen,
g. Bidovec Ferdo, Trst, Via S. N«**0 Blaž na je ranjen, toda vztraja Tako do št. 18, IV. nadstr.	. t konca. Dvajset sekund pred koncem zbeži
Tehnična vodstva: Tekom meseca maja šjrca jn centrira. Strel, močan in neubranljiv, se osnujejo T. V. za-sledeče panoge sporta: j gre za deset centimetrov vstran. Nogomet - Hazena in kolesarstvo. T. V. I Igra lepa, živa. Vtis povoljen Publike precej za lahko atletiko se osnuje kasneje.	in žive. — Sodil je g. Braier Vd,em od *Sa-
I. seja razsodišča: Prosijo se vsi gospodje, ki so bili izvoljeni v rapocHšče, da se udeležijo seje, ki se bo vršila v petek, dne 15. maja ob 7.30 v prostorih «Pro-svete», Via F. Filzi. '
Sklepi občnega zbora o prispevkih: I. redni občni zbor je določil sJedeče prispevke članic: vpisnina L 20.—, člaaiarina L 15.—, prispevek za udružene člane L 2.— letno. Nadalje dobi S. U. 4% od brutto inkasa vseh prireditev. Javi se to vrs>em članicam.
Prekršitev pravil: Da se strogi ukor S. K. «Val» Barkovlje in M. D. «Prosveta» Trst radi kršenja člena 18. društvenih pravil pod H, ki prepoveduje članicam tekmovati z nevčlanjenimi društvi; v tem slučaju radi tekem «VaI» - «Šparta» in «Pro-sveta» - «Ponziana».
Dovolitev tekme: Dovoljuje se M. D. «Prosveta» Općine tekmovati z nevčlanjenim društvom *Burja» Vipava.
Opozorilo: Opozarjajo <se vse članice, da bo S. U. reševalo le pismene prijave, prošnje itd. Dovoljenja tekem se bodo isto izdajala le na pismeno zahtevo.
Poslovnik: Izvoli se komisija seotojječa fz g. Krajne a, Pregarca in Gustina, ki ima
___ . _____ g.
lus>-a Nepristranski in strog. Bolje bi skoro ne mogel soditi.
Pričakujemo napeto sklepni final v nedeljo.
Četa « Adrij e »: Nadaju—Počkaj, Skok— Štolfa, Tominc (kap), Kocijančč—Košuta, S rca, Menon, Blažina, Vatovec.
Četa «Obzora^: Nadešič—Zadnik C^ap.Jt
But—Kovačič, Lo Perfido, Bembič—Busin, Palčič, Turko, Livieri, Cek.
Hazena «Zarja» - Ro>n — «Proaveta» -Opčine 3 : 3.
Revanšna tekma, ki se je odigrala na trste-niškem igrišču med imenovanima družinama, je nudila vsled svoje živahnosti Številnemu občinstvu obilo užitka, posameznim hazena-šicam pa priliko, da so zamogle pokazati lastno izurjenost v tem lepem sportu, ki je slovanskega izvora.
Koj v začetku igre se je posrečilo napadalni vrst <Prosvete» prebiti obrambo «Zar-je» in presenetiti vratarko. Goal! Napad • Zarje^ v želji po izenačenju je stisnil «Pro^ sveto« pred njena vrata in se tam obdržal z mnogimi streli do sredine polčasa. Vratarka *Prosvete», najboljša moč v svoji družini, ni imela lahkega dela, toda isvrtila je svojo nalogo častno in napravila to, česar bramba ni mogla. Zopet izpad na vrata «Zarj»» Brambi te poslednje je bilo nemogoče ustaviti napad. Osamljena vratarka je morala vdrugift pustiti prebiti lastna vrata. Zopet intenzivno napa-
Vesti z Goriškega
_Podaljšanje komiaarjevanja v goriški bol-I navzoči sklenili sklicati za nedeljo, 17. t. m.
niski blajajni. Nekateri goriški krogi so vo- ob 2. pop sestanek vseh kobarištih živino-đili ljuto borbo proti dosedanjemu komisarju rejcev v svrho ustanovitve zavarovaln:ce. okrajne blagajne v Gorici rag. cav. Dante j _ proti	nabiralcem inseratov, V
Conforto, zahtevajoč, da se končno enkrat • pondel;ek 2večcr se je vršila odborova seia go-razpišejo volitve v upravni svet te velevazne riškega odscka juHjske novinarske zveze, na socijalne ustanove. Ker predobro čutimo do- katcri ■ bi,a med drug;m sprejeta tudi sledeča brote mnogoštevilnih Komisarjev na lastni ko- resoiucjia. ži, smo seveda tudi mi, goriški Slovenci, z zanimanjem in simpatijo zasledovali ta boj. Vendar se je ta boj zaenkrat končal s porazom
on h, ki si želijo, da bi v goriški bolniški bla-
«Mnogi trgovci in obrtniki se pritožujejo radi nadlegovanja s strani gotovih nabiralcev inseratov za liste in revije, *<i sploh ne obsto-
gajni zopet nastopile normalne -mere Boj
je pač odločil goriški fasi, ki se je z nekam	z? grožn;ami ali pa pod patrijo,
čudno vnemo zavzel	Učnimi pretvezami. Posebno so slovenski Ir-
sar:a ter le odločno nastopil proti volitvam. O	• - «	j	r>n-
kraljevim odlokom je bla namreč podaljšana fovci žrtve podobnega 1aačn. nabiranja V o , , i , .	. ^ ,	, r ..1 •	tični otički so celo tako drzn',.da groziio z
doba kom.sanevama na okra,^ ".Ak^P	odsek ^,,]ske
gajni, vsled česar fe up ogromne vecme članov	' -	. , . „	)ai.p vr*te
na skorajšnje volitve vsaj zaenkrat splaval po novinarske zveze obžaluje n Ž^ja take vrste j. ' '	, postopanje ter poziva prizadete, aa n*y se ni-
vod1' „ ,	, . .	n . . ' kakor ne plašijo pred podobnimi grožnjami.
— Brez konca. V mastno bolnico v Gorici čg se bodoKšc ponavljah slični slučaji, naj pri-
je bil prepeljan v težkem stanju 28-letni Ivan Cijan iz Standreža, zaposlen p-ri nabiranju streliva v sovodenjskem okraju.
Ko je Cijan nakladal na voz granate, mu je ena iz njilv vsebujoča solze povzročujoče pline, zdrsnila iz rok na kamenita tla, kjer je seveda takoj eksplodirala. Cijan, kateremu je od plinov otemnel vid, se je zgrudil zadet od drobcev granate težko ran;en na tla, nakar je bil hitro obvezan in prepeljan v goriško bolnico.
—	Iz Renč. V torek zjutraj se je zgodila pri nas nenavadna nesreča, ki je zahtevala mlado življenje dveletnega otroka Emila Merljak. Približno ob 10 zjutraj je poslala mati malega Emila po steklenico vode iz občinskega vodnjaka. Ko je mali dečei natakal vodo, je
omahnil v pod vodnjakom nahajajoče se korito, ki shiži za napajanje živine, in je tamkaj atomi. Ko so ga opazili, j« bU deček že mrtev
—	U R^fdA Pretakli teden se je vr&il v Kobaridu s««tanek živinorejcev, na katerem se je razpravljalo o ust a no vit vi zavarovalnice za govejo tivioo. Se«tattrfs |e o tvoril župan g. JuretiO. nakar j« povs«l besedo ravnatelj kmetijske potovalne lole v Tolminu dr. Marsan, ki je v- daljftem govoru pojasnil pomen in koriš* podobnih zavarovalnic. Po dalj« debati so
zadeti naznanijo nasilneže pristojni oblasti, ki bo gotovo podvzela potrebne mere, da se .taj takega ne bo več dogajalo^.
Predsednik odseka g. Egon Cunte je poročal o neprestn h nesrečah, katere še vedns povzroča vojno strelivo, dasiravno je od konca vone pote<Io že celih sedem let. Po daljšem razpravljanju je bil sprejet sklep, da se tudi v tem pogledu podvzamejo potrebni koraki
— Goče. Nadvse prijetno mi je bilo prisostvovati preteklo nedeljo veselci, katero je priredilo pevsko izobraževalno društvo «Na-nos» na Gočah pri Vipavi. Sploh se opaža v zadnjem času pri goški mladini neko živo gibanje in zdravi smisel za prosvetno delovanje, ki nam je ravno v teh časih lato potrebno kot ribi voda. Delujejo tukaj vsi složno, opažamo pri teh prireditvah neskaljeno in prija-, teljsko delovanje, ki ie bilo in je posebno sedaj ravno na Gočah kot vzor narodnjaštva, .požrtvovalnosti in kulturnega snovanja ne le nafcm deželanom, ampak tudi v marsičem —-samemu — centru — Gorici. Prisoten sem bil na nekaterih prireditvam in tudi na zadnji veselici. Ne morem drugače, kakor da poročam bolj podrobno in sicer ne da bi delal reklamo, pač pa da dam primer marsikomu in da užgem marsikoga izmed onih, ki se neprestano izgo-
v Trstu, dne 14, maja 1925.
varrajo z onimi vsakdanjimi frazami: nimam \ dinjske šole tata ne znam itd.	| umorno delujoči
' Po deklamac-i g. Požarja, z dovolj čistim pa]jk Leopold izgovorom, nas je g. Kral? razveselil s svojim slavn m moškim zborom «Nanos», nam je
ur.
podal na tej veselici prijetno in prekrasno men- y yi pcmladanski vrt. Poleg Foerster-jevo Stopaj«. Intonaci]a je bila cis a j	zbranega občinstva — mož in žena
in nepričakovana dobro uvedena. Sledila j«s ■ 8 videli g. župana Ed. tfbeja z obč.
nfrct iz^slno^sceniral^za kar m« ! svetovalci in didsUctičnega ravnatelja iz
Hirsch, optik, via Mazzini št. 2b, Trst 595
------- " doče priporočljivo. Oprava odra	je bila lepa; nosti štrajka. oziroma pohoda komunistov. pric:m ATTrNF da'irmdU de kuouie Giv&tc
čani šolski dvorani, ki je bila ta dan spre-1 - i y - vm. -------------- t. j... j----—^ „„k^™	mumAiiCMt da.jnog.tde Kupuje ^lu&ic
njena v pravi pcmladans&i vTt. Poleg
ogo zbranega občinstva — mož in žena
trodeinka Razvaline življenja-, ki jo je J. | - smo videt g..župana Ed. fiibeja z obč.
7 - | Ajdovščine g. Se^a. B,.o%	-djj-^.Pft	i^lAti
in okusna, ni pa bila primerna oprava posa- j Ta dva dneva si ni upal nobeden krasti in meznih igralcev, ki" bi bila morala biti po mi vsi smo bili varni ,pred tatovi. Ko sta pa vsebini igre bolj — salonska. V dan h razme- : minila strah in prvi majnik, so bili tatovi že rah pa lahko trdimo, da je Odstak Z. P. D. [na delu. Bog dal. da bi bil vsaj trikrat na lahko zadovoljen, da >e režil svojo nalogo "teden prvi majnik, ali pa. da bi postali Sne-j
pozdravi g. ravnatelja, župana
žan?ci boljševiki, da bi nas potem orožniki raznih uniform varovali in ščitili naše imetie. Uparoo, da bomo sedaj, ko ni več mraz, vi-
*	r—j nrfrela za i"«*««"* s-	-----i-. --r—- -	Poda} nam jo je pod vodstvom svojega vodje j deli bolj pogostoma naše varnostne organe
pa vendar pr poročal, da bi se dcij ^bližno ! cOčinstvo ter poda v daljšem m lepem go- yuga tako kakor nismo pričakoval; od tega ! sprehajati se v teh lep-ih nočeh tudi po stran^
svojega nesrečnega 1.^bimca I«o P . ,[voru oris delovanja tega, za žensko tako i mia<wa zbo'ra, obstoječega rz samih mladih skih poteh in vasicah, pa ne samo *per le ... 11« J: „ Por.ana kateri ie sict-r tou "UC1 > -	- —'	• * - -«— i	°	-	—	*	....
velja tudi za Fer,ana,. katen Ve - ^ ob i koristnega tečaja. Občinstvo je kar str- grl Skladba, v kateri pride do veljave vsak Lenčito, ali	P-°eg dobe ^raIec. Oče ! melo, ko je sijalo, koliko lepega, za ženo | posamezen glas, ni lahka, m ravno radi tega
n em	toda nje|ovo govor- prekoristnega so predelala in se naučila | smo se v enaki men drvrh poda,an,u toliko
Tlisv unt pmu^i^L,-	-----j i	-M	i StailSLlKO LeCcl'Jd, pvuvaiu —^T----
Tona (gčna E. Kodre) je dobro resila svojo • d obiskovala gospodinjska predavanja nalogo Samo malo več poguma! Mart n obeta	^ ^^ 2eU, da se v istem
liko dobrega m zato le tako napre,..Malo ;_ ^ ^ ^„^enem — številu zberejo
•t t •________4 a	Lr i aa r% O
ve vec z
življenja. Na boljše pa je gotovo igral svo-
v Togo Sir k i g. L. "Požarf." Njego v humor in pa i v prihodnjem — drugem tečaju, ki se bo prisotnost duha sta nam porok, da je on rojen z isto vztrajnostjo nadaljeval v prihodnjem za iifralca. Mica je kot prvič lahko zadovolj- ; šolskem letu. — Gospod župan je poznana s svoiim uspehom. Burka «Vse naše» ni vjj v ,SVojem govoru najprej g. didaktične-b!a slabo igrana Svetoval bi onemu, ^i je pi- ga ravnatelja. Veseli ga ta obisk posebno
Z.UIO	—	— ----—"7 -----n
naprej in uspeh vam bo zagotovljen! — ro nedeljski predstavi so se zbrali pevke in pevci z drugimi prijatelji na prijateljsko medsebojno zabavo, kjer so se poslovili od vrlega in pridnega prijatelja in pevca Srebota, kateri je odšel, da opravi svojo vojaško dolžnost. Ob tej priliki mu še enkrat želimo, da bi se čim prej zopet povrnil v našo sredo, da bo nadaljeval v
sal pobotnico, da naj drugič malo dal) časa ^ ker ^	^ to prekoreno j prosv-etnem dciu. Zdravo!
piše pobotnico in ne samo par sekund m dru-;^' ^ {e sirani. Nato je pozdravil	IZ ZAPADNIH BRD
gič denarja se ne hram v notezu. Ker^so vsi j	Očinstvo in izrekel s par pxi-	Neblo - Hn»evl|e. V povojnem času se
igralci m l"1^^0'6,;1^ ^čV in težI; mernimi besedami svoje zadoščenje in ve- opaža d* spe spanje pravičnega naša zašili, si drugič lahko izberejo večje, m	,	,	marliiv in' padtia Brda, kar se tiče društvenega delo-
vloge. Igra se je zakl.uč la s pesmiio Triglav, sel,e nad tem, 9f	^v^ Po ! vanja. Odkritosrč«K> pa le moram poročati,
v splošno zadovoljstvo obč nstva. Tako ;e prav ukazeljen nas vrli mladi zen^k, sveL Po-i 1	in	v£r<>k temu mrtvilu. Sc
Gočani! Stojte trdno kakor Nanos m oglasite : hvalil je dekleta, ki .so se odzvala v tako, im^0^ebe v%voji sredi, ljubeče društveno se še kaj v kratkem! Zdravo!	j lepem številu (vsa čast tudi Stomazaiskam) delovanjei ki bi se lahko brez strahu opri-
— Za izvoz goriškega sadja m poljščin . k lemu	bvaleVrednemu pouku, ki bo -ele pravega društvenega dela in tako zopet
pridelkov. V poslednjih letih so se pog°1l;za nje — prihodnje žene — od največje j v najkrajšem času prebudili k nov.smu živl^e-za izvoz sadja in poljskih pridelko v, ki koristi. Veseli ga posebno, da je Lokavec ' nju pevsko društvo «Skala», ki se je že pred pred vojno tvoril enega iz najvažnejših do- | tista rec}ka občina, ki se lahko ponaša s j vojno odlikovalo pri več javnih nastopih v hodkov briškega vipavskega in okoličan-, lo prekoriistno ustanovo. Obrnil se je nato Brdih. Saj vendar imamo pevovodjo doma-ske^a kmeta, sicer znatno zboljšali, teda še(do # učitelja in voditelja. Prisrčno mu je! čina, da nam n: treba isKati m da se nam m vedno ne v taki meri, da bi se ta izvoz čestiiai na uspehu; zahvalil se mu je v treba izgovarjati, da nimamo moči Le po-
vsaj približno dvignil na predvojno višino. ; • občine za trud in veliko požrtv^ f^^f- ^l.^Te moTeio Temu pojavu po mnogo krive najra-z lične j- valno&t. Njegovo neumorno delovanje, ve-. dovati in da cclo nazadujemo. Samo nekaj še ovire, katere je ustvarila povojna doba, se|je za napredekjn blagor občine, je nje-jdobre vo[je {n premagane so vse težkoče, naj
posebno mnogo pa so temu krive prometne'
težkoče, ki povzročajo, da prihaja to hitremu pok v a rje nju izpostavljeno blago prepozno na inozemske trge.
Radi tega je odposlala goriška skupina izvozničarjev sadja in poljskih pridelkov na prometni odsek državnih železnic spomenico, v kateri povdarja pomanjkanje ugodnih železniških zvez, ki bi omogočile, da dospejo odpošiljatve blaga kolikor mogoče hitro in pravočasno na trg. V spomenici se zlasti zahteva, da bi vozovi vlaka št. 4347 odhajali že ob 2. uri zjutraj iz Postojne, pa ne kakor doslej ob 5. uri zjutraj, tako da bi prispeli na Dunaj naslednjega dne ob 3. uri zjutraj, ko se ravno pričenjajo kupčije na sadnem trgu, ker drugače mora-
• *	il •__1 J.i! Uln	«r rlr InnipAo 111 dP
vie principali^.
družine m našega naroda. Go&pod učitelji Ji domačini se v zadnjem času obnašajo
se pač ravna po zlatem reku S. Gregorčiča/"1« «zivalno in premogoeno. Na, omenim , . K	»r	i	i	' javnosti nekan dogodkov: Kakor običajno,
ki pravi: «Ne samo, kar ve eva mu stan, prjhz^ domačirii ob nedeljah v gostilno k
— kar more — to moz je storiti do!zan». §vtfena Koc ančiču (sedai Coceancig, lašist)
Blagor občini, ki ima take učitelje!	na Križado Tako je biio tudi na belo ne-
Končno je govoril še gosp. didaktični de4o. ko se ;e vršil vsakoletni običaja: ples.
ravnatelj. Iznenađen je po leoo dokonča- Možje se sučejo rajši okoli Iftrčka pristnega
nem — «velikem delu«. Vsaka šola je ko- brica, kopa da bi se vrteli na plesišču. Kmalu
ric+ ni r>rav4 _ a t>o dokončani Ikidski so za,Pe!l Par slc.v.er»kih narodnih pesmi ki
""T ^	PO ^oncam ijuo^ so bJ]c Jc v rfoHko nevarnCf ker so siOVenSlie.
soli se kak nadaljevalni tečaj to |e nad Toda fakrat sc pofavi domačin-fašist Sl-ove-
vse potrebno. Pohvalil je dekleta, ki so;nec in zaHrani slovensko pesem. Ali ni to
pohajala ta tečaj, pohvalil stariše, ki se; žalostno za sina slovenske matere, da pre-
zanimajo za izobrazbo svojih otrok, po- j povsduje na naš' rojsin" domači grudi pesem —r -	t_r	il j--- • k hvalil županstvo za moralno in materialno j v materinem jeziku! V tem času je bilo
jo izvozniki oddati blago v skladisca in ga podpQrc, Nazadnje je čestital g. učitelju| navzočnih tudi lepo števt4o Itali;anov, ali šele naslednjega dne spraviti na trg. I o pa pal:ku na jepem usp€hu. ZahvaHl se mu je med temi drugorodci ni bil nobeden, ki bi
•	'______: t__le T	- . »	.	.	k:u S.Ul^	naJnljna noeam TalTO
pomeni za izvoznike občutno zgubo, ker naslednjega dne blago ni več tako sveže, vsfed česar ga morajo predajati po nižji ceni.
_Nadaljevanje poprave ceste med Solkanom in Trnovim. Dne 8. t. m. so se zopet
pričela popravitvena dela na cesti medj	.
Solkanom in Trnovim, katere -na polovica{. k Ajdovscipc. Preteklo sobpto m nedeljo
za trud in požrtvovalnost, o čemer bo poročal tudi na višje mesto.
Po končanih zaključnih govorili smo bili povabljeni na prigrizek peciva (pristni izdelki gojenk gospodinjskega tečaja) in na čašico pelinkovca.
je bila popravljena že lansko leto", dokler g Priredil Odsek Zv Pr. Dr. Ajdovščina-j - • i i	- * ^ it » S t uri je svoto pomladansko veselico. Na spo-
ni bil z!črpan od ministrstva za ,avna dela,	je ^ uvodna točka ^^^
nakazani znesek za njeno popravo. ^edaj,i sopraIL ^p^avera*. To nam je podala gč.
ko je ministrstvo nakazalo nov znesek, se Curkova s svojim prijetnim glasom prav za-; ;	. , T F ■ Mrvr^li? bo nadaljevalo s popravo ostalega dela 1 dovoljivo> opažalo se ji je le nekoliko nego- , ^^^.f^i^I^Li ^^
ceste. Z 11. t. m. je bil prepovedan prehod tovosti. Sledila je trodeja^a ^Jo- ^	^
po tej cesti med Dnlnm in med cestnim sledmi moz». la burka ze sama na sebi nit . 6	__^__t -__:_______
ga bila žalila naša nedolžna pesem. Take stvari se dogajajo< vecarat pri iprej omienje-nem Coceancigu, ki mora čitati redno vsak dan vsiljeni mu «Giornale del Friuli», j čeprav se prav nič ne spozna na čitanje takih Gazzett. Do tega časopisa ga je pripravil z dobro uspelo agitacijo gospod Ivanček Cc>-ceancig fpr.ej —čič), ki mu je šlo tačas za županov stolček v naši občini. Ubožček, propadel je od občinskih volitvah, da niti con-sigjiere ni postal, tem najmanj' pa sindaco. Da mi ne ostane v peresu, omenim še to, " da sta pokazala dne 30. aprila t. 1. svoje ju-I ____1___i:	U.n t« T ti Jnalrn. 17 in. Mnn^tr
ed Dolom in med cestnim; slednji mož,. Ta burka že sama na «bi	^
ir-Ravnica. Prehod se. vrši »*ako Jr^iAo delo k. na, b, lo, Pr,- PJ ~ ^ doba,' ^^
križiščem Grgax k V Uivn. * * V u	' • v i	.	t. .t.
po stranski poti Dol-Grgar-Zagorje, ki je I vlačnost, vsled česar b, tudi dobri igralci ne
izroce orozje, dolgocevk, sta
:	, „. *	,	- 1; „j	mogli ustvarili iz n;e mnogo vec *oi so nasi -	.
,	.	... j , . i • l diletanti. Tendenca igre je sicer dobra, toda varnost ,e
stavitvenega urada. V poznejši dobi, kt bo,njena lehnlčna 2gradba je tako ponesrečena.^^1 pravočasno naznanjena, bo po pet dni	mi>cf«ma crJr»Ti nov.notr^ in i bot,«eviko\
bila namreč res velika, saj je bil
mogli ustvariti iz n;e mnogo več kot so naši morala zadovoljiti z dolgim nosom. Ne-
i t
i
tednu popolnoma prepovedan vsak prehod ' dolgočaVnai""s sTojlmrdolgh^~dvogovorL__No~ | ^	Jf™ „V^
QueiaBu 1 aueu d ^	.ua ;	a	k Ker komunistov in
, . . .njena iehnicna zgradba ,e taAO ponesrečena.1 ~, , S l-*- j l po pet dni v j da poslane m/stoma sploh neverjetna in . boljsevikov m hotelo biti od nobena strani.
Znanost in umetnost
SLAVNOSTNA 25, PREDSTAVA
V nedeljo ob 8. uri zvečer uprizori «Čitalnica» pri Sv. Jakobu silne Berostei-novo trodejanko «Tat», ki je tako zelo ugajala pri četrtkovi premieri. V glavnih vlogah nastopita g. Terčič in gdčna Ste-pančičeva, v ostalih večjih vlogah pa še gdčna Kreševičeva in gg. Gvardjančič, Cesar in Primožič. Igro režira A. Širok. —-Opozarjamo občinstvo na to predstavo, ki bo slavnostna 25. predstava v tej -sezoni in obenem zaključna predstava. Za to predstavo je poskubela «Čitalnica* nove kulise, novo opremo odra itd. — Predprodaja vstopnic bo v nedeljo od 10—12 dopcMne v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Igra konča pravočasno tako, da bodo na razpolago še tramvajske zveze. Otrokom vstop zabranjen.
moderno	solidno
po zelo nizkih cenah
Velika poletna prodaja
Obiščite naša skladišča
N. STEINER
Vil 6epp« 15 in 17 Sin 6eppo 15 in 17
Pošiljatve na deželo Zaloga v prosti luki brez carine. (48)
Poslano*)
IZJAVA
Podpisani Dominik Tence izjavlja, da preklicuje vse žaljive besede, ki jih je izrekel proti Ceciliji Fabris iz Sv, Križa.
Dominik Tence,
•J Za članka pod tam naslovom od (o vari* or*d> aiitro U toliko kolikor mu zakon valova.
DIPLOMIRANA in izkušena babica z dvoletno šolo želi mesta obč nske babice. Ponudbe pod «Babica» na upravniš^vo «Edinosti» v Gorici.	623
NA PRODAJ je rabljeno pohištvo, tri visoke in dve nizki omari, tri lesene postelje, tri vzmeti, par ogledal, umivalnik z marmorjem in ne.taj stolic. Ogledati si danes, četrtek, petek in soboto od 12. do 18, ure, Opčine, trgovina Brišček po starem.	622
V SOBOTO in nedeljo. 16. in 17. t. m. se predstavlja v Kino Ideal, v II. Bistrici, velike gedija Maverling- Prihodnjo nedeljo tragedija srbske kraljice Drage.	618
MODRO GALICO, angleško, žveplo, škropilnice, žveplalnike. kose «Merkur», semena, cibki soliter i. t. d. dobavlja po najnižjih cenah kmetisko trgovsko društvo, Trst, Raffineria 4.	619
HIŠNA, zdrava, za majhno družino se išče. Hrana dobra, 120 lir mesečno. Predstaviti se od 9 do 12 v via Commerciale 44/11, levo.
620
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU je preselila svojo centrala iz ulice Raffineria št- 7 t ulico Torre bianca št. 19 (v lUso Tržaške posojilnice in hranilnice) tel. št. 4439.
Istotam ima razprodajo Semen, umetnih
na gorenjem delu ceste med 7. do 12. km,jčemo na dolgo razpravlajti o delu samem, 1 |ftr.elil:a ^ streloyz ^svojih pušk ^proti
ker bo to zahtevala hitra in dobra poprava. | omenjamo to le radi tega ker je veKk del „^J^žnika" tudf J' tegTm'blfzu, sa^|gno*U in dr- kmetijskih potrebščin,
T G?nca	Poseben odsek civilnega občinstva imel ta vtis m ker hočemo ugoto- .J 5 } fi omenim, da sta tudi ta dva
ženija. Na odredbo civilnega ženija v Vid; j viti, da gre pripisati naezadosten uspeh igre ^ P potegujeta za županov stolček.
mu bo ustanovljen v Gorici poseben odsek . ne	i^alcam, kolikor v veliki men ign	^ ^ g^« ^^ y ^	na
civilnega ženija, ki bo popolnoma samosto- 1 ^ Vrbutega pa «> bilej^a, «e vkgg PJ^ praviti meslo stolčka kar eno dolgo klop, da
0i ' j., • - o •	\t i sebno ženske, zasedene po novmcihr mladih m ^	. .	- • ,
,en. Odsek bo vodil inz. Scimone. Vseka-, ncizkušcnih v življeaiu in na odru, xjer so	na ^ prostora vsi om, ki se potegu-
odvetnik v AJdoviSni (38i>
uraduje ob nedeljah in praznikih in ob semenjskih dneh v Vipavi v prostorih Posojilnice od 9 do 12 ure dopoldne.
Delavsko Konsum. druituo
pri Sv. Jakobu v Trstu
razpisuje mesto
aostllnlčar]a-voditelja
Le pridna poštena, gostilničarske obrti popolnoma vešča moč z ženo, dobro kuharico, se sprejme. Informacije v gostilni od< 3 do 4 popoldne. — Pismene prošnje naj se pošiljajo na predsednika gosp. Simona Škrinjarja v ul. S. Marco št. 25, I. nadstr. do 23. maja.	(369)
ZOBOTEHNIČNI AMBULATORIJ
M. BIZJRK
sprejema od 9—13 in od 15—19 ob nedeljah iu praznikih od 10—12
Trst, Viole XX Settembre 39,1,
(prej Acquedotto)
Telefon 25-41. 33a Telefon 25-41
ODVETNIK
dr. Karol Birsa
je otvor il
odvetniško pisarno
v Ajdovščini (hiša Bratina) %%% % i"lf>% S Zlato, srebro, krone, « S platin, zobovje * |
#	kupuje	®
I Zlita ALBERT POUHf
dP Trs«, Via Matsinl 46 « « #
1liifliif1
kor je to en nov grizljaj, katerega je zopet1 vsi razcn dveh nastopali prvič oziroma dru-
privoščil Videm Gorici!	g č ^ko uvkžujemo to dejstvo, moramo- mar- — Iz Bfljaae (Snezece). 5>pet sc. nas ob-
- Najdeno. Pri blagajni goriškega mesta sikaj oprostiti gLzde izvajanja samega, ki pa je iskali, a sedaj ne pršutarp in kokosarp, pac rlonrsniran	ni vnp^l	k;?«	v no^l'n irmodn l>oli*» kot pa pravi svedrovci. V tem oziru beležimo to-
jejo za ži^>ansko čast. Za danes dovolj.
Iz	(Smešeče). Spet sc> nas ob-
je bil deponiran denarni znesek, obstoječ bilo pri ponovitvi v nedeljo mnogo bolje kot pa pravi
iz inozemskih papirjev, katerega je nežna---v XT" ------
ni najditelj tjakaj izročil. Oni, ki ga je iz gubi!, ga lahko dvigne proti potrebnim do
iz inozemskih papirjev, katerega je nežna-! v soboto. Ni naš namen niti grajati, niti brez- rej napredek. V soboto, dne 2 maja, so se najditelj tjakaj izročil. Oni, ki ga je iz- smiselno hvaliti posameznike, ker je po na- vtihotapili k Mariniču p d. k Blaževim, iz il to lahkr dvigne oroti ootrVhnim	šem mnenju to slaba vzgoja diletantov, Snežeč prefrigani tatovi skozi sest vrat prts i
lahk^ avipne oroti notr,hn,m ^ ^	Ukzati moramo na napake, katerim j v spalno sobo g. Marinica kjer so- brcali
se da lahko v bodoča izogniti. Te so glavne: ! po raznih predalih v predalmku in odnesli mehanično in površno naštudiranje vlog in nekaj zlatenine m denarja. Odkunli so jo igra brez vsake poglobitve in doživljanja. Po- j komaj na vpitje gospe Manmceve, ki je za-sledica temu je prepočasno igranje, ki je za gledala, prebudivši se iz spanja, pred seboj
kazom na goriškem magistratu
— Lckavec pri Ajdovščini. Dne 3. t. m.
smo imeli Lokavčani lep in zelo pomenljiv dan. Končal se je namreč prvi tečaj gospo-
S srcem potrtim od neizmerne žalosti sporočamo vsein sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljutafteni soprog in oče
Franc Vodopivec
nadučitelj v pole. danes ob 11.30 predpoldne, previden s tolažiti sv. vere po kratki bolezni izdihnil svojo
*PogretTnepozabnega pokojnika se bo vršil v četitek 14. t. m. ob 4 popoldne na pokopališče v Brestovici.
^BRESIOVICA. 12. maja 1925.	ŽALUJOČA DRUŽINA.
PODLISTEK
V. J. KRI2ANOVSKA:
(Mi
Moč preteklosti
Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk.
pustila ven. Dina si je vtv>vič skrbno ogledala omaro	zakaj odprl
in rešetko, ki je zapirala, angela, toda ni našla no-	teme. Samo
bene odprtine nobene vzmeti. Slednjič je pozvonila	£ s^ni!	t^efPH^dnjih vratit se je hodnik razdelil. Pred
m velela, na, „ pr,nesejo ca, v sobo.	L^aM^S'a. Oddale durf£ polžasthn stop-	temi vrati, ki niso bila zapahnjena, se je Valerija
cu	6 ; -i' ® r >	ustavila, šla z roko preko čela in se zamislila.
Minila sta dva dneva. Valerijo je ves dan mučil	_
čuden nemir. Preganjala jo Je nerazumljiva želja,	nicam ter sla v vrt.	_ Da tu' — ie zašepetala črez nekaj trenotkov.
da bi nekaj poiskala, kaj pa bi to bilo, ni mogla	Zda* se je na Valer*,inem obličju pokazal izraz	^ ^ ^^ ^ p^emakniia masivna v-rata in
doumeti. največjega zack)Volfstva. __stopila v okroglo sobo, — bila je to starinska kaze-
Zaprla se je v svojo sobo, ker je bila prepričana,	— Končno! .. Končno sem se jasno ctomiana oa	^^ ^^ ^ jek]enih verigah, ki so <bile prikovane
da ne pride Larisa Arkadjevna k njej. Kazala se je	moram najti, po t m sicer pot k njemu, — je zasepe-	^^ zrayen kamenite klopi; v enem kotu so le-
Vsa zmešana je Dina sedla in vnovič pozorno tako vesela in brezskrbna, da je zakrila svoje no-	tala z zlobnim, prezsraim smehom.	žala na kufm razijčna mučilna orodja. Toda Valerija
motrila te čudne znake. tranje razpoloženje. Tako je njena kumica šla spat	Smelo je šla sk«<zi vrt ob grajskem zidu m na	se ni ozrja nanj€( ampak se napotila naravnost k
— Kaj naj to pomeni? Ali pa sem ob pamet? popolnoma pomirjena. Valerija se je ogrnila z belim	nekem mestu si je morala z naporom napraviti pot	-e eurovo izdelana levja glava; v žrelu
__z,a . t 1 t	t" ala sledoVe prslllih od-	___11 _ I __l__I___ I-.___ • _____i. li I _ 7 ..l- n .* * g--- VfkljHriii^ io nričla V nnono ŽIC naista- • _	-___: lr__.»K nnrlnkon nKr a rt i o na ntt>m ip
Toda ^takoj nato je šla z roko preko čela ^
stresla ^oce "boiri v tistem strašnem položaju poleg barona. Ta spomin	žrelu je tičal obroč. To mesto je bilo povsod zara-	^^ opečnega zidu prehod, za katerim so se poka-polagala važnost na te nL„ndi Dovoli sem brala ic postajal z vsakim dnem bolj jasen in vsakikrat i	ščeno z brinjem, s trnjem in travo, da « komaj razlo-	zalc zeI(> <yzke sapnice, ki so bile izklesane v zidu. ------- — - le neumnostl- seiu. , je rdečica zalila obraz, hladen pot jo ie obUval in	čeval pre<Jmete. Nekaj trenotkov -je Valerija raz-	Valerija ni občutila ne strahu, niti se ni obotav-
. 1	T	• ____r__r _ 1 " _*__1	f TI	I	' .1' f	1 . ___»! _1___»*»»	iralilr	na. .. . »t i t t	*	1	__ . A____*___ L
košček navadnega papirja ter ^h OTen^ai^ ^' ie	^^ P & P0^3*0 mesečno stanje zdaj zoprno; toda	škega velike moči	je bil iz rezanega hrasta; na stenah s panelami so
to gorčični obliž in koža se res vname To p rio	otrplost se je je polastila m padla je brez moči na	Z rezkim Aknpanjem se je obroč obrnil, razlegel	bile slike na mokro, ki so predstavljale prizore iz
zgodbo zanvolčim: saj bi se mi le smejali' oosebno	stoL	sc i® a <Wbine ee je obrnil na ne-	viteških bojev. Okoli mize z bronastimi nogami so
1» I	1 v « # a	jr	It r	-	*	*	.	__1 ♦ 41. A _ « _ S*f_ f_ _ _ 1____1 ___i _ ___ I _ — 1 ^ Jm 1/ m ^ - --- —	A 1t _ _ _ 1__•___ —.i o t m 4«** • -M n.csl /\«1< Q « fM 1 C/\ n I Iv*
usta zoprna Valerija, ivo me pozorno promatra, je
v njenem pogledu vselej nekaj, kar me vznemiri	_____,__,___r_____T
Vkljub vsem tem pametnim razlogom, se je	očeh ie zažaref drugačen, besen in presunljiv pogled.	------------------- . -	-	— -----------, - , . .	, , , ____
Dina zelo vznemirjala. Nekaj sumljivega je bilo v tej	Z mirno gotovostjo fei odlikovala vsa njena de-	avetikA m potfumao vrtopilai v odu hodmk.	»oka! možka posteva z dvignjeno roko kakor na za.
odvratni sobi. Eižu, ki ni nikdar hotel od nje, ni	janja v mlsečnem stanju, je Valerija odprla tajne dtari	HodUk je bil obokan in ee je polagoma širil Na	mah. Ko ga je Valerija ^gledala, ,e vztrepetala m
i.. ___j__' .i ____ t.-j.: -	v>orin«Uo m> vratfla železna vrata; seka-	nekef trenotkov je obstala kakor zmeaena.
maral ostati lu in je neprestano cvilil, dokler ga ni in atofđa v asko Gšovs
«OMNOST»
V Trstu, <be 14. maja 1925,
O denarju, novcih In oel]aol_
Vsa trgovina je pravzaprav zamenjava blaga za blago. Seveda je tudi pri relativno n ?ki kulturni stopnji neposredna zamenjava razpoložljivega blaga za potrebno blago ve-Činoma nemogoča ali vsaj silno otežkočena. Kadi tega se je pojavila potreba po nekem splošnem sredstvu, ki bi olajšalo zameno. Tako sredstvo imenujemo denar. Pri evropskih narodih je bila prvotno živina tako sredstvo (odtod tudi latinski izraz za denar, pecunia od pecus, živina), pri drugih narodih drugo sno znano in priljubljeno blago, pri 'lbe" tancih n. pr. čaj v opekah, pri nekaterih zamorskih plemenih v Afriki školjska kavri.
S časom so se uveljavile kot menjalno sredstvo xovine, zlasti žlahtni kovni zlatoi in srebro. Odločilna za izbiro denarja je bila predvsem priljubljenost. Denar mora razen tega biti deljiv in mora ohran ti svoja fizikalna in kemijska svojstva. Zlasti pa mora biti kolikor mogoče stalno njegovo menjalno razmerje napram vsem ostalim dobrinam.
Prvotno so se kovane pri kupčijah sproti odtehiavale. Ker pa ;e to praktično dokaj težko, so začeli uporabljati že prej stehtane kovinske kose, tako da se je vse postopanje omejilo na golo štetje. Seveda je moral imeti kupec zagotovilo, da je kovina pravilno stehtana. Radi tega je prevzela to delo država. Prevzela je potemtakem, tehtanje kovin aY bolje izdelovanje enako težkih kovinskih kosov. Začela je kovati novce. Novci imajo primerno obliko in posebna znamenja značijo njih vrednost. Novd niso samo menjalno sredstvo v trgovini, so tudi mera za vrednote sploh in vsled tega splošno plačilno sredstvo.
Naravno je, da mora imeti novec že sam kot tak vrednost, in sicer mora biti njegova kovinska vrednost enaka na njem označeii. vrednosti. Da se ohrani to soglasje med ko* vinsko in nominalno vrednostjo, mora vladati kovna svoboda. To se pravi, vsakdo ima pravico izročati kovničnemu uradu zlato afli srebro v poljubni obliki in zahtevati zato proti plačilu male kovnine zakonito določeno mnozno zlatih, obnosno srebrnih novcev. V Italiji n. pr. (enako tudi v Jugoslaviji, ki ima enako denarno enoto) se dobi za 1 xg ćiste^ zlata in proti plačilu kovnine v iznosu L 7.444 '3444.444 zlatih lir, za 1 kg čistega srebra proti plačilu L 1.550 , 222.222 srebrnih lir.
S tem pa ni še naloga države končana. Ona mora tudi za-kori to določiti, katero vrsto denarja mora v dotični državi vsakdo sprejemati v poravnavo dolgov. Ako je to zlati denar, tedaj pravimo, da ima država zlato veljavo ali zlato valuto, če je srebrni denar, da je ve-
— Narodna enciklopedija vpoko-fcrvaUfco-siovenačka. Pod tem naslovom je izSel v Zagrebu prvi zvezek srbsko -br v a tako-sto venskega leksikona. V obvestilo naši javnosti o tem velikem delu ki bo prvo te vrste v zgodovini jugoslovenske znanstvene književnosti, posnemljemo iz prospekta, ki nam ga je poslalo zastopstvo imenovane enciklopedije, sledeče:
«Cllj je Narodne Enciklopedije da, prema današnjem stanju nauke, iznese sve Sto zna i ima da kaže o našem narodu i o teritoriju, na kojemu on stanuje, u prošlosti i u sadašnjosti, u svim pravcima i u svakom pogledu.
U Narodnoj Enciklopediji će, u obliku riječ-nika, pod pojedinim riječima i pojmovima, biti prikazana naša država, zemljište, na kome naš narod stanuje, i cjelokupan njegov život, historijski, kulturni, politički, ekonomski itd.
Tu če, po aizibučnom redu, biti članci o svima pojavama1 i osobinama našega zemljišta kao svima izražajima našeg državnog i oarod-života, u proilosti i u sadašnjosti, zatim biografije svih. znatnijih naših ljudi i stranaca, koji su pisali o nama, ili su igrali ma kakvu iriogu u životu našega naroda.
U Narodnoj Enciklopediji -bit će prikazana historija našeg naroda, politička i kulturna, zatim historija književnosti, crkve, prava, umjetnosti vještina, kazališta, političkih stranaka bit će članci o prosvjetnim ustanovama, svima društvima, bibliotekama, muzejima itd. U Narednoj Enciklopediji bit će prikazano cjelokupno naše državno uredjfenje, saobraćaj i vojska, zatim etnografija, nacionalna ekonomija i financije (državni prihodi, dugovi, deficiti, monopoli), trgovina, zanati, banke, tvornice, šume, rudnici, kupališta itd.
Nije nužno dokazivati, koliko je ovako djelo potrebno i korisno. Da će ono biti i dobro izradieno, garancija je u tome, što su sa radnici Narodne Enciklopedije naši najbolji učenjaci i stručnjaci (njih oko 100) iz svih dijela našega naroda.
Tako će naša publika u Narodnoj Enciklopediji naći sve potrebne podatke o našem teritoriju i o cjelokupnom životu našega naroda u prošlosti i sadašnjosti-. Ona će biti slika naše kulture i našeg jedinstva.
Narodna Enciklopedija izlazi t će u svescima po 7 araka. Pošto su već gotovo svi saradnici dali svoje rukopise, prvi je svezak Narodne Enciklopedije izišao u martu, a otali će izlaziti, redom u toku godine.«
Pri Narodni enciklopediji sodeluje 130 naj-izvrstnejših jugoslovenskih strokovnjakov.. — Prvi zvzek je, kakor rečeno, že izšel, in je v prodaji od 8. aprila daljte. Vsak nadaljni
Gospodarstvo.
Pokojnine upokojencev izpod bivše vlade
V nedeljski številki «Edinosti« smo objavili podatke o novih pokojninah državnih upokojencev novih pokojnin. Ker pa so foile omenjene številke sestavljene — kakor se nam je reklo v krogih tukajšnjih državnih upokojencev — še pred objavo kr. odloka o po viških in torej na podlagi prvih še ne uradnih poročil, so bili nekateri podatki deloma netočni. Zato objavljamo danes novo popolnejšo tabelo, katera vsebuje obenem tudi pokojnine italijanskih upokojencev iz starih pokrajin.
1. Pokojnine uradalkov bivše vlade.
Činovnl razred
ljava srebrna Če pa veljata enako zlato in mesec izide po en nov zvezek. Vseh zvezkov srebro, je veljava dvojna. Zlato valuto imajo j bo okoli 21. Sedem mesečnih zvezkov bo n pr.' Anglija jenota sovereign), Nemčija j tvorilo eno knjigo, tako ^da bo <Astojalo vse
VI.
VII.
VIII. IX.
XI.
VI.
VII.
VIII.
IX.
X.
XI.
Pokojnina pod prejšnjo vlado v kronah z drag. doklado brez odbitkov
Krone	11.804
Lire	12.394
Krone	9.524
Lire	9.790
Krone	7.878
Lire	8.271
Krone	6.586
Lire	6.915
Krone	5.556
Lire	5.833
Krone	4.540
Lire	4.767
	II.
Krone	4.066
Lire	4.269
Krone	3.250
Lire	3.412
Krone	2.880
Lire	3.024
Krone	2.706
Lire	2.841
Krone	2.252
Lire	2.364
Krone	1.998
Lire	2.097
Pokojnina po novih po viških čisto
Lit. 13.598
10.808
9.129
7.678
6.552
5.485
Odstotni povišek
15°/o—10% 15%—10% 15%—10% 16%—11% 17%—12% 20° o—15°/ °
Nova ital. vpokoj-s 1./I./1924
Lit. 13.500
11.800
10.800
9.420
8.640
II. Pokojnina vdov bivših uradnikov.
Lit. 4.510
3.631
3.208
3.007
2.553
2.280
10V2%- 5V2% 11%—6% 12%—7% 11%—6% 13% -8O/Q 14%—9°, o
Krone Lire
Krone Lire
3.634 3.815
III. Uslužbenci bivše vlade.
Lit. 4.510
23%—18°/q
IV. Vdove uslužbencev biv. vlade.
1.445 1.517
Lit. 1.632
12%—7%
8.244
6.750
5.940
5.400
4.710
4.302
4.122
6.732
3.366
kakor tudi ostalo prebivalstvo ju je pohvalilo. Ta pohvala ju je pa tako zmešala, da sta začela požigati hiše samo zato, da sta lahko prišla prva na lice mesta. Ta prevelika gorečnost je postajala od požara do požara sura-ljivejša, dokler ni prišlo njuno početje na dan. Stratmann je bil obsojen na dve in pol, Lond-kon pa na dve leti prisilnega dela.
— Nora ekspedicia v južnotečaj^o ozemlje. Koncem tega meseca odpotuje ckspedicija, poslana od angleškega kolonijalnega ministrstva, na ladji Discovery, na kateri je potoval tečajni raziskovalec kapitan Scott, v morja južne Amerike, da bo proučevala življcne kitov. Kakor znano, je kit največja «riba», ki pa spada v resnici med sesavce. Ekspedicija se hoče prepričati: ali so kiti poligamisti (če imajo po več samic), ali so plodoviti in koliko mladičev se rodi, koliko let žive. ali in kam potujejo, s čim se po večini hranijo. Na vse to nima še veda pravega odgovora. Ekspedicija bo trajala trideset mesecev.
((enota ma£<a), Rusija (enota červonec). V delo iz treh knjig. Narodna enciklopedija iz-J tali ji je vsaj teoretično dvojna valuta. V ta- j haja v dveh rzdajah, v latinici in cirilici, kem slučaju mora obstati zakonito določeno (Cena je v naročbi 40 dinarjev mesečno. Vla-razmerje med vrednostjo zlata in srebra. Po j čuje se proti povzetju. V inozemstvo (izven gori navedenih številih je to 1 proti 15J4, to Jugoslavije) se pošilja Narodna
kem slučaju mora obstati zakonito določeno j Cena je v naročbi 40 dinarjev mesečno. Pla
- - * ~ ' -	" " ?----mstvo (izvei
enciklopedija
se'pravi 1 kg zlata je enakovreden 15 in pol le proti vnaprej doposlani naročnini in dva-kg srebra. To je odgovarjalo tudi točni ceni j kratni poštnini. Naročbe in naročnine naj se srebra in zlata v osemdesetih letih. Danes : pošiljajo na naslov: F. Milašmovic zastup-fe razmerje približno 1 proti 32. Potemtakem i stvo «Narodne enciklopedije», Zagreb, Hatao-
bi imel srebrni denar dvojno kupno vrednost kakor zlati. Z eno srebrno l:iro bi nameč lahko kupili srebro, iz katerega bi skovali dve srebrni liri. Radi tega so že pred skoro petdesetimi leti ukinili -kovno svobodo za srebro, tako da je, teoretično seveda, v Italiji valuta zlata, ali kakor se glasi izraz močno šepava, ker velja poleg zlata tudi srebro, toda brez kovne svobode.
Poleg kovanega denarja pa so iz praktičnih potreb vpeljati tudi papirnat denar kot nekako nakazilo za kovani denar. Ako je množina papirnatega denarja krita z zlatom in če je vedno dana možnost, da vnovčimo papir, potem ne more biti razlike med novci in papirjem. Če je pa množina izdanega papirja previsoka z ozirom na kovinsko kritje in če država, odnosno emisijski zavodi niso obvezani zameniti papi rnatega denarja proti zlatu, nastane razlika med vrednostjo papirne in kovinske enote. Kovina ima nadvrednost (aži-jo) nad papirjem. Posledica je, da se uporablja manj vredni denar kot plačilno sredstvo v notranjosti države Zlato izginja iz prometa. Veljava postane papirnata. Tako je bila v Italiji že pred vojno faktična papirnata veljava", danes, po vojni, naravno še bolj izraziita.
Svetovna vojna je sploh povzročila velik preobrat v valutnem vprašanju. Zanimivo je, kaxo so se razne države rešile iz naravnost obupnega stanja. Nemčija in Rusija sta uvedla zlato valuto na docela novi podlagi, in njima je skušala slediti tudi Avstrija.
Toda gotovo najbolj zanimivi so predlogi Winston Churchilla, o katerih se ravnokar razpravlja v angleški zbornici. Gre namreč za to, da postane zlato merilo (standard) za denarno, gospodarsko in vse življenje v An-
va ulica 26, II.
Anton Žnideršič: Nas panj. Znani naš čebelar v Ilirski Bistrici je izdal pod gornjim naslovom krasen praktičen oris čebe-1 ore je. V knjigi so obrazložena vsa navodila za unino čebelarjenje. Pisatelj, ki ima na tem polju gospodarsikega udejstvovanja, dolgoletne izkušnje, obenem pa tudi velike zasluge za napredek čebelarstva, je obogatil s tem svojim delom našo tehnično-gospodarstveno književnost z -važnim pripomočkom, katerega našim čebelarjem najtopleje priporočamo v uporabo-. Besedilo knjige je pojasnjeno «107 slikami.
«Zbori». Izšla je peta številka «Zborov*t ki prinaša Ocvirkovi pesmici «Sjajiš su-našce» na besede dr.ja Alaupovića in «Moja pomlad* na besede Sil vina Sarden-ka ter je namenjena kot koncesija šibkejšim zborom. Prihodnja šesta številka prinese daljšo skladbo, Emila Adamiča narodno balado za mešani zbor « Vragova nevesta«t sedma številka pa dve narodno-nabožni pesmici istega 'skladatelja za moški zbor «BoižičiM>» in * Jezus je majhen» ter St. Premrlov mešam zbor « Večerna*.
«Zbori» se naročajo pri upravništvu v Ljubljani, Narodni dojn I. desno.
— Gospodarski Vestnik. Vsebina 5. št. 1925. Uredništvo: Prazni izgovori: Živinoreja: Ži-vinozdravnik Gerbic Josip: Ravnanje s kobilo pred porodom in po porodu; Premerstein pl. Štefan: Živinoreja v idrijskem in cerkljanskem okraju; Ing. Podgornik Anton: Vzreja prašičev o	odstavitvi; Dr. Aldrighetti Faust — Gorkič
, kakor ! France: Razmere v živinozdravniškem okrožju
*	, . ,	-.v,, r	*	,	- 1	__aa	(Vron fiVP t r/1 T>1 —
o plačah, o carinski politiki sn dr., temveč g°r samo o načrtih za urejevanje razmerja med ^e;
gliji sploh. Nočem tukaji razpravljati o vseh
s tem vprašanjem združenih problemov, kakor,-------. 1	r\.i	-
_ I-	temveč goriške okolice (konec);	Orehove tropi
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA t TRSTU UL. TORRE BIANCA »t. 19 Telefon št. 4439
ima v zalogi:
Semena: krmske pese, korenje, špinače, redkvice, grah, fižol, seme salate, radića« zgodnje in pozno zelje, cvetoči karfijol, in vsa druga vrtna in cvetlična semena.
Trave: laško ljulko, francosko pahovko, (travuljo), mačji rep in travniško bilnico.
Detelje: domačo ali štajersko deteljo, in-karnatno in lucerno. Luceria preiskana in zajamčena, predenice prosta po L 12.— kg. Lu-cerna druge vrste po L 10.40 kg.
Umetna £nopla: mešanica za krompir, 16 do 18% kalijeva sol 40% in čilski soliter.
Žveplo dvakrat rafinirano in ventilirano.
Modra galica angleška v sodih.
Prali Caffaro sredstvo za pobijanje perono-spor« na trti, na paradižnikih in na krompirju po L 2.50 !kg.
Azot v škatljah od V* in 1 kg.; sredstvo za pobijanje grozdnega molja, jabolčnega molja m sploh proti vsem žuželkam, ki glodajo listje ah sadje.
Škropilnice orig. »VermoreU žveplaliiiki ročni in nahrbtni, kose Merkur, azbestne žveplene trakce itd.
B«iml'«», zdravilo za na spolovilih obolelo govejo živino, klajno apno. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA ▼ TRSTU ul. Tore btanc« žt. 19 in d. RaHineria it. 7
MODRA GALICA.
Tržaška kmetijska dražba v Trst« naznanja, da je dospela modra galica v Trst in da pride tekom današnjega dneva v nafce skladišče ul. Torre bianca št. 19. Onim, kater so naročili večje količine po železnici, odpošljemo blago tekom današnjega dneva.
Tržaška km^tiska dražba ▼ Trstu, ulica Torre bianca št. 19, Tele»on št. 4439.
— Tečaj za cepljenje trt v zeleno t Gorici.
V pondeljek in torek, 18. »in 19. t. m., priredi oddelek za sadjerejo in trtorejo goriškega urada za kmetijski potovalni pouk v deželni trtnici v Gorici, via Trieste, javen teoretfčno-praktičen tečaj za cepljenje trt v zeleno.
Tečaj prične v zgoraj navedenih dneh ob 9, uri predpoldne in je pristopen vsem kmetovalcem.
denarno eno^o in zlatom. Vodilna misel gre za tem, da ne sme biti vrednost dpnarne enote tnanjša od kovinske vrednosti kovane zlate enote, pač pa bi bila lahko višja.
Radi tega se ukine kovna svoboda. Pravico dat kovati zlate novce iz zlata ima sama emisijska banka. Obenem pa je ta obvezana, da proda vsakomur na zahtevo za denar zlato« in sicer za vsake 3 funte št-erlingov, 17 šilingov in 3 penije po eno unčo (t. j. 31.1035 gra-nra) standardnega zlata, t. j. takšnega zlata, iz kakršnega kujejo suvereigne. Novo je torej pr' rtvari, da za papir ne bi več dajali kovanega denarja, pač pa kovino samo v šibicah. Vprašanje je še samo, kakšna naj bo minimalna količina zlatu, ki se lahko kupi.
Obratno pa ni banka obvezana sprejemati zlata od nikogar. S tem se hoče država zavarovat pred morebitnim padcem vrednosti zlata. Ce bi jutri n. pr. padla menjalna vrednost z!ata, se nc bi s tem še zmanjšala tudi menjalna vrednost denarne enote, kajti nihče ne bi mogel zamenjati m>anj vrednega zlata za boli vreden denar Denarna enota bi ohranila šc dalj« svojo nominalno vrednost, ki bi b !a večja nego prvotno odgovarjajoča ji kovinska vrednost.
Zanimivo pri tem ^e pa to, da smatrajo Angleži Lak slučaj za precej verjeten. Izključeno ni, da se odkrijejo kje bogati zlati rudniki.
Cepljenje proti rdečici. Mlekarstvo: Ing. Podgornik Anton: Sirarna in njena uredba. čebelarstvo: Vodopivec Janko: Čebelarje-va opravila v maju; •**: Anton Žnideršič: «Naš panj»; ***:Opozorilo čebelarjem. Vinogradai-štvo: *•*: Tečaj o cepljenju trt v zeleno; Ušaj Just: O cepi jenu v zeleno; 'P. G.: O škropljenju trt. Sadjarstvo: Dr. Vallig Peter: Uši na breskvah. Svilogojstvo:	Predavanja o svi-
logojstvu; Dr. T.: Praktična navodila svilo-rejcu. Poljedelstvo: P. D.: Navodila za rabo umetnih gnojil (konec). Vojna odškodnina: G. F.: Žrebanje beneških obveznic; Obrtni in kmetijski pouk: Zorn Ivan: Obrtno nadaljevalna šola v Vrtojbi. Gospodarski koledar: ***: Maj. Vprašanja in odgovori: Kako se odpravi lišaj prašičem? Kako naj zabranim tujim kokošim dostop v svoj vrt? Kako odvadim kokoši piti jajca? Odkod izvira povišek zemljiškega davka? Ali dobijo vojaki setveni dopust? Kako se izučim rezanja svinj? Kako naj zdravim prašičje pege? Gospodarski drobiž. Osebna vest. Listnica uprave.
»Gospodarski Vestnik» prinaša v vsaki številki najrazličnejšo tvarino iz vseh panog našega gospodarstva, zato je pa tudi krog njegovih naročn:kov in bravcev od dne do dne večji. Dandanes v teh težkih časin ne sme pogrešati naš kmetovalec dobrega svetovalca. Priporočamo to kmetijsAo glasilo vsem na$im kmetom, naj se tudi ostali prepričajo o njegov,i
— PeiijodUsao orerovijanje uteži in mer.
Tukajšnja prefektura javlja, da se bo perijodič-no dvoletno overovljenje uteži in mer za tržaški okraj vršilo leta 1925 v sledečih dneh in urah:
To in ono
—	Pasja dota. Mladenke v Mandžuriji (Vzhodna Azija) ne dobe za doto denarja, marveč dobe za doto pse. Iz števila psov se da sklepati, kako premožna je družina mladenke. Iz zelo revne hiše dobi neveste kakih šest psov, dva ducata pričata, da je družina srednje premožna, deset ducatov pa kaže, da je njen oče zelo bogat in da je tudi mati pripeljala k hiši precej psov. Pri nas bi se lahko ponašala s podobna doto edino le šintairjeva hči po kakem posrečenem lovu svojega očeta po mestnih ulicah. Lahko si mislimo strah ženina, ko pri drvi v stanovanje z nevesto vred še kakih dvanajst psov, lahko si pa tudi predstavljamo njegov obup, ko bi opazil, da nima noben pes pasje znamke. Drugi kraji, drugi običaji, pcrreče kdo. A temu ni tako! Pomisliti moramo, da to niso navadni psi, da so te živali z debelo kožo in svileno dlako, ki se nalašč rede, ker hnajo tečno in sočno meso tn ker se iz njihove kože izdelujejo odeje, preproge, pokrivala, posebno pa lovski telovniki, ki se sploh ne dajo uničiti.
—	Nova vrsta ptičev. V Bostonu (Severna Amerika) so videli lepega dne letati novo do tedajj nepoznano vrsto ptičev, ki so bili podobni vrabcem, ki so pa imeli krvavordečo glavo. Vse se je zanimalo za to izredno in nenavadno prikazen, stare mamice so govorile že o novi vojni in sodnem dnevu. Policija, ki mora vtakniti v vsako zadevo svoj nos tako v Ameriki kakor v drugih delih sveta, je kmalu ugotovila, da »so to navadni vrabci, ki jim je nalepil neki Wilfcam Mix na glavo male krvavordeče flanelaste krpice in jih nato spustil v svobodo. Znanstveni, posebno omitologiški krogi so se oomirili, zahtevajo pa za storilca <strogo kazen.
—	Letalno postajališče na bolnišnici. >{a novi vseučiliščni bolnišnici Columbia v New *Yorku so streho tako izravnali, da so jo prilagodili kot postajališče zračnim letalom. Tu se bodo letala ustavljala in oddajala bolnike. Ti prideš, recimo, petdeset km od New Yorka pod avtomobil. Še si živ. Prileti pa letalo zelenega križa, položi te na nosilnico, hajd s tabo v zrak, v četrti uie si že v bolnišnici in, če gre po sreči, si tudi že izdihnil svojo dušo na operacijski mizi. V Ameriki gre vse bolj hitro, še na oni svet te spravijo z avtomobili in z letali.
—	Kakor v pravljici. V Camporgianu (pokrajina Lucca) je mučila kolona Adolfa Gio-vannolija huda žeja. Ker daleč okrog ni bilo nobenega vodnjaka, se je sklonil in pil iz ka-
DAROVI
Potom g.čne Batič Štefanije iz Ajdovščine so darovali tamkajšnji rodoljubi L 307 o priliki dneva za «Našo deco >. Darovali so: Ar-tur Lokar L 50, Fr. Repič L 20; po L 10: Justi Pilon, iMarija Bianchi, Kertel Ivan, Justina Lokar, J. Logar, M. Rayer, M. Bratina, A. Križaj, A. Feigel. Stekar, Lutman. N. N., M. Malik, dr. F. Vuga in M Ferjančič; po L 5: Rustja R., Marija Cunta, R Furlan. iMarija Lokar, Ivo Kobal, P. Kunstc.<, Jos. Valič, R. Stucin, Fr. Poniž, J. Pivk, R. Nussdorfer, Jos. Jurca, Andrej Jamšek; X. J. L 4; po L 3: Dietz, A. Valič in A. Kalin L 2; skupaj L 304. Bodi tem potom izrečena najsrčn-'jvša zahvala vsem cenjenim darovalcem. kakor marljivi nabiralki. Bo& plačaj vsem stotero!
V počastitev spomina poko ne o<p i rije Rutar na Grahovem, so darovali sled?či: Družina A. Rutar L 50, družina Lapanja L 25, Ivan Cvek L 25, Pavla Štucin L 25, Marica Perin L 25, Franc Pipa L 15, družina Fr. Rejce L 10. Tondolo L 10, Ignac Fratnik L 10, Andrej Kavčič L 10, Brenčič L 10, družina Mih. Rejec L 5, Marija Grego L 5, Marija Kleč L 5, Marija Golob L 5, Tončka Golja L 5, g a Ko-mac L 5, N. N. L 5, Marija Rink I 4. Neža Kavčič L 3, Franc Florijančič L 5; skupaj L 262. Polovica zneska pripade Šolskemu društvu v Trstu in polovica Slov. sirotišču v Gorici. (Denar hrani upravništvo).
Ob priliki 21-letnice vjenčanja obitelji Špira Jankoviča, daruje g. Frand Jurca L 100 Šol društvu za siromašno deco.
Ker se ni mogla udeležiti pogreba pok. Ivana Macarol, daruj,e družina Ravbar iz Komna L 50 Šol. društvu.
Dr. Andrej Pavlica, Gorica, izročisl L 72, katere je nrejel, in s'cer L 52 za Šol. društvo in L 20 za Dij. Matico. (D?nar za D. M hrani Šol. društvo).
Vsem darovalcem srčna hvala!
Spominjajte se ob vsaki priliki
■Dijaške Matice6
LISTNICA UREDNIŠTVA. Alma Gruntar, Kobarid Med drugirrr izhajata v Zagrebu lista Obzor* (naslov: Prera-dovićev trg št. in R:ječ» (naslov: Ilica 8.)
Borim poročila.
DEVIZE Amsterdam od	do 985— Bel-
gija od 12*2 ">0 do 124.51; Pariz 12'» M) dtf 1 Lond«n od 118.15 do 118.35 ; New Vork od J4 iO do 24.40; Španija oi 3fn). — do 355. ; Švic;i o l 170.— do 473.— ; Atene od 44.— do ; Berlin do 577.— do 5hl>.— ; Bukarešt od 11.75 do 112."»: Praga od 7'2.— do 12. >0 : Ogrska od 0.033-1 do 0.0344 ; Dunaj od 0.0340 do 0.0347; Zagreb od 39.40 do 3:».70.
VALUTA; Avstrijske kron* od 0.033^ do 0.0345 dinarji od 39.2") do 39.50 ; doluTji od 24.25 do 21 3">; novci po 20 frankov od 94.— do 9ti — fuut Ster-
lingod 118.10 do 118.J5.____
Benećijske obveznice 77.95.
Otroci imajo radi
dobro in tečno mlečno kavo, kakor se jo doseže le s pridatkom zdrave in pristne
figove kave
LEVANTE
ki ugaja vsakemu otroku.	(341)
Skrbne matere naj si to zapomnijo ! Velik prihranek. Največja Izdatnost.
Izbruhne lahko druga velika vojna, v kateri bogata pestn m poučni vsebin. List se naro-b bila Anglija neutralna in bi se v njej na- ča v Gor:cit V. a S. Giovanm št. 6 'I. Naročni-kopičilo zlato, vsled česar bi padala njegova na stane 10 L letno.
kop----------
men alna vrednost. Računajo pa tudi z možnostjo, da se pri sedanjem spanju znanosti lahko posreči ustvarit1 zlato iz drug h kovin. Naš list je s cer že pred časom o tem pisal. Ker pa je to vprašanje gotovo splošno zanimivo, se bomo v eni prihodnjih številk zopet povrnili k njemu.	L. Č.
Naročali« in iirita „EDINOST"
Za začetnici A in B v dnevih od 1. do 20. junija; za začetnico C od 22. jun ja do 15. julija; Začetnice D—F od 16. julija do 30. iulija; za začetnici G-—H od 31. julija do 11. avgusta;
za začetnici 1—L od 12. do 20 avgusta; za	_________ _ ^ .......... ...
začetnico M od 21. avgusta do 3. septembra; . luže	nato je čutii v želodcu hude
za začetnici N—O od 4. do 8. septembra; za j boiečLnef fa so postajale čimdalje hujše. Moral začetnico P od 9. do 23. septembra; za Lc fc zdravniku, ki mu je takoj izpral želodec, četnici Q—R od 24. do 30. septembra; za za- Na daQ ^ ^ §e žiya žaba k{ . je h{{
četnico S od 1. do 16. oktobra; za začetnice T—V od 17 do 30. oktobra; za začetnici W —Z od 31. oktobra do 6. novembra; za društva, javne urade i. t. d. se bo overoljanje vršilo v dnevih od 7. do 19. novembra.
Uradne ure za overovljenje so: predpoldne od 15 do 16 za tehničarke, od 16 do 17.30 za občinstvo.
K tržaškemu okraju spadajo sledeč: kraji: Bane, Barkovlje, Bazovica. Katinara, Chiadi-no, čarbola zgornja, Carbola »podnja, Colo-gna, Kontovel^ Greta, Gropada, Vrdela, Lo-njer, Opčine, Padriče, Prosek Rojan, Rocol, Sv. Križ, S. M. Magd. sp.. S. M. Magd. zg., Škorklja, Skedenj. Trebče.
Overovljanj« je obvezno za vse urade, javne zavode, obrtnike, industrijalce in trgovce na debelo in »a drobno, in sicer na podlagi odloka ministrstva za poljedelstvo, trgovino in industrijo z dne 1. avgusta 1896. Istotako je j overovljanje mer in uteži obvezno za mlekarje • in kramarje, ki nimajo stalnega prodajnega j mesta. K o?ciprljanju ne bodo dopuščene mere in uteži, na katerih ae afc pornafr* pedvti ah ki ao zarjaveli ah aa k»UriAo« m&a tmko pokvarjeni, da je ■■»■*■ —■—■E*«. Pri overoljenju bodo take mere in uteži zaplenjeni.
zaužil kolon z vodo vred. Ponovil se je prizor iz pravljice, ko so stari babur: uhajale iz ust mesto besed ostudne krastače. Upamc, da >e kolon ozdravljen in prepričan1 smo, da ne bo nikoli več pil vode iz kaluže, menda se mu je pa tudi voda zamerila.
— Prevelika gorečnost dveh ogn?egascev. Pred berlinskim tribunalom st? stala dva ognjeg^sca Stratmann in Londkon. Obtožena sta bila več požigov v Graefrathu pri Solin-genu. Nekoč sta zažgala hlev, tekla domov, preoblexla se v ognjegaški kroj in se pojav-.la prva pri gorečem poslopju. Njunemu hitremu nastopu se je posrečilo omejiti ogenj. Načeln
ZA BIRMO
le edini nai urar in zlatar
Aiejiij Povh
na Plazza Garlbaldi it. 2 prvo nadstropje
Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na deb^io in za družine Viale XX settem-lire 94 (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via Glullanl 32. - Telef. 2-11 Priporoča se lastnik (47)	FR. STRANCAa.

Predno kaj nakupite, obl§6lt9
Veliko skladišče pohištva
tvrdke
ALESSANDRO LEV! MiHZl
Via Stettorl šk 1 — Via HaJca.nl on 31. 7-13
Spalne sobe,, obedne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki izberi.
m
-J