Listek. Nedolžno obsojen. Resniftna povest. — Spisal L. H e i t z e r. (Konec.) Patrik je brez sape srkal pobožno pesem vase; nič več ni mogel zadržati dušne bolesti, ki mu je vzkipevala v prsih; glasno je zajokal in solze so se mu vlivale po bledem licu. «Mr. Bellini*, pretrgal je paznik molCanje, ki je glasno govorilo, »skoro vsi nesrečniki so nedolžni, kakor pravijo, in tožijo o krivici. Ta tukaj ne trdi svoje nedolžnosti in ne toži o krivici; toda če je bil razun Kristusa kdaj kdo nedolžno obsojen, je bil nekdanji katoliški duhovnik Pavel Karner. Jaz ljubim prostost in življenje, in v obhodu z mnogimi takimi zgubljenci postane srce trdo in mora tudi večkrat biti. Vendar bi se rad dal jedno leto tu notri zapreti, ko bi mogel tako temu vbožcu prostost pridobiti.> Paznik je menil, da je stein obiskovalcu kaj tolažljivega povedal, ko ga je tako bolestno ginjenega videl, in ni slutil, da je s temi besedami mlademu gospodu bolest in notranja očitanja le še poinnožil in povečal. Ta si je obrisal solze iz očij, le težko }e prišel do pravega razuma. «Prosim, odprite mi duri», rekel je in komaj dal glasu potrebno trdnost, «rad bi govoril z ubogim duhovnikom.» ^y Duri so se odprle in Patrik Bellini je stal pred žrtvo svojega sumničenja. Takoj je odstopil paznik nazaj; Patrik in vjeti duhovnik sta bila sama. Ko bi bil naenkrat prišel kak duh v celico, bi se ne bil mogel jetnik bolj ustrašiti, ko zdaj pred možem, ki je tako nesrečno zmešal pot njegovega življenja. Za trenutek sta drug drugega zrla, ne da bi kateri besedico izgovoril. Dubovnik je skočil kvišku in visoko vzraščen stal za stolcem, med tem ko je Patrik boječe udano in ponižno proseče gledal proti njemu. »Gospod!« prosil je Patrik in proseče stegoval roke nasproti, >oh, odpustite mi, kar sem varn hudega storil!« »Kaj naj vam odpustim?« vprašal je Karner začuden zaradi prosečega glasu in boječega obnaSanja Patrikovega. »Vi vprašate, gospod Karner!« rekel je Patrik, >potem ko ste dve leti vsled moje krivde morali trpeti v tej celici nedolžni?« »Nedolžen? Nedolžen? Veste vi to —  , da?« dalje ni mogel govoriti. Obličje njegovo je bilo zdaj bledo, zdaj rudeče, in sapa mu je le počasi vhajala iz prsij. »0 Bog, torej vendar!« S temi besedami se je zleknil na slolec ter pokril obraz z rokami. Jetnik je navidezno pozabil navzočnost mladega bankirja in je dalje časa nepremakljivo ostal v tej obliki. »Gospod, odpustite rni!« je zopet proseče zazvenslo poleg njega. Patrik je padel pred jetnikom na tla in objel njegova kolena. >Vi ste nesrečni zaradi nesporazumljenja, ki se je vrinilo med naju«, tolažil ga je duhovnik, »zato sodim, da vam nimam ničesar odpuščati.« »In vendar mi imate veliko odpustiti; kilo je več ko nesporazumljenje — nesramni predsodek o vaši veri, o vašem duhovskem stanu zapeljal me je k tako groznemu sumu. Rad vam priznam: pogled na vas pri smrtni postelji očetovi mi je bil zopern, in veselo sem pozdravljal priložnost, da vam morem kaj oporeči. Vaša skrb za dušno zveličanje očetovo mi je bilo zagrinjalo, za kalerim se skrivajo va§i sebični, potuhnjeni nameni. Imel sem vas resnično za tatu izgubljenega denarja, s katerim bi se obogatili ali vsaj namenom vaSe vere koristili. >Namen opravičuje sredstva.« Tega gesla ste se tudi vi poslužili, sem mislil. Kar me pa najbolj boli, je, da so mi opomini mojega očeta vest vzbudili — a sledil jim nisem.« »In zdaj?« »Zdaj ubogam svojo vest. Ta mi pravi, da se nisem pregrešil samo nad vami, temveč tudi nad vašo vero. Pokažite mi pot, da po- pravim Teliko krivico. Vera, ki vzgojuje sToje služabnike za tolike žrtve, mora imeti resnico v sebi. To hočem odločno spoznati in pokazati ter k njej prestopiti.« »Raztrešeni ste, gospod Bellini, zaradi iznajdbe, da ste mi krivico storili s svojimi lahkomišljenimi sumi. Gotovo se boste premislili, ko bo odstranjena krivica, ki ste jo storili.« — »Ne gospod, za trdno sem se odločil. Moja prva skrb bodi, da dobim dokazov za vašo nedolžnost. Vas nočem siliti, da bi mi pomagali — saj zdaj vem, da ne morete, ne smete. Dozdaj imam še samo neko pismo iz očetove zapuščine v rokah, ki mi kaže pot Našel jo bom, in ko boste čez nekaj časa zopet prosti in v STOJi službi, — potem bom prišel k vam in ne smete me odkloniti, če vas bom prosil, da bi me poučili v vaši reri; tako bom mogel v veri očetovi žircti in umreti.« Patrik je po tem zagotavljanju prijel roke duhovnikove in jih srčno poljubljal. Karnerja pa so premogla čuvstva svetega veselja, ki so ga popolnoma prešinila. V obilnosti svoje sreče pritisnil je mladega moža na srce in govoril: >O Bog, ta trenutek bi ne bil prsdrago odkupljen z desetimi leti jetnistva!« Malo tednov pozneje so ponovili obrarnavo zoper duhovnika Karnerja, pred dvema letoma obsojenega. Obe hčeri pokojnega trgovca Rožerja Veita, čegar vdova je bila med tem časom umrla, fta komaj zv»deli o natančnejših okolfičinah obsodbe duhoTnikov«, ko sta že tudi začeli potovanje v Am«riko, da bi osebno pričali o njegovi nedolžnosti. Tako je končala obravnava z rešitvijo časti in oproščenjem zaničevanega duhovnika. Ali samo katoliški listi baltimorskega mesta so poročali o tej nori obravnavi; tisti listi pa, ki so pred dvemi leti toliko sramotilnih člankov napisali o preganjanem duhovniku, so zdaj molčali trdovratno, da ne bi osramotili imena nekdaj jako veljavnega bankirja Viljema Belliniia, še bolj pa zato, da bi ne bilo treba oznanovati lattn* sramote, ako bi hoteli zgubljeno čast preganjanega katoliskega duhovnika reSiti — . Gospod Karner je zdaj ravnatelj katoliške sirotiSnice za irske izseljence in stanuje t tej lastnosti t nekdanji pala^i «Bellini & sinovi«, ki je postala sirotiSnict. Henrik Bellini je s stojo obiteljo Baltimore zapustil in se prestavil v neko zapadnejše mesto, kjer je novo banko ustanovil. Našel je s soprogo pot prave vere svojega očeta in od preobilnosti svojih dohodkov podpira d«la krščanske ljubezni do bližnjega. Patrik pa je vstopil v katoliško duhovsko semeniSče in s sveto vnetostjo se pripraTlja na prihodnji duhovski stan. Tako torej žrtva, ki jo je Pavel Karner prinesel svoji duhovski dolžnosti, ni bila brez Tspeha