Logaške
NOVICE
stanje in razvoj kmetijstva v občini Loga-
:ec
iod-
ot>-ios-op-
50
Jbi-gici
mili
Analiza stanja in razvoja kmetijstva na področju občine Logatec, ki jo je naredil W ing. Tone Robič, za obdobje 1970-1979je pokazala, da so bili storjeni vidni pre-Jki na tem področju. Vloga, ki jo ima kmetijstvo pri gospodarski stabilizaciji naše Save je vedno pomembnejša in večja, zato moramo tudi v naši občini razčleniti «nje kmetijstva in kako nadaljevati z njegovim razvojem v zaostrenih pogojih gos-°darjenja. Porajajo se novi problemi, ki jih v minulem petletnem obdobju nismo po-Jsli, oziroma občutili. To je med drugim tudi oskrba z repromaterialom: gnojili, kr-vitaminskimi mešanicami in pogonskim gorivom. Za lažje spoznavanje problematike v kmetijstvu je prav, da pogledamo bistvene [točilnosti razvoja kmetijstva v zadnjih desetih letih.
Jjadi ostrih klimatskih razmer, ki omejujejo pridelovanje vseh poljščin pa tudi za-Wi razgibanih in strmih kmetijskih zemljišč, sodi občina Logatec med 24 slovenskih <*in s pretežno hribovskim kmetijstvom. Značilno za logaško kmetijstvo je velika fegibanost terena, saj kar 41 % kmetijskih zemljišč leži v legah z večjim nagibom J 29 % Število kmečkega prebivalstva se je zaradi zaposlovanja v nekmetijskih dednostih zmanjšalo od 20 % v letu 1970 na 15 % v letu 1979.
Zanimivo je, da v občini ni izrazitih pojavov odselitve celih zaselkov ali vasi, kar 'dogaja drugje. Mlajši, za delo sposobni člani kmečkih družin, se sicer zaposlujejo ' *8 dnevno vozijo v Logatec ali Žiri, vendar se vračajo na domove. V vaseh ob-Najo domove in gradijo nove hiše. Podeželje ostaja tako gospodarsko aktivno, *o in poseljeno, čeprav se kmečko prebivalstvo poklicno preusmerja in dopolnjuje Jhodek od kmetijske in gozdarske dejavnosti z zaslužkom v kaki drugi gospodar-" dejavnosti.
Posledica splošnega razvoja je padec števila čistih kmetij od 339 v letu 1970 '242 v letu 1979. To pomeni, da se je v tem obdobju zaposlil skoraj vsak tretji gos-tyter. Zaposlitev omogoča in tudi zahteva specializacijo in poenostavitev gospo-*ienja na kmetijah in uvedbo mehanizacije. Negativno pa je, da tudi mladi na čistih Matijah kažejo težnjo po zaposlovanju.
^Ujsklh zemljišč Je vedno manj
Kmetijskih zemljišč je kar 1852 ha manj, kot jih izkazuje kataster. Gozd in grmite jih je poraslo 1382 ha, 469 ha pa je takih senožeti, ki se kosijo le občasno in *jih ne bomo vključili v stalno intenzivno rabo, jih bo porastlo grmičevje. Nekatera Jrnljišča ležijo celo v bližini glavnih cest na blago razgibanem terenu, kjer je možno Jorabiti mehanizacijo za košnjo in spravilo sena. Večje komplekse pa lahko vklju-*no v pašo.
V skupni rabi (skupni pašniki) bi na opuščenih zemljiščih lahko organizirali živi-"rejsko proizvodnjo.
Zaradi intenzivnega usmerjanja v živinorejo se je na njivah zmanjšal delež polkov žit in krompirja v korist krmskih kultur, silažne koruze in travnatih deteljin. Z "Skimi krmskimi posevki in intenzivnejšim izkoriščanjem travnikov na ugodnejših Wi so kmetje nadomestili izpad krme z odročnejših, strmih in na slabših tleh le-Jplh senožeti, kjer ni možna strojna obdelava oziroma spravilo sena. Zaradi usmer-Jjosti v govedorejo je bilo 1979. leta 90 % kmetijskih zemljišč namenjenih za pri-Povanje krme za živino
Wvodna usmeritev
Osnovna usmeritev proizvodnje tega področja je živinoreja, kar je v skladu z nagimi in drugimi možnostmi. Za posamezne tržne kmetije so izdelani ureditveno £8stici)ski programi, ki upoštevajo razmere na tej kmetiji, (želja ljudi, stanje delovne "6, oddaljenost od ZE, lega in nagib itd.), ter opredeljujejo vrsto proizvodnje (pitanje ^de živine, proizvodnja mleka).
Tudi v bodoče bo ostala osnovna usmeritev nespremenjena, večji poudarek pa *no dajali:
~ specializaciji proizvodnje,
- organizirani dobavi telet za pitanje,
- sovlaganju v proizvodnjo,
~ hitrejšemu prehodu znanja, oziroma novih metod gospodarjenja na kmetijah,
~ razbremenitev pospeševalcev administrativnih del .Za povečanje produktivnosti dela in s tem dohodka na kmetijah bomo uvajali '•'emijajoče proizvodne usmeritve in dopolnilne dejavnosti:
~ reja plemenskih telic na paši za družbeni sektor in večje proizvajalce mleka,
* reja ovac na manj kvalitetnih in opuščenih zemljiščih,
~ reja konj (SLO, pomanjkanje goriva, meso in izvoz)
- gozdarstvo,
- delo na domovih, ~ kmečki turizem.
Izvajanje planskih obveznosti tržne kooperacljske proizvodnje
Iz proizvodne usmeritve izhaja, da sta glavna tržna viška tega področja mleko in mlado pitano govedo. V zadnjih letih pa smo organizirali tudi tržno pridelovanje pšenice. Glede na naravne pogoje, ki vladajo na področju občine pa je vprašljivo nadaljnje širjenje pridelovanja pšenice za ustvarjanje tržnih viškov.
Odkup tržnih viškov v prvih 9 mesecih v primerjavi s planom leta 1982
M KZ »SORA« ŽIRI ZE ROVTE
tržni viski plan 30 9 82 realizacija indeks
30 9 82
MPG Mleko Pšenica M KZ Logatec tržni viški	56.250 kg 495.0001 5.000 kg plan 309.82	69.00 kg 500.0871 9.870 kg realizacija 309.82	122 101 197 indeks
govedo mleko pšenica	375 kom. 615.0001	324 kom. 585.8691 7.000 kg	86 95
SppssNN Splošna ugotovitev, ki jo lahko podamo je, da proizvodnja ne poteka tako, kot smo pričakovali. Vzrokov za to je več, navajamo le najpomembnejše:
- Pomanjkanje repromateriala in rezervnih delov. V zadnjem letu imamo velike probleme za oskrbo družbenih kmetov s krmili za pitance in krave molznice, mineralnimi mešanicami, mehanizacijo, rezervnimi deli, gradbenim materialom, gnojili. Zadrugi sta si prizadevali, da bi bila oskrba z repromaterialom nemotena, vendar je bilo zaradi nastalih razmer takšno oskrbo težko zagotoviti.
- Neurejeno razmerje med cenami repromateriala in tržnih viškov ter poslabšanje tega razmerja v primerjavi s prejšnjim letom. V svetu je priznano razmerje mladega pitanega goveda in koruze 8 : 1, pri nas pa je bilo to razmerje leta 1980 7,1 . 1 dne 30. 9. 1982 pa 3,9 : 1.
- Prav tako je z razmerjem med ceno MPG in ceno mineralnih gnojil. V letu 1980 je bilo razmerje 82 :1, sedaj pa je 7,1 :1, Podobno je z ostalim repromaterialom.
- Odkupne cene na pokrivajo proizvodnih stroškov, niti v ravninskih predelih Slovenije.
- Družbene stimulacije (premije) ne pokrivajo 30 - 50 % večjih stroškov proizvodnje v hribovskem in višinskem svetu, kjer se nahaja večji del naših kmetij.
- Povečanje transportnih stroškov zmanjšuje oddajenje mleka iz oddaljenih kmetij.
- Povečanje črnih zakolov mladega pitanega goveda in prodaja mesa na domu. Temu je kriva slaba preskrba občine z mesom in prenizka odkupna cena.
- Oddaja mleka direktno potrošnikom. Proizvodnja mleka je dejansko večja, kot jo navajajo podatki o oddaji tržnih viškov.
Le z rešitvijo teh in drugih problemov, ki niso direktno vezani s proizvodnjo, bo možno postaviti kmetijsko proizvodnjo na trdne temelje in od nje zahtevati boljše rezultate (več hrane).
Intervencijsko vlaganje v kmetijsko proizvodnjo
V letošnjem letu je bil v občini ustanovljen sklad za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane. Sredstva, s katerimi razpolaga, se zbirajo s prispevkom občanov od OD in naj bi bila namenjena prvenstveno za pospeševanje razvoja sodobne kmetijske proizvodnje, kajti le tako lahko pričakujemo trajne proizvodne rezultate. Na žalost pa služijo vse bolj za pokrivanje cenovnih neskladij. Ta sredstva so se v prejšnjih letih zbirala na osnovi SS, delila pa preko KZS
V preteklih letih smo delitev sredstev prilagodili našim potrebam in kot ugotavljamo, smo dosegli lepe rezultate Ta sredstva so se uporabila za regresiranje mineralnih gnojil, urejanje čredinskih pašnikov, gradnje hlevov, nakup semenskih žit zavarovanja živine, sofinanciranja pospeševalne službe.
V letošnjem letu je bil v okviru republike podpisan dogovor o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1982 in zatem izdan tudi odlok Po tem odloku naši rejci prejemajo premije za privez plemenskih telic, povečanje staleža krav, za privez telet za pitanje in regres za mineralna gnojila. Pogoj za uveljavljanje premij in regresa je udeležba občinskega sklada. Ta občinski sklad pa je že imel za letošnjo leto izdelan program ukrepov in razdelitev sredstev tako, kot je bilo za naše razmere najbolj primerno. S sprejetjem omenjenega odloka pa smo morali spremeniti plan in opustiti nekatere ukrepe, ki so bili za nas primerni in so v proizvodnji dajali dobre rezultate.
Kreditiranje proizvodnje In naložb
Kreditna politika je zelo pomemben dejavnik v proizvodnji hrane in razvoju sodobne kmetijske tehnologije. Preko hranilno kreditnih služb katerih soustanovitelj je poleg kmetijskih zadrug, tudi GG Ljubljana TOK Logatec, se izvaja kreditiranje tekoče kmetijske proizvodnje (reskontni krediti za krmila, gnojila - KZ »Sora- Ziri) in naložbena vlaganja v kmetijsko proizvodnjo: gradnja hlevov, silosov in nakup me
hanizacije. Z združitvijo sredstev članov soustanoviteljev smo dosegli večjo finančno zmogljivost s katero lahko zagotavljamo nemoteno izvajanje kreditne politike. Tudi zagotavljanje sredstev za soudeležbo banke v naložbenih kreditih do sedaj ni bilo vprašljivo. Krediti so bili pravočasno odobreni, medtem ko v drugih občinah razmere niso takšne. Sredstva za nadomestilo dela obresti so bila do sedaj zagotovljena. S tako politiko moramo nadaljevati.
V primerjavi z drugimi kmetijskimi organizacijami je MKGZ »Sora« Žiri rešila vprašanje kreditiranja stanovanjske izgradnje, vendar so pogoji kreditiranja bistveno drugačni od pogojev kreditiranja v organizacijah združenega dela.
Razvoj kmečkega turizma
V razvojni usmeritvi našega področja smo omenili, daje kmečki turizem ena od možnih oblik dopolnilnih dejavnosti, s katerimi povečamo dohodek na kmetiji. Kmetijstvo kot osnovna dejavnost in kmečki turizem se morata dopolnjevati, zato je za razvoj te dejavnosti pogoj urejena kmetija, na kateri ni delovna sila polno zaposlena z osnovno dejavnostjo, poleg tega pa morajo biti izpolnjeni tudi drugi pogoji: primernost terena, urejene prometne zveze, organizirano turistično posredovanje in turistična signalizacija.
Pomen kmečkega turizma je velik in presega okvire kmetijstva; ohranjanje poseljenosti prostora, kar je pomembno za organiziranje SLO, ohranjanje kmečke arhitekture in izboljšanje turistične ponudbe. Prav zato bi moral biti deležen večje družbene podpore
Zaradi nerešenih določenih sistemskih vprašanj kmečki turizem ne napreduje tako, kot bi mogel:
- Zaostajanje pri razvoju hribovskega kmetijstva se negativno odraža tudi na razvoj kmečkega turizma.
- Kljub več desetletni tradiciji kmečkega turizma v Sloveniji še vedno ni rešena statusna opredelitev te dejavnosti, kar omogoča številna tudi subjektivna opredeljevanja.
- Nimamo izdelanega akta o turistični dejavnosti, ki bi celovito opredelil posamezne veje te dejavnosti, njihov položaj, medsebojne odnose, obveznosti.
- Neurejeno financiranje te dejavnosti.
- V letu 1981 je M KZ »Sora« Žiri oddala banki zahtevek za kreditiranje te dejavnosti, toda prošnja je bila rešena negativno.
- Neurejena ponudba zmogljivosti kmečkega turizma v okviru turistične dejavnosti.
Socialna varnost kmečkega prebivalstva
Socialna varnost kmečkega prebivalstva je tesno povezana s pogoji pridelovanja hrane. Dokler se bo kmet nahajal v slabem gospodarskem položaju, do takrat bo slaba tudi njegova socialna varnost Potrebno bi bilo:
- izboljšati invalidsko-pokojninsko zavarovanje. Problematika je sicer sistemsko rešena, toda žal za to ni ekonomske podlage,
- približati zdravstvene storitve kmečkemu prebivalstvu,
- izboljšati skrb za ostarele kmete, predvsem na oddaljenih hribovskih kmetijah.
Povezovanje kmetijske proizvodnje
Kmetijsko gozdarska zadruga »SORA« Žiri in Kmetijska zadruga Logatec sta se v letu 1980 in 1982 vključili v SOZD Mercator. Skupnih interesov je bilo več. Najpomembnejši so:
- Možnost hitrejšega razvoja kmetijstva in večje proizvodnje hrane na podlagi boljše izrabe obstoječih zemljišč in z usposabljanjem še neizkoriščenih zemljišč;
- Dolgoročno zagotovljen plasma kmetijskih pridelkov na domačem in tujem trgu;
- Dolgoročno znani pogoji za dogovorjeni obseg kmetijske proizvodnje, kar je zlasti pomembno za postopno rast proizvodnje pri kmetih kooperantih;
- Možnost razvoja dopolnilnih dejavnosti;
- Možnost udeležbe v skupnem deviznem prihodku, združevanja in smotrna poraba deviznih sredstev;
- Večja možnost razvoja kmečkega turizma
Predvsem pa sta si zadrugi hoteli zagotoviti zanesljivo oskrbo z repromaterialom (umetna gnojila, zaščitna sredstva, krmila semena rezervni deli za kmetijsko mehanizacijo) in močnejši položaj na nabavnem in prodajnem področju, kjer bi enotno nastopali.
Kmetijska zadruga Logatec pa je z vključitvijo v SOZD Mercator želela rešiti nadaljnji razvoj živinorejske proizvodnje na farni v Logatcu.
Eno leto po vključitvi Kmetijske zadruge Logatec in dve leti po vključitvi KGZ »SORA« Žiri v SOZD Mercator ugotavljamo, da se določeni interesi oziroma usme-ritve«ui esničujejo. Klavno govedo iz področja obeh zadrug se usmerja v Tovarno mesnin izdelkov, ki je v sklopu SOZD-a Mercator. Z intervencijskimi sredstvi, ki se zbirajo na nivoju SOZD-a Mercator, se rešuje cenovna problematika živinorejske proizvodnje. Oskrba z repromaterialom se usmerja preko ustreznih služb SOZD-a Mercator
Dogovarjanja in sporazumevanja o nadaljnjem razvoju logaške"farme trajajo sicer res dolgo, vendar bo do konca leta to vprašanje rešeno in bomo podpisali ustrezni sporazum.
Gospodarjenje s kmetijskim prostorom
Hitrejša rast kmetijske proizvodnje v občini je v prihodnje odvisna od boljše obdelave vseh razpoložljivih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo.
Leta 1982 je bil sprejet akcijski program za pospešitev kmetijske proizvodnje V sodelovanju s KS so bili evidentirani vsi tisti lastniki kmetijskih zemljišč, ki ne obdelujejo oz slabo obdelujejo zemljišča. S temi lastniki smo se pogovarjali, vendar je bila splošna ugotovitev, da je vzrok slabi obdelavi zemlje ostarelost kmečkega prebivalstva ali nezainteresiranost mladih lastnikov za prevzem kmetije. KZS je v vseh primerih ukrepala. Dve kmetiji je prevzela v zakup, na 18 ha je bila v sodelovanju s KZ Logatec, oddelkom za LO SO Logatec, s skladom za pospeševanje kmetijstva ter kmeti Organizirana skupna paša ovac. Z združevanjem dela in sredstev smo usposobili tudi zemljišča v Kališah.
Interesentov za zagotovitev socialne varnosti na podlagi zakona o preživninskem varstvu kmetov v občini do sedaj ni bilo. To kaže trdno navezanost kmetov na zemljo, da do konca vztrajajo na njej. Vprašanje pa je, kako zagotoviti sredstva če se le kdo odloči za preživninsko varstvo. V naših razmerah je eno temeljnih vpra-
šanj, kako zmanjšati razdrobljenost zemljišč, saj je znano, da je 95 % vseh zemlji^ v zasebni lastnini; da je povprečna velikost kmetijskih zemljišč kmečkega gospodarstva 3,6 ha in da imamo opravka z veliko razdrobljenostjo zemljišč
Sestanek, ki smo ga sklicali v Hotedršici s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, SO Logatec, KZ Logatec in predvidenimi komasacijskimi udeleženci, pomeni začetek aktivnosti tudi na tem področju. Na sestanku smo kmete informira'1 o postopku zložbe zemljišč.
Izboljšanje kvalitete obdelovalnih zemljišč je bilo doseženo z vlaganji sredstev iz naslova odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali 9oZ' da.
V letu 1981 je KZS prejela 32 odločb o spremembi namembnosti kmetijski'! zemljišč, kar pomeni, da se je v enem letu zmanjšal obseg kmetijskih zemljišč za 2,67 ha na račun gradenj.
Da bi zavrli nesmotrno pozidavanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč, (v SRS se je v obdobju 1961 do 1980 zmanjšal obseg njiv in vrtov za 41.000 ha), je kmetijska zakonodaja prepovedala vsakrššnšno spremembo namembnosti do sprejetja družbenih planov. Na podlagi enotnih kriterijev za ugotavljanje obsega in kvalitete zemljišč bo potrebno tudi v občini Logatec ponovno preveriti že izdelane družbene plane in jih uksladiti z prej omenjenimi kriteriji.
Nadaljnje usmeritve in naloge:
Nadaljevati z akcijskimi programi za pospeševanje kmetijske proizvodnje; Izvajanje kmetijsko prostorskih planov; Posvečati posebno pozornost prometu s kmetijskimi zemljišči; Smotrnejša raba zemljišč kmetijsko-zemljiškega sklada. Na koncu poglejmo, kakšne so možnosti razvoja kmetijstva v naslednjih letih in katere ukrepe je treba storiti, da bi dosegli 2-3 % rast kmetijske proizvodnje:
- Povečanje hektarskih pridelkov na njivah in travnikih. Na področju občine p po zadnjih podatkih 3937 ha kmetijskih površin. Poraba mineralnih gnojil v zadnj"1 dveh letih je od 140 - 160 kg/ha. Če upoštevamo, da bi vsa mineralna gnojila up°_ rabili samo na njivah in boljših travnikih, bi bila poraba od 260-280 kg/ha kar pa F še vedno daleč premalo, da bi lahko pridelali visoke hektarske donose. Strokovnjak priporočajo danes gnojenje od 800-1000 kg/ha, odvisno od vsebine aktivnih sno» v gnojilu. Treba je pripomniti, da nekatere usmerjene kmetije dosegajo lepe ^ R\ ske donose, prav tako pa imajo močne obremenitve NGVŽ (normalne goveje krm6' na ha.
- Povečanja staleža govedi, prirast pitancev in povečanje mlečnosti krav. Po zadnjem popisu je v občini Logatec 3.215 glav goveje živine in od tega 1 ••j,1
glav pitancev in 1.204 kra. Če upoštevamo, da ob današnji reji in tehnologiji krmlJ* rtja dosegamo povprečni dnevni prirast pitancev 0,65 kg na krmni dan, da se 5 krav letno izloči in da prodamo letno eno tretjino volov, je letni višek klavnega 8°" veda 509.000 kg. Če hočemo povečati priredjo govedi za 3 %, potem moramo & seči, da bo povprečni prirast pitancev na krmni dan za 2,3 dkg večji, kar pa je mozn ■
- Z nadaljnjim širjenjem gradnje silosov, pridelovanja koruzne silaže in siliranj,.
trav je možno pridobiti večje količine kvalitetne osnovne krme, kar pa je pogoj
tudi
ti MI   j«   II IVLI IV*   f*' lUUUIll   ¥ WJV   »vniVII l«J   IMUIIIVU IV*   Utfl IU'IIVy   1*1 l I IV,   IXUI j v O     " ■
za povečanje staleža govedi. Kjer so pa pogoji za pašno-košni sistem izkoriščeni travne ruše, pa je treba ta način tudi vpeljati. j Proizvodnja mleka je pri nas še precej odvisna od porabe kupljenih močnih krm in je kot barometer, ki kaže kakšno je cenovno razmerje med mlekom in močnih krmili. S porastom cene krmil tudi hitro pada proizvodnja mleka S prej omenjen^ ukrepi je treba vpliv močnih krmil na proizvodnjo mleka čimbolj zmanjšati. Povpr\ na mlečnost krav, ki so vključene v rodovniško službo je bila v letu 1980 3.267 V^ bi dosegli takšno mlečnost pri vseh kravah, bi bila letna proizvodnja 3.528.000 l.p° kmetijski organizaciji ga letno prevzameta 1.500.0001. Obe kmetijski organizaciji S letno prevzameta 1.500.0001. Ukrepi za povečanje proizvodnje mleka morajo ue' . kovati v dveh smereh. Prvič; povečanje mlečnosti krav, ki niso v rodovniški sluz in niso vključene v tržno proizvodnjo mleka in drugič: povečaj povprečnost mia nosti vseh krav.
Boljša tehnologija krmljenja . j
Smo na stopnji, ko živinorejska proizvodnja in gospodarnost te proizvodni6^ odvisna samo od količine in kvalitete krme, ki jo pokladamo, ampak je tret"3 krmo smotrno uporabljati, da dosežemo boljše rezultate. Tu ima pospeševalna sH" ba še precej nalog. _
V tem zadnjem poglavju smo poskušali prikazati količinsko živinorejsko Pr° j #« vodnjo in možnost njenega povečanja. Vsekakor pa ukrepi, ki smo jih nanizali sK | gradivo, ne bodo uspešni, če ne bomo ekonomsko zainteresirali kmete in os'8
lastnike kmetijskih zemljišč za boljšo in kvalitetnejšo obdelavo.
vi":
Gradivo priP1* «
Miran Naglic, dipl Janez Fric1 Zvonka Nagode,
«1
f0