izhaja vsako sredo in soboto.	Uredništvo in Upravništvo: Via Carducci št. 10, II. nad.
Naročnine:
italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10,-— Pol leta Lir 5.- — Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir L-
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
Londonski sestanek.
Z velikim šumom je naznanjalo prošli teden časopisje sestanek političnih veljakov v Londonu. Že dolgo časa poprej se je govorilo o angleškem pritisku, da se bi spravilo na-daljne razgovore o še nerešenih vprašanjih v London. Konečno se jim je vendar posrečilo podreti s svojo zahtevo. Clemenceau, finančni strokovnjak Loucheur, Scialoja in drugi so se sestali dne 12 t. m. v Londonu, kjer so obravnavali važna gospodarska in politična vprašanja, kakor se glasi uradno poročilo. Dne 13. t. m. so bili ti pogovori zaključeni in plašč neprodrljivosti se je razprostrl nad tem sestankom, kojega sadov ni-mogoče še videti.
Pravijo pa, da so bodo razgovori nadaljevali in tako je upati, da pride še marsikaj na dan, dasi trdijo žio-budrasti časopisi, da so se sukali pogovori pred vsem glede načina, kako se bi mogel zboljšati denarni kurz evropejskih zaveznikov.
Politični pogovori so zadevali tudi jadransko vprašanje, kar potrjuje vže dejstvo, da je Scialoia še pred zaključkom konference sedel v vlak in jo odpihal najprej v Pariz, od tam pa v Rim, da poroča vladi, kako rešitev ste pripravljeni Anglija in Francija zagovarjati napram Ameriki. Torej zopet nova pogajanja.
Sicer pa so rodili ti pogovori zopet nova vprašanja, kakor povzdigo propadajoče obrti, oskrbovanje Avstrije z živili, toda opravičeno se domneva, da do kakih zaključkov ni prišlo v nobenem vprašanju, ampak v obče se je začrtalo le osnovnice nadaljnega delovanja.
Med še nerešenimi vprašanji dela Angležem največ preglavic rusko in turško vprašanje, koje bi sila radi rešili tako, da se bi skladalo z njihovo politiko.
Značilno pa je, da se je vseh teh posvetovanj vdeležil tudi amerikan-ski zastopnik v osebi amerikanskega poslanika Dawiesa, kar si tolmačijo nekateri z dejstvom, da so se sprijaznili zavezniki z mislijo, da je treba sprejeti tudi amerikanske pridržke k mirovni pogodbi, da se ohrani danes toli zaželjeno prijateljstvo z A-meriko.
Tako se kuha vedno naprej, čudno je le to, do postajajo ti pogovori od dne do dne zaupnejši in da se širšo javnost popolnoma prezira v kričečem nasprotju z Wilsonovim načelom, da se morajo voditi razprave med državami javno.
Očividno tolmači Wilsonova načela vsak po svoje. Le čudno je človekujpri srcu, ako pomisli, s kako svečanostjo je obljubljal Wilson odpravo tajne diplomacije, a se je moral še predno je otvorila pariška konferenca svoje delovanje, pokoriti volji zaveznikov. Danes pa vidimo delovanje tajne diplomacije zopet v veliki časti, vsled cesar se nas pola-šča skrb, da se kujejo v teh posveto-vanjih načrti, ki niso v soglasju z Anjami narodov, kajti kdo nam mora jamčiti, da je peščica v Londonu zbranih diplomatov sposobna nalogi, kojo si je sama nadela. Tudi je danes položaj v Evropi in Ame-riki popolnoma drugačen kakor pred 3timi meseci in je popolnoma neugoden za kaka narekovanja ali žu-ganja premaganim državam
Bismarck je narekoval mirovne pogoje Francozom na bojnem polju Današnja mirovna konferenca pa je pustila preteči 13 mesecev po zadnjem strelu na bojnem polju in ni še danes na jasnem, kako obliko naj bi dala rešitvam gotovih vprašanj. U-mevno je, da prihajajo baš proti koncu največje težave na površje, kajti v prvem hipu je vsak hitro pobasal vsaj toliko, kolikor je mogel odnesti pod različnimi «legitim-nimi naslovi».
Na dnu kotla, v kojem kuha mi-rovna konferenca so, kakor je na-
ravno, ostala vprašanja, na kojih i-majo zavezniki svoj skupen interes.
Žalibog spada med ta vprašanja tudi jadransko in ni Italija kakor tudi ne Jugoslavija kriva na dolgotrajnih in brezplodnih pogajanjih, marveč leži odgovornost na kapitalistični Angliji, Franciji in Ameriki, ki se ne more sprijazniti z misijo, da se bi odpovedala vsakemu vmešavanju v jadranske zadeve in jih prepustila onim, ki so neposredno prizadeti.
V ravno istem položaju se nahaja
Nemški socijalist Kautsky je storil res Veliko vslugo človeštvu, ker je obelodanil skrivnosti pisarne nemškega cesarja Vilhelma, kojega so hoteli nekateri še koncem vojne slikati kot nedolžnega na celi vojni.
Zanimivo je zopet citati nadaljna razkritja, ki pričajo o zločinskem značaju nemškega cesarja. Med tem ko se je trudil državni kancler Bethmann-Hollweg, da bi prepričal cesarja o slabem vtisu, ki bi jo je povzročilo predčasno prekinjenje pomorskih Vaj in odpoklicanje iste V njena pomorska pristanišča, piše cesar pod tozadevno poročilo:
„Neverjetno domnevanje! Nezaslišano! Niti na misel mi ni prišlo! Saj je vest o mobilizaciji v Belgradu, ki zamore prevzročiti mobilizacijo Rusije in za tem mobilizacijo v Avstriji.
V tem slučaju pa moram imeti na razpolago Vse svoje moči na suhem in na Vodi, v Baltiškem pa ni niti ene ladije. Nimam navade narekovati sličnih povelj na podlagi Wolffovih brzojavov, marveč na podlagi splošnega „položaja in tega kancler še sedaj ni razumil“.
Pri drugi točki Bethmannovega brzbjava, ki govori o nepripravljenosti Anglije, o-paža cesar: „Ni jej treba ; saj je že itak pripravljena na vojno, kakor je dokazal pregled in je tudi mobilizirana“.
Lichnowsky, nemški poslanik V Londonu, opisuje v svojem poročilu z dne 16. julija nemškemu državnemu kanclerju položaj. Njegovo stališče je znano, ker je spisal tudi med vojno brošuro, radi koje je bil vržen iz pruske gosposke zbornice, ko je bila brošura objavljena brez njegove vednosti.
Ta diplomat je pisal dne 16. julija 1914, da umeje Berchtoldovo stališče popolnoma, kajti isti hoče izkoristiti „u-godno priložnost“ za vojaški konflikt s Srbijo V svrho, da ojači svoje stališče, ki je je močno omajal bukareški mir.
Vodilne avstrijske osebe so že delj časa silile na to, da bi povzdignile ugled Avstrije s kako vojno. Lichnowsky je omenil, da bi bil že prej porabil priložnost, da bi rešil slovansko vprašanje v smislu habsburških načrtov. A za tako politiko je bilo treba jasnega programa, kakoršnega Dunaj po njegovem mnenju ni imel. Lichowsky je videl rešitev V trializmu, V kojega bi bila vključena tudi Srbija. Toda ni verjel, da bi bile na Dunaju osebe, ki bi bile kos tej težkoči, ker se bi po njegovem mnenju energično zoperstavljala Anglija vključitvi Hrvatske z Reko.
O vtisu, ki ga je dobil Lichnowsky v pogovoru z angleškim vnanjim ministrom Grey-em, poroča Lichnowsky na sledeči način :
«Angleška vlada želi živeti kakor poprej v prijateljskih odnošajih z nami in hoče obržati svoje reservirano stališče, dokler se bi omejeval spor na Avstrijo in Rusijo. Ako pa se bi mi zapleli v vojno s Francijo, postane položaj takoj drugačen in pod gotovimi okoliščinami se bi hitro odločila tudi angleška vlada. V tem položaju ne bi mogla namreč stati Anglija dolgo časa ob strani, ugibaje, kaj ima storiti. Ako izbruhne vojna, nastopi največja katastrofa, ki jo je doživel svet. Sicer pa mu je bil daleč Vsak namen, da bi hotel žugati“.
A v Berlinu se je hotelo pustiti prosto roko Dunaju. Ni bilo niti znano, kake zahteve namerava staviti Avstrija v Belgradu, a kmalu potem se zopet trdi, da se je poznalo nekatere zahteve, ki se jih pa
tudi turško in rusko «vprašanje». Vrhunec nesramnosti je nazivljati razvoj dogodkov v Rusiji in Turčiji kot «vprašanje» ali «ppoblem» mirovne konference. Naravna rešitev je pač ta, da pridejo ti narodi zopet sami na pravo pot, za kar rabijo popolno svobodo v vsakem oziru in bi morali ogorčeno zavrniti vsak poskus od angleške, francoske ali a-merikanske strani, da se bi delilo rusko ali turško državo v interesna okrožja. Upajmo da se taki naklepi izjalovijo na londonskih sestankih.
smatralo za nesprejemljive. Kedar je došlo dne 22. julija besedilo avstrijskega ultimatuma, je bil še čas zabraniti izročitev istega, toda že dan poprej so dobili nemški poslaniki v Londonu, Parizu in Petrogradu navodilo, da morajo podpirati avstrijsko akcijo. Še le potem, ko je poskušala Anglija posredovati, je bila odposlana iz nemškega cesarskega dvora nota, v koji se je nasvetovalo, da ne bi bilo zavrniti „a limine“ srbskega odgovora, ki bi moral služiti kot podlaga za nadaljne razgovore. Tudi po Vojni napovedi, ki je sledila dne 28. julija opoludne, je došla na Dunaj odločna nota, s kojo se je zahtevalo, naj se Avstrija zadovolji z zasedbo Belgrada, a na to je odgovorila avstrijska vlada po Večkratnem pospeševanju le v izogibnem smislu.
Nadaljni razgovori z Italijo niso dovedli do nikakega vspeha, ker se je takratni vnanji minister Italije Di San Giu-liano branil odločno zapustiti nevtralno stališče.
Ravno tako ni bilo mogoče spraviti V Vojno grškega kralja Konstantina, ker se je bal isti povečanja Bulgarije.
Dne L avgusta je premišljal nemški generalni štab, kako se bi imel izvršiti pohod nemške vojske preho Belgije v sporazumu z Belgijo. Lichnowsky je imel nalog potipati v tem pogledu angleškega vnanjega ministra Grey in je poročal o tem vtisu dobesedno tako-le:
„Na moje vprašanje, je-li bi nam mogel zagotoviti Grey V imenu angleške vlade nevtralnost v slučaju, da ne bi kršili nevtralnosti Belgije, mi je isti odgovoril, da tega ne more storiti (Cesar piše ob robu: „sleparski lump torej“), ker bi to napravilo čuden vtis na angleško javno mnenje. Ako pa bi mi kršili nevtralnost Belgije, bi povzročilo to preobrat v angleškem javnem mnenju in onemogočilo angleški vladi obdržati trajno nevtralnost. (Cesar: „Basni, dosedaj angleška vlada se sploh ni zadržala nevtralno“). Za sedaj ni najmanjšega na-gnenja nastopiti proti nam sovražno (Cesar : Lažnik, isto je rekel pred štirimi dnevi grofu Lichnowskiju). Temu se hoče Anglija vsekakor izogniti. Sicer pa bi bilo baš radi tega težko začrtati si pot, po kateri bi mogli hoditi, da bi preprečili njeno intervencijo. Grey je bil namreč mnenja, da bi bilo V slučaju vojne z Rusijo nemogoče, da se ne bi spopadli Nemčija in Francija. (Tu omenja nemški cesar, potem ko se je skliceval na dve prejšni obvestili: „Ta človek je nore in idijot, saj so pričeli Vojno Francozi s svojimi zrakoplovci, ki lučajo bombe“). Prašal sem ga, je-li bi mi mogel zagotoviti sporazum s Francijo, ker ne nameravamo ne napasti ne osvojiti si francoskih ozemelj. (Cesar: „Laži“) in bi mogli potemtakem potom sporazuma s Francijo zajamčiti si tudi nevtralnost Anglije. Minister mi je rekel na to, da se bode informiral, a da se zaveda težkoče, zadržati vojaštvo od obeh strani. Splošen vtis pa je, — piše Lichnowsky — da se bi tukaj rado ostalo izven vsake vojne, le odgovor glede spoštovanja nevtralnosti Belgije je napravii tukaj skrajno mučen vtis“. Cesar Wilhelm pa dostavlja konečno temu poročilu: „Moj vtis je, da je gospod Grey lažnjiv pes, ki se plaši pred lastno nizkoto in zgrešeno politiko. Noče nastopiti proti nam očitno, ampak hoče, da ga k temu prisilimo“.
Nemško časopisje je radi teh objav iz sebe. Veličanstvo je postavljeno v nago luč. Izraze, ki jih je rabil cesar, doka-
zujejo njegovo nizko robatost, ki se more primerjati le berlinski ljudski govorici. Po Vseh spisih mrgole izrazi, kakor: „Idijot, goljuf, slepar, pes, svinja, prašeč, tepec, Blech, Quatsch. Celo njegovi lastni pristaši so vmolknili v očigled taki robatosti in surovosti. Nemško časopisje povdarja dalje popolno nezmožnost takratnih vojaških in političnih vodilnih krogov.
Celo Moltke, ki je bil načelnik nemškega generalnega štaba, piše v nekem pismu, da je vporabiti proti Angliji vsako sredstvo, ako stopi v vojno. Potom turške zveze je treba zanetiti upor v-sega mohamedanskega svetil proti Angliji. O Ameriki je mislil, da se zgraža nad nemškimi sovražniki in je celo upal, da se pregovori Ameriko, da nastopi s pomorsko akcijo proti Angliji. V plačilo se jim da Kanado...!
Takih misli so bili ti mogotci, ki so spravil: sebe in ves svet v največjo nesrečo.
Dogodki t rimskih zbornici.
Prestolnemu govoru je sledila v italijanski zbornici dolgotrajna diskusija, v kojo je posegla vsaka stranka, kajti na prestolni govor je bilo odgovoriti, kako politično smer zavzame večina nove zbornice.
Govorniki so se vsled tega trudili, da bi vpletli v odgovor to in ono glavno točko svojega strankarskega programa.
Med tem so tekle vladi jako važne ure. Slišalo se je namreč nebroj obtožb in dosti zaslužene in nezaslužene kritike.
Glavno pozornost so želi seveda socijalisti in klerikalci. Toda socijalisti so se pokazali v obnašanju jako zmerne, čeravno je padla marsikaka huda grožnja buržoazijskemu bloku.
Središče vse debate je seveda tvorilo Vprašanje smeri italijanske politike bodisi v notranjosti, bodisi na zunaj.
Posl. Alessio je pobral vladni program, ki bi bil ta, da se bi zjedinile vse stranke v skupno delovanje povdarjaje, da je vsak posameznik zainteresiran na družabnem napredku, ki se le ovira s tem, da vleče vsaka stranka na svojo stran. Dokazoval je, da je italijanska buržoazija dostopna za najširšo demokratično preobrazbo in je istodobno priznaval zasluge, ki si jih je stekel socijalizem za proletarske sloje. Opozorjal pa je na nevarnost revolucij, ki zamorejo razrušiti življenja zmožno državo. Priklonil se je tudi klerikalcem in obljubil pobijanje nemoralnosti V gledališčih in kinematografih.
Za njim je povzel besedo ministerski predsednik Nitti in seveda podkrepil besede svojega prednika z materijalističnim opisom nevarnosti, kojim gre nasproti Italija, ako se bi nadaljevalo z dosedanjo zlorabo svobode in preziranjem kočljivega stališča, V kojega je zašla Italija Vsled groznih V Vojni doprinešenih žrtev.
Na to se je pričel precej živahen razgovor glede popravkov, ki bi bili vplesti v odgovor prestolnemu govoru.
Pri tem je prišlo do raznih predlogov, izmed kojih zasluži posebne opombe predlog Reine radi zmešnjave, ki jo je povzročil V zbornici. Reina, avtonomni socijalist, je predlagal, da se bi vpletlo v odgovor zahtevo, da se izroči neobdelana zemljišča ubožnejšim slojem in onemogoči špekulacije latifundistov, kakor tudi, da se postavi tovarne in obrtna podjetja pod nadzorstvo delavcev ter da se vkrene vse potrebne predpriprave, da se veliki industrijelni obrati podržavijo. To je bil torej velesocijalističnn predlog, ki bi ga klerikalci kot zastopniki konservativnega principa ne mogli meni nič, tebi nič, sprejeti: A vendar v veliko začudo vseh neklerikalnih strank se Vidi vstati klerikalnega poslanca Maurija in izjaviti, da bode glasoval za vključenje Reinovega predloga.
Kakor pa so bili pred polomom Avstrije naši duhovniki revolucijonarni, tako se štuli tudi italijanska klerikalna stranka za revolucijonarno, ker meni, da ima socijalizem v rokah mase in noče izgledati, da je manj revolucijonarna od so-cijalistov samih. Z njihovo pomočjo je torej prodrl Reinov predlog.
Toda takoj za tem je prišel še predlog Piccolija za uveljavljenje znanstvenih in svobodomiselnih načel v otroških vrtcih in elementarnih šolah. Tudi tedaj so klerikalci V svojem hrepenjenju, da bi ne zaostali za socijalisti in pridobili ljudske mase brezglavno glasovali za naravnost framasonski predlog.
Njih vodja posl. Meda je nekoliko prepozno spoznal globoko zmoto, kajti svobodomiselno vrejena šola se ne more strinjati s prostovoljeno obliko pouka, ki dopušča klerikalcem široko polje delovanja. Radi tega je silil na to, da se bi obnovilo glasovanje, češ, da je bilo prvotno glasovanje krivo razumljeno.
Doseglo se je res, da je bil predlog ponovno formuliran in dan na glasovanje.
In tedaj je doživel italijanski nadut klerikalizem velikanski poraz, kajti spoznavši zahrbnost klerikalne stranke se je združilo vse kakor en mož proti klerikalnemu bloku, ki ni dobil niti enega glasu izven svoje stranke, še celo Gio-littianci so glasovali proti njim.
Tako se je maščevalo njihovo nepre-udarjeno poželjenje po nadvladi, ki ka-rakterizuje povsod klerikalne struje.
Klerikalci, ki so se pred par dnevi smatrali za odločujoč faktor v italijanski zbornici, so postali mahoma manjšina po svoji lastni krivdi. Socijalisti so jim dovolj jasno povedali, da jih ne marajo v svojem spremstvu in da naj si iščejo druge tovarišije.
*
Ni nam treba omenjati, da je bil tudi na Goriškem položaj sličen onemu, V rimski zbornici, ako pomislimo, da-tudi pri nas bi klerus silno rad cep tal za in preko bolševikov, pa se žalibog ne dä spraviti V soglasje klerikalna in socijalistična politika, kajti eno ni drugo.
• Nemška Avstrija v razsulu.
Dunajska beda vpliva strahovito pa ostale pokrajine Nemške Avstrije. Že dolgo časa sem se čuje glasove, da se namerava odcepiti Tirolska in Predarlsko. Zadnje dni pa prihajajo vže verodostojne vesti, ki govore o odpadu teh dveh pokrajin kakor o gotovi stvari. Dunajsko javno mnenje je vsled tega jako potno, ker se je upalo do zadnjega, da se posreči Rennerju doseči v Parizu potrebna sredstva za olajšavo bede.
Vendar presoja časopis to vest precej hladnokrvno in pripisujejo še vedno največjo važnost Rennerjevemu potovanju v Pariz in London.
Med tem pa, ko kroži vest, da se je proglasila Tirolska za neodvisno, poroča druga agencija, da je nacijonalna liberalna stranka na Solnograškem pooblastila svoje zastopnike v deželnem zboru, da stopijo V dogovore z Bavarsko v svrho pristopa Solnograške k bavarski državi.
Vesti iz Linča se pa glasč, da je sklenila gorenjeavstrijska liberalna stranka združenje avstrijskih Nemcev z Nemčijo.
Neznanska beda, ki je zavladala preko Nemške Avstrije, je vzbudila zavest o-nemoglosti med avstrijskimi Nemci, ki iščejo svoje rešitve v tem, da se znebijo odvisnosti od Dunaja, ki je danes Nemški Avstriji v največjo nadlego.
Češke šole v Nemški Avstriji.
(„Lavoratore“) Praški časopis „Prawo lidy“ prinaša vest, da se otvorijo na Dunaju kakor tudi V raznih drugih vkrajih češke šole. Avstrijski socijalisti kažejo spravljivo tendenco v narodnostnem v-prašanju, kar pospeši spravo z Renner-jem.
Med Čehoslovaško in Poljsko.
Ministerski predsednik Tušar je pojasnil narodni skupščini na dve nujni v-prašanji glede umora češkega učitelja v Komoreku, okraj Tešin, da je vlada takoj odposlala protest na ententno misijo in na mirovno konferenco v Parizu. Vlada je odredila nadalje preiskavo nad tem zločinom in predloži brez odloga izide tega preiskovanja varšavski vladi kakor tudi velevlastim sporazuma.
Med Poljsko in Čehoslovaško so zadnji čas razmere jako napete.. Enako napeti so tudi odnošaji med Čehoslovaško in Mažarsko, konstatuje se pa istodobno zbližanje med Nemško Avstrijo in Čehoslovaško.	„
Nekateri listi poročajo, da stori Ceho-slovaška vse možne korake, da pomaga Nemški Avstriji iz bede pod pogojem, da bode ententa podpirala Čehoslovaško. Te dni se pričakuje v Pragi Rennerja, da se dovrše trgovinski in gospodarski dogovori. Zanikuje se odločno vest, da bi imelo to potovanje političen znača).
Značaj nemškega cesarja
«GORIŠKI SLOVENEC»
Mažarsko razočaranje.
Mrzla zavrnitev od strani vrhovnega sveta mažarske zahteve, da bi izpustila Rumunija gotove Mažarone, ki se nahajajo v ozemlju zasedenem po Rumuniji in so imenovani članom mažarske mirovne delegacije, je Vničila nade in iluzije, ki so se porodile v Budimpešti vsled navidezne naklonjenosti nekaterih zastopnikov entente. Sedaj je celo naznanjen prihod nove Vojaške medzavez-niške komisije, v koji so zastopani, tudi mali narodi, kakor: Jugoslavija, Čeho-slovaška in Grčija, da ugotove škode, ki so jih prizadjale Mažarski rumunske in jugoslovanske zasedbene čete. Toda mažarske iluzije niso še popolnoma zamrle. Nacijonalistično časopisje, h kojemu spada Vse budimpeštanske, soglaša v trditvi, da je treba mirovne pogoje, ki se sedaj sestavljajo previdno razmotrivati. Med tem postaja tudi narodna Vojska vsak dan večja. Ministerski svet je Vže imenoval mirovno delegacijo, kojo vodi znani reakcijonarc Appony.
Te dni je bil v Budimpešti zaključen tudi dolgotrajen proces proti „Leninovim sinovom", neki vrsti posebno fanatičnih bolševikov, ki so ustrahovali v dobi Bela Kirnove vlade trhlo meščanstvo. Štirinajst od njih je bilo obsojenih na smrt.
Mirovno pogodbo podpiše Mažarska kmalu po božičnih praznikih v Neujleyu. Čudno je, da se zavzemajo v zadnjem času nevtralne države za mažarsko o-sodo, ki res ni vredna velikega pomilovanja. Pred nekimi dnevi so se namreč oglasili pri ministerskem presedniku Hus-zerju zastopniki Danske, Španjske, Norveške in Švedske obljubivši vsak v imenu svoje vlade katerokoli pomoč v svrho hitro obnovitve Mažarske.
Nacijonalizem in inter-nacijonalizem.
Jako komodno je uganjati nacijonalizem v udobni sobici, kavarni ali postranski sobici v gostilni, ali drugače izgleda nacijonalizem v praksi. O tem vam vedo povedati pred vsem veliki „trgovci, ki so prisiljeni iskati si svojega blaga izven mej svojega naroda.
Kljubu temu, da je vsaka država ta-korekoč zagrajena z žico, ne poznamo aržave, ki bi imela v sebi toliko moči, da ne bi potrebovala nobenega vnanjega dotoka v blagu in denarju.
Vsi imamo še v spominu žalosten konec osrednjih držav, ki so si domišljale, da je mogoče nadaljevati življenje, če-, tudi so odrezane od celega sveta. Ta nesrečna ideja je bila kriva strašnega poloma, ker je izzvala v ljudeh prepričanje, da bode trpljenje vsak dan večje, ako ne odjenja železni obroč, ki jih je obdajal skozi dobrih štirih let.
Nič ne pogrešimo, ako vzdržujemo trditev, da si nacijonalizem postavlja sam ob sebi ta umetni obroč in s tem nehote zapira pot blagostanju in potrebnemu sporazumu narodov. Ljudstvo samo ne zna precenjevati nevarnosti, v kojo je peha pijani nacijonalizem, ki vidi v človeku le narodnost in pozablja na potrebe človeka, ki gredo preko vseh narodnih pomislekov.
Nekdaj v starih časih je bilo res nekaj posebnega V narodnostih, kajti narodi so se razločno razlikovali po šegi, oblekah, verah, civilizaciji in drugih posebnostih. Ko si prišel par sto kilometrov daleč, nisi našel edino le druge govorice, ampak popolnoma novo deželo in nove ljudi, a danes lahko prejadraš Evropo od Petrograda pa do Gibraltara in našel bodeš vedno iste ljudi, ki se po obleki In noši v ničemer več ne razločujejo in je edino še jezik, ki loči človeka od človeka.
Čudil se bodeš, da je V teku stoletij napravila civilizacija tak napredek, da je odpravila razlike med narodi. Ta proces pa ni še končan, ampak se nadaljuje še 'vedno intenzivnejše. Kultura je dandanes največja vez narodov in čim globokejše zarije kultura svoje korenike V človeško družabno življenje, tim lažje se bode vršilo medsebojno poznavanje in spoštovanje, iz česar se mora izcimiti dru-
gače pojmovanje o narodih in o narodnih državah.
Seveda v današnjih razmerah, v kojih je vscvel nacijonalizem tako bujno, kakor nikdar, se zdi tako pojmovanje ta-korekoč utopistično, a kdor je le količkaj dalekovidnejši, si ne more prikrivati možnosti da bi narodne napetosti obstajale še dalje, kajti V takem mrzličnem življenju ne bi bilo mogoče vspostaviti ravnotežja med državami.
Mislimo si pa lahko, da ne more biti v interesu nobene države oviranje Vs-postavitve mednarodnih trgovskih in gospodarskih odnošajev. V kako zadrego bi prišla večina držav, ako ne bi mogla vspostaviti občevanja s svojimi sosedi.
Najlepši način prepričati o nesmisel nosti doslednega nacijonalizma zagovornike narodnega šovinizma bi bil ta, da se bi jih zaprlo V območje njihove države naloživši jim, da naj si oskrbijo sami vse svoje potrebščine. To je edini argument, s kojim skuša Nitti pobijati nemirne nacijonalistične duhove V italijanski zbornici in je tudi po našem mnenju edino sredstvo, ki zamore vplivati kakor mrzel curek na razburjene nacijo-naliste, ki ne brzdajo svojih poželjenj.
To je tudi glavni povod ruskih bolševikov, da žele priti do zopetnega občevanja z ostalim svetom, kajti pri vsem bogatstvu in razsežnosti ruske države, je nemožno ruskemu narodu vstrajati v popolni osamljenosti od ostalega sveta. Civilizacija sama na sebi ne prenese te osamljenosti in bi ginevala v taki meri, da bi narod V malo letih popolnoma podivjal in postal tako lahka žrtev osvoje-Valnih poželjenj, kajti zgodovina sama nas uči, da si je civilizacija z lahkoto podvrgla narode, ki so živeli V primitivnem stanju. Vsa Amerika je zavojevana od evropejske civilizacije, koji se je moral umakniti avtohtoni prebiva-lec-nacijonalist, ki je z obupnostjo branil svojo grudo pred „belokožci“, a je bil naposled z lahkoto „absorbiran“ od novih plemen.
Kaj pa bi rekel nacijonalist, ako bi mu opomnil, da je suknja, ki jo nosi, proizvod italijanske manufakture, srajca in klobuk istotako, britev in gumbi izdelek nemške industrije, kruh argentinski pridelek i. t. d.; Odgovoril bi ti jezno, da je plačal s svojim denarjem, nakar mu pa lahko zopet zavrneš, da je vrhu tega še dobiček pri tej kupčiji zlezel v žepe njegovih narodnih nasprotnikov. Kakor ni človeka, ki bi se mogel sam sebe vzdrževati brez pomoči svojega bližnjega, tako tudi ni naroda, ki bi mogel pogrešati prijateljstva sosednih narodov.
Iz tega sledi pač dovolj jasno, pa se Vrši življenje civiliziranih narodov v znaku medsebojnega spnrazuma, ki znači povsod napredek, nikakor pa ne nazadovanje.
Ob enem pa nas učč ti zgledi, da ni neobhodno potrebno, da bi zgubil narod svoj jezik in kulturo, ako se je spustil v občevanje s sosedom, četudi je isti močnejši po številu in bogatstvu. Vsa stvar leži v pravilnem ocenjevanju okoliščin in samozavesti. Brez le te poslednje pa je itak vsak napor za ohranitev narodnih znakov nemogoč.
To smo omenili v prepričanju, da se ne moremo izogniti vplivom internacijo-nalnega stremljenja po zbližanju, kakor tudi da ne moremo zgubiti svoje narodnosti, ako se nam posreči podvreči lastnim stremljenjem pridobitve mednarodnega napredka, tako da se z njim dvignemo na ono stopinjo kulture, ki so jo dosegli drugi narodi. Naša narodnost pa bode smrtno ogrožena, ako bodemo zaostajali in se branili vsakoršnega gospodarskega in kulturnega stika z drugimi narodi.
Izdajatelj: JOSIP PETERNEL.
Upravitelj in urednik : Karol Jušič.
Tiskarna G. Juch v Gorici.
flko potrebujete dobro, lepo in ceno blago pojdite vsi v manufakturno trgovino :	/.
Oskar PascuB & Comp.
v starem Raštslu, na številki 10, od koder pojdete zadovoljni domov.
mm
Izbgra v različnih vrstah manu-nufakturngga in modnega blaga kakor tudi v dovršenih oblekah je izredna velika
POZOR!
Išče in kupuje se vsako množino drvi
za kurjavo in plačuje se dobro. Ponudbe
je nasloviti na uredništvo „Goriškega
Slovenca“.
Kuharica za Trst,
vešča vsih hišnih*del, se takoj proti dobri mesečni plači sprejme. Pojasnila se daje kapucinska ul. 11.
Orazietti m Angelini
Velika zaloga
črnega in belega vina
iz Kojskega. KONKURENČNE CENE
Na Piacuti (Piazza N. Tommaseo) nasproti cerkva.
!BAZAR!
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
■ a
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov.
Prodaja se vse na drobno iona debelo Edina zaloga papirja „Abadle“
HDD
S cenami ne more nihče
konkurirati.
: Leopold Zakrajšek:
Gorica, Corso G. Verdi II
nn lini' int
m
TRGOVINA
Perilo,
manufakture in izvršene obleke
mmiiiimmiiiiiiiii
Naznanjam, da sem začel stre-hokrilno obrt
v Gorki
(Largo Nicolö Pacassi 3 in 5)
in se priporočan hišnim gospodarjem, ki sem jo v stanu dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsakovrstnih načrtov in stavbenih proračunov.
Maksimiljan Poberaj
arhiteRt.
Društvo za avtomobilni promet
inž. F. Ribi & C. - Gorica
flUTOnOBILIMfl PROGA Gorica - Červinjan
8.45	17.00	J Gorica . . . .	i	8.35	14.00
10.20	18.35	1	v Y Červinjan . . .		7.00	12.30
POSTAJE: Farra, Cxradisce, Zagrad, Romans, Versa, Tapo-gliano, Campolongo, Cavenzano, Perteole, Sa-ciletto.
AUTO H OBILNA PROGA Gorica - Ajdovščina * Postojna
7.00	16.30	1	Gorica	 J	k	9.45	19.15
8.25	17.55		Ajdovščina ....		8.30	18.00
8.40	18.10		Vipava			8.00	17.00
10.40	—.—	■>	f Postojna . .		—.—	14.30
POSTAJE : Ajševica, Šempas, Černiče, Cesta, S. Vid, Razdrto, Hruševje, Hraše.
s
G. Temil - Gorica
Via G. Garducci št. 1 ®
EaB
nasproti Montovi hiši gg
gg
Nožarna in bruailnica na električno gonilno silo.
Bogata zaloga vsakovrstnih rezil.	||
Prevzame se brušenje vsakovrstnega rezilnega orodja
in se jamči za izvršeno delo.	gej
Lastnik ima na razpolago izurjene delavce v popravljanju
kirurgičnih in drugih sličnih orodij.	||
Prodaja tudi toaletne predmete = fjgfg
lasjiaciiau
m	S1G0N JOSIP	■
	Gorica, Ulica Rastello 8	
Velika zaloga vsakovrstnih ur, verižic in zlatenin
Najnižje cene
Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
Agencije:
Ajdovščina, Ajello, Gradišče, Gradež, Červinjan, Kormin, Tržič.
Depoziti - posojila - odračimi
Brezplačna emisija bančnih naKazov, Ki so vporabljivi po celem Kraljestvu