Politični ogled. V notraiiji polltiki vladajo gedaj poSitnice. Cesar je v iSlu, avstrijski in ogrskl ministri so v letoviščih ali kopališSih. Le na Cerškem trajajo še dalje nemško-ceška pogaja.nja, o katerih se piše danes, da obetajo uspeh, jutri zopet, da se blodo kmalu razbila. Resnica bo, da so velike težave pri pogajanjih. Na Hrvaškem pa komisari Cuvaj naprej in pripravlja proces proti svojerau napadalcu dijaku Jukiču. Na Kranjskem pa se je sešel dne 23. t. m. deželni zbor na pardnevno zasedanje, na katerem se bo rešilo ndkaj nu]nili zadev. Bolj zivahna kot notranja, pa je zunanja politika... V Evropi so med posameznimi skupinaini držav velike napetosti, posebno zaradi Balkana. V Turčiji je vse v plamenu in nilice ne ve, ali iz tega ne nastane hipoma evropski požar. Šta]erskl deželni zbor. Nemški in slovenski liberal.ni listi vedo že veliko povedati o pogajanjib za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Našim 6itateljem ni treba povdarjati, da je vse njihovo pisai-jenje izmišljotina in laž. Le toliko je resnice, da je pa.8elnik kluba veleposestnikov, groi Attems, povpraSal pri načelniku Slovenskega kluba, dr. Korošcu, ali so Slovenci voljni, se pogajati, kar se mu je seveda potrdilo. Pogajaiaj Se ni bilo nobenih, ISlovenski klub vsled poraarijkania tvarine o pogajanjih ni imel zadnji čas nobene seje, in zato so tudi vsa nasprotstva, ki so se po liberalnih poroČilih baje pokazala v klubu, le gola laž. Naši pristaši imajo s tem nov dokaz, da se ne sme liberalcu nikdar in nikjer verjeti. Neiuškl svobotlomiselni učitelji imajo obcni zbor svojega stanovskega društva v Dornbirim n.a Predarlskem. Tamkaj se hudo kregajo na svoje svobodomiselne državne poslance, češ, da so jim pred volitvami veliko obetali, dosedaj pa Se nifi izpolnili. UčiteIji paB pofiasi spoznavajo liberalne voditelje, naše slovensko ljudstvo jih je hitreje presodilo in jim obrnilio hrbet.. Kdor verjame liberalcu, se gotovo opeee. Zastopnik Štajerskega liberalnega učiteljstva je poro&al o zahtevah ljudstva po preosnovi ljudske Sole ter vse, ki delajo z-a 61etno šolsko dobo ali za poldnevni pouic, iraenoval nazadnjake in označil celo gibanje za narodni zločin, Hviala Bogu, da se nihce več ne briga za to, kaj liberalni uBitelji govorijo, temvec se jim vsakdo pomilovalno smeji. O črnogorskem ki-aliu objavljajo belgrajski listi čudne članke, ki jili j.e baje nareko\!)al ubegli biv§i črnogorski minister. Clanki javljajo, da je kralj Nikola doblval od Rusije in Avstrije mnogo milijonov denarja, ki ga je pa deloma naložil pri inozemskih bankah^ Tem vestem se pa ne more verjeti, ker je znana nakana Srbije, ki bi hotela razširiti svoje ozemlje s tem, da se združi s Crno goro in da s tem zapre tudi Avstriji pot do Balkana. (Tudi dunajsko čiasopisje zanika te vesti in pravi, dla je porabil krali Nikita podpore, kj jih je dobil, za prosvetne in gospodarske potrebščine Criie gore. Novo turško nilnlstrstvo. Ker se prejsnjemu turSkemu ministrskemu predsedniku, Sajd-paši, ki nosi v Turciji ime veliki vezir, ni posreftilo dobiti mladoturkom prijaznega vbjnega ministra, je odstopil. Sultari mu dolgo ni mogel na.jti naslednika, Sedaj ga ]e vendar-le dobilvosebi dosedanjega predsednika gosposke zbornice, Mukhtar-paSa. Minister za zunanje zadeve postane baje Kiamil-paša, za notrlanje Ferid-paSa. Mladoturki pa s tema dvema niso zadovoljni, posebno s Kiamil-pašo ne. Zajitevajo tudi, da se turški državni zbor ne razpusti, ker se bojijo, da ne pridekv več nazaj v dosedanjji moči. Vse kaže, da se podira moč mladoturkov. Ali bo to podiranje zvezano z notranjimi nemiri, nam pokažejo že prihodnji dnevi. Rusko-japonska pogodba. Bilo se je vedno ba^ ti, da pride med Rusijo in laponsko zaraiii azijatskih pokrajin Mongolije in Mandžurije prej aJi slej zopct do spopada. Sedaj pa se poroca, da je pogodba jned obema državama glede Mongolije in Mandžuri.e gotova stviar in da se tekom teh dni podpiSe, MedRusijo in Japonsko bodo torej zavladale prijateljske razmere.  Vznemirljivi dogodki. 1,. MladoturŠka stranka, ki je z uporom odstavila prejšnjega sultana, vzela sultanom samovladarstvo ter uvedla državni zbor in posadila novega sultana n"a prestol, je zafeela izgubljati vpliv med ljudstvom in vojaštvom. Voditelji mladoturške stranke so iramasoni in svobodomisleci, ki tega niso držali, kar so obetali. Razlifinim narodnostira v turški državi so obetali prostost, a so jih še hujše tlaBili, kot se je to dogajalo pocJ samovladarskim sultanom. Zato tudi upor v Albaniji. Castnikom so obljubili trajen vpliv na. upravo, a so jim pred kratkim s posebno postavo odvzeli vsako pravico, vmešavati se v politiko in javno življenje. Uporno Ijudstvo in uiporni častnild, ki so strraoglavili prejšnji samovladarski naSin vladanja, so torej užaljeiii in nezadovoljni, Ker vidijo, da so jih svobodomiselni voditelji ogoljufali. Nevolja proti mladoturški str.anki, ki ima sedaj veBino v državnem zboru, je tako velika, da je moral dosedanji veliki vezir Sajd-paša odstopiti, ker noben ftastnik ni hotel postati več pod mladotursko vlado vojni minister. Na novo ministrstvo bodo nasprotniki mladoturkov vplivali, da razpusti sedanji državni zbor, ker upajo dobiti pri volitvali večino, Mladoturki pa pretijo za sluBaj, da se razpusti državni zbor, z novim uporom. Toda tudi vojaštvo noče vec mirno prenaŠati raladoturške strahovlade in si brusi sablje. In tako se je bati, da nastanejo na Turškem kmalu hudi notranji boji. Brat bo vstal proti bratu,. 2. Italija ima na TurŠkem dobre špijone, ki z bistrim ocesom opazujejo notranje turške dogodke. Upali so, da se jim bo posreeiio pri teh zamotanih razmerah, ko so turški častniki bolj hudi ria mlaidoturke Kaikor na Italijaae, prevariti turško brodovje v Dardanelaii, je uniciti ter si tako pripraviti prosto pot v Carigrad, kjer bi diktirali T.urkom mir radi Tripolitanije, kakor je nekdaj sklepal Bismark s Francozi mir v Parizu ter jim ugrabil Elza3|ko-LotrinSko. V noBi dne 19;. t. m. oktoli 1. ure zjutraj je udrlo 6 italijanskih" torpedovk v Dardanele. iTurške trdnjave pa so jih opazile in začele na nje streljati. Streljanje je trajalo vec kot pol ure. Italijanske torpedovke so se potem umakuile. Porooilo pravi, da so nameravale torpedovke porabiti nofino temo, da poženejo v zrafc tur&ko brodovje, ki se naliaja v Dardanelah. Italijanom se je posk'us sicer tokrajt ponesrečil, odjadrali so iz Dardanel z dolgim nosora, toda kakor hitro naslanejo notranji nemiri, gotovo bomo zopet kaj slišali o Italijanih pred Carigradoin. In fee bo stal Italijan pred Carigradom, pribežal bo tudi Rus, Srb in Bulgar bo vdrl v Makedonijo in z,a6elo se bo mesarsko klanje. 3, Tudi Albanci so postali zopet bolj korajžni, ko so izvedeli za ostro nasprotstvo med vojaštvom iii mladoturSko vlado, tiem bolj, ker je vojaštvo nasproti mladoturkom obsojalo nasilno postopanje nasproti Albancem. NajnovejŠa porocila pravijo, da je vsa Albani]a v ustaji in da se Ie celo vojaSt\io združilo z, upornimi Albanci. Pripravlja se skupen oklic na vse Albance. Ako se to uresnifei, potem je vojskina nevarnost velika. Italija b'o gotovo Kotela pomagati Albancem, toda Avstrija tega ne bo smela pripustiti, kajti Italija, ako se utabori v Albaniji, lahko zapre vsak trenotek pot naši trgovini in naSemu brodovju v Sredozemsko morje. Zato ioor.a ostati Albanija neodvisna od Italije kakor sedaj, ali pa mora stopiti v prijateljstvo z Avstrijo. Znano je, da so se leta 1906 poklonili albanski Škofje v Dubrovniku prestolonasledniku Franc Ferdinandu ter so ga prosili, naj bi naS cesar še nadal]e ščitil albanske katoličane. Albanci si že od nekdaj žele urejene razmere in so vedno upali, da dobe v tem pogledu pomoč od Avstrije. iToda Avstrija se dosedaj ni smela na Balkanu niti zganiti, ne da, bi ugovarjale druge evropske velevlasti in pretile z vojsko. Cesar pa Avstrija v mirnih časih ni upala storiti, izkušala bo sedaj v nemirnih 6asih izvesti Italija. In Avstrija b'i v tem slučaju morala braniti svojo fiast in svojo svobodo na morju. V nevarnih fiasih živimo, vznemirljivi dogodki se odigravajo pred naSimi očmi,