368
Nekaj slik iz tujine.
da to sicer katoliško mesto zakriva, pa tudi očitno kaže mnogo nenravnosti. In gospoda Moulina je prevzela pravična jeza, da je vskliknil:
v
»Ze vidim, za kaj se brigajo osreče-valci narodov: za-se ali morebiti za zunanji blišč, nikakor pa ne za pravo srečo narodovo. Oni, ki mu govore o slobodi in napredku, imajo zlate besede
za malenkostne stvari: a za to. kar je prvo in poglavitno, nravnost in krepost — za to se ne brigajo. Pri nas preganjajo redovnike in brzdajo vsakega, ki kaže naravnost svoje versko prepričanje : a za nravnost narodovo, ki je prva podlaga njegove sreče, ne briga se nihče. O nravnost francoska!« Moulin si zakrije obraz in molči.
¦ ¦. ¦
Ognjenik  Jorullo.
»Žal, da hodijo tudi pri nas nekateri po vaši poti, gospod Moulin«, pritegne Petrič. »Za koliko rečij se trudijo oni, ki pravijo, da ljubijo narod: a kdo se briga za nravnost? Bodi kdo tudi ne-nraven, naj zametuje in prelamlja zakon poštenosti, da je le prijatelj nekaterih prvakov, vse mu odpuščajo in ga imajo za vrlega moža. Naj se narod pogreza v pregreho,   naj   se   širi  razbrzdanost,
naj se trga sveta vez zakonska, naj se množi oni nesrečni del človeštva, ki je sebi v nesrečo in drugim v nevarnost, nič ne dene, za to ni treba skrbeti. Ni čuda, da se je pokvarila nrav Mehičanov v vednih bojih. Onim možem, ki so se pulili za vlado, ali izpodbijali zakonito vlado, ni bilo za srečo države, ni bilo za naravni zakon.« — Jako je vleklo naša znanca, da  bi  si  ogledala  divno