ST. 9. V CELJU, SOBOTA I. FEBRUARJA 1919 LETO I. Izha ja vsa ko sredoin soboto Cena : Za celo leto 24 kron, za pol letči 12 kron, za četit leta G kron, za 1 mest'C 2 kroni. Posamezna stcwilka stane 30 vinarjev. Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki nnj pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklamacije glede lista so poStnine proste. Ne- frankirani dopisi se no sprejemajo. Na dopise brez podpisa se neozira. Hik ßSj ^^^^t^B^k ^^^1 ^^i '^^^B ^^19^^^^ ^^^HP^O^^ ^H**^^^b ^^^B Uredništvo in upravni4tvo se nahaja v Zvezni tiskami v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 81 mm širok prostor za onkrat 18 v, za večkrat popust. Mali oglasi stanejo pri enkratni objavi 3 K. — Vprašanjem gledo inseratov i. dr. je treba prilo2iti za odgovor dopisnico ali znamko. Rokopisi se ne vračajo. Telefon štev. 65. IZDAJ IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER Narodu Srfcov, Hrvatov in Slovencev! Avstrijo je zadela usoda, ki si jo je skovala s svojimi zločini, v trenutku, ko je stoletja od nje tlačene narode objela zlata svoboda. Tudi ti. na- rod naš, ki te je krvoločnica tako kruto teptala v prah, si stal vedno v prvih vrstah njenih ruši- teljev. Tvoj boj za svobodo je star kakor tvoja povest. Že stoletja si se boril proti vsem, ki so tvorili moč.in bistvo Avstrije in nisi odnehal niti tedaj, ko ti je pr:pravljala zadnji, smrtni udarec. Ker si samemu sebi ostal zvest, je morala pro- pasti ona in na njenih razvalinah gradiš ponosno in svobodno sv'oj dom. Na zapadni strani naSega sinjega morja preüi sosed, omamljen od krika peščice svojih rojakov, katere si ti gojil ob svojem srcu, in pozabivši sporočila svojih najboljših sinov, te hoče oropati najdragocenejših delov tvoje domovine, tvojega sinjega morja. Italija, ki je v kletem objemu Av- strije in Nemčije zasanjala o gospodstvu nad tu- jimi narodi, današnja službena Italija je prestopila tudi tvoj prag, preko katerega hoče xasnovati svoje gospodstvo in oživotvoriti težnje, zaradi ka- terih so propadle njene nekdanje zaveznice. Narod. zdrami se! Brezuspešen je vsak poziv na vest današnje službene Italije! Ona ne more niti naših teženj razumeti, imperialističr.e sanje, v katere jo je za- zibala njena častihlepnost, ji ne dovoljujejo, raz- umeti nas, niti ne svoje prave potrebe, še manj pa potrebe svojega soseda. Mesto da 'bi ti podala svojo roko v bratsko zavezo, se je vtihotapila današnja službena Italija s tern geslom v ustih, v tvoj dom, prinašajoč ti gro/.o novih temnic, okove novega robstva. Narod naš! Silnejši viharji so že vihrali nad tvojo glavo, ti pa nisi klonil. Tudi danes ne boš! Pripravljeni smo, urediti si svoj dom tako, da bo iiiilili. kako bi bilo, ako bi še bili-pod nemško vlado? V fern ' slučaju bi bil sedaj že marsikdo teh ne- zadovoljnežev zaprt ali bi pa požiral lepo naprej vse, kar bi bilo krivično. kakor preje. Jesti bi imeli mnogo manj, kot sedaj, ker bi nam nemška uprava vse 'pobrala. Mi bi torej ne imeli tega, kar nam je za življenje najbolj potrebno. Pa tudi . rnonar- histična zarota ponesnvila. Konec turškega gospodstva na Bosporu. Angleški zapovednik zavezniških čet v Carigiadu je prevzel 26. januarja policijo in zdravstvo v svoje roke Politični boji v Carigradu so bili zadnji čas strašni, nered je rastel vedno bolj. Dardanele so re ši-no' turSkega varstva. Evropska Tnrčiia ne ob- stoii več. Carigrad bo mcdnarodno mesto pod upiavo bodoče zveze narodov. Predarlsko se je pri Ijudskem glasovanju due 25. januarja izreklo z veliko večino za zdru- ženje s Švico. Kai pravi minister- Svetozar Pri- bičevič o asrednjji Juyoslovansk« dc vtiokratski stranki, o njencm stališču napram n-vtranji ure- d»twi kraljevine SHS ter o a i- taciji za Veliko Srbijo in Velsko Hrvatsko? Napram Sefu jugoslovanskega dopisnega urada dr. Janku Šimraku je izjavil minister za notrauje zadeve Svetozar Pribičevič: »OsredniaJugoslovanskademokratska stranka, ki bo obsegala Sibe, Hrvate in Slovence, je neod- ložljiva narodua in državna potreba. Prvi impulz za osnovanje stranke so dali Slovenci. Ne vem, koliko so moji prijateln v Ljubljani, Sarajevu in Split Li naredili dosedaj v vprašanju osrednje enotne stranke, prepričan pa sem, da delajo po svojih moteh. In delati je treba za njo hitro, ker se vedno bolj' razvija razkrojevanje v našem pohtj- čnem življenju, pa bi bila zato žalostna slika, ako bi stopilo v narodno predstavnižtvo ali državno več> kakih 20 strank, koükor jih imamo danes na ozemlju kraljev ne SHS. Bi-li taka strankarska mešauica imponirala velikemu zapadnemu svetu in bi-!i bil to dokaz naSega sedajnega eduistva, 'če sc pomisli, da so vse te stranke pokrajinske in pri tern razun hrvatsko-srbske koalicije vse omejene na srbski, hrvatski ali slovenski del na- šega uaroda? Prepričan sem, da tudi stranke v Srbiji, katere A/odijo Ijudje s'rokega obzorja, ob- čutijo potrebo, da organizirajo eno stranko, ki bo obsegala ves narod brez ozira na ime, versko ali pokrajinsko mejo, ter da uvidevajo, da vse'naše dozdajne politične stranke spadajo v zgodovino, pa ne v sodobno politično življenje.« »Samoobsebi se bo združilo ono, kar spada skupaj in je potrebno za velike probleme aktu- alne politike. Osrednja JDS bo zastopala idejo narodnega in državnega edinstva ter bo stremila za tako državno ureditvijo, ki bo končno obra- čunaia z vsemi pokrajinskimi viadami, z vsemi avtonomijami in zgodovinskimi preostanki. Kakor se je v narodno edinstvo utopila kraljevina Srbija, tak(* naj izgine v njem tudi Hrvatska. Dalmaciia, Bosna, Vojvodina, Slovcnija in Črna gora. Nai5a stranka bo torej strogo centralistična. Do skrajnih konsekvenc hoče izvajati svoj program, politično edinstvo države. Pripiistila pa bo tudi narodno samoupravo v okviru občin, okrajev in okrožij, na Siroki podlagi. Seveda pa se bodo morali ti okraji graditi na i^odlagi gospodarskih in pro- metnih potreb, a ne v okviru starih zgodovinskih mej. Razurne se, da bo stranka imela tudi zmisel za velike kulturne in gospodarske narodne potrebe, ter se bo trudila, da se s svojim delom približa idealu sociialne pravičnosti, gospodarske enako- pravnosti, za katerim streme žiroki sloji naroda.« »O agitaciji za Veliko Srbijo samo par besed. Največ agitirajo zanjo oni. ki so se zanjo najmanj borili. Srbija se je morala odločiti ali za program delnega ujedinjenja v zmislu Velike Srbiie, ali pa za problem popolnega ujedinjenja nažega troimen- skega naroda. Odločila se je za drugi problem. Za to reSitev je pretrpela največje muke, ki jih pozna zgodovina. Iz te svoje odločitve je izvedla lojalno skrajue konsekvence in zato bo ostala njena vloga v zgodoviri našega naroda vedno velika. Oni. ki jo hočejo sedaj s svojo neodgo- vorno agitacijo desavuirati pied velikim kulturnim svetom, posebno pred svetovno mirovno konfe- renco, so preveč neznatni, da bi mogli škodovati velikemu dc4hi narodnega ujedipjenja, ki bo v naj- krajšem času kronanoz mednarodnim pripoznancm kraljevine SHS. Pristavljam, da v Srbiji ni stranke, ki ne bi obsoiala ravnotako velikosrbske agitacije, kakor obsoja velikohrvatsko. Obe zasledujeta isti cilj, kakor na5i narodni sovražniki. Ta cilj je, da se omeji jugoslovansko narodno in drzavn'o iiie- dinjenje samo na srbski del naroda« IZ PREKMURJA. Kako je v Prekmurju? Prejeli smo z Mur- skega polja: Razpoloženje ljudstva gor do Rabe je bilo takoj po preobratu za Jugoslavijo izborno. — Jurižič je preveČ zaupal grofu Szapariju, ki je vse izdal in pripravil znani zahrbtni napad. Hrvat- ska posadka je na lastno pe.st rekvirirala razne reči in jih dala ponoči odvažati na Hrvatsko, dasi bi bilo bolje kazalo, porazdeliti to — vecinoma židovsko — blago med okoličane, zlasti Goričane. Židje pa so na zvit način raztrosili med kalvin- skimi Ooričani izmišljotino, da jim vzamejo Srbi njih vero, ako pridejo pod njihovo vlado. — Tačas so v vseh obmejnih vaseh močne madžarske poT sadke, komunikacija je prckinjena popolnoma. Od nas ne sine nihče čez mejo, ker bi ga takoj osu-• mili za agitatorja Jugoslavije in odvedli kam v Sobotišče. — Dva kmeta iz Saiahovec — nasproti Hrastju — sta morala 7 t. in. pobegniti v ljuto- merski okraj ua varno. Prišlo je po njiju dvanajst madžarskih vojakov. da bi |ii odvedli v Soboto pred sod šče. Sreča jima je bila mila, da sta — v zadnjem trentku obveščena — v največji naglici odnesla pete. Bala sta so, da bodeta od blaznežev neusmiljeno tepena, ako se jima ne bi pripelilo kaj hujšega. In kaj s: .-..-¦ na Stefanovo v gostilni sa hum i.-.i.w.i,. ^.uv.m: ^o- botčani, čez tri dni bodo Jugoslovani tukaj!« S'u- čajno so res pnšli in zasedli Soboto, oni rnož pa je zdaj na sumu, da je bil ž njimi sporazumljen Drugi je ra Silvestrovo glasno prečital množici kakih 400 do 500 Prekmurcev letak s podpisom Matjaš Küzma, ker je ljudstvo to od njega kot precej izobraženega moža naravnost in izrecno zahtevalo. -— Bivanje tu v obmejnih vaseh ni baš pri jet no in sigurno. IZ KOROTANA. Ameriška misija je 28. januarja zve^er pri- šla v Velikovec. Iz nemškega ujetništva je pobegnil poročnik Kristan, ki je bil pred mescem dni ujet. Dne 28. januarja se je povrnil v Velikovec Žavraten umor slovenskega častnika. Due 26. januaria je bil v Spodnjem Dravogradu na naj- ostudnejSi način poročnik Hugo Vidmajer, inženir, rodorn Ljubljančan, od nemškega železn. uradnika Štrukla zavratno umorjen. Štrukla so zaprli. Narodni svet za Mežiško dolino v Prevaljah na Koroškem priredi v nedeljo dne 2. svečana 1919 ob 11.iiri dopoldne v Črni pri Prevaljah Jugo- slovanski shod. Na dnevnem redu je poročilo o zunanje-političnem položaju in jugoslovanskih za- htevah na mirovni konferenci. Kmetje, delavci in ženske, pridite vsi na ta važen shod, da se po- učimo o naši bodočnosti in resničnih ciljih naše mlade države JMgoslavije. Amerikanski komisiji za določitev demar- kacijske črle na Koroškem v roke okrajnega glavarja Kakl v Velikovcu: Tisočera množica ko- roških Slovencev, zbrana dne 26. prosinca 1919 na Jugoslovanskem shodu in zapriseganju .jugo- slovanskih vojakov v Ouštanju iskreno pozdravlja zastopnike svobodne severoamerikanske republ'ke, protestira najodločnejše proti krutim grozodejstvom, ki jih uganjajo naši tlačitelji koroSki Nemci na slovenskih tleh in zahtevamo odločno, da ozemlje do zadnje slovenske vasi, do zadnjega Slovenca prizna ententa že sedaj Jugoslaviji. Protestiramo skupno z brati Primorci proti neopravičeni za- sedbi slovenskega Primorja po italijanskih četah. Izjavljamo. da ne bode preje mini v Evropi, pre- den ne bode osvobojena zadnja planinska koča v slovenskih planinah od drugorodcev naSih krutih tlačiteljev. — Andrej Oset, predsednik Narodnejja sveta za Mežisko dolmo v Prevaljah; Fr. Grafen- auer, bivši koroški državni poslanec. MARIBORSKf NOVICAR Francoska komisija preiskuje dogodke ob pri- liki nemških demonstracij. Revolver polic. komisarja dr. Senekoviča se našel. — Nemci zelo potrti. Maribor, 31. Jan. V sredo in Četrtek se je mudila tu francoska komisija pod vodstvom čast- nika Montegue, ki se je informirala o dogodkih ob priliki nemških • izgredov. Odtod je odžla v Gradec, da tamošnjim krogom poda resnici od- govarjaioče poročilo. Maribor, 31. jan. Revolver, ki je bil na uan neuiških izgredov odvzet pol. komisarju dr. Se- nekoviču, se je na^el pri sinu odpu.^čenega pošt- nega sliisje Tainikerja. Fantalina so zaprli. Maribor, 31. jan. Da so bili nemški izgredi že več dni naprej pripravljeni in da so imeli Nemci namen, zavzeri mestni urad, izhaja iz dej- stva, da so mirnejsi nem.^ki elementi že par dni prej svarili komisarja dr. Pfeiferja, češ da 'ga bodo Nemci zaprii. Stroge odredbe generala Maistra. Maribor, 28. jan. Z ozirom na včerajSnje dogodko je i/.dal general Maister naštopno od- redbo: Prebivalstvu! Vceraj, dne 27. prosinca 1919 se je mudila v Mariboru amerižka komisija pod vodstvom podpolkovnika Milesa. To priliko je uporabilo nemško prebivalstvo Maribora in tudi druge osebe moj^ga obmouja za skrbno organi- zirane demonstracije proti Jugoslaviji. Jaz sem sicer podpolkovniku Milesu obljubil, da ne bom nastopal v nqbenem oziru proti demonstrantom, kolikor to ni potrebno v vzdrževanje javnega reda in mini. Proti eni popoldne pa so kolovodje množice na Glavnem irgu nahuj-ikali k izgredom zoper moje varnostne organe, pri čemer so se na zavraten način oddali streli proti jugoslovan- skirn stražam. To dejstvo je urad no ugotovljeno. Ker pomenijo ta sovražna dejanja zoper mojo vlado upor, ki se inora strogo ločiti od onienjenih demonstracij in ker ne trpim njih pouovitve in jih hočem brezpogojno zatreti, odrejani sporazumno j. oblastmi SHS za Maribor: 1. Gostilne in ka- varne se zaprejo ob osmih zvečer. 2. Točenje alkoholnih pijač v gostilnah in kavarnah je brez- pogojno prepovedano. Prestopek prepovedi 1 in 2 se kaznuje s takojšnjo odtegn tvijo obrtne koncesije. 3. Glcdali^če in oba kinematografa ostaneta do nadalinje oJredbe zaprta Vsake vrste prireditve (plesne zabav.e, predavanja, koncerti i. di.) se prepovedujejo. 4. Hišna vrata »rorajo biti ob šestih zvečer zaprta. 5. Po osmih zvečer ne sine nobeua civilua oseba zapustiti hi5e; iz- v/.eii so uradni posli. Uradne oschi' si-* mQjfl,jjS|i,,y, ki jo je i/.uri'.i jiii'-jMii|n.i .-in.-) umaM. '¦ j\o/.\>.) vseh vrst se mora oddati v dravski vojašnici do jutri ob dveh popoldne. Vsi' orožui 1'sti se razveljavljajo. Kdor prestopi določila pod 5., se takoj aretira. Ker so so udeležili demonstracije tudi nekdanji avstrijski častniki nemške narodnosti. oziroma sedanji nemško-avstrijski častniki, ki jih trpim v Mariboru, zapovedujem, da morajo te osebe brez- ¦ pogojno zapustiti Maribor do 30. tm. opoldne in okoliš okrajnega giavarstva Maribor, Ljutomer, Ptuj in Slovenji Gradec do 1. svečana opoldne, bodisi da se nahajajo v moiem območju stalno ali začasno. Kdor izmed imenovanih oseb se bo po preteku tega roka nahajal še v prepovedanem kraiu, se iztira čez severno mejo mojega ob- močja. Glede uraduižtva nemske narodnosti, tako že odpuSčenega. tako še v službi se nahajajočega, si pridržujem slične odredbe, kakor hitro se ugo- tovi njih aktivna ;;deležba pri. dogodkih včeraj- šnjega dne, Moji organi bodo nadzorovali izvršitev teh odredb (Kakor je videti, metla generala Maistra zelo dobro pometa Prav tako, da se od- strani jo smeti!) Mariborskili demonstracij se je udeležilo tudi 16 Liradnikov magistrata. Komisar dr. Pfeifer jih je takoj odpnstil. Zaprt hujskač. V Gor. Sv. Kungoti so orož- niki zaprli znanega nemSkega hnjskača župana Pascola, ki je na dan nemških izgredov v Mari- boru vodil okoliške nemškutarje z veliko frank- furlarico in jih hujskal. Mariborski Nemci so se Angležem in Fran- cozom ob priliki svojih demonstracij gotovo naj- boli prikupili s tern, da so jim peli za nje skrajno žaljivo »Die Wacht am Rhein«. Bolj ueurnni in znbiti res ne morejo biti. Nemci grozijo. Zaradi dogodkov v Mariboru je bilo v graškem nemSkem deželnem zboru strašno razburjenje. Wastian in drugi so slikali seveda mariborske Nemce kot pravcate ovčice in grozili z »neizogibnimi posledicami« in nemSko »samopomočjo«. Pa naj poskusijo. Mrtvih je bilo pri nemških demonstracijah 27. jan 6, ranjenih 20, med terni 9 — 10 težko. Maribor, Kolikor vemo, je rok, ki ga je določila Narodna vlada za vpis odvetnikov v ljubljansko odvetni^ko zbornico, potekel dne 23. prosinca. Nikjer nismo čitali, da bi se bil kateri- ! koli izmed nemskih mariborskih odvetnikov pri- I javil za vpis v Ljubljani. Vemo pa. da vsi neo- virano razpravljajo pri našem sodišču SHS. Ali izdaja vlada svoje odredbe samo za šalo? Mariborske sole, ki so bile na dan nem- 1 ških demonstracij zaprte, je dal poverjenik za uk Stev. 9 »N OVA IJÜ li A' Mr an X in bogočastje zapreti (nemško gimnazijo, realko in nemško učiteljišee). Na zvcniku stolne cerkve je na dan nem- ških demonstracij mestni požarni stražnik na lastno roko razobesil frankfuterico. Zaprli so ga. Odškodnino zahtevajo Nemci za svoje »žrtve« v Mariboru. Nemška nadutost je res gorostasna. Naiprej prirede demonstracije, razsajaio po mestu, razbijajo šipe slovenskih hiš, napadejo vodja po- liciie. streljajo, naskočijo mestno hišo, in ker ie končno naše vojaštvo moralo rabiti orožje. pa vpijejo in hočejo odškodnino. Slovenci bi se naj bili pustili enostavno pobiti, pa bi bilo Nemcem vse.v redu. Morala pa taka! Bataljon Hrvatov iz Belovara (600 rnož in 8 strojnih pušk) je prišlo 28 jan. v Maribor. Bili so slovesno sprejeti. Dne 29. jan. se je na Olav- nem trgu vršila velika parada mariborske posadke. Jabolka in jedilno olja. Na Rotovškem trgu št. 9 se prodajajo vsak dan dopoldne jabolka po 1 K 60 v 1 kg. Jedilno olje se prodaja v mestni prodajalni po 32 K 1 liter. CELJSKE NOVICE. Odpuščeni nemški sodniki v Celju. Od- slovljeni so: višji dež sodni svetniki dr. Roschanz, dr. Boschek, dr. Wenedikter, dež. sodni svetniki Matz!, dr Strpschnegg dr. Pupacher, dr.Weingerl, Jany, dr. Drobnitsch,' sodnik dr. Freyberger, av- skultant dr. Perko, Weiss, dr. Gossleth, dr. Rasch. Od celjske sodnije. Odpuščeni so Nenici: višji pisarniški predstojnik Wressnigg, jetnišnični ravnatelj Fritscli, jetn. kontrolor Flaschka. pisarn. öficijal Zwetko, pisarn. oficijanti Mlakar, Jernei- schegg, Pfeifer, Kardinal ter vižji jetn. paznik Sonkal. S ceijsUe pošte. Rrzojavke se oddajejo v brzojavnem oddelku I. nadstropje, vhod iz kolo- dvorske strani. Iz Celja se nani piše: Neraznmljivo nam je. zakaj nekateri slovenski uradniki po nasih uradih s svojimi nemškimi — žal še ponekod službujočimi — kolegi tudi v uradnili zadevah govore nemško AM ne vedo, da ie uradni jezik siovenski ? Naj bi to zadostovalo, ker bi sicer moral pribit: razne šlučaje. Celje. Ugledni hotel »Nadvojvoda Ivan« v Celju, v bodoOe hotel ..Balkan" inuMiovan/ prišel je v rokc domačina narodnjaka ter je bil s 1. svečanom prevzet. Restavracija otvori se šele v sobotn 8. svetana po prenovljenin in popraviln. Lepi zračni prostori, kakor tudi zelo vabljiv vrt o poletnem Času bodo gotovo dobro lu'ajali. Na novo se v pel je abonoment za kosilo po zmernih ceiitih Zt-lo lepe in pripravne sob».1 za tujce. ka- kor Midi s^paiatna klnbna soba je na razpolago. Pri praznovanju otvonive v sobnto 8. in v ne~ deljo 9. svečana koncertira oddclek vojaške godbe SI1S za Južno Štajersko 'z Maribora. Pri celjsld okrožzii sodnlji sta n.jka oficijala Prdog in Avtij^r, baie biv*a podcastnika, ki st» Se očividno nista otresla iiemškutarskih manir, ker v svoj h privatnih pogovorih še vedno otepata zbesedo .Windische"' krog seb.\ Za Nernca vpisanega ima iui celjski neniški gimnaziji svojega s na neki nadnčitelj Pukmeister od Koniic. Prezanimivo! Nedeljski in prazniški počiek v celjskih trgovinah. Vsled soglasurga doguvora med celi- skimi trgovci ostaneio od 2 febr naprej vse trgovine ob nedeljah in praznikih zaprte. Kdor bi se tega ne držal, si naj pos!ed ce pripiše. Celjsko pevsko društvo. V pondeljck 3. svečana vaja za mešan zbor, ker v torek vaja radi koncerta v tnestnem gledališai odpade. Koncert v Celju se vrši v torek 4 februarja 1919 v mestnetn giedališču ob pol 8. uri zvečer (točno) l/.vajajo ga člani Narodnega gledališča v Ljubljani Isopranistka gdč. liana Pirkova, violinist g. Rihard Zika. pianist g. Janko Ravnik). Zanimanio za koncerte je bilo med celjskimi Slovene: vedno vcliko in je upati tndi tokrat velike udeležbe. Ne delajmo razlik! Pišejo nam: Hodil sem danes 24. tm. že uro, da bi med prvimi dobil kruh in pnsel potem Se p,aVočasn() v Solo. Ko pa se je -fr'."3 °dprla> J"e Pri5el v°iak stražnik in ga H 1Z *Vrrte- Fanr 'e moral- ker se m" ie mudl1? v Solo, oditi brez kruha. Videl sem pa tiicl /c, üa ^e da mnogokrat takozvanim finim damam prednost pred drugim, reveži. Tako raz- likovame se mora v Jugoslaviji nehati. Policijska oblast naj svo,e oigane pouči. da mo.ajo posto- pati napram vsakomu,- stroKO objektivno. Opa- zovalec. Nedostatki in težkoče glede aprovizacije v Celju Z ozirom na našo notico »Ali je to še vedno potrebno?« smo prejeli sledeča pojasnila- Množine živil, ki so na razpolago, so se vedno po možnosti pravilno in pošteno razdelile. To je bilo motfoče Ie s pomočjo central, kjer se lahko razdeljevanje še najbolj kontrolira. Ako bi se kruh prodajal v več prodajalnah, je kontrola izključena in mnogo konzumentov bi ostalo brez kruha. Pa tudi v tern slučaju bi se nastavljanje ne odpravilo, ker smejo nekateri peki peči šele po dnevu, tako da bi bil kruh pečen sole opoldne ali zvečer. Razun- tega dobe nekatere rodbine kruh v centrali za dva do Sest dni skupaj, kar bi pri pekih ne bilo mogoče, ker dobijo peki nakazano moko Ie za gotovo Stevilo dnevnih konzumentov in bi neka- tere rodbine, ki dobijo gotovi dan več, drugi dan ostale brez kruha. Tako bi nastal zopet nered in nezadovoljnost. Iz tega sledi, da bi bilo občinstvo pri prosti prodaji 5e bolj oSkodovano. Le s po- moqo central je mogoče razpoložljive množine pravično razdeliti. Ko bo dovolj moke, pa >ne bo treba krušnih kart in ne central. — Ker v dogled- nem času ni pričakovati izboljSanja, moralo bo ostati prehranjevanje nsredotoceno. IZ JUGOSLOV. DEMOKRATSKE STRANKE. Prlstaše Jugoslov. dem. stranke v celjskem okrožju (pol.okraji Celje, Brežice, Slovenjsradec, Konjice ter sodna okra'ja Gornjigrad in Rogatec) prosimo, da nemudoma javijo na spodnji naslov iz vsakega kraja, kjer že obsto^e krajevne orga- nizacije, zadevno sestavitev, ker evidenco nuino potrebujemo. Iz krajev. kjer krajevnih odborov Se ni, naj se nam javi, ali žele k ustanovitvi kakega govornika od zunai ali ne.' Vsekakor prosimo vse somišljeuike v takih krajih. da kraievne orgaui- zaoije nemudoma ustanove. Tajni^tvo celj- ske g a o k r o ž j a JDS (V e k o s 1 a v S p i n d 1 e r) Celje Ljutomer. (Ljudski shod) JDS pri red i v ne del jo, dne 9. febr., ob 9. uri dopoldne v slovenski Soli v Ljutomeru ljudski shod. Govorita dr. Veko- slav Kukovec in dr. Fr. Rosina. Somišljeniki, agi- tirajte za obilno udeležbo! ONEVNE NOVICE. Kdor. lioče na kako vprašanje na naše upravuistvo ali ureduištvo odgovor, mora priložiti znamko ali dopisnico. ker sicer odgovora ne dobi. Razpisane službe. Pn fin. okr. ravn. v Ma- riboru je zasesti več mest pisarniških moči Inva- lidi ima jo pod enakimi pogoji prednost. Lastno- ročno pisane prošnje je takoj vložiti pri fin. okr. ravnateljstvu v Mariboru. Javen poziv narodnim stražam na Stajer- bkem! Ob priliki preobrata je podpisani urad posodil z o/.iiom na grozečo nevaruost od strani različnih tolp, ki so ogrožale po spodnjem Sta- jerju naže prebivalstvo, Narodnim stražam in posameznikom različne vojaSke predmete, obleko, pii!>ke in strelivo. Ker od pö»ameznih odgovornih oseb, ki so spreiem potrdile, nismo na tozadevne dopise prejüi Se slvari nazaj, ali j)a ne vseh, pozivam tern potorn še -enkrat vsa vodstva bivših »Narodnih suaž«, občinske zastope in posanuznike, da prineso, ozir. pošijejo do 8 februarja t. I vse vojaške predmete, obleko, puske in vse strelivo nazaj v podpisano pisarno v Celju, grajska vo- jašiiici. V lastnern interesu vsakega člana bivše »Narodne straže« je, da se prepriča, jeli se ie opretua že vrnila, ker sem v nasprotnem slučaiu prisilien potom sodušča srvari iztirjati. Stroške in posledice naj potem vsakdo sam sebi pripiÄe. Celje, dm« 28. januarja 19]9. SHS Celjski pešpolk — predstojnik računske |)isarue: dr. Vane Radej. Za mirovuo kouferenco so velike važnosti operativni akt bivse soške armaJe ter spisi in dnevniki posameznikov, ki so se udeleževali po- slednjih bojev. Prosi s°, da se posljejo akti ter dnevniki n spisi, slednii če mogoče s skico, II vojuemu okrožju v Ljubljani Za važne akte se bo izplaČala nagrada in se isti na zahtevo vrnejo. Delavci iz NemČije, ki so tarn delali ali od tain dobivali pokojnino in rente in jih sedaj ne dobivajo ve«Ü, naj to pismeno naznanijo po- verjeniš;vu xa socijalno skrbstvo v Ljubljani. Na- vesti }c: imc1, poklic m bivahšče, po kom dobivajo reuto alt nokojnino, kedaj je prišla zadnja renta, priložiti je pa uradno potrjen popis dekreta, s katerim je bila renta odmerjcna, ter če mo- goče — zadnji odrezek č^ka, š katerim so do- bili rento izplačano. 100 milijonov dolarjev za preskrbo Evrope z živili je v smislu Wilsonovega predloga dovohl ameriški senat. ltalijani v Gorici so pričeli izdajati ltalija- iiüiii prijazen slovenski list »GoriSki Slovenec«. Jim ne bo nič pomagal! 70-letnico največjega slovaškega pesnika Hviezdoslava (dr. Pavel Orszagh) slavijo jutri 2. tin. slovesno po vsej češko-slovaški državi. Na trgovski akademiji v Gradcu so bili izključeni zadnje dm vsi slovenski obi>kovaici. Na naSih gimnazijah (posebno v Celju!) je še mnogo nemških studentov, ki niso na§i državljani. Na nemško uesramnost bo pač treba odgovoriti 7. repri'salijami. OtroCje maščevanje Nemcev. V četrtek 30. tm. so dobili jugoslovanski dijaki na univerzi, tehniki in trg. akademiji v Gradcu poz vnice, naj se zglase na policiji. Ta je nekatere pridržala in konfini- rala; izjavila je, da jmi je zabranjeno nadaljno posečanje predavani. To je Daje „povračilo za Maribor". Ore v prvi vrsti proti Slovencem Znižanje cen manufakturnega in modnega blaga za eno tretjino dozdainih prodajnih cen je sklenil gremij trgovcev v Ljubljani. Upamo. da bomo tudi od drugod čitali kmalu podobne izjave. Za preselitvene stroške graških jugoslo- vanskih rodbin je Narodua vlada dovolila za- stopniStvu Jugoslovanov v Gradcu kot predujem 10 000 K proti nakazilu dr. Žižka in dr. Veršiča v Gradcu. Vsi žele/ničarji, ki so .^e vojaki, bodo od- puščeni iz aktivne vojaške službe Okr. šolski svet za Slov. Bistrico slo- venski. Komisar slovenjebistriSkega okrajnega zastopa je imenoval v okrajni šolski svet namesto prejšniih nemčurjev narodnjake gg. Henrika Grila, posestnika, notarja Ivana Xolenca, dr. Urb. Lemeža, poslanca Petra Novaka in dr. Avg. Reismana. Novi odbor je imel že prvo sejo, v kateri je pretresal šolstvo v celem okraju. Javnost bo kmalu z vese- Ijem pozdravila uspehe nove metle. V Slovenski Bistrici so odpuščeni pri sodniji Nemci : okr. sodnik Rakovec, sodnik dr. Tohn, višji pisarn. of;Cijal Tschebuli. V Ptuju so pri sodniji odpuSCeni Nemci: dež sodni svetnik dr. Doležell, okr. sodnika dr. Bauer in dr. Fürstbauer, viSji pisarn. oficijal Sre- botnig, pisarn. predstojnik lJugmaister, pisarn. ofici- jal Kramberger, pisarn. oficijanta Regula in Sirec, o dna slugi Pi roh' in Saischeg. Slov. Bistrica. V občini Zgornja Bistrica ie odstavljen nemtüurski tajmk m sedaj uraduie ua- rodnjak g. Hudovernik samo slovenski. Ljudje so s spremembo zadovoljni. Tudi ta nemčurska ob- čina se bo počasi očistila, ker je tekotn vojne marsikdo izpregledal. — Uradni duevi okr. glav bodo (). sveauia, 6. sušca in potcm vsak prvi če- trtek v mescu. Župan v Velenju uraduje nemški. Dne 29 t. m. ie napisal slovensk e m u vojaku nemško uradno potrdilo. Ali je prespal ves čas od 1. nov. 1918? In naredbe Narodne vlade ga morda nič ne brigajo?! Skandal! Za Nenica ima vpisanega vojega sina na ni'inski gimnaziji v Celju zdravnik dr. Kunst iz Žalcn. Kaj pa meni k temu narodni trg Žalec?! Ženski vestn k. Splošno slov. žensko društvo v Ptuju Dne 14. tm. se je ustauovila v Ptuju podružnica splo- šnega slov. ženskega društva v Ljubljani kot prva podružnica tcga društva. Pristopilo je takoi lepo stt-vilo članic in se je izvolila kot uačelnica ga. dr. Fermevava. kot tajnica gdč Marija Dularjeva in kot blagajničarka ga. JerSetova. Društvo pri- reja srbsko hrvatski tečaj, katerega obiskuje nad 40 marljivih učenk. Poducuje g. prof. dr. Komlja- dec. Želimo mlademu druStvu lep uspeh in upamo, na se bo žeusko gibanje pričelo tudi po drugih na.Vih mestih. OBRT, TRGOVINA IN NARODNO GOSPODARSTVO. Bistvo nameravane agnarne refoB*me v kvaljevinn SHS. Iz Beograda poroCajo, da je ministerski svet odobril načrt komisije za agrarno reformo: I. uredi se kmetsko vpraSanje v Bosni in kolonat v Dal- maciji, I'rimonu in na GoriSkem. (Kakor znano, razmerje kinetov v Bosni in kolonov v Dalmaciji Ntd. odgovarja še pribl-žno roboti naših kmetov pred letom 1848); 2. razdele se veleposestva; 3. uredi se gozdna posest; 4. revidira se vprasanje segregacij (zadrug). — Kmetstvo in kolonat se takoi odpravita. Kmetje v Bosni in koloni v Pri- morj\i postanejo takjoj lastniki zemlje in ne bodo imeli obvez napram dozdajnim lastnikom. Vele- posestva se takoj dado pod zaooro prodaje. Država bo veleposestva razdelila med one, ki hočejo zem- Ijo obdelovati. Zlast' se bo oziralo na kniete, ki sedaj ne more jo živeti od sv.ojih posestev, nadalje na invalide, na i^oliedelske delavce in one, ki so posebno težko t; pe 1 i vsled vojne. Brez odškodnine se bodo zaplenila veleposestva: 1. ki pripadajo članom bivSe vladarske habsburške hiSe; 2. ki pripadaio vladarskim hišam nam sovražnih držav; 3. veleposestva rodbin, ki so jih sprejele iz rak habsburSke dinastije; 4. veleposestva, ki so bi'a pridobljena tekom vojne. Posebne komisije bodo imele nalogo doguati, katera posestva pridejo pri razdelitvi v poštev. Oziralo se bo na posebne razmere v posameznih pokrajinah. Velika gozdna posestva preidejo v last države. Kmetsketnu pre- bivaKtvu se zagotovi v teh gozdovih pravica do paše in dobave drv. Za izvedbo načrta se osnuje po-eben dr^.avni urad. V kratketn izide manifest regenta Aleksandra, v katerem se zaukaže, nemu- doma pričeti z agrarno reformo. Z zadevo se bomo bavili obšimeje. ko izide slu/.beni razglas glede načel agrarne reforme. Cena modri galici za škropljenje trt proti peronospori je znižana. Slov. kmetijska družba nas prosi objaviti, da se je oddajna cena za modro galico vsled izpremenjenih rammer znižala in določila pri oddaji povsod na 6 K za 1 kg in se zato vse družbene podružnice in razdeljevalnice, ozi- roma razdeljevalci modre galice naprosijo, na podlagi te znižane cene sprejemati predplačila za naročeno modro galico. Davščina od Čistega dobička štajerskih hranilnic v prid deželnemu ubožnemu fondu. Ena slov. štajerskih hranilnic poroča, da ji je dež. vlada v Gradcu predpisala od dobička za leto 1915 omenjeno dav^čino. in vpraša, ali je obvezana plačati pravilno odmerjeni znesek. Na- Stran 4. »NOVA D O B A« Štev. Q rodna vlada SHS v Ljubljani smatra to zadevo za. likvidacijsko vprašanie, ki je bo rešila spo- razumno z deželno vlado v Gradcu, in pozivlje za to prizadete /avode, naj s plačilom počakaio do nadaljnega obvestila. Oblastvom in uradom se zaukazuje, naj politične eksekucije v prid ti dav- ščini (§ 5 zak.) začasno ne izvršujejo. Če pa preti prizadetim zavodom v poedinih slučajih ekseku- cija izven ozemlja SHS, naj takoj zaprosijo int er- ven c i j e Narodne vlade SHS v Ljubljani. Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju l države SHS. Z ozirom na izvršena pripravljalna dela za ustanovitev Zveze industrijcev na sloven- skem ozemlju države SHS sklicuje podpisani pri- pravljalni odbor ustanovno glavno skupščino na nedeljo, 9. februarja 1919, dopoldne ob pol 10 uri v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red te glavne skupščine je: poročilo pri- pravljalnega odbora, sprejem štatutov in volitev funkcijonarjev. Pri tern povdarjamo, da niorejo kot člani pristopiti ne samo velemdustrijci v ož- jem pomenu besede, marveč sploh tudi obrtniki- industrijci, čijih obrat presega po načinu in kakovosti obratovanja obrtniški značaj. Samo ob sebi umljivo so tudi družbe, zadruge itd. lahko člani zveze. Nujna potreba ustanovitve take zveze je splošno priznana. Ne gre morda samo za sta- tistične namene; zveza industrijcev je poklicana, da uveljavlja in zastopa gospodarske interese pri zadetih krogov na znotraj v Jugoslaviji ter na zunaj, napram inozemstvu. Od pravičnega vpo- števanja interesov naše industrije odvisna je gospodarska in davčna rnoč posameznika in celote. Zveza ima nalogo pripomoči k splošnemu razvoju naše industrije. Delegati Slovencev po trebujejo glede vseh panog naše industrije točnih podatkov in navodil, ki jih morejo nuditi skupno organi/.irani industrijci; zategadelj je zadnji čas, da prične poslovati zveza. Čim številnejši je pri- stop, tern izdatnejSi ie ugled zveze. Pristop k z ezi ie prijaviti pismeno. Z veseljem moremo kon- štatirati, da je priglašeno že veliko žtevilo članov. Pozivljamo tern potom ponovno vse industrijce, ki tega dosedaj še niso storili. da prijavijo svoj pristop na naslov enega izmed podpisanih ter da obenem sporočijo, ali se udeležijo giavne skup- ščine ali ne. —- Kranj-Ljubljana, dne 29. Jan. 1919. Za pripravljalni odbor: Vinko Majdič. industrijec v Kranju, predsednik; Dr. Fran Novak,- odvetnik v Ljubljani, tajnik. Javen poziv vsem, ki imajo v inozemstvu terjatve v avstro-ogrskih kronah. Na podstavi uka/.ov kr. ministerstev za finance in za notranje deve z dne 17., oziroma 19., januarja 1919., se 1 pozivljejo vsi denarni zavodi, vse trgovske firme, delniške in komanditne družbe. zadruge, vsa indu- strijska podjetja kakor tudi vsi zasebniki, naj na- znanijo poverjeništvu za finance v Ljubljani (Po- ljanska cesta št. 2) najkasneje do dne 5. februarja 1919 po stanju z dne 31. januarja 1919 vse svoje kronške terjatve (vloge, kar imajo v dobro) v inozemstvu. Ta poziv velja za vse območje Nar. vlade SHS v Ljubljani in za tuzemce tega ob- močja, ki bivajo v inozemstvu in na ozemlju, zasedenem po tujih silah. Kar je podružnic ino- zemskih denarnih zavodov v območju Narodn e vlade SHS v Ljubljani, nai prigiase tudi terjatve svoje tuzemske klijentele; klijenteli torej ni treba teh terjatev prijavljati še posebej. Prijave naj.se pošljejo, če Ie mogoče, rekomandirano. V prijavi naj se tociio napove: 1. ime in bivališče (sedež) vsakega prijavnika; 2. ime in bivaliSče (sedež) itd. vsakega dolžnika; 3 vYsta terjatve (na primer posojilna terjatev, vloga, kontekorentna ali terjatev iz žirovnega ali poštnohranilničnega prometa itd.); 4. znesek terjatve po stanju glavnice z dne 31. januarja 1919 (krone); 5. skupni znesek vseh terjatev (krone). Popis inozemskih kronskih ter- jatev je odrejen v zvezi z žigosanjem bankovcev in je kakor to eminentne gospodarske važnosti. Torej naj ulhče ne zamudi pravočasne prijave. Občiustvo se izrečno opozarja, da se podatki prijav ne bodo uporabljali v davčne uamene. V Ljubljani, dne 21. januarja 1919. Poverjenik za finance: dr. Kukovec s. r. 40 dinarov = 100 kron. Tako je glasom naredbe fin. ministerstva kurz do končne ureditve valutnegu vprasanja. Parni mlini v Banatu, Baranji in v oku- piranih dclih šanodske županije, 66 po številu, se združijo v enotno organizacijo. Trgovski in obrtni shod, kojega so vsa južnoštajerska trgov. in obrt. društva sklicala v Maribor za 2. svečan, se zaradi raznih težkoč ne vrši na ta dan, ampak šele v nedeljo dne 16. svečana ob istem času in kraju kakor prej do- ločeno. Slov. trg. društvo v Celju opozarja z ozirom na notico v zadnji »Novi Dobi,« da isto ne sklir c.uje »velikega trgovskega in obrtnega shoda« ?/a dan 2. februarja t. I. v Mariboru — da pa seveda nima nič proti temu, ako se tega shoda posamezni člani društva udeležijo. Pomožna akcija za potnoČ po vojni priza- detim obrtnikom. Narodna vlada je v svoji seji sklenila, uvesti tako pomožno akcijo po predlogih zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani. Pri likvi- daciji dež. odbora štajerskega se napravijo po- trebni dogovori tudi giede Spodnje Štajerske. Po- samezni obrtniki dobijo po 4000 K brezobrestnega posojila. Po izvršeui likvidaciji dež. odborov pre- vzameio lokalni činitelji (občine in trgovske ozir. obrtne zbornice) skupno 25% jamstva. Z izvršitvo in vodstvom akcije je poverjeu urad za pospe- ševanje obit; v Ljubljani. Trgovci, obrtniki ter industrijska podjetja v Mariboru in v celem okrožju se pozivljajo, da se nemndoma zglase kot clani - pri Slov. trg. in obrt društvu v Mariboru. V nasi Jugoslaviji treba iiam je nujuo smotrenega ter skupnega dela. DrusWo skrbi, da se oddajejo dela raznih uradov in zavodov Ie njegovim članom ter se prepreči na ta način dosedanje zapostavljanje slov. trgov- stva in obrtništva. Društvo bode imelo tudi na ra/.;>olago ter v evidenci vse slovanske, oziroma nam naklonjene tovarne in veleirgovine, ki bodo našo trgovino in obrt s potrebno surovino itd zalagale. Tudi se bode skrbelo, da prideio domači izdelki v dobro kupčevo rpko. Še mnogo drugega si je društvo stavilo za nalogo in zato hoče v najkrajšem času skupno z.drugimi jednakimi dru- štvi prirediti velik trgovski in obrtni shod, koji se pravocasno obiavi. Trgovec ali obrtnik, ki v tern velevažnem času noče ostati osamljen. naj se javi takoj svojemu stanovskemu drustvu. ivanjkovci. Dokaj lepo se je razvila orga- nizacija slovonske kmetijske družbe v sodnem okraju Ormož. Že prej so obstojale v Ormo/.kem okraju -1 kmetijske podružnice in sicer; Ormož, Vičanci, Sv. Boif'enk-Sv. Miklavž ter Ivanjkovci. Začetkom letošnjega leta pa se ie osnovala Se |)eta, to je v Središču. Te podružnice so si osno- vale v smislu § 26 pravil slovenske kmetijske družbe zvezo v svrho skupnega postopanja v prosneh vseh kmetijskih panog, skupnega nabav- ljania raznih gospodarskih potrebščin itd. Priprav- lialni odbor za to zvezo se je osnoval že preteklo leto in je bilo prvo delo te zveze, da se je dolo- čilo posameznim podružnicam natančno omejeno področje. Olednlo se je pri tern seveda v glavnem na to, da pride jo pod vsako podružnico občine, katere geografičn-p in gospodarsko sodijo v sku- pen okoliš. Oledalo se je pa tudi na cestne zveze itd. Posamezne podružnice imajo v vsaki občini svojega poverjenika, kateri ima zbirati naročila, deliti dobljeno blago, zbirati udnine itd. Vsaka konkureni'a med posameznimi podružnicami je odpadla, vse, kar podružnice store, storijo po celem okraju enotno. OrmoSki okraj pa je tako razde- ljen na pet naravno skupaj spadajočih okolišev. Da je število članov tudi povoljno, je dokaz, da ima zveza že danes 1076 članov, kateri odpadejo na posamezne podružnice, kakor sledi: Ormož 314, Ivanjkovci 179, Vičanci 178, Sv. Bolfenk-Sv. Mi- klavž 295, Središče 120. Tačasni načelnik zveze je clan glavnega odbora slovenske kmetijske družbe Lovro Petovar, podnačelnik in poslovodja pa notar dr. Strelec v Ormolu. Kakor se iz tega kratkega poročila razvidi, se da na tern polju z smotrenim delovanjem veliko doseči. V vsakem okraju naj bi se zbralo nekaj za gospodarski na- predek vnetih mož, kateri bi skusili po okraju podružništvo enotno organizirati in pri tern usta- noviti še potrebne kmetijske podružnice. Svetoval bi pa; da bi se tukaj oziralo na župnije le, če so tudi dani vsi drugi predpogoji za to, ker ie v glavnem potrebno, da je podružnični okoliš v vsakem gospodarskem oziru enoten. Svaril bi pa tudi pred premajhnimi podružnicami, ker |e tarn navadno odvisno delo le od ene osebe, in če ta odreče, potem pa podružnica zaspi. Usnje, sladkor in petrolej za živila. Na- rodna vlada SHS je razposlala okrožnico, v kateri opozarja, da dosedajni uspeh pri pobiranju žita, fižola in krompirja ni zadovoljiv. Kmetje zadržu- jejo zaloge, meneč, da dobe pozneje višje cene. Ta domneva ni utemeljena. Ko ho normalni Že- lezniški promet vpostavljen, bomo dobili iz za- sedenega srbskega ozemlja (Banata, Bačke itd.), pa tudi od zavezniških držav precej živil. Vse to bo uplivalo tudi na cene, in je gotovo, da se te ne bodo zvišale, ampak hitreje znižale. V last- nem interest! kmetov je torej, da čim preje prosto- voljno oddaje zaloge, ki jih ne rabijo zase, ker se bodo le tako obvarovali skode, ki jih zadene, kadar bodo cene padle. Za mesta in industriiske kraje se potrebuje fižola in kaše. V zameno daje žitni zavod usnje onim kmetom, ki oddajo še tekom januarja primerno količino poljskih pridelkov, posebno fižola in prosa. V kratkem dobi tudi sladkor in petrolej in se bodo pri razdelitvi teh predmetov vpožtevali v prvi vrsti oni kmetje, ki so oddali svoje presežke na živilih, oziroma dobe sladkor in [)etrolcj le oni krnetje, ki so zavezani oddati poljske pridelke, le ako se izkažejo s po- trdilom pristojnega komisijonarja žitnega za- voda, da so storili svojo dolžnost. DOPISI. Rogaška Slatina. Opozarjamo jugoslovansko javnost in merodajne kroge na sledečo okolnost: Na županskih stolcih na Slatini in v Rogatcu sc- dita še danes moža, ki sta se udeležila znanega protestnega poseta proti Jugoslaviji pri cesarju. Sta to Stoinschegg in Sporn. Torej protestirat sta sla« proti Jugoslaviji, a danes županujeta v taisti! Za počt! Mo^oče jima privoščimo še kakšen rnan- dat pri prihodhjih volitvah, da bosta Sla v Bel- grad Srbe farbat. Njun sprem-ljevalec na tern pro- testnem potovanju okrožni zdravnik dr. Schuster je vsaj žeN odstavljen kot načelnik okrajnega od- bora. Stoinschegg' in Sporn v družbi okrajnega sodnika dr. Pavličeka imata pa vrh tega še to predrznost, da hodita v Ljubljano in Celje pro- sjačit ne samo za sebe, temveč tudi ^za druge nemškutarje. Hočeta se torej ponašati kot pro- tektorja teh ljudi in seveda iz nas norce briti. Takim ljudem je treba kratkomalo pokazati vrata. Okrajni sodnikdr. Pavliček še vedno misli'na rogaško soduijo. Ne glede na to, da je skoraj po- lovi:a trga 7. njim v sorodu in da je med prebi- valstvom (tudi od neniške strani) osovražen, je ta mož že v nekdanii Avstriji, ker je Slovence metal iz Spornove gostilne, disciplinarnim potom bil prestavljen v Šoštanj in od tu zopet discipli- narnim potom na Vransko. Torej že v Avstrüi ni ta mož dobro storil, kako bi naj to storil v Jugo- slaviji. Ta bi bila lepa. Da se Jugoslaviia pravilno uredi, mora slovenski uradnik iti, kamor se ga pošlje, naši bivši zatiralci si bodo pa na stroške Slovencev izbirali službe. Na Koroškem danes pobijajo Slovence, mi bomo pa naše bivše zati- ralce nosili na rokah. p'ozneje, ko si uredimo našo jugoslovansko hi^o, smo lahko zopet po stari navadi rahločutni in prizanesljivi, danes to ne sme biti, če se hočemo obvarovati boljševizma. Ne gre, da bi tudi v Jugoslaviji še nosili prvi zvonec ravno tisti ljudje, ki so ga nosili v Av- striji. Slovenska Bistrica. »Citalnica« je priredila minulo nedeljo lepo uspelo ljudsko predavanje, na katerem je zelo poljudno in zanimivo govori! namesto zadržanega prof g. Pirca iz Maribora g. dr. Kovačič in nam jasno pokazal, kako zelo smo si Slovenci, Hrvati in Srbi ne samo v vsem so- rodni, ampak tudi popolnoma enaki, tako, da bomo la'nko res kot pravi bratje živeli v svoji državi Jugoslaviji. — Prihodnjo nedeljo pa bo ob 3. uri popoldne predaval istotam g. prof. Pirc iz Maribora o zgodovini Srbov, zato vse Slovence iz okraja prijazno vabimo k temu podučnemu predavanju, ker v Slov. Bistrici Se gotovo nismo süsali tako zanimivega govora, kot ga bode imel v nedeljo g. prof. Pirc. Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Minulo nedeljo smo inieli zelo podučno gospodarsko zborovanje, na kaierem sta govorila tajnik Kmetijske družbe iz Ljubijane in novi živinozdravnik iz Slovenske Bistrice, g. Anton Sok. Oba govornika sta žela od številnega občinstva za svoja podučua govora veliko pohvale. Obenem se je ustanovila prepo- trebna kmetijska podružnica, kateri je pristopilo že črez 30 članov. — Naše Bralno društvo bo kmalu otvorilo svojo čitalnico. — Tudi za »Novo Dobo« smo dobili precej naroäiikov, ker list nam kmetom zelo ugaja. Poljčane. Ker odhajajo tu-kajšnji nemški že- lezničarji v NemSko Avstrijo, j*.' pričakovati novih slovenskih železničariev na njih mesto. Tukajšnji nekateri nemškutarji se nameravajo braniti stano- vanja oddeti, čeravno imajo prazna. Seveda če bo potreba, se jih ne bo vprašalo za njih cenjeno mnenje, marveč se bo morala tudi tu uveliaviti vladna odredba glede stanovanj. Ista se bodo morala tudi koinisijonelno ceniti, da ne bodo raz- lične temne eksistence odirale naSih Ijudi. Čas, ko je lahko vsak nemSkutar odiral slovenskega človeka, je minil. Iz Dravske doline. Narodna vlada v Lju- bljani je razpustila po novem letu nemJurski okr. zastop marenberški ter nemčurske občinske od- bore marenberškega okraja. Očižčena je nemšku- tarjev tudi davkarija ter vsi poštni uradi v naSem okraju. Koliko časa bomo pa še Slovenci morali čakati,dase odstranita predsednika »Südmarkinm« podružnic v Marenbergu hujskač notar dr. Stöck- linger in Tennenhäuser v Vuhredu, načelnik že- lezniške postaje Vuhred-Marenberk? Prj sodniji sta še tudi odveč pisarja Sitter Fric, ki trosi laž- njive vesti o Jugoslaviji in nemški nacijonalec Lauritsch, ki sicer oba uista zaobljubila Jugosla- viji, grizeta pa Se vedno uaš kiuh. Marenberški okraj tvori vendar vojno ozemlje in so vsled tega navedeni ljudje, posebno prvoimenovana, skrajno kvarljivi in nevarni. Ne vemo. zakaj mero- dajni Činitelji kljub opetovanim opominom že' vendar enkrat ne pometejo 7. njimi. Upamo, da se to takoj zgodi. sicer bi bili misiüeni si sarni pomagati. Šmartno ob Dreti. Zdi st- n|)ekel in vtonil, vse obenem. Malo truplo sta potem sežgali v peči. Zaprli so tudi 43 letno babico Katarino Theuer, ki je sokriva umora s tem, da je hotela zadušiti otroka v blazinah in je pozneje pregovorila mater, naj ga umori. Zadnja poročila. Seja Narodnega VjeČa v Zagrebu o agrarni reformi. Zagreb, .31. jan. (Lj. k. li.) V včerajšnji seji poverjenižtva Narodnega Vječa za agrarno reformo je minister Korač zagovarjal yladni načrt za re- šitev agrarnega vprašanja ter naznanil načela, po katerih misli postopati ministerski svet. (Objav- ljamo načrt v glavuih potezah na drugem mestu. Tu dopolnimo le še: knietje v Bosni in Hercego- vini ne bodo več plačevali again hak (desetine); odškodnino agam določi državni zbor; siromašnim agam, ki so sami poljedeld, se dovoli odškodnina v zemlji; onim pa, ki se ne bavijo s poljedelstvom, v obliki rente; vse tožbe, ki izvirajo iz agrarnih odnošajev, se ustavijo; veleposestva se postavijo pod razlastili'O prepoved; zemljo dobe le om, ki jo bodo sam, obdelovali; dokler razdelitev ne bo izvedena, se oddajo veleposestva v enoletni najem:» odskodnina za veleposest.nike se uredi zakono- dainim pbtom; državni urad za izvedbo načrta bo imel po vseh okrožjih in okrajih podmžnice, v katere bodo odposlali interesenti svoje zastopnike.) Amerikansko naziranje glede italijanskih zahtev zmaguje. Berlin, 31. jan. (Lj. k. u.) Glasom českoslo- vaškega tiskovnega urada poročajo iz Haag_a: Ame- riško naziranje je včeraj na mirovni konferenci slavilo svojo popolno zmago nad aneksijonistič- nitni stremljenji. Italijanski zastopniki so obraz- ložili italijansko staiiSče in zagovarjali zahteve Italije po Reki, zahodni jadranski obali ter afri- ških pokrajinah. Njihova dokazovanja so imela ničev uspeh. Tudi Angleži so zastopali stališče Amerike. Vprašanje nemških kolonij še ni rešeno. Berlin, 31. Jan. (Lj. k. u.) Reuter poroča: Koiiferenca se glede vprašanja nemških kolonij še ni mogla zediniti, vsled tega je bilo začasno odstavljeno z dnevnega reda. Poučeni ameriški krogi v Parizu pa so mnenja, da se bodo težkoče kolonijalnega vpraSanja razrešile v Wilsonovem smislu ter da postanejo kolonije mednarodne. „Agence Havas" poroča iz Pari/a, da je bil med Londonom in Washingtonom glede nemžkih ko- ionij sklenjen dogovor, glasom katerega se ne- katere kolouije nevtralizirajo. Kuska boljševiška vlada bo prosila entento za mir? Amsterdam, 31. jan. (Lj. k. u.) Glasom du- najskega kor. urada poročajo ,.Times" iz Was- hingtona, da vsa znamenja kažejo, da je osrednji sovjet v Moskvi pripravljen pogajati se z entento glede mini pod pogojem, da se ostale vlade v Rusiji, katere boljševiki smatrajo za začasne po ententnih vojaških oblastih določene vojaške or- gane, ne udeleže pogajanj. Pričakuje se, da bo boijševiška vlada od entente zahtevala, da umakne svoje čete z arhangelske in sibirske fronte. Taft namestnik Wilsonov. Berlin, 31. Jan. (Lj. k. u.) Glasom lista ,,8-Uhr- Abendblatf' poroča francoski list „Liberte"", da bo v odsotnosti Wilsona predsedoval amerižki delegaciji Taft. Naprodaj je lnlada nomšKa ovčarska psica in en dobcimati. Vpraša se: Stark', Sp. Hudinja 23. Bab'ca Marija Baumgariner, Celje, (josp. ill. 25 se priporoča, na podlagi dolgoiVtne prakso. cenjenim damam v skrbno lavtianje in oskrbovanje, na dornu in \z hi so. Železna blagaina, Wortlieiin šte.v. II, dobro ohra- njctia se radi odpotovanja takoj proda.-Vpraša sc Graška cesta Stev. 31, II. nadstr. levu. i^liiwin* ynln w restawraciji (piej Waldhaus) ll'Mlcs Ms Id Začetek v ncdeljo. 2. febr. ob 3. uri pop. Pristop imajo prejšnji učenci plesne sole v Narodnem domu in drugi od njih vpeljani. Priporočuta se Gorenšek in Rančan, vodji. Menjam tožki voz za lahkega za enovprežnega konja Vox stoji pii hiši Tone Zemlak, Gaberje 87 na ogled. lade se gosti na v najeni ali na račun. Naslov v upravništvu lista. V Celju ali okolici se vzame v najem, pozneje kupi gostilna, trgovina 7. nekaj zemljišča ali tudi lokali za trgovino in stanovanje. Ponudbe na I. S. poštno ležeče Store ali na upravništvo. Išče se za dijakinjo stanovanje s hrano. Ponudbe na wpravnistvo lista. Naprodaj so fine obleke za gospodo, knjige m raziičiie druge stvari. Naslov v upravništvu. Kupi se hišii v Celju, Gabeiju ali na Bregu. Želi se poleg malo gospodarsko posiopje. Ponudbe na npravo. Iščem izurjenega öewljarskecfa pomočnika za uro- zavanje in za diuga dela. Vstop takoj. Naslov v upravi. Uraonik (ca) se sprejme v odvetniško pisarnö v Celju. I/.vežban s strojepisju' in slov. testiopisu. Važno je, da je dotičnik že služboval v odv. pisarni. Ponudbe na naslov g. N. Založnika, Lava 21, Celje. Zanesljivega hi,»pea h konjeni /.a takojšnji nastop sprejme pioti popolni oskrbi v hisi in dobsi p;a^i vele- trgovina Franc 0 s e t, Vransko prl Celju, kamor se je v svrho dogovora osebno predstaviti. Hlapec 14—17 let star se sprejme na posestvu Gorica. Vpraša se v trgovini R. Stermecki v Celju. Prodam hi&o m Mariboru le resnim kupcem. — Favle Dostal, posestnik in gostilničar Ptuj. Ako rabite wrtna ali poljska sentena, pis'te po cenovnik. Trgovina s semeni Sever & komp., Ljubljana. Izvežbann učiteljica poučuje otroke v slovenščini, kakor sploh v vseh predmetih event, tudi v hsčini. Izve se v upravništvu. luprašnna učiteljicii poučuje '••toveoščino in nemscino samostojno in pomag-i tudi Ijudsko-, me- žčansko- in siednješolskim (po 5. razredu, razen latin- seine in piscine) učencem v vseh učnih piedmetih. — Naslov pove upravništvo lista. Razno pohištvu se proda. - Vprašati je v poslopju celjskega »lnuzoja« nas,proti farne ceikve. Crna zimBka sukn a, dobro ohranjena, se zamenja za Živila. lzve se: Ostrožno 4, Okolica Celje. Proda se hii5a, 18 min. oddaljena od Glavnega tr^a v ^'iju, obstoječa iz 5 sob, 2 kuhinj, vcžo, kletjo, shrambo in verando. Na vzhodni strani balkon krit s stekleno streno. /.raven stoječe poslopju s praluo kuhinjo, shrambo, {. arvainicama, svinjskim hlevoin, čebelnjakom in lopo. Na bavinji kopališče z dvenia kabinama. Zemljišča čez 24 a, s % sadmmi drevesi, 216 vinskih trt, mnogo la- Škega grozdja m kopin. Cena 40.000 K. Naslov v uprav- ništvu. Učiteli *a italij^nščino in citre se iSče.— Poizve *e v upravništvu. Proda se 100.000 kom. opeke za zidanje iz opekarnc Ljubečno pri Celju. Vpraša se v cementni tovarni Laški trg. TkMt&i poctgane, stenice in 1YI.ISI9 ščurkl ler ves mrčes mora noeiniti, če se vporabljajo moja preizkuSeno naj- boljša in povsod hvaljcMiü sredstva.Jcakor: Za poljske miši 5 K za podgane in miši 5 K, za sčurke 5 K, tinktura za stenice/k, posebno močna tinktura za stenice 5 K, unlčevalecmoljev 2 K, piašek proti mrčesom 2 in 4 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 5 K. mazilo za uši pn živini l K prašek za uši v obleki in penlu 2 K, tinklura za bolhe pri pseh K 1 50, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rasthn) o K. — l osilja Po povzotju Zavod za elisporl M. JunKcr, Zagreb 37, Peirlnjska ullca 3. HOTEL „PRI BELEM VOLU CELJE se priporoča s toplo in mrzlo kuhinjo in pri- stnim vinomter popolnoma na novo urejenimi :: sobami :: BERNARDIDR AGO, Hotelir. Trgovina s špecerijskim blagoin in dož. pridelki Ant. Kolon(rft nasled, Ant. Ermeiic, Celje Grraška cesta 22 HaVarna in yostilna Gozdna restavpacija (poprcj Waldhaus) bozopet odprta od 2. svečana t. 1. naprej. Krasen izlet v zimi in poletju; priporoča svoja vedno na razpolagb stoječa topla in mr/.la jedila poleg dobre vinske kapljice, kakor tudi neopojne pijače. Za obilen ohisk se prliJpomčJa VcHoslaVa FlorjatKič, gostilnicarHa. Stavbeni podjetnik Franc Herod v Gaberju pri Celju prevzema vsa atavbinska dela po zmernih cei>ii>i. I.HRASTNIKÜ ¦ ¦ Cenjenemu občinstvu naznanjani, da seni prevzel trgovino gosp. Vouk-a in bodem prodal prevzeto zalogo dobrega biaga, posebno različno železnino za poljedelstvo, za kovače, za kovanje oken, vrat itd. ter druge pri vsaki hiši potrebne stvari po zni/Sani ccni. Vsakomur se nudi prilika dobro blago po zelo ugodni ceni kupiti. Velespoštovanjem Rudolf Simonišek Stoubeno in golonterijsko hleparsho obrt A. Josta nam. Frnnjo Dolžan Celje, Graška c. 8 (nasproti „belega wola") Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Po- strežba točna in solidna. Priporočam karbidne svetilke, karbid, vsakovrstne vzigalnike itd. Kladnik Marija tri>. sivalnih strojev in koles ("elje, Oraška cesta 33. Priporočam se slav. občinstvu za mnot!;obrojen obisk j. Dečho, Celje :: nasproti Narodnega do ma :: tr^ovec špeccrijskega in kolonijalnega biaga ter raznih barv. HOTEL z dobro gostllno, mesarijo, velike kleti, hlevi, ledenica, ribnik, razna gospodarska poslopja in 44 oraluv polja, travnikov in gozda, tik večjega kolodvora se z živim in mrtvim inven- tarjem za 480 000 K takoj proda. Inforinacije daje iz prijaznosti R, Stermecki v Celju. ticr, Celjo, Gosposka ulica 25 obstojcča trgovina s pohištvom in zaloga rakev, zana- prej zopet pod mojim Iastniin imenom in račur. dalje peljam. Plačila je posiati, ker sicer neveljavna, le meni lastnoročno. Prosim, da mi dosedaj že skozi dolgo let podarjeno zaupanje tudi zanaprej ohranite ter se Iiočem potruditi, da čiinnajbolje zadovoljim vsern željam mojili conjeiiih odjomakev. — Za mnoga naročila s^ pnporoča dMarija Baumgartner trgovina s pohišivom in zaloga rakev Celje, Gosposfca uiica 25« RAZGLAS. O ' 5. feb ua^jq r'o 15. mai-ca 8919 je otivzeti pri mestui bEagajni znamke za pasji dawek jinott vplaciiu 30 K, Mestni mngistrst celjsm due 30. prosinca I91() Vladni komisar: Dr. L u k a n? ProstoiiQljnQ javnQ trik zemljišč. Zarndi delitve zapuščine prodajala se bodo dne 24. februarja 1919 ob 10. uri dopoldne na lieu mesla v Virštajnii, sodni ok raj Kozje, zemljišča v obsegu 34 ha o a 25 nr ali 59 oralov 267(~!0 in sicer obstoječa iz niiv po 6 ha 11 a 05 m- ali 10 oralov 1312G0, vinoyradov po 6 ha 51 a 72 m2 ali 1 I oralov 518Q"!0, gozdov po 7 ha 34 a 68 m2'ali 12 ora- lov 1223fr]0, travnikov.po 8 ha 8 a 03 m2 ali 14 oralov 69L.10. paSnikov, ki so sedai Iravniki, po 3 ha 25 a 57 rrr ali 5 oralov 1049!.'.1° iz pro- storne ^osposke hiše. i/. dveh his za posle in vi- ničarje z t>-ospodarskimi poslopji, kletmi itd. s h_i§no opravo in i vsemi potrebn mi pripadki za1 cenilno vrednost po 249.336 K pod ugodninii plačilnimi po.coji ali proti zavarovanju kupnine. Dražbene po^oje upo^ledati je v uutarski pisarni v Kozjem. Stev. 648. Razglas. Po naročilu poverjeništva za javna dela in obrt v Ljubljani bo oddajalo in razpečavalo oskrb- ništvo državne einkäme SMS v Celju neposredno svoje izdelke. Prodajale se bodo: cinkove pločevine raz- ličnih debelosti, Čisti cinek in cinkov prah. Vsi dopisi in naročila. katera se bodo reše- vala z obratno pošto, naj se pošiljajo plavžarskemu oskrbiiištvu S11S v Celju. Naročila se bodo izvrSevala točno in solidno po stalnih cenah proti predplačilu. Zaboji se bodo zaračunjevali po dobavni ceiii. Plavžarsk•> oskr bništvo SH5 w Celju dne 25. januarja 1910. Sklad za vojaske vdove in sirote, zavarovalni oddelek, Ekspozitura v Mariboru, Sodnijska ulica 14. Naznanilo. Obvcščamo zavarovanee in /.uvaiovateljc, da po- sluje od 1. svečana naprej ekspozitura v Mariboru v.n politične okraje Brcžice, Celje, Konjice. Ljutomer, Mari- bor, Ptuj, Radgona, Slovcnjigradec, ter sprejema vsa vplačila zavarovalnih premij kakor tudj ponudbe na spremembo življenjskega zavarnvanja na vojno posojilo v življenjsko zavarovanje na izplačila zavarovalne svote v gotovini. Prosimn, da vsi zavarovanci odnosno zavarovatclji vplačujejo točno zavarova'ne premije.s tem se obvarujejo izdatne izgubi- o/iroma podpirajo \dove in sirote našili umrlili junakov. Nadaljna obvcstila ciajc vodstvo ekspozitüre y Mariboru. Trgovina vsakovrstnih cevljsv Stefan Strašek Celje. Kovaška ulica štev. 3 VeUfrgovina 5 špecerijo in dddnstni wM\\ Anton Koknc, Samostojen obitnik (invalid) želi v svrlio ženitve znanja s pošteno mladenko. Na boga^tvo se ue gleda, pač pa na blago sree. - Ponudbe se prosi pod »Jugoslovan«, poštno ležeče Celje. krepke postave, s primerno solsko izobrazbo (2 razreda gimnazije ali 3 razredi meSCanske Sole) sprejme takoj Zvezna tiskania v Celju. Karl, flflarš urar Gosposka u^ica stev. G sprejema vsa v to stroko spadajoča dela. stsvbcni in ümetni hljuca jnicnr se |)riporoča v naročilo vsakovrstnih ključavničar- skih del, kakor: železna vrata, ograje, okna, stop- nice, verande, balkone, štedilnike, vodovode. — Popravila poldjedelskih strojev, avtomobilov itd. Celje, Pojslifl ulko šteu. 14 KINO GABER IE Sobota I. Nedelja 2. Pondeljek 3. Veseloigra. Kraljica kin a Senzacijska drama v 4 dejanjih. Igra svetovnoznami tragedkinja FrancescaBertini noTon Rocucnn Starä jugosloDanska trgo- B uina mesaneqa blaga 8 Glauni trg v tli JC Glauni trg Plevčak Gaberje priporoča sv.jIo izvrstno toplo in mrzlo knhinjö ter najooljša, ppistno domača vina. slaznanilo. Slav, občinstvu naznanjam, da sem spremeiiil naslov gostilne pri »Lastovki« v gostilno pri „Ju^oslovanu" Podpisani iiji-zi aiijüin, glavnica IO,fJQ0.000 kron. I CENTRALA V LJUBLJANI | Rez.rvni fondi r.ad 2,000.000 kron. Poslovalnica avstrijske razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici Sp r e j e m a vloge na knjižice in tekoči račun p;oti ugodnemu O^restov«* nju. Kupuje n prodaj» vse vrste vrcdnr stnih papirjev, financira vsako vrstrje do^awe in dov°82»ig aprovizacijske kredite. loan Havnihar - Celje priporoča špecerijsko blago, barvo, vsako- vrstno mineralno vodo in deželne pridelke. maks Zabukosek modni atelije s qXI^ Rrožna cesta zagospode vCIjtl šteu. 1 uojaške in uradniške uniforme po meri u najkrajšem času. VinHo HuHoVec s'^bfl: pod c j« is trgoilitia z lesom Malo posestvo tričetrt lire oddaljeno od Celja, •bstoječe iz lepc hiše, 3/4 orala zemlje in 6oralov naseja- nega najemniškega posestva se z živino in krmo ali tudi hrez iste po najnižji ccni proda. Naslov posestnika v upravništvu listn. Naznanilo. Vljudno naznanjain slav. občinstvu Celja in okolice, da som otvoril 10. jamiarja 1919 prvo jnsoslovansko Zagotavljajoč rinjboljšo postrežbo se vljudno priporoča \n% FavltttC, lesar in resta^rater. FRANSTRUPI CELJE Zaloga stekla. porcelana. svetilk, og'eflal, okvirjev In raznovrstnih sip Pr^vzetje. sfeklarskili del Cb- a ska cesta Graška ccsta V slHžbo se sprejmcjo pridna mož in /ena brcz ali z odraslimi otroci navajena dela pri kravah, ne- oženjeni hlapci in cna dek!a, ki zna kuhati vd družino. Da se popolna hrana in dobm plačilo pri »gskrbništvu gra- ščine Zalog«, pošta Petrovče pri Celju. Rredifnainsfav- |i(|Cf||j l|ni]| W-Mmk sprejeina hranilne vloge od vsakega in jih obrestujo po y\2 od sto, daje osebni in stavbeni kredit pod ugodniini poi>oii. GOSTILl ,pri čolničkih' sem prevzel ter si dovoliujem cenj. občinstvu vljuduo naznanjati, da imam vedno na razpolago gorka in mrzla jedila ter točim samo pristno kap- Ijico, bizeljski lastni pridelek. Proseč za obilen obisk se priporoča IVAN UREK. KfiPfiiilJää bukova in hraslova, najmanj polsuha. naložena v vagon za takojSnjo oddajo. Ponudbo s skrajno ceno in mncžino je poslati tvrdki VinHo Vabic - Žalcc p\ cetju. Veletrgovina in razpošiljalna R. Slermechi, Celje priporo*a popolnoma sortirano zalogo manu- fakturnega blaga za ženske in moške obleke, razne konfekcije, čevlje. modnega. kratkega in galanterijskega blaga. ter pošlie na željo vsakt'iiiii cenike in vzoiw zastonj. 52-1 POSOJILNICA U CELJU USTANOV. L. 1880 NflfgQDNI DOM RES F0ND 500000 K SPREJEIwA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga 00000 DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. STANJE HRANILNIH VLOG NAD 16,000.000 KRON Stran 8. »NOVA D O B A« Stev. 9 St. 846. Razglas. lugosiouonsfta tavarno zo milo v Spod. Sišlii ima večjo zaloi;o milnetia bla^a. To blago se bo oddajalo poslej franko tovarna po naslednjih temeljnih, oziroma nadrobnih cenah: 20 °/0 praltio milo v kosih po 100 g, komad po K • 40 30% * » » » 100 g, » » » '50 30% » » » » 200 «;, » » » 120 38 40% toiletno » » » 100 r, » » » 2 50 66% milo za britjc » » 50 g, » » » 2 — 10% milni praSek ..........kg » » 2"50 Pri naročbah istega milnega blaga v celih zabojih se dovoljuje znaten p o p u s t in se v tem slnčaju oddajajo milni izdelki franko tovarna po naslednjih cenah: 20% pralno milo v kosih po 100 g, kornad po K --"30 30% » » » » 100 g, » » » —"45 30% » » » » 200 g, » » » -"90 38-40% toiletno » » » 100 g, » » » 1"80 66% milo za britje >•> » 50 g, » » » T40 10°/0 milni praSek ..........kg » » 2'— Blago se mora plačati naprej, ker se siccr razpošilja le proti po- vzctjti. Naročila je nasloviti na Jugoslovansko tovamo za miSo v Spod. Šiški pri Ljubljana. V Ljubljani, dne 20. januarja 1011). Poverjenik ?.a javna dela in obrt: inž. V. Remec I. r. 4 Za slabokrvne in prebolele se priporoča posebno črno staro „PLÄVÄC" ki se dobi edinole v zalogi dalmatinskih V1H IVAN MATKOVIČ Glavni trg 8 : Celje : Glavni trg 8 5prctua (i«jigoVodl(inja vešča popolnega knjigovodstva in ko- responclence v slovenskcm in nemškem jcziku se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. — Isto-1|||»||fiS#% popolnoma tako se sprejme HlÄIWllW vešča pi- sarniške manipulacije in strojepisja. — Ponudbe Ekspozitura Maribor, Sodna ulica 14. Gostilna „BRANIBOR" priporoča cenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in rnrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se priporoča A. Robek. Sedlarska in tapetarskadelavnica jtfan 5trckc V%f 1%) Samostanska ul 16. Najstarejša in edina slov. pekarna v Celju Franc EYošnaka*La v lastni hisi Gra&ka cesta St. 14 se priporoca ctmj. obcinstvu. Prodaja se tudi keks in sladkorčki. FRANC KOLENC CELJE, NAR DOM priporoca špecerijsko blago ter vsakovrstno barvo za :-: obleke. :-: ČEVLJARSKA DELAVNICA Rudolf Zontič Bolniška (Špitalska) ulica štev 2. (bli/.u kolodvora) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. Rarol lioitner, Celje priporoca Spcccrijsiio blago tci' osahourstne barvE zn olilehe, s Hoterimi si lota usolido barvo vsakovrstno bla- go sam. RESTAVRACIJA NARODNI DOM priporoca svojo izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo vsaki čas in najboljSa domača vina. Lastna mesapija. Restavrater FranC PawIlHC. ODVETNIK DR. FRAN IRGOLIC JE ODPRL SVOJO PISARNO V MARIBORU TEGETTHOFFOVA UL.ŠT.45 POSOJILNICA V MARIBORU (NARODNI DOM) nazrianJM. chi obr^stuje od I. svečana 1919 naprej do preldica, 21 o ^ - - 4 0 hranilne vloge proti trimesečni odpovedi PO Cm 2 ¦ Obrestna mera se je znizala za hipotecna posojila na 43i4ü!0? za menična posojila na 5°|0. Maribor, 24prosinca 1919. RAVNATELJSTVO.