Glasilo krščanskega delovnega ljudstva ®ha(a vsak Četrtek popoldne; v duCalu prai- || Posamezna številka Din 1*30 — Cena: za 1 mesec n Oglasi, reklamacije In naroCnlna na upravo l ,',Clnn poprej — Uredništvo: Ljubljana, Stari II Din S--, za Četrt leta Din 15'-, za pol leta Din 30--; za II Jugoslovanske tiskarne, KolportaSnl oddelek, g ** ~ Netranklrana pisma se ne sprejemajo II Inozemstvo Din 7'- (meseCno) — Oglasi po dogovoru II Pol|anskl nasip it. 3 — Rokopisi se ne vraCaJo Socializirajmo TPD! Trboveljska premogokopna družba! — Kolikokrat smo že pisali o njej! Kolikokrat smo že pozivali slovensko javnost, da naj se zgane in pogleda v labirintske račune tega velekapitalističnega podjetja! Kolikokrat smo že naglasili, da bijejo razmere pri TPD modemi demokraciji, načelom socializma in pojmom krščanstva naravnost v obraz! Kratek reasume vsega, kar smo do sedaj vPisali o tej vse delovne sloje izkoriščajoči velekapitalističnl družbi: 1. Po zlomljenem rudarskem štrajku leta 1923. je TPD dosegla, da so se izselili v Francijo in Belgijo vsi rudarski zaupniki in agilni člani rudarskih sindikatov, nad ostalo rudarsko cedo pa je zapel bič persekucij tako, r,a so rudarji trumoma selili v rrancijo in Belgijo. Kakor hitro pa je radi izseljevanja rudarjev nastala za družbo nevarnost, da bo treba ostalo delavstvo boljše plačati, ako ga bo družba hotela imeti na razpolago, so pritisnile skrivne temne sile in nadaljnje izseljevanje je bilo onemogo-2. Že med štrajkom 1923 je v ada dovolila družbi 5% povišek cen premogu. — 3. Javno izkazane dividende te družbe so znašale 50—60%. ouceni krogli’ pa trdijo, da so ti še mnogo mnogo višji. — 4. Mesta uprav-mh svetnikov so honorirana na leto po 175.000 Din in čez, ena seja je plačana p0 2000 Din in povrnjeni »vsi ™n«. Plače ravnateljev in višjih uradnikov so ogromne, bilančne in druge nagrade sijajne, voznine, pot-nine in dnevnice kraljevske. 5. Rudarske mezde so pasje. Rudarska stanovanja brlogi. Rudarje šikanirajo. Rudarje preganjajo. Rudarje kaznujejo za malenkosti eksemplarično. Rudarskih kolektivnih pogodb se ne držijo. Iz zakona o zaščiti delavcev brijejo norce. Dela se čez ure. ela se na akord. Varnostne naprave ®o pod ničlo. Težke nezgode so na dnevnem redu. Higijena je afnikan- dejštv~ T° niS° pretiravania! To so 6. Rudarji producirajo 30% več °t pred 3 leti. Zato so danes na cesti! -1- 1 reducira. Reducira neusmiljeno. Reducira 2000—3000 rudarjev. Hoče znižati mezde za 10%. ndvzeti družinske in draginjske doklade, ker plača samo »delo«. Hoče, ta h ^ Pr.e9s^alih samo dva ših-čiva«n pa naJ izmenjavajoč se »po- Zakaj? ?a,to: ker baje obstoji nevarnost, ^ ne bodo prejeli čiste 50% dividende! Zato za nič drugega ne gre! Pa Snrii da vsi rudarji skup poginejo! lnm e mnenje je: Tu gre za celo-,P.n° naše gospodai*stvo: za indu-1*-™°’ ve!e°hrt, za državo, za privatni sum in za tisoče delavcev! iem Tm?mre® sto.9: ^e se delničarji« • , ,onemogočijo gorostasni prosti bo- na ra^un splošno- 1- lahko premog znatno cenejši, • zaslužila več država na davkih, • lahko zaposleno vse delavstvo, n,„,' 0 delavstvo lahko eksistenčno plačano. j. ^azmere pri TPD so dozorele tako, Izvidi slepec: lam« * *e zasl"žila objektivno par-rnPr.n.'arn» preiskovalno komisijo! je treba socializirati! in " Se *°'le delavstvu vseh strok sem merodajnim činiteljem: ... • '1°^° se govori o tem, da je »Zve-nsv u^slrijcev« napravila generalni vso« ’ a£° znižati delavstvu mezde n« P°vs°d- To naj se zgodi polagoma Posameznih strokah. Po tem na- črtu je baje TPD določena za prvi korak, da uniči najjačjo delavsko stroko. Nato bi postopoma sledile druge stroke. Vprašamo: Kaj bodo rodili taki peklenski naklepi? Rotimo v interesu človeške družbe: Ne igrajte se z ognjem! Tovariši! Stražimo zvesto, stojmo trdno, zakaj huda ura je prišla! Političen pregled. Sporazum, ki sta ga sklenili radikalna in Radičeva stranka, je popolnoma razgalil Radičevce. V vsej nagoti se je pokazala sramotna Radičeva kapitulacija. Radič se je enostavno vrgel pred noge vladajoči radikalni stranki. Pašič je z objavo sporazuma znova pritisnil brbljavega Radiča ob tla in ga prisilil, da glasuje za proračun, ki ga bo skupščina sprejela koncem marca. Radikalni klub je zelo nasproten Radiču in njegovi politiki. Kjer le morejo, dajo poslanci svojemu ogorčenju duška proti1 Radiču. V zvezi s tem napovedujejo bel-grajski politični krogi spremembe v vladi. Te napovedi niso neverjetne, ako se pomisli, da Stojadinovič v Ameriki ni dosegel nobenih pravih uspehov, da se Radič na vse stranU z vsemi prepira in da celo nekateri Radičevi ministri niso zadovoljni s svojim položajem. Žalitev papeževega nuncija po Stjepanu Radiču je prišla pred skupščino. Zunanji minister je moral dati odgovor, v katerem se ni o Radiču izjavil posebno laskavo. Obžaloval je, da je prišlo do neljubega spora z Vatikanom. Proračunska razprava je v polnem teku. V par dneh se bo končala splošna razprava, ki je bila zadnje dni zelo malo zanimiva. Sedaj pride na vrsto podrobna razprava, ki bo trajala ves marec. Ta debata bo velike važnosti, ker bo mogoče spraviti1 v proračun še razne važne postavke. Ker je bila vsled malo važne splošne razprave zadnje dni skupščina precej prazna, so se podali razni poslanci na agitacijo in so priredili povsod veliko shodov. Za muslimane v Bosni se zdaj potegujejo skoro vse stranke. Najprej je imel shod v Sarajevu Radlič, za njim pa Pribičevič. V kratkem se bo vršilo izredno zasedanje Društva narodov v Ženevi. Veliko pozornost je vzbudilo, da je naš zunanji minister nenadoma odpotoval v Rim, da bi se tamkaj sestal z italijanskim ministrskim predsed^ nikom. Poklicani parlamentarni čini-telji prav nič ne vedo za cilj tega potovanja, ki je radi tega vzbudilo veliko iznenadenje. Nekateri mislijo, da morda namerava naša vlada skleniti z Italijani kako pogodbo. Mi Slovenci se pogodb z Italijo prav nič ne veselimo, ker nam dose-daj še niso prinesle ničesar dobrega. Bojimo se, da naši primorski bratje tudi ob tej priliki ne bodo prišli do nobenega zboljšanja svojega težkega položaja. Za sejo Društva narodov se mednarodni politični krogi mnogo pripravljajo. Glavni točki razpravljanja bosta sprejem Nemčije v Društvo narodov in izpopolnitev mest v svetu Društva. Hočejo ustanoviti dve novi mesti v svetu, za kar se pred vsem potegujeta Poljska in Španija. Poljska deluje z vsemi močmi, da bi premagala ovire, ker se Anglija in Švedska protivita temu, da bi se ustanavljala nova mesta v svetu Društva narodov. Radi tega bo francoski minister Briand odšel v London, da izve stališče angleških politikov v tem vprašanju. Gre pri tem vprašanju za to, da ne bi katera izmed velesil dobila prevelike moči v Društvu narodov. Poljska bi vodila svojo politiko v skladu s francoskimi interesi, kar je tudi pravi vzrok, da Anglija Poljski ni naklonjena. V Franciji je vlada v neprestani krizi, vendar je dosedaj še premagala vse napore opozicije, da vrže vlado. Finančni zakoni so bili v senatu sicer sprejeti, vendar vlada prepričanje, da bo opozicija v zbornici močnejša in bo finančne predloge odklonila. Briand bi potem stavil vprašanje zaupnice. V kolonijah in na Kitajskem se je začelo novo vstaško gibanje. Tako v Maroku kakor tudi v Sudanu so pričeli upori vstašev. V Siriji so vstaški Druži ponovno pričeli z napadi na francoske čete. Na Kitajskem so se boji med četami Čang-co-lina in Vu-pej-fuja, katera podpirajo Angleži in Amerika, in narodno armado, ki je komunistična in jo izdatno podpira Rusija, ponovno poostrili. Sedaj zmagujejo komunistične čete, ki imajo premoč in so po zmagi nad Vu-pej-fujem sedaj v boju s Čang-co-linom. Doslednost levičarskih marksistov. Levičarski marksisti od »Delavsko-femetskega lista« (DKL) so izključili li. svojih vrst bivše komuniste Makuca, Štuklja in Sedeja z utemeljitvijo, da po svojem delu pospešujejo Kristanov menjševizem. Kljub temu sevedh propagirajo z menjševiki, od katerih se baje ločijo načelno, enotno strokovno fronto proletarijata, v minulem volivnem boju pa so njihovi zaupniki in pristaši socialnim demokratom krepko pomagali lagati, slepariti, terorizirati in dejansko napadati. Zato se nam čudno zdi, kako so-drugi boljševfiki pridejo do tega, da v zadnji številki DKL napišejo ob priliki izida volitev v D. Z. članek »Pasivna bilanca«, ki ga v naslednjem, kar se tiče glavnih izvajanj ponatisku-jemo: Za zavedni del delavskega razreda, ki se ni izneveril revolucionarnemu maksSzmu, nobene volitve ne bi smele biti samo lovljenje glasov in mandatov, temveč akcija za razširjanje marksističnih načel med najširše plasti delavstva. Glavni volilni odbor ZDSZJ (Svetek, Štukelj) pa je to pro-gramatično stran volilnega boja popolnoma zanemarili. Brez programa, kakor klerikalci in demokratje, so se vodile volitve tudi s strani vodilnega odbora ZDSZJ. To je velik minus, to je velika škoda in greh, ker ravno v tej volilni kampanji, ko so se indiferentne množice delavstva malo raz-glibale, bi se moralo proti klerikalcem in demokratom nastopati pred delavstvom s socialističnim programom in neopredeljene in zapeljane delavce pridobiti za marksizem. Glavni volilni odbor pa je vso svojo delavnost posvetil samo pridobivanju glasov po receptu lovljenja glasov meščanskih strank. Glavni volilni odbor pa sploh ni imel nobenih načel. Če bi jih imel, ne bi mogel pogajati se za kompromis s klerikalci in demokrati. In ko se je kompromis razbil, je glavnli volilni odbor v »Delavcu« objavil, da do sporazuma ni moglo priti, ker so klerikalci in demokrati zahtevali zase preveč mandatov. Kompromis se je razbil na številu mandatov in ne na prin-cipielnlih nasprotstvih! Kompromis je pa bil dosežen pri uradniški skupini, in sicer tak kompromis, da so socialisti dobili 2, meščanske stranke pa 8 mandatov. Taka breznačelnost je delavce samo demoralizirala. Vsled takega kompromlisarstva so delavske množice debile utis, da je vseeno ali glasujejo za socialiste ali pa za meščanske stranke, ker med obema ni nobenih načelnih razlik. To so posledice nenačelne volilne kampanje. Že med volitvami je opozicija v združenih delavskih strokovnih organizacijah v svojem programu obsodila od komisarjev izdelani volilni red. Potek volitev nas je še bolj utrdil v zahtevi, da je sedanji volilni red treba spremeniti. Sedanji volivni red nima nobene socialistične lastnosti. Volitve niso niti tajne, niti direktne, za nameščence je ustanovljena posebna kurija (skupina), volilni red naravnost napeljuje in omogočuje sleparije. Volilni red omogoča vsak pritisk in teror delodajalcem, tako da so pri teh volitvah v celih tovarnah glasovali delodajalci za delavce. Volilni red nadalje daje veliko moč v roke tistim, ki volitve vodijo. Ker so te volitve vodili sedaj kristanovci^so z volilnim redom nad vse zadovoljni. Zgodi se pa lahko, da vlada razpusti zbornico' in postavi demokrata ali klerikalca za komisarja in v takem slučaju se bo ost obrnila. Volilni red se mora takoj spremeniti tako, da bo odgovarjal socialističnim principom. Če bi glavni volilni odbor ne vodil pogajlanj s klerikalci in demokrati za kompromis in če bi mesto breznačel-ne volilne kampanje lovljenja glasov vodil principielno razredno kampanjo, b5 bili rezultati mnogo boljši in bi bilanca volitev ne bila tako pasivna. Dobili smo sicer v primeru z drugimi listami največ mandatov, a v glavnem v pridobivanju delavskih mas za socialistične ideje je bilanca volitev popolnoma pasivna. — (Op. Vse debelo tiskano podčrtalo uredništvo »Pravice«.) Take torej bere DKL menjševi-kom! V pretežni večini ima tudi prav. Vsled tega se nam zdi tem bolj čudno, kako more to glasilo vkljub vsem tem dejstvom pledirati samo za večino 31 (menjševlikov + 8 boljševikov + 2 Bemotovoa) v novi zbornici. In to v času, ko je ministrstvo za socialno politiko s tihim privoljenjem socialnih demokratov črtalo iz registra Delavskih zbornic vse glavne strokovne or-ganizacSje levičarjev! V času, ko socialnodemokratski voditelji Jugoslavijo zagotavljajo eksponentom srbske buržuazije, da bodo že oni likvidirali komunizem v državi, ako dobijo »svobodne roke« pri volitvah v Delavske zbornice v državi ! V času, ko je levičarjem Jugoslavije po socialno-demo-kratskih zaslugah onemogočena udeležba pri volitvah. V času, ko je C. R. S. 0. J. (— Centralni radlnički strokovni odbor Jugoslavije) proglasil bojkot volitev v belgrajsko del. zbornico, utemeljujoč svoj korak s posebno resolucijo! V času, ko socialni demokratje sede v vseh delavskih ustanovah skupaj s samostojnimi demokrati ! Slovensko delavstvo takemu pisanju ne bo reklo »pesek v oči«, ampak: Sleparija! Taki so sodrugi od DKL kot napadani Kristanovi menjševiki! Ne po vaših besedah, po vašem delu vas bo delavstvo sodilo! In to je nasilja v celoti podpisalo in zagovarjalo! Slovensko delavstvo hoče odkrite besede, stvarnega strokovnega dela! Prevarante bo nagnalo. »Za kršč. socializem« Kdor hoče prav umeti idejo krščanskega socializma, mora prečitati to zelo potrebno brošurico. Dobi se v kolportažnem oddelku »Slovenca« v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Jugoslovanska strokovna zveza. Zveza tovarniškega delavstva. Tržič. Skupina »Strok, zveze tov. delavstva v Tržiču« ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek dne 1. marca ob 8. uri zvečer na galeriji v »Našem domu«. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži! Tržič. Član skupine S, Z. T. D. in prosvet društva sv. Jožefa Anton Premru, kočijaž v predilnici, je umrl 24. jan. Mož je bil skoz in skoz značaj jn katoliškega prepričanja. Njegovim svojcem izrekamo naše sožalje. On pa naj počiva v miru! Zveza papirniškega delavstva. Vevče. Zdravnik OUZD gosp. dr. Bogdan Drč stopa s 15. t. m, v 17. leto svoje službe v vevški papirnici. Poleg tega je skozi 3 leta oskrboval papirniško delavstvo v Goričanah-Medvodah. Med bojniki papirniškega delavstva in g. zdravnikom je v teku 16 let prišlo le malo diferenc, kar je prišlo, je b}lo povečini zunanjega značaja radi izplačila boleznine in hranarine. Papirniško delavstvo ve, koliko bojev je moral naš g. zdravnik prestati od OUZD in to radi napačnega domnevanja, češ da je predober za bolnike itd. Vemo kake boje je imel z gospodi, od katerih bi ne pričakovali tega, najsi bo v Vevčah kot v Ljubljani. Posrečilo se mu je urediti y tovarniškem prostoru nov ambulatorij, dostopen tudi zunanjim članom OUZD. Posrečilo se mu je pomnožiti ordiiračijske dni v Vevčah od 2 na 3 dni v tednu. V ambulatoriju Se je vpeljala domača lekarna, stalno zdravstveno službo z rešilno postajo. (Lekarno in rešilno postajo ter pisarniško delo vodi zelo uspešno g. Delorenzi iz Vevč, za kar mu je delavstvo zelo hvaležno.) Pa kaj bi vse naštevali, to so zasluge v zadnjih letih našega zdravnika. Papirniško delavstvo mu v njegovi težavni, dostikrat nehvaležni službi, kliče na mnoga leta ter ga prosi, da mu i vnaprej stoji na strajii ter mu zagotavlja v vseh ozirih podpore. Skupina Vevče Smrt nam je pretekli teden ugrabila dva zvesta člana nage organizacije, in sicer Žjtibriča Fr., starega 62 let ter Kocjana Fr., starega 70 let. Pokojna sta bila dobra člana. Posebno tov. Stibrič je še eden izmed redkih, ki so pred 30 leti orali pri nas ledino. S kakim ponosom j© pripovedoval, kako SP prve Čase našega gibanja zborovali v gozd« ter se skrivali, Ko smo dobili zastavo, je bil zastavonoša s presledki do svoje smrti- Na kolike delavske slavnosti in prireditve jo je ponesel (Trži& Jesenice, Medvode, Ljubljana) in kako ponosen je bil nanjo. Še holan se ni ločil od nje. K,o Smo pred leti praznovali 25 letnico; je radi slabosti moral izpred oltarja oditi v zakristijo. Na »obenem .sfoodjj nj manjkalo rajnega štibriča. Pokopali smo m eden za dj-Mgim Z 3astayo. Rajni Stibrič jo zapusti! &no jn dya nepre- skrbljena otroka, eden komaj rojen. Počivajta v miru tovariša! Spominjali se vaju bomo v molitvi. Preostali družini izrekamo sožalje. Strokovna zveza rudarjev. Zagorje ob Savi. Vabimo vse člane in somišljenike na občni zbor »Strokovne zveze rudarjev«, ki se bo vršil v nedeljo dne 28. t. m. ob treh popoldne v dvorani »Zadružnega doma« v Zagorju. Dnevni red: 1. Cita-nje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo odbora in preglednikov; 3. volitev odbora; 4. slučajnosti. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Trbovlje. (Shod poslanca dr. Gosarja.) V nedeljo dne 14. t. m. ob 9 dopoldne se je vršil v Društvenem domu velik shod, na katerem je poročal poslanec dr. Gosar. Podrobno je orisal parlamentarizem vseh držav, dokazujoč, da delavec nima od tega parlamentarizma prav nič. Pri nas hočejo celo ukiniti ministrstvo za socialno politiko, edina inštanca, ki jo ima delavec za zaščito svojih interesov. Pomudil se je dolgo tudi pri redukciji rudarskega delavstva po T. P. D., ki si hoče nagromaditi še večje dobičke na račun delavstva. Pozival je navzoče poslušavce, da v skupni borbi podpro borbo »Jugosl. kluba«, ki bo v parlamentu storil, kar mogoče, da v naj več ji zimi ne bodo metali delavcev na cesto, ker redukcija ni stvarno utemeljena. Besedo je dobil tudi komunist Marcel Žorga, ki je poudarjal, da je potreben skupen nastop za delavske interese v tem kritičnem času. Nato so bile prečitane resolucije. Prva Žorga va, druga »Jugoslov. strokovne zveze rudarjev«. Resolucije so bile slične, radi tega je poslanec radevo-lje sprejel Žorgovo resolucijo, kolikor se je tikala skupnosti. Sprejeti sta bili soglasno. Končno je poslanec pozival rudarje, da naj gredo vsak v svojo organizacijo, da se tako skupno ramo ob rami borijo za svoje interese, nakar je predsednik shod ob 12. uri v lepem redu zaključil. Zabukovca. Skupiini Strokovne zveze rudarjev v Velenju in Zabukovci sta poslali potom centrale Rudarske zveze na ministrstvo za rude in šume in na ministrstvo za socialno politiko naše nove zahteve, da se dajejo rudarjem draginjske doklade pri državnih premogovnikih kot svoje-časno. Gospod poslanec Pušenjak jo stavil na g. miinistra tozadevno vprašanje in zahtevo, da se zopet uveljavijo za rudarje državnih premogovnikov ugodnosti pogodbe izza L 1923. Kakor se nam poroča, je vladna večin« zahtevo g, poslanca z večino odklonila. Ker pa draginja vedno narašča in je beda naših družin prikipela do vrfeijnca tako, da je naš položaj' zelo obupen, smo se odločiUj, da ne nehamo prej z našimi zahtevami, dokler se našim upravičenim zahtevam ne tjjgodi’ Flisek Viktor: Proletarec Stavkat je jeknilo na ulico- Za kruh! za Življenje 1 so podivjali tisoči. Spustili so težka kladiva in vstali od sajastih kotlov. Prišli so iz temnih votlin, opotekajoči se, mrki Jto od plaščev jim je kapljala ilovnata voda. Vzravnali so suhljata telesa, oža-rela so vdrta lica in zakipelo je v njih: do zmage... za pravico ! »Stipane smo, bose; otroci lačni,« se je mešalo v hrupu. »Po gospodi! poda vite jih!« so podžigale ženske. Stisnili so pesti, da se je oluščilo strnjeno blato. Ob cesti so se začele odpirati nizke delavske hišice in .pridružili so se novi ... novi. Raztrganih srajc so prihajali brez pokrival in izpod hlačnic se je svetila koža... Trdo, neodločno so stopali... Zadaj so tiščali otroci in se razlezli v verigo, ki se je pomikala po debelem prahu... »Na shodi« se je izvil nekje glas. Na shod! je zabučalo sunkoipa, pretrgano.,.: Črn goreč val se je okrenil in izlil po ijfcroki poti/ proti odprtemu zboro-valnemu prostoru. y veliko, rdeče pleskano dvorano so se nagnetli ljudje. Ponehal je otročji glas in utihnile so ženske. Na nerodno zložene flderske deske tam spredaj se je dlvignil mož. Tičal je v oguljenih hlačah in lasje so mn šli po vetru. Potegnil je z luknjavim škornjem po podu in razpletal.. »Tovariši! Sotrpini! V blatu smo se rodili in v prahu živimo!... Delo jo naš sad, tolažba kletev!... Stroji nas meljejo in zemlja žive požira... Iz groba se selimo v grob ... Kapitalu smto se rodili, zanj umiramo... Raztrgana je naša koža in med prsti nam krvave žulji. Ta kri,« je govoril in pomolil razpraskano roko, »ne bo obledela. Živela bo, ko bo iz nas prah ... Živela, ker je poštena in preganjana.« »Živela bo!« je zabobnelo v dvorani, da se je dvignila sapa in so mahali suhi venci, ki so viseli od stropa. Hrastnik. Vsled odpuščanja rudarjev so naši zaupniki brzojavno prosili poslanca dr. Gosarja, naj priredil v nedeljo dne 21. februarja shod. Dr. Gosar se je temu klicu odzval ter prišel že dopoldne ob pol 10 v Hrastnik. Shod je bil pri Logerju na Hribu. Socialni demokrati so sklenili, shod razbiti. Naročili so protigovomika Golouha ter se prli; konzumu koncentrirali. Bilo jih je kakih 25, večji del steklarjev, ki bi stvarno ne spadali poleg. Vseh ljudi je bilo okroglo 250. Prvi je poročal uvodoma o političnem položaju, pozneje pa o gospodarskem s posebnim ozirom na redukcijo rudarjev dr. Gosar. Ni čudno, da je čutil g. Golouh potrebo, da je kot drugi; govornik malo udaril po SLS ter priporočal socialistično stranko. Ko je uvidel, da delavstvo ni zadovoljno s politično debato, je začel govoriti bolj stvarno. Ponovil je skoro vse dr. Gosarjeve besede. Za g. Golouhom je hotel poročati o stanju stvari tov. Križnik iz Trbovelj. Socialisti — steklarji — so mu vpadali v besedo in ker se njih stvar ne tiče, so pač hoteli razbijati. Pomagal jim je neki jecljavi »Svobodaš«, ki je delal prav neolikane dovtipe. Tako je potekel čas. Dr. Gosar je moral oditi, s tem pa je bil tudi shod zaključen. Omenjeni Golouh je leta 1921. v konzumu tako napadal socialiste, da se je bilo za zjokati. Popoldne so imeli Korun ovci shod pri konzumu. Naši rudarji so hoteli resno razpravljati in so se shoda polnoštevilno udeležili. Govorilo je več govornikov, ki so vsi samo agitirali za socialno demokratsko organizacijo. Ta shod ni rodil nobenega rezultata v vprašanju rudarskih redukcij. Ob istem času je bjl pri g. Plazniku shod Bernotovcev. Govoril je g. Leskovšek iz Celja. Poselska zveza. Občfii zj»pr »Poselske zyeze« se vri v nedeljo dnp 28. t m. v Mestnem domn ob 5 popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. Prometna zveza. Tukajšnja direkcija drž. žel. je izdala obvestilo za vse vlakospremno in strojno osobje, ki potuje službeno v Nagykaniszo, da fita daje kolodvorski restavrater v Murakeresztur 30% popust pri jedi in pijači. Članom bolniškega fonda dir. drž. žel. v Ljubljani. Centralna uprava humanitarnih fondov je obvestila tukajšnjo direkcijo drž. žel. z odlokom štev. 9$3 od 3. dec. 1925, da je centralni Upravni odbor na seji z dne 28. nov. 1925 sklenil, da se izplačilo denarne pomoči za hrano v kopališčih, ki je bilo objavljeno v okrožnici št. 111/VI z dne -18. jun. 1925, s 1. januarjem 1926 ukine. • Okrožnica o nagradah za čezumo dplp za delavsko osobje. Od 1. februarja 1926 pa do odobrenja novega pravilnika za pomožno osobje po čl. 6. zakona o državnem prometnem OSobjul se odobrava, da se delavcem »Hlapci smo,« Je nadaljeval. »Če so dvignili bič, smo upogni)! vrat. Če so nas piitisnili s peto, se nismo izviti. Ljudje smo ... pokorili, krotki.. . Nismo krčili pesti, ne dvjgali glav. Prosili smo samo, da bi bil v naših hišah mir !. .c " »Prosili, pa nas niso slišali,« je napolnilo dvorano. »Zato smo odtegnili roke,« je drgetal Polec, »lin obstala so kolesa...« V trgu so se pojcazali vojaki. Mlad, gladko obrit častnik je vodil stotnijo. Svečano resno je dvignil sabljo in grdo gledal, da so se poskrili bosopeti razcukančki. Delavci so mrko sprejeli vojake, ko so prodirali v vas. Na shodu so se mrmraje razlezli, da je dosegel častnik govorniški oder. »V imenu zakona ukazujem, da se zborovalci razidejo,« je zapovedal odločno. »Mir! Vojaki puške!« je padlo med zborovalce, da so jezno zagoreli. Na povelje so se zajedli vojaki s puškinimi kopiti med gnječo in jo razganjali. Otročad je udrla skozi vra- drž. promet, ustanov poleg izplačila njihove osnovne dnine za delo v redovnem času, plača: 1. za čezumo delo ob delavnikih 50% ; 2. za čezumo delo ob nedeljah in praznikih 100% na njihove osnovne dnine; 3. delavcem-učencem pod 18. letom starosti se ne dovoljuje čezumo delo kakor tudi ne delo ob nedeljah in praznikih. S tem se spreminja in dopolni rešenje MS Br. 6705 od 18. avgusta 1923 in ukinjuje rešenje Generalne Direkcije Državnih Železnica Broj 15.169/23 od 12. nov. 1923, kot vsa ostala temu nasprotujoča rešenja. Delavska zveza. Preska. V nedeljo, dne 28. t. m., ob 3 popoldne se bo vršil shod »Delavske zveze« v Preski v Društvenem domu. Govoril bo tov. Fr. žužek. Vsi delavci in delavke, naši somišljeniki na shod! Ker se bo po shodu DZ vr-šila tudi konsumna skupščina, je dolžnost vseh članov konsuma, da se je udeležijo in ob tej priliki izrazijo svoje mnenje glede konsumne prodajalne; kajti tu je edino prava prilika, da se pogovorimo o konsumnih zadevah. Stanko Keše: Mednarodna anketa o delovnih posojili v rudarstvu. Upravni svet mednarodnega urada dela je na svoji seji meseca oktobra lanskega leta glasom resolucije, ki je bila sprejeta na sedmi mednarodni konferenci dela, naročil delovnemu uradu, naj ta prične s preiskavo de- ? lovnlih pogojev v rudarstvu celega sveta. Odobril je tudi od ravnateljstva predloženi načrt, obenem pa je sestavil komisijo šestih svojih članov, 2 delojemalcev, 2 delodajalcev in 2 vladnih zastopnikov. Naloga te komisije je, skrbeti za izpeljavo tega načrta. V bistvu so vse rudarske strokovne organizacije izrazlile željo, da se odstranijo začasne nezdrave konkurenčne razmere na premogovnem tržišču. Mednarodni urad dela pa je svoje delo osredotočil na preiskavo delovnega časa, dopusta ter na plače rudarskih delavcev v premogovnikih vseh držav. Ti delovni pogoji se lahko preiščejo na dva načina; enkrat kot činitelj, ki b(i vplival na stroške proizvodnje in pa na množino produkcije, nadalje bi pa tvorili bistveni del o eksistenci rudarja — Lebenshaltung —. Vsledi tega je zelo važno dognati, iz raznih premog producirajočih držav, v kakem razmerju stoje mezde na-pram produkciji, na drugi strani1 pa je važno vedeti, kaj si domači rudarski delavec za svojo plačo lahko nabavi. Z ozirom na delovni Čas bi se moralo uvesti isto načelo. Torej, preiskati se morajo potemtakem vzroki konkurence, kakor tudi življenjski' pogoji rudarskih delavcev. Z ozirom na mezdne razmere je potrebno izvedeti, t, * T • • - ■ 1 v može jo pa razpalilo. Krčili so mišičave roke in obrazi so jim poble- Le dvignil naj bi Polc, pa Jbi se dvignile izžete koščene postave in udarile golih rok na vojake... brate ... Mož bi se zagrizel v moža, »slep... neizprosen • •. Č?e iz nizkih domov bi prišli, goli 1.. umazani • • • divji. »Stojte!« je miril Polc, da je polegla razpaljenost in so se začele poparjene gruče razhajati. »Z nami!« je pozval častnik Polca, ko se je izpraznila dvorana... Polca so gnali orožniki. Člen verižice, ki mu je uklepala roke, se je zajedel na žulj, da se je zasolzila črna kri. Stopal je pokoncu. Njega ni mogla streti moč železnega sklepa, ki mu je tiščal zapestje. Le včasih je stresel glavo, da so mu zavihrali lasje in je vzdihnil. Na ženo se je spomnil. Čakala ga je in mislila nanj. Sinčka je gledal... bodočnost... Slikal si ga je junaka, moža močne volje ... Saj v njem je bilo zdravje in razum... Stavka se je nadaljevala. Po temnih, stisnjenih luknjah, po mračnih koliko znaša ta mezda pri produkciji ene tone (1000 kg) premoga. Gre namreč za to, da se primerjajo mezde od^ ene tone pod-premoga z drugimi državami. Pri tem se seveda ne more iti preko tega, da se na tak način odmerjena mezda zaračuna na zlati podlagi. Preiskati se mora nadalje tudi, kakšno vlogo ima delovni čas na stroške, ki nastanejo pri proizvodnji ene tone premoga. Zategadelj je prepotrebna ugotovitev ne samo dnevnega normalnega delovnega ča-sa _vv posameznih državah, temveč tudi število storjenih delovnih ur posameznega delavca. Ta enketa se tudi raztegne na sledeča vprašanja: 1. trajanje zakonitega delovnega časa v Posameznih državah; 2. pa na faktično stanje delovnega časa z ozirom na različno izpeljavo teh zakonov posameznih držav. V zvezi s tem se m pr a ugotoviti, kako ima delavska zakoncr daja v raznih državah urejeni dohod za delo in odhod (Die Zeit fiir Ein-upd Ausfahrt von und zur Grube), Kakor tudi trajanje delovnega časa tistih rudarskih delavcev, ki so za-h^/en* takem delu, ki je neob-hodno potrebno za vzdrževanje obrata. Končno se mora v posameznih državah dognati tudi tisti delovni čas, .1 zakonito predvideva podaljšanje istega kakor one delavske kategorije, ki pridejo pri takem delu v poštev. Mednarodni urad dela je že debil tozadevno gradivo in poročilo iz raznih ojzav, ter bo podal rezultat svojega . na svoji prihodnji seji v Ženevi. 4 jv»i!ioZa SloYenii<> odnosno Jugoslavijo je Proti kapitalizmu. (Nadaljevanje.) Na mesto te so se razpasle druž-oe, ki imajo svoje interese skupno-1-, V tem velikomestnem človeštvu se kaze velikansko nasprotstvo med apitalom in delom, med družbo in skupnostjo. Zato veliko mesto danes nrepeni po neki skupnosti, po tihem, notranjem življenju, po naravno-uravnanem življenju. V proletariatu Pojavlja težnja po novi kulturj. toda vse te življenske moči lahko usahnejo, ako ni za njih razvoj naravnih predpogojev. Vse govorjenje o ljudski skupnosti je neumnost, do-u-ve «iko, kot bi tega sploh pe bilo. Ako taiko velik del ljudstva telesno in duševno — potem ljudska skupnost sploh ni mogoča. ,Kapitalizem smatra delovno moč * nOkako vrednost. In vrednost te vrednosti, to je plača, se ravna po naročilih in povpraševanju. Zaradi ega »zakona« .o plačah je delavec Prepuščen najhujšemu izkoriščanju. ^■9 $ada dobra konjunktura, potem m ?n*$Rne k ,delu tu# jezervna aj-hit« krezposelnih, ip pa konjunk-um? preneha, so mase zopet ‘na cesti, lrfnf ’strudajp in žive .v veli-dp&fc nešteto ^ i uWȧnih. Različne zbpmi-80 danes le še shema brez odlo- čilnega vpliva. V industriji je zopet vzcvetelo tako zaničevano pogansko suženjstvo, katerega pa danes nihče ne graja in ne biča. Toda Bog hoče, da je človek prost in brez temeljitega vzroka naj nihče ne omejuje človekove svobodne volje. Proletariat pa ima danes le še svobodo, da ali v tem suženjstvu bedno životari ali pa brez kruha enostavno pogine. Gorje onemu, ki se drzne temu sistemu upirati in ga kritizirati. Pri prvi prir liki ga postavijo na cesto, njegovo ime pri delodajalski zvezi na črno listo, ali pa dobi pril odpustu temu odgovarjajočo opazko v delavsko knjižico. Zaradi pogodbe je podjetnik prisiljen, da takega ne sprejme v službo. In tak delavec ne dobi dela — nikjer. Kot brezposelni postaja po trgih in čaka, da ga kdo najame — za smešno ceno. Velika podjetja sploh ne sprejemajo delavcev brez predhodne zdravniške preiskave. — Bolni se ne sprejemajo in kdor je dopolnil 40. leto, tudi ne dobi več službe, četudi je zdrav. V tem so bili pogani pred 2000 leti pač boljši ljudje. Njihovi sužnji so jim bili res stvar z neko določeno vrednostjo, za katero je treba skrbeti vsaj v toliko, da se ohrani delovna moč. Delavec v naših dneh pa je manj kot suženj v starem veku. Podjetnik kupi od njega le njegovo delovno moč. Drugo pa prepusti socialni zakonodaji in dobrodelnim ustanovam. Zdi se, da je to dovolj. Pa ni! Kapitalizem je med tem spoznal, da tudi s svojo navidezno dobrodelnostjo ne doseže nič im je opustil tudi to. Vsi poskusi delavstva priti ven iz teh razmer n. pr. z ustanovami — vse se zatre že v kali — navidezno se seveda razruši samo ob sebi, a za to navideznostjo stoji — kapitalizem. Preje je priden delavec postal lahko preddelavec in mojster. A sedaj vedno bolj stopajo na taka mesta poklicni ljudje, ki so prišli iz posebnih šol. Sin naj ima nekoč boljše življenje kot oče in mora študirati. Posledica tega je, da stopajo akademsko naobraženi na vedno nižja mesta v industriji in je s tem vzeta delavstvu vsaka možnost napredovati zaradi pridnosti in praktične izkušenosti. Najhujše pa je, da je stroj s svojo popolno smotrnostjo m matematično natančnostjo zavdal delavstvu tako miselnosti, da veruje le to, kar se da znanstveno matematično dokazati. S tem si' je materializem ih ateizem vladajoče buržuazije priboril vstop v proletarsko dušo in tam oprostil vezi one iracionalne življenske sile. Na mesto nekdanje skupnosti je stopil nekak solidarizem, družina je postala krog in prostor, kamor se hodi jesti in kjer se spi in v dimu tovarniških dimnikov se je izgubila vera v dobrega, pravičnega in vsevednega Boga. To je v medlih obrisih slika današnjega proletariata. (Dalje prih.) gQ$tilnali in javmjb fokalih, pp- | 5«bno še v industrijskih krajih f Kriza v državnih rudnikih. 0 tej priobčuje dunajska »Mittel-europaische VVirtschaft« sledeče značilne vrstice: »Obširno državno rudarstvo Jugoslavije je zabredlo v resno krizo, ki je povzročila, da je vlada sklenila, postaviti to velevažno gospodarsko panogo na čisto nov temelj. Gre predvsem za državne premogokope, ki so bili prva povojna leta zelo plodonos-ni. Vse industrije so se obnovile in ustanavljale nove. Ta hitri napredek v industrijski podjetnosti je tako dvignil potrebo po premogu, da produkcija domačega premoga nii zadostovala. To ugodno stanje pa ni držalo dolgo. Neprestanemu zmanjševanju industrije je sledilo manjše povpraševanje po premogu, obojemu pa znižanje premogovnih cen. Leta 1925. so postali pasivni sledeči državni premogovniki: Brdnik, ftfaslo-vare, Zabukovca, Ugljenik, Sanski, Most itd.; dalje svetovnoznani železo-rudnik Ljubije (pasiva 11,000.000 dinarjev) in Zenica (drž. delež 65%) za 3—4 milijone Din. Jugoslovansko ministrstvo za šume in rude 'je spričo tega krjfičnega položaja sestavilo strokovno komisijo, ki naj bi preštudirala vsa v poštev prihajajoča vprašanj^ in izdelala primerne predloge ga reorganizacijo državnega rudarstva. Predlog, ki predlaga v glavnem komercializacijo ruidnikov, bp v najkrajšem času predložen ^injstrškemu sve^ Kot glavni vzrok 39 krizo rudarstva navaja komisija način bmjžetiranja, Id’ po biyo-kraftenih določbah dfž. lirapov nasprotuje na celi čpti trgovskim načelom. Drugo oviro tvorijo zastareli predpisi 0 nabavi materijala (za instalacijo i^d.'). Tretji«? pa državni rudniki vsled birokratične uprave ne morejo konkurirati s privatnimi 'podjetji v pogledu kreditov, zapadlosti plačil itd. Ta konkurenca se ne omejuje samo na domača tla, marveč se zelo močno čuti tudi iz inozemstva. Državni obratji imajo danes po svojjh skladiščih jnagromadenega ogpjnnp premoga in rud. Na te ugotovitve se opira predlog komisije za komercializacijo rudpikov, pri kateri naj bi imelp privatna inicijativa in inozemski kapital čim važnejšo vlogo.« Te vrstice povedo mnogp. Za hrbti slovenskega rudarja se vrše danes silno važne «$..• . Iz viničarskih krajev. Javna beseda vsem tistim, ki so mnenja, da so funkeijonarji strokovne zveže viničarjev postali zadnji čas preveč predrzni, to je, da' šo si upali objaviti V svojem glasilu »Primoa« nekaj pritožb o Jcitfvicah, ki se gpcfiip vihičatjejn ,od; ’ strani delodajavceV;r 1 ^Primorani smo povedati v' imenu naše vimČareke zveze javno na tem mestu to-le: Resničnost naših pritožb je vselej podprta z utemeljenimi dpkazi in pa pričami ter st potem kot takp upamo povedati tudi naravnost v brk največjemu gospodu ne glede na stan ali druge okolnosti. — Resnica ne sme molčati iz strahu, kaj morda poreče ta ali oni. Ko se ne bodo godile članom naše organizacije nobene krivice več, ne bomo mi imeli o ničemer poročati ali dopisovati, kar bi bilo v prvi vrsti za nas same najbolj razveseljivo, ker potem bi bili viničarji veliko, če ne povsem, na boljšem. — Zato boste pa gospodje v pivi' vrsti sami morali poskrbeti, ako hočete neljube vesti odpraviti in da vam ne bodo prišle več v javnost. Predvsem moramo javno naglasiti da nekateri naše tozadevno dopisovanje v »Pravici« napak berejo in napačno pojmujejo (vedoma ali neve-doma), ter smatrajo to kot blatenje in napadanje gotovih oseb. Tako se ' je vsaj zadnji čas naznanilo nekemu gospodu. Če že kdo zna brati časopis, smo mnenja, da bi ga moral tudi on razumeti. Vsem takim povemo, da nimamo namena, voditi v časopisju kako osebno gonjo, v splošnem v vseh naših dopisih ali pritožbah, strogo upoštevamo nedotakljivost osebne častfi: in značaja. Po našem prepričanju oseben napad1 ne spada v borbo za naše pravice, tudi ne za pojrret naše organizacije. Kot organizacija se tudi ne bomo ozirali na posamezne osebe, kakor tudi ne na morebitne intrige pri gospodarjih, katerim služijo naši glavni boiijteiji' za viničarske pravice, od-npsjno voditelji našega organizacijskega ppkreta. Vse take poizkuse, ribariti v kalnem, bomo onemogočali, ker stoji za nami dobro združena armada viničarjev, katera si je v svesti, da sega naš glas v srca celp-kupnega viničarskega ljudstva{ Glas vsakega posameznika, gramec glas žejnega po pravici ! In ta glas postaja dan za dnem močnejši in brez uspeha bodo vsa nasprotna pretiravanja in načrti, kakor se pravici ustavljati. Zatorej le mirno kri, gospodje! Rajši več vsestranske resnice in pravičnosti ter bodite zadovoljni, da Jerani naše interese kršž. sodijalna organizacija! Brez zamere! Bili smo primorani povedati to javno! Upoštevajte te besede. . Tedenske notice. < Za starostno zavarovanje delavcev. Poslanec dr. Andrej Gosar je Vložil na ministrstvo za socialno polilfilro vprašanje i*adf izvajanja zavarovanj za starost, onemoglost in za slučaj Smrti v smislu zakona za zavarovanje delavcev. To zavarovanje bi Se imelo po § 208. tega'zakona izvesti najpozneje do julija lanskega leta. Skupščina I. delavskega konsum-nega društva, za prodajalni Svetje in Dev. Mar. v Polju se bo vršila y nedeljo, dne 28. februarja ob 3 popoldne v Društvenem doniu v Preski in Dev. Mar. v Polju. Člane prosiitto, da se je jiolnoŠtevilho udeleže.* — Nli-M$vdr t' ™ ? ,:V • Poizkušpn samomor. V kino »Matica« v Ljubljani se jP ^astrupU z li- se shajali up^rneži in pri* ■v .■? konpa... do zmage... te krožilo pp revirjih, «tnhZl' W?\.l?<*ftialo po praznih cp-tom m na^a*° sramežljivim dekle- , J n<^či Pa se je utrgala tu in tam ■ 45®^ya'^n,ctf'm se plazila §0 stppa\i ii Iškarijoti . i^itro pa so bili oni najglas- jsi- »Če propademo, bo palica ih amen. Iz našega smeha bo jok, kožo Pretolč^jo v podplat,« so strašili, ^o, čemu stavkamo! Kdor nam pogleda v obraz, ve kje je pravica. ; v a telesa so kosti, ker nam je kri nJ*° Velo-.v otrocih je jetika in glas nmri Zen’ Slas smrti.« »Pa četudi °g nemo, vztrajajmo,« so kričali siti. mn ?°. Potisnili v ječo. Sodnik na Jo , obtožnice, da je vplival ral xr zP°loženje delavstva in ga doti-hiiiot S- .v °- Skratka, da je nevaren rW;akC in proti obstoječemu u^abnemu redu. mn Se Pomaknil k zamrežene- ™u lin gledal vrvež tam zunaj. Opri jejl se je železnih palic, kot bi hotel prodreti ha ulico. Sl t ■ \ i f,*'"'r. * i Žena no(u je pisala, da jp odpuščen, da so vsi odpuščeni in da pf> stavka najbrž izgubljena... Suho je ,040 ,to njeno poročilo, a njemu je povedalo vse... ’ ,'.1 ‘f-v . ^opedel je vkovan sJdep, ga strese^, da so mu zatekli prsti, a zaman. Zrnu-čen se je vrgel na slamnico... V revirjih je postalo neznosna Prihajalo je orožnlštvo in strašilo po trgu. Stavkokazi so se množili, a ječe polnile •.. V hišah se je oglasil glad. Strast se je umaknila razsodnosti. Na licih se je pokazala skrb ... strah ... izumiranja ... Tisto jesensko jutro so prišli na delo. Mrki so se postavili v vrste in gledali v tla. V duši so začutili kes, da so tukaj, ponižani, udani. Poguma pa niso imeli, da bi odšli. Spoznali so, da so zapisani prekletstvu. Tiho so pograbili orodje in zopet hiteli med črne skale v smrt. Za njimi je bilo slišati smeh zmagovalcev... »^urimr r»vty*J »t ■^T-rr Polca so izpustili na sypfw$o. Opo- lesenih bajt, je Šel poražen donapv. Na polici ga je čakala delavska knjižica. Potipal je orumenele liste* pogledal obdelane roke in tolažil Marjetico. »Potrpi! Po svetu grem!« Spomladi so se začeli usipati na Francosko. Nastalo je pravo preseljevanje. Truma se je trgala za trumo ih bežala' ‘v negotovost'. Polc je odi-rinU med prvimi. Dobil je takoj delo in dober zaslužek ... Zopet je glodal Čme sklade premoga in ga polnil v vozičke. Skozi jesensko meglo je pršil dež. Prjpognjenih teles so vstopili v Pol-čevo stanovanje v domovini štirje možje. Marjetica je pobledela, mali Ivanček je pa brezskrbno zagodel prišlecem. »Danes pa!« je zavreščal največji in sunil z nogo v beraško postelj. »Jezus!« je zajokala žena in dvignila sinčka od tal. »Kam bom šla!« »Dolžnost!« so se otresli delavci in premaknili črvivo postelj. Odprjla po .spsedna vrata in v vežo se je stegnil n*Q& da vidi, kaj pomeni ropot. »Oblegane selijo!* ga je zinrazilp, pa se je umaknil... Na ulici je Wlo razmetano pohištvo. Stol je izgubil nogo in omara je