111 Damijan Močnik PASIJON PO JANEZU V okviru Dnevov Škofjeloškega pasijona je bil 30. marca 2012 ob 19. uri v večnamenski dvorani na Trati (Škofja Loka) veliki koncert PASIJON PO JANE- ZU, Kantata za orkester, zbor in soliste. V petih dejanjih sta se odvila drama in hvalospev Jezusovega poslanstva, trpljenja in odrešenja. Besedilo je sestavljeno iz odlomkov predvsem iz Janezovega evangeljskega poročila o Jezusovem poslan- stvu, največ pa o njegovem trpljenju. Passio Domini nostri Jesu Christi secun- dum Joanem, tako se skladba izvirno imenuje in se v latinščini tudi poje, je bil pred škofjeloško publiko izveden drugič, potem ko je ta glasbeno-scenski pasijon v marcu leta 2011 doživel zelo odmevno premiero v ljubljanskem Cankarjevem domu. To veličastno skladbo je napisal Damijan Močnik, čedalje bolj uvelja- vljen slovenski skladatelj, čigar zborovske skladbe se prepevajo po vsem svetu. Škofjeloški koncert je nastal v sodelovanju s Simfoničnim orkestrom RTV Slo- venija, programom DG Éducation et culture EU, Občino Škofja Loka in Sokol- skim domom. Koncert so medijsko podprli RADIO SORA, Gorenjski glas, Radio Ognjišče in Družina, d.o.o. Organizator in glavni sponzor koncerta je bila Občina Škofja Loka. APF KONCERTNI LIST PASIJON PO JANEZU ZA SOLISTE, ZBOR IN ORKESTER Škofja Loka, večnamenska dvorana Trata, 30. marca 2012 Program: Damijan Močnik: PASSIO DOMINI NOSTRI JESU CHRISTI SECUNDUM JOANNEM I. In principo erat verbum II. Festum Paschae III. Gethsemani IV. Petrus V. Pilatus VI. Amor Aeternum 112 PASIJONSKI DONESKI 2013 8 Dirigent: Damijan Močnik Koncertni mojster: Benjamin Ziervogel Simfonični orkester RTV Slovenija Mladinski mešani zbor sv. Stanislava Komorni zbor Megaron Mešani pevski zbor Lubnik Solisti: Historicus – Marta Močnik Pirc, sopran Jesus – Marcos Fink, basbariton Angelus, Ancilla – Theresa Plut, sopran Pilatus – Matej Vovk, tenor Petrus – Marko Starbek, tenor Servus, Centurion – Gregor Palovšnik, bas Orgle: Klemen Karlin Damijan Močnik (1967) se je po študiju in odlični diplomi iz kompozicije v razredu Daneta Škerla na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je za skladbo Symphonic movement za simfonični orkester prejel študentsko Prešernovo na- grado, večkrat izpopolnjeval v tujini, predvsem v zborovodstvu, tudi pri enem najbolj priznanih poznavalcev vokala in vokalne tehnike, švedskem skladatelju Ericu Ericsonu. Od leta 1993 dela kot profesor in zborovodja na škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani, od leta 2000 je umetniški vodja glasbenih dejavnosti v Zavodu sv. Stani- slava. Od leta 1986 vodi zbore, med njimi Cerkveni ženski zbor Andreja Vavkna iz Cerkelj na Gorenjskem, tri sezone je vodil APZ France Prešeren iz Kranja, od leta 2003 pa tudi KZ Megaron iz Ljubljane. S temi zbori je ob uspešni koncertni de- javnosti in z inovativnimi sporedi prejel več nagrad na državnih in mednarodnih zborovskih tekmovanjih v Mariboru. T ežišče Močnikovega skladateljskega snovanja je posvečeno človeškemu glasu. Njegova glasbena govorica se navdihuje v izbranem besedilu, temelji na njego- vih ritmičnih in melodičnih pobudah. V melodiki zaznamo oddaljen nadih korala in arhetipskih zvočnih predstav, tudi tistih iz ljudske glasbe. Melodična pripoved pa se v trdnem oblikovnem okviru razvije večinoma v pestro polifono, polito- nalno in polikordalno strukturo. Močnikova glasba z neposrednostjo, številnimi dramatičnimi okreti, bogato, nenavadno in skrivnostno zvočnostjo navdušuje glasbenike in poslušalce po vsem svetu. Močnikove zborovske skladbe so zmagale na več slovenskih in tujih cerkveno- glasbenih in skladateljskih natečajih. V domovini objavlja v revijah Naši zbori in Cer- 113 Damijan Močnik PASIJON PO JANEZU kveni glasbenik, v izdajah Slovenskega Cecilijinega društva in pri založbi Astrum, v tujini pa tiskajo njegove skladbe v Nemčiji in ZDA. Ob predstavitvi novih orgel v ljubljanski frančiškanski cerkvi je s Komornim zborom Slovenicum prvič zazvenela Missa in organi benedictione, leta 2000 pa je skladatelj doživel izvedbo treh kantat: Tempus fugit ob posvetitvi cerkve sv. Jožefa v Ljubljani, Vode novega neba ter Pe- sem moja je posoda tvojega imena v Kranju ob 200. obletnici Prešernovega rojstva. Kantata Circulus aeternus (Večni krog) je bila izvedena pod vodstvom dirigenta Malcolma Goldringa na Mednarodnem pevskem tednu Europa Cantat 2004 v Lju- bljani. Leta 2006 je bil povabljen za rezidenčnega skladatelja na Bavarsko glasbeno akademijo v Marktoberdorf, kjer je ustvaril daljšo skladbo za zbor IM-MORALIA. Na povabilo je z uspehom vodil zborovski atelje z naslovom »Skladatelji dirigirajo« na Mednarodnem glasbenem festivalu Europa Cantat 2006 v Mainzu. V oktobru in novembru 2007 je gostoval tudi na zahodni obali ZDA v državi Washington. Njego- ve skladbe izvajajo številni odlični zbori doma in v tujini. O svojem najnovejšem delu Pasijon pa avtor piše: “Že v preteklosti so bili že vnaprej znani izvajalci za skladatelja inspiracija in izziv. Posebej mi je drago, da sem lahko pisal na eni strani za izvajalce, ki so svojo glasbeno pot začeli ob meni in jo tudi z mojo vzpodbudo nadvse uspešno nada- ljujejo (Marta Močnik Pirc, Kristina Bitenc, Matija Cergolj, Martin Logar in oba zbora), na drugi strani pa za izvrstnega solista, kot je Marcos Fink. Res je privile- gij, da so se njihovi glasovi v mojih mislih oglašali že prej, preden so se sploh znašli zapisani s svinčnikom na papirju. Passio Domini nostri Jesu Christis secundum Joannem (Trpljenje našega Go- spoda Jezusa Kristusa po Janezu) je napisan v šestih delih (število šest velja za popolno število – »numerus perfectus«, tudi simbol harmonije in ljubezni). Prvi del In principio erat Verbum (V začetku je bila beseda) začne Angel a cappella, napove in predstavi učlovečeno božjo besedo, sledi Jezusov prvi spev, v katerem pove tri ključne misli o sebi in svojem poslanstvu: »Jaz sem kruh življenja ...; jaz sem dobri pastir ...; jaz sem vstajenje in življenje ...«. Prvi del se konča z Jezusovim slavnostnim vhodom v Jeruzalem in radostnim vzklikanjem množice: »Hozana, blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu, pozdravljen Izraelov kralj ...!« Drugi del Festum pashae (Slavje zadnje večerje) poje o Jezusovi zadnji večerji z apostoli, napovedjo Judovega izdajstva in se zaokroži z Jezusovo oporoko: posta- vitvijo evharistije in izrekom zapovedi o Ljubezni: »... ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil ...«. V tretjem delu Gethsemani spremljamo prihod izdajalca Juda z vojaki in Jezu- sovo prijetje. Četrti del Petrus je posvečen Petrovi zatajitvi. Ko Peter že tretjič zataji Jezusa in zapoje petelin, se kot očitek Petrove vesti oglasi Jezusovo vprašanje: »Življenje daš 114 PASIJONSKI DONESKI 2013 8 zame?« in ostinato zbora: »... še preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatajil!« Peter se začne zavedati prelomitve svoje obljube in Jezusove napovedi njegovega greha. Angel ga spomni na Jezusovo zagotovilo: »Jaz sem Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta!« in Peter se spokori. V petem delu, ki sem mu dal naslov Pilatus, spremljamo izredno zanimiv po- govor med Jezusom in Pilatom, dramatičnost pa mu doda nenehno vključevanje zbora, ki predstavlja judovsko duhovščino in ljudstvo. Šesti del opeva Jezusovo križanje. Zbral sem Jezusove poslednje besede s križa iz vseh štirih evangelijev, po vzoru skladb »Sedem Jezusovih poslednjih besed na križu«. Orkester se umika, vokalne melodije postajajo čedalje samotnejše. Po Jezusovi smrti zbor enoglasno zapoje ponovitev Jezusove najpomembnejšo zapo- vedi ljubezni. Pasijon se zaokroži s ponovitvijo začetne melodije prvega stavka: »V začetku je bila beseda ...«, z novim besedilom nam Angel zapoje odgovor na retorično vprašanje: »Katera beseda je bila na začetku?« »Amor aeternum (Večna Ljubezen)«! Nihče nima večje ljubezni kot ta, ki da življenje za svoje prijatelje ... V glasbenem smislu ima vsaka oseba svoj specifični glasbeni jezik. Jezus deluje umirjeno, dostojanstveno, njegove melodije nas spominjajo na koral, na začetke krščanske glasbe. Kot neizmakljiv temelj njegove besede spremlja bordun, najpo- membnejše misli pa zadržani toni v orglah, ki pazljivo spremljajo njegove melo- dične korake in odzvanjajo v prostoru kot mehko zveneč zvočni grozd. V baročnem času je bil po navadi evangelist tenor, v 20. stoletju so skladatelji namesto solista uporabili kvartet (Pärt) ali manjši zbor (MacMillan). Odločil sem se, da vlogo pripovedovalca (historicusa) napišem v dramatično arioznem slogu. S svojo okretnostjo in obsegom mi je mogoče nenavaden izbor soprana ponujal resnično velike možnosti izraza, predvsem pa predstavlja učinkovit kontrast izra- zito moškim vlogam v pasijonu. Dolgoletno spremljanje pevskega in glasbenega zorenja ter ustvarjalno sodelovanje s sestro Marto Močnik Pirc mi je bilo dobro- došla inspiracija. Spremljava je ostinatna, temelječa v posameznih delih pasijona na določenih harmonskih vzorcih, nekako v smislu chacone ali passacaglie, barv- no raznolika primerno besedilu. Pilat je tenor; z izmuzljivimi melodičnimi in harmonskimi okreti predstavlja svojo naravo. Je zrcalna podoba vseh, ki s tako lahkoto obsojajo (obsojamo) vse- vprek, zato sodobno zveneča glasbena podoba z jazzovsko obarvanimi akordi, spremljavo marimba ... Vloga Angela je uvedena kot božji glas, ki včasih nastopa samostojno, vedno pa se pridruži Historicusu (pogosto v kanonu ali imitaciji) takrat, ko ta navaja besede nekoga drugega ali citate iz Stare zaveze Svetega pisma. Zbor je – razen na začetku in ob koncu – večinoma navijaško in hujskaško razpoložen. To je mogoče opaziti v preprosti melodiki in učinkoviti ritmiki. Ni 115 Damijan Močnik PASIJON PO JANEZU naključje, da je glasbena misel pri radostnem vzklikanju »hosana« ob Jezusovem vhodu v Jeruzalem zelo podobna ogorčenim vzklikom »crucifige«, saj gre za isto množico, za iste ljudi, samo prišepnjena jim je bila drugačna vsebina vzklika ... Pasijon je komponiran kot zvočno razmišljanje ob Jezusovem odrešilnem tr- pljenju. Z glasbo sem skušal izpostaviti karakterje posameznih oseb in z orkestrom čim bolj barvito ozvočiti dramatično dogajanje. Jezusovo trpljenje sem postavil v kontekst njegovega življenja in nauka. Izpostavil pa sem nekatera ključna dejanja in dogodke, v katerih se lahko prepozna vsakdo, kristjan ali pripadnik katere koli druge religije ali nereligiozna oseba. Največja priljubljenost in naslednji trenutek največja osovraženost, izdajstvo, zatajitev, obsojanje in obsodba zaradi namišljene krivde in na drugi strani neskončna večna Ljubezen. “ Monika Kartin