9mì mm iTRGOVSKOPODJETJ^k SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2, Tel.: (0602) 41-127, fax: 43-756 NaBava ozìmimìce Je v poInem teIoj, zato Je rudi vsliko izd Alkov! ZAkAj' NE bi pmbRANili IN izkoRisiili UqodNOSli, ki vam jih ponuja TP ŽILA SLOVENJ GRADEC. Krompìr, jAbolkA, čEbub, zeI|e ìn sviNj'skE polovicE Ubko dobiiE po uqodNib dNEVNib CENaIh, NA TRÌMESECNÌ bREZObRESTNi kREdii, v posIovaInìcaL MarLet SIovenj’ GRAdsc, Samopostrežna Šmartno ìn MarLet MìsIìnj'a. ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI, KOROŠKI 97,2 FM RlKiO SLOVENJ GRADEC vsakdan ves dan Meškova 21 / 62380 Slovenj Gradec tel.: (0602) 41-245, 41-818 / fax: (0602) 42-600 OD 22. 09. DO 07. 10. ’95 IZKORISTITE NAŠO BOGATO KOŠARICO Z UGODNIMI CENAMI! iMpVSKb PODJETJE VmliA DRAVOGRAD POSEBNA PONUDBA TUDI PRALNIH PRAŠKOV HENKEL - ZLATOROG tel.: (0602) 83-641, 83-652, fax: 0602 83-997 VELEPRODAJA trgovcem in gostincem iz skladišča v Slovenj Gradcu tel.: 0602 42-551, 42-553; fax: 0602 42-214 prehrambeni izdelki, čistila, pralni praški, galanterija, alkoholne in brezalkoholne pijače v lastnih poslovalnicah samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu; samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu;’samopostrežna trgovina v Topolšici 2t\ KUPCE NAČRTUJEMO MESEČNE PRODAJNE AKCIJE OD TOD - Za Vas, Vsak Dan - POVSOD Karikirano • In kaj vaše veluanstvo meni o koroški železnici? - Sramota! Še enega Franca Jožefa bi rabili, da vam jo spravi v red! TEŽAVE USTVARJALCEV IN ORGANIZATORJEV Do nedavna smo iz dolžnosti obiskovali državne proslave in enotno peli “Lepo je v naši domovini biti mlad”. Pa se je spremenilo na bolje. Mlada demokracija pusti dihati vsem skupaj in vsakomur posebej. Mladi in stari se smejo veseliti po svoje in enodnevne prireditve ne zadoščajo več. Praznovanja so dolga teden dni, da pridejo vsi na vrsto.Organizatorji so uspešni, če drži vse niti v rokah pomembna osebnost, in drugi z veseljem pritegnejo v skupno korist. Posamezniki sicer v svoji ustvarjalni vnemi želijo več ali kvalitetnejše prispevke v skupnem programu, popustijo pa realnim finančnim okvirom. Mediji vabijo na prireditve enako, čeprav bi si kateri od izvajalcev želel izvirnejšo reklamo za lasten nastop. Skupen nastop je pomembnejši od parcialnih interesov in le tako nastajajo tradicionalne prireditve. Če kdo od soorganizatorjev ni zadovoljen, naj se potoži svojim najbližjim, v javnosti pa naj podpre enotnega organizatorja. Sicer daigič ne bo več povabljen k sodelovanju! Udeležencem posamičnih prireditev je končno vseeno, kdo je v ozadju, da se le dovolj potrudi in izpolni njih pričakovanja. Ob zaključkih maratovnskih prireditev se organizatorji običajno povprašajo o uspešnosti svojega dela in izmenjajo izkušnje ter sprejemajo dobre sklepe za prihodnjič. Mediji spet objavijo zaključne ocene z mnenjem organizatorja. Tako beremo o Turističnem tednu v Črni, Pikinem festivalu v Velenju, pa o Jesenskem sejmu v Radljah. Pričakujem, da bomo končno zvedeli, komu se moramo zahvaliti za uspela Jesenska srečanja na Prevaljah. Kljub posamičnim pripombam in celo akciji podpisov zaradi glasnosti je teden koristil promociji celotne občine. Je vaše mnenje drugačnoPO ČTD 0 Ne verjemi tistemu, ki naglas trobi o svojem prepričanju! 0 Primitivno je zlorabiti primitivnost primitivcev. 0 Nekateri naši ekologi so za naravo pravi nekrologi. <> Našim politikom je demokracija - paralelni svet. O Zanesenjaki so najmanj zanesljivi. NIKO VSEBINA X Vlak po Mislinjski dolini 4 X Minister Sfer pa nič! 5 X Anketa: koliko stane šola 6 X Toni Apohal ima novo srce 7 X 50 let Gimnazije Ravne 10 X Muzejski vlak v reportaži 16 X NOVO branje: Bajže s Koroške 18 X Dediči se (ne) ljubijo 20 X Zmagoslavje MAG Korotana v Mariboru 26 Na naslovnici: Muzejski vlak Foto: Tomo Jeseničnik PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju VLAK PO MISLINJSKI DOLINI? Direktor Slovenskih železnic je napovedal oživitev proge med Dravogradom in Velenjem. Iz Maribora v Pliberk bo še vozil vlak. Zelo glasni so morali biti glasovi proti morebitnemu razmišljanju o ukinitvi prometa na koroški železniški progi, da so se v ljubljanski centrali Slovenskih železnic odločili za no-vinarsko konferenco, na kateri je direktor Marjan Rekar kategorično zavrnil tak-šno možnost. Da se s to progo oziroma z njeno možno ukini-tvijo v javnosti manipulira, so pred dnevi opozorili tudi koroški krščanski demokrati, ki niso soglašali z vsebino programa koroškega muzejskega vlaka v tistem delu, ki se je dotikala protesta proti postopnemu ukinjanju proge. Neprever-jenih govoric o tako občutljivem vprašanju ne kaže uporabljati v propagandne namene, so menili krščanski demokrati, ko so podali kritiko dela vsebine prireditev ob vožnji muzejskega vlaka. Govorice u namenu Slovenskih železnic, da postopno ukinejo promet med Mariborom in Prevaljami, skoraj gotovo izvirajo iz dejstva, da je promet ne tej progi v zadnjem času vse redkejši, vozni red pa, kot pravijo poten- cialni potniki (pa tudi zaposleni na železnici na tej progi), ni prilagojen potrebam ljudi. Če vlak ne pelje ob času, ko gredo zaposleni v službo ali dijaki in prav. Čisto drugačnega mnenja so na direkciji Slovenskih železnic, kjer so zaradi (po njihovem) neutemeljenih govoric sredi OLI Ali se bo peljal z vlakom po Mislinjski dolini, ko bo odrasel? študenti v šolo, pa potem, ko se vračajo domov, se ni čuditi, da so vagoni prazni, pravijo kritiki železničarske politike in dodajajo, da gre gotovo za namerno (ne)prilagajanje voznega reda v Ljubljani, da bi imeli vrok za ukinitev potniškega prometa na tej progi. Nekatera dejstva ob pogledu na vozni red jim dajejo septembra (vsekakor pa pred odhodom muzejskega vlaka iz Maribora) pripravili novinarsko konferenco o tej zadevi. Direktor Rekar je govorice v celoti zanikal, še več, podal je za mnoge senzacionalno izjavo, da kaj lahko pride do ponovne vzpostavitve železniške povezave med Dravogradom in Velenjem, do ponovne graditve železniške proge, ki so jo pred desetletji ukinili in razmontirali, torej. Čeprav to možnost predvideva predlog nacionalnega programa razvoja slovenske železniške infrastrukture, ki bo šel v tretjo obravnavo v državni zbor, se zdi takšna rešitev poprečnim koroškim ušesom skorajda nemogoča. Da bi Koroški, ki je proti jugu komunikacijsko praktično odrezana, ki jo vztrajno zaobhajajo nacionalni projekti gradnje cest (trenutno smo z osrednjo Slovenijo povezani preko menjajoče se enosmernice skozi Hudo luknjo), vrnili železno prometno žilo proti Velenju, se zdi skoraj neverjetno. Radi verjamemo, da se naši poslanci v Ljubljani tepejo prav za to možnost, in stojimo za njimi. Kajti železniški promet zna v prihodnje še močno krojiti evropske komunikacijske tokove. Kakorkoli že, možnost ponovne izgradnje proge Dravograd -Velenje je zaenkrat aktualna in zato bi bilo nesmiselno razmišljati o ukinitvi proge Maribor -Prevalje, pravijo pri Slovenskih Mg! . ------ . Foto: Tomo Jeseničnik Komentar ton blaga. Pokrivanje stroSkov s prihodki je 75 odstotno. Letos so tovorni promet racioalizirali in celotno delo opravijo z dvema paroma vlakov. Zaradi tega so prerazporedili delavce in dosegli boljSo izrabo delovnega časa, pravijo na direkciji v Ljubljani. Hkrati ocenjujejo, da ima tovorni promet na tej relaciji možnost za povečanje, predvsem na račun potreb Železarne Ravne in kemične tovarne v Rušah. Tudi prevoz večjih količin lesa je v prihodnje lahko perspektiven. Počakajmo torej, kako se bo iztekla zadnja obravnava nacionalnega programa razvoja slovenske železniške infrastrukture, ko bomo izvedeli, ali se bo proga po Mislinjski dolini ponovno gradila. Do takrat gre verjeti odločnim besedam direktorja Slovenskih železnic, da ni govora o ukinjanju koroške proge, za naprej pa velja upanje, da bo ta proga v prihodnosti morda povezana s hitro evropsko železnico (povezave Celovca to omogočajo), kar bi v veliki meri vrnilo Koroški pomen in ugled v lastni državi, od centra katere je zasedaj grobo komunikacijsko odrezana.□ -vik podjetje koroške i&fome DRAVOGRAD KAKOVOST-TRADICIJA KRUH IN KRUŠNO PECIVO IZ NAŠIH PEKARN -PESTROST OKUSOV NA VAŠI MIZI 62370 DRAVOGRAD, Koroška c 2 Tel. (0602) 83 045 Faks 84 637 MINISTER ŠTER PA NIČ Piše: Miro Petek Ta mesec je v koroško javnost pricurljala novica, da je minister Šter zamenjal načelnika UNZ Slovenj Gradec Zvoneta Ulceja. Gospoda Ulceja smo o tem poprosili za izjavo ali daljši pogovor, vendar o tem ni bil pripravljen govoriti. Dejstvo je, da odhaja na novo delovno mesto v Ljubljano, Koroška pa bo dobila šefa policije, ki prihaja iz Maribora. Seveda se ob tej zamenjavi postavlja vrsta vprašanj, na katera lahko zaenkrat le ugibamo. Celo tedaj, ko Slovenija še ni bila samostojna država, je minister za notranje zadeve (takrat Igor Bavčar) premogel toliko demokratične kulture, da je ob zamenjavi načelnika povprašal tudi vse koroške občine. Mnenja mu sicer ni bilo potrebno upoštevati, vendar je o tem v skupščinah potekala razprava. Minister Šter, ki v času svojega ministrovanja uradno sploh ni obiskal Uprave za notranje zadeve Slovenj Gradec, je to lepo pravilo demokratične manire enostavno ignoriral. Ob današnji razparceliranosti občin na Koroškem pa je tudi težko pričakovati, da bi kakšna od občin to dejstvo sploh opazila in ministra o tem tudi kaj povprašala, kaj šele protestirala. Ironija pri vsem tem pa je tudi ta, da je Ulceja, ki so ga mnogi bolj uvrščali na desni politični pol, postavil Bavčar (takrat SDZ, danes LDS), odstavil pa Šter (SKD). Seveda pa je bilo ob aprilskih dogodkih v Slovenj Gradcu že več ali manj jasno, da bo minister Šter na Koroškem vlekel zamenjave. Gre pač zato, da se je Zvone Ulcej javno distanciral od početja specialnih policajev, ki so v Slovenj Gradcu brcali v meglo, javnost pa o obljubljenem poročilu o teh dogajanjih tudi ni bila seznanjenja. Danes pa prihajajo na dan tudi govorice, da naj bi o rezanju glav v vrhu koroške policije razmišljali že prej. Mendar je Hilda Tovšak, tajnica SKD, že marca letos ponujala mesto načelnika UNZ Slovenj Gradec Ivanu Plevniku, tajniku mestne občine Slovenj Gradec, vendar kaže, da Plevnik za takšno ceno (neomajna vdanost tej stranki) tega ni bil pripravljen sprejeti. Iz dobro obveščenih krogov smo tudi zvedeli, da danes na slovenski policiji vse kadrovske niti vleče Marko Pogorevc, šef kabineta ministra Štera, nekoč inšpektor na UNZ Slovenj Gradec. Ugibanja o novem načelniku UNZ Slovenj Gradec, ki prihaja iz Maribora, se vrtijo tudi okrog predvidevanj, da bo novi načenik na čelu koroške policije le začasno, toliko, da bo opravil še nekaj zamenjav in "očiščeno” upravo prepustil spet novemu načelniku. Nekateri v prihodnjem letu na mestu načelnika UNZ Slovenj Gradec vidijo tudi Draga Kosa, Prevaljačana in danes kriminalista na Ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani. Ta varianta je realna, vendar ob poprejšnji zamenjavi ministra in njegovega šefa kabineta. Kos in Pogorevc si vsaj v času, ko sta delala v Slovenj Gradcu, nista bila najbolj blizu. In za konec še retorično vprašanje: kaj lahko državljani Slovenije pričakujemo od policije, dokler se bo vanjo tako neusmiljeno vpletala politika? □ železnicah. Koroška proga pa sodi med tkim. stranske proge, ki z lastnimi prihodki ne pokrijejo niti polovice stroškov. Na tiskovni konferenci so posredovali podatke, da vozi na koroški progi na delovne dni po 16 vlakov, ob sobotah šest, ob nedeljah in praznikih pa na njej ni prometa. Poprečna zasedenost vlakov na tej progi je 21 odstotna, poprečna zasedenost vseh potniških vlakov pa je 30 odstotna. Dnevno odpravijo 380 potnikov s postaj koroške proge, ob ocenjeni zmogljivosti dnevnega prevoza 8.548 potnikov. V potniškem prometu (lani so na koroški progi odpravili 113.983 potnikov) so stroški na progi pokriti 15 odstotno, tako da je koroške proga po besedah direktorja Rekarja nerentabilna, tako po obsegu dela kot po pokrivanju stroškov. Vendar železničarji ne odločajo o ukinitvah prog, to je v pristojnosti države, ki tudi zagotavlja plačilo za dogovorjen obseg prometa, vključno z izgubami na posameznih progah. In kakšni so podatki za tovorni promet na relaciji Maribor -Prevalje? Ob 1,25 milijona ton prevoznih zmogljivosti je bilo lani po progi prepeljano 0, 45 milijona Anketa Od leve proli desni: Franc Jevnišek, Nada Bošnik, Milan Rošer, Milka Goličnik. Marjan Sovine in Verica Kamenik. Naša anketa: k®«® mmi Naši otroci so že krepko zakorakali v novo šolsko leto, marsikatera denarnica staršev pa se je septembra cisto posušila. Kaj menijo o "brezplačnosti" šole, smo vprašali naključne bralce v tokratni anketi. mmm JAKA PISAK, Jazbina 12, Črna na Koroškem: “Na pašnikih pod Uršljo goro sem imel letos na skrbi kol pastir kar okoli 110 glav živine. Sem so jih pripeljali bližnji kmetje na pašo. Delo, ki sem ga opravljal, je bilo lepo in zanimivo in vesel sem, da so z letošnjo pašo kmetje zadovoljni,” FRANC JEVNIŠEK, delavec: “Tisti, ki menijo, da daje država za naše otroke brezplačno šolanje, se hudo motijo. Jaz imam dva šoloobvezna otroka in smo morali za nakup šolskih potrebščin odšteti kar dve plači. Najbolj žalostno pa je to, da vseh šolskih potrebščin za otroka nismo dobili, saj vsako leto na začetku šolskega leta nekaj manjka. Vedno so težave pri nabavi učbenikov.” NADA BOŠNIK, uslužbenka: “Vsi, ki imamo otroke, vemo, koliko nas stane šolanje otrok. Kdo si sploh upa trditi, da je to zastonj. Jaz imam študenta, dijaka in osnovnošolca, pa si lahko mislite, kolikšen je izdatek ob pričetku šolskega leta, ko moraš kupiti učbenike in vse ostalo. Tudi čez leto rabijo otroci skoraj vsak dan denar, pa te nihče ne vpraša, kje ga boš jemal.” MILAN ROŠER, inkasant: “Ko se prične šolsko leto in je treba kupiti šolske potrebščine, te nihče ne vpraša, od kod denar. To pa še ni vse; otroku moraš kupiti obleko, ki pa danes tudi ni poceni. Če država misli, da naše otroke šola brezplačno, potem naj nam to dokaže!” MILKA ODLIČNIK, gospodinja: “Imam štiri šoloobvezne otroke in si lahko predstavljate, daje treba veliko denarja, če hočeš kupiti vse, kar šola zahteva. To ni tako enostavno, kot si mnogi mislijo. Nekaj šolskih učbenikov sem vzela na obrabnino, da ni treba vse naenkrat plačati, čeprav tudi ne pride ceneje. Vendar otrok za šolo mora imeti vse”. MARJAN SOVINC, kmet: “Da je šolanje za naše otroke brezplačno, ne drži. Država sicer pravi tako, pa naj tudi kaj stori. Ne vem, kje na svetu je kakšna država tako bogata, da bi otroke šolala zastonj. Tudi naša mlada država si kaj takega ne more privoščiti, saj moramo državljani krepko plačevati razne davke, dohodnino in še kaj drugega, da je državna blagajna polna.” VERICA KAMENIK, kmetica: “Ne vem, kdo si sploh upa govoriti, da je danes šolanje zastonj. Nasprotno: globoko moramo seči v žep, če hočemo otrokom, ko gredo v šolo, nakupiti vse, kar potrebujejo. Na kmetiji je ta čas zelo slabo za dohodek in moraš kar celo leto varčevati, da lahko ob začetku šolskega leta nudiš otroku tisto, kar potrebuje. Pa tudi čez leto moramo plačevati stanovanje v študentskem domu, ki tudi ni poceni. Otrok mora imeti vsak dan tudi kaj žepnine.” F.JURAČ TRGOVSKO PODJETJE KOROTAN Čečovje 6, Ravne Tel.: 0602 22 711,21 467,fax: 23 296 V Korotanovih trgovinah smo dobro pripravljeni za jesenske nakupe sveže in konzervirane ozimnice, toplejša oblačila za otroke in odrasle, v papirnicah sprejemamo naročila za koledarje in priložnostna darila. Vsi izdelki so kvalitetni - cene so konkurenčne. dDMoIk [^cE)[M)tl5imcE)\y3lii « jputiUcDŽuMja1! dldj'ixsif raailKiiijp j Obrazi TONI APOHAL IMA MLAJŠE SRCE ZNANEMU KOROŠKEMU GLASBENIKU TONIJU APOHALU (DUO KORA) SO KOT PRVEMU KOROŠCU (IN ŠESTEMU SLOVENCU) NA LJUBLJANSKEM KLINIČNEM CENTRU TRANSPLANTIRALI SRCE Pozorni bralci Prepiha se boste spomnili: 14. maja 1993 sta se vam z bravne naslovke smejala Toni Apohal in Milan Kamnik, dno Kora, ki je takrat izdal drugo kaseto Rad mam pir. Nekateri povabljenki smo bili tudi na promociji kasete na Rimskem vrelcu in gotovo in to je bilo doživetje, ki ga ne gre pozabiti. Poleg Kore še imenitna Jerca Mrzel, Mitja Šipek in vrsto prijateljev. Takrat si seveda nihče ni predstavljal, da bo po dveh letih Toni težko zbolel in da bo danes Toni prvi Korošec, ki so mu v Ljubljani presadili srce. Veseli smo, da Toni dobro okreva. ni kazalo, da bo tako nujna. Nato pa “Vseskozi sem razmišljal, ali bom so se težave še stopnjevale, ponoči dočakal darovalca srca, kajti izkaza- Glasbo Kore smo Korošci imeli radi. Predvsem zaradi njene domačnosti, saj ni poznala pretvarjanja in je bila tako blizu koroški duši. Milan in Toni sta vselej in brez spre-nevedanja bila zvesta govorici, ki nam je usojena in jo imamo radi. Če bi se znala pretvarjati, potem bi nemara imela na policah še več kaset in plošč. Predlanski kratkotrajni povratek pa je Korošcem dal venečk novih pesmi, ki so nastale po Vorančevi literarni predlogi: Gori, Levi devžej in druge. In kar se glasbe tiče, sta ustvarila veliko. Trije zlati klopotci za prvi veliki narečni hit Grubanje na festivalu narečnih popevk Vesela jesen v Maribom. Kasneje je duo Kora na tem festivalu sodeloval še nekajkrat, leta 1986 pa ponovno zmagal s Koroško pesmijo. Mnoge pesmi dua Kora so na Koroškem danes že ponarodele. Toni Apohal, danes 37-letni Ravenčan, je pred dobrim letom ’ resno zbolel: razširjeno srce ali v strokovnem jeziku dilatativna miokardiopatija. Pred nekaj manj kot dvema mesecema pa so Toniju na ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru uspešno presadili srce (transplantatio cordis). Toni je tako šesti Slovenec, ki so mu na tej kliniki presadili srce (dobil je srce 20-letnega fanta, ki je umrl v prometni nesreči) in danes Toni dobro okreva. “Celo življenje sem bil zdrav, prve težave pa sem začutil lansko leto in takrat sem mislil, da sem preživel srčni infarkt. No, od lanske (»pmladi pa sem bil nato redni gost bolnišnic. Ko sem bil lani poleti na preiskavah na kardiološkem oddelku v Ljubljani in so mi na koncu preiskav zdravniki povedali, da bo potrebna transplantacija srca, sem bil zelo presenečen. Zame je bil to pravi šok. Takrat so zdravniki rekli, da bo transplantacija potrebna, vendar še me je dušilo in vse noči sem prebedel, kar je gotovo hujše kot vsaka druga bolečina. V letošnjem letu sem večino časa preživel v bolnišnici, v Slovenj Gradcu ali Ljubljani. Psihično sem bil povsem uničen,” se teh dni spominja Toni Apohal. Težave s srcem so se pri Toniju Apohalu stopnjevale in na ljubljanskem kliničnem centru so ga aprila letos uvrstili na prednostno listo za transplantacijo srca. Za transplantacijo je pomembnih skorajda nešteto dejavnikov, gotovo najpomembnejši pa je pravi darovalec z ustrezno krvno skupino. lo se je, da zame ni več druge pomoči. Novico o tem, da mi Ixxlo transplantirali srce, sem dočakal v slovenjgraški bolnišnici. Zvečer pride k meni dr. Davorin Benko, ki takrat sploh ni bil v službi, in pravi, da greva na pot v Ljubljano. Z dr. Benkom sva prijatelja že dolga leta in mojo bolezen je poznal do potankosti. Ob tej novici sem imel zmeden občutek: nisem bil niti vesel niti žalosten. Z rešilnim avto mobilom so me v poldrugi uri prepeljali na ljubljansko kliniko za kirurgijo srca in ožilja, 11. avgusta pa so me operirali; začelo se je ob 4.30 in operacija je trajala več kot štiri ure.” Kimrški poseg pri Toniju Apohalu je opravil dr. Rajko Gračner, asistiral pa mu je Prevlajčan dr. Borut Geršak. Ves potek operacije je nadzoroval avtoriteta s tega področja in predstojnik Univerzitetne klinike za kirurgijo srca in ožilja na UKC dr. I one Gabrijelčič. “Ti ljudje so resnično enkratni! Od dr. Benka in vsega osebja na slovenjgraškem internem oddelku do kirurgov, ki so me operirali, poselrej še dr. Darko Zorman, ki je v Ljublani skrbel zame. Menda so sestre v slovenjgraški bolnišnici zjutraj jokale, ko so videle, da me ni več na od-delku. V bolnišnici sem preživel precej mesecev in smo se spoprijateljili. Hvala jim tudi zato, ker so zame državic pesti. Dr. Zorman me je tudi v času dopusta vsak dan obiskoval, kadar je šel na službeno pot, mi je dal telefonsko številko. Tako dr. Benka kakor tudi dr. Zormana sem lahko poklical domov ob vsaki uri. Sicer pa v te ljudi nisem niti enkrat podvomil. Tem ljudem in njihovi strokovnosti sem vseskozi povsem zaupal, skrbelo me je le, ali bo zame še pravi čas primemo srce. Po tej plati sem imel srečo,” danes razmišlja Toni Apoltal. Bil pa je zadnji čas in danes se Toni Apohal dobro počuti. Že četrti dan po opreciji so ga iz intenzivne nege prepeljali na oddelek. Pred dnevi je bil že na prvem pregledu v Ljubljani in njegovo okrevanje dobro poteka. Pri skakalnicah v Dobji vasi je v zadnjih letih postavil prizidek, kjer mora urediti še fasado. In na življenje danes spet gleda s svetle plati. “Res se počutim kot prerojen. V tem letu je najbolj trpela družina, saj sem vsake toliko časa pospravil potovalko in odšel v bolnišnico. Zadnje leto smo živeli v negotovosti in sedaj smo spet skupaj in srečni kot še nikoli,” je povedal Toni Apohal.G (mp) ►<] ^ r-i W@[L@®[LMì®\M]D©/5\ mwrafl rn CS®D5®Ì5CS[1()SI 20. LEI Spoštovani kupci, vabimo vas, da nas obiščete, posebej ob naših akcijah: od 1. do 31. oktobra 1995 NAGRADNA IGRA ZA KUPCE 10 kuponov - majica NAMA 20 kuponov - pribor za pecivo 30 kuponov - grt. krožnikov (18-del. češki porcelan) 60 kuponov - sesalec za prah 150 kuponov - žensko ali moško kolo KUPUJTE V NAMI, ZBIRAJTE KUPONE! 1 kupon - nakup za 2.000,00 SIT 2. 10. predstavitev in akcijska prodaja čistil TEOL 3. 10. predstavitev globinskega sesalca Vetrella in parnega likalnika Duplas - akcijska prodaja (TEHNOIMPEX) - od 9. do 17. ure 3/5. 10. predstavitev izdelkov za nego las Polly (HENKEL-ZLATOROG) 6. 10. pokušina mesnih izdelkov SIMENTALKA in vina LJUTOMERČAN - akcijske cene 7. 10. predstavitev (in pokušina) zmesi za pripravo pizz, pit in palačink (INTES Maribor) in pokušina kave DROGA Portorož - ugodne cene! ll/13.10.svetovanje, predstavitev in akcijska prodaja kozmetike KRKA - UGODNO, UGODNO - ure, ženske hlačne nogavice Polzela, volna za pletenje, dežniki (super cena!!!), zavese, posoda, kozarci, jedilni pribor, odeje, posteljnina, kasete.. o. io. MODNA REVIJA! pokušina mesnih izdelkov KOŠAKI Maribor in vina HALOZE, - ugodne cene, akcijska prodaja svežega mesa KOŠAKI 14. 10. pokušine in prodaja po ugodnih cenah (mesni izdelki MI P Nova Gorica, mlečnih izdelkov LJUBLJANSKE MLEKARNE, testenine MLINOTEST, ...VIPAVA, pivo UNION) 19/20.10.svetovanje, predstavitev in akcijska prodaja kozmetike AFRODITA 10% GOTOVINSKI POPUST zlat nakit, sesalci CORONA (Lux A IN Lux E), palični mixer Braun MR-350, sedežne garniture Brest, globinski sesalec Vetrella, parni likalnik Duplas... 20. 10. pokušina in akcijska prodaja mesnih izdelkov FERKMES in pijač VINO KOPER predstavitev in ugodna prodaja šivalnih strojev ELNA 21.10. pokušina in prodaja po akcijskih cenah sladkega programa ŽITO GORENJKA in sokov DANA Mirna 27.10. pokušina in akcijska prodaja mesnih izdelkov KZ Laško in vin VINAG 30.10. KRAS Sežana - pokušina in ugoden nakup mesnih izdelkov Skoraj pri vseh pokušinah sodelujejo naše KOROŠKE PEKARNE Reportaža FIESA ZAPRLA VRATA. NAJ ŽIVI FIESA! Gotovo ne bomo daleč od resnice, ce zapišemo, da so Slovenjgradčani pred nekaj manj kot štirimi desetletji imeli vec sreče kot pameti: takrat so namreč v Fieso ob slovenski obali postavili počitniški dom za letovanje otrok. Vec sreče kot pameti pa zato, ker takrat pac nihče niti v sanjan ni predvideval, da bomo nekoč živeli v različnih državah. Leta 1988 so dom temeljito obnovili, vsa zadnja leta pa v dom veliko vlagajo. Te dni bo počitniški dom, s katerim že vrsto let upravlja Center za socialno delo Slovenj Gradec (lastnik pa sta občini Slovenj Gradec in Mislinja) zaprl svoja vrata in v tem letu je v njem letovalo okoli 1200 otrok. A a ovincrje koroške regije je pred I zaključkom letošnje sezone v Fieso povabila direktorica Centra za soacl-1^1 no delo Boža Vitežnik - Raj. I V "Zanimonje za počitniški dom v Fiesi ™ * je v zodnjih letih zarodi dogajanj na Hrvoškem še večje kot minula leta in od začetka junija do konca septembra je dom zaseden, h januarja pošljemo ponudbe no naslov vseh šol, ki imajo tu šolo v naravi, prednost pri Celja, dom pa koristi tudi žalski Center za socialno delo. Že mesečo januarja tudi določimo ceno, ki se noto ne spreminja." Počitniška kolonija traja deset dni in slovenjgraški ter mislinjski otroci za dnevno oskrbo odštejejo po 1450 tolarjev. Šole v naravi trajajo sedem dni in za otroke, ki niso iz omenjenih občin, je bivonje nekoliko dražje, 1850 tolarjev na dan. Vendar je za vse, kar nudijo v tem domu, predvsem pa gre pohvaliti zelo dobro hrano, tudi to znesek zelo Popoldan se je vsa ekipa na čelu z upravnikom Ivanom Ajtnikom lotila priprave nekaj sto palačink. Za otroke je bila to slastna večerja. bivanju po kajpak imojo otroci iz občin Slovenj Gradec in Mislinjo. Zo njih so organizirane štiri izmene počitniškega letovanja, med njimi je tudi 60 otrok, ki so upravičeni do zdravstvene kolonije in ti otroci letujejo zastonj. Pet izmen je šole v naravi za občini Mislinja in Slovenj Gradec, pred in po glovni sezoni pa imajo v Fiesi šole v naravi vse osnovne šole občine Ravne-Prevolje, šola iz Mežice, šolarji iz Dobrne, tretja osnovna šola iz majhen. V domu je v 21 sobah okoli sto postelj in toliko otrok lahko naenkrat letuje. To pa seveda šele v zodnjih letih, ko so dom s pomočjo samoprispevka in donatorjev iz občine Slovenj Gradec lepo obnovili. Prej je v domu lahko na naenkrat bivalo okoli 60 otrok. Zo program počitniške kolonije skrbi Center za socialno delo Slovenj Gradec, za program šol v no- Počitniški dom občin Slovenj Gradca in Mislinje je skril v zelenju v Fiesi rovi pa kajpak vsaka šolo zase. Tako se za počitniško in zdravstveno kolonijo na razpis za počitniško delo vsako leto prijavi kar okoli 60 kandidatov, predvsem mladih iz pedagoške fakultete, med njimi pa izberejo okoli 40 takšnih, ki nato preko poletja delajo z otroki v Fiesi. Te ljudi tudi ustrezno usposobijo na raznih seminarjih po sodobnih metodah učenja socialnih veščin. Vsok vzgojitelj nato dela z 10 do 12 otroki. V izmenah, kjer letujejo predšolski otroci, pa so na morju tudi vzgojiteljice. Boža Vitežnik-Raj tudi dodaja:"Zelo se trudimo, da v počitniškem domu vsoko leto naredimo koj novega in ves zasluženi denar vlagamo nozaj v Fieso. Tako smo v zadnjih letih postavili skladišče zo zelenjavo, uredili dovozno pot in ploščad za igro s tribuno, zamenjali smo opremo v sobah. Želja pa je še veliko. Okoli doma je še dovolj zemlje in radi bi postavili nekaj bungalov. Veliko staršev namreč Fiesi jih je sedem, vsi iz Slovenj Gradca in okolice, že šesto leto pa je upravnik doma Ivan Ajtnik, ki ima s tovrstnim delom bogate izkušnje. Deset let je bil ekonom v Fecru, leto dni pa tudi upravnik njF hovega počitniškega doma na Lošinju. "Ko sem prevzel počitniški dom v Fiesi, si nikakor nisem mislil, da bom tu šest let zpored. Vendar me je to delo pritegnilo, lepo je delati z otroki, ki so vsi po vrsti zelo pridni: nekateri so bolj živahni, drugi manj, vendar problemov tu ne poznamo," je povedal Ivan Ajtnik. V času našega obiska v Fiesi so dom zapolnili šolarji iz Mežice in Dobrne. Mežiški četrtošolci so uživali na zadnjem poletenem soncu, seveda pa so imeli tudi bogat program. Vodjo šole v narovi je bila Nušo Roškar, sicer učiteljica telesne vzgoje, ki je pri plavanju četrtošlce razdelila v štiri skupine in na koncu neplavalcev skorajda ni bilo. "Osnovni namen šole v naravi je prav učenje pla- Tudi učitelji so poskrbeli zase: zatohlo zbornico so prestavili na klop pod drevo obišče otroke in njim bi lahko ponudili bivanje v bungalovih. Parcela, na kateri je dom, namreč meri okoli 2500 kvadratnih metrov in prostora je dovolj. V domu po bi v prihodnje radi uredli tudi centralno ogrevanje in toka sezono še podaljšali. Zo vsak počitniški dom - slovenjgraški bo čez dve leti praznovol štiri desetletja uspešnega dela - je kajpak pomembna ekipo ljudi, ki v njem dela. V vonja, poleg tega pa se v tednu dni otroci navajajo tudi na samostojno življenje. Mnogi otroci prav tu naredijo prve korake v življenje brez staršev. Vsak dan smo imeli eno uro pouka, ob slabem vremenu tudi več. Seveda ne gre brez izletov v obmorske kroje, avkarij v Piranu, vožnje z lodjo in no koncu še v Postonjsko jamo," je povedala učiteljica Nuška Roškar. □ (mp) LEPA IN POMEMBNA -ZGOD(B)OVINA GIMNAZIJE RAVNE Pred nekaj leti je založba Varane sodelovala pri izdaji fotomonografije Mežiška dolina. Tedaj je marsikdo mislil, da podobne reprezentančne publikacije na Ravnah še dolgo ne bodo izdali. Vendar se je zgodilo drugače. Ob petdesetletnici Gimnazije Ravne -ustanova jo praznuje te dni - je izšel zbornik Zgodbovina Gimnazije, ki je po obliki in vsebinski zasnovi nekaj več kot večina “navadnih” knjižnih izdaj. In tudi pri tej knjigi je sodelovala založba Voranc kot založnica. Izdajateljica zbornika je jubilantka - Gimnazija, uredila ga je dr. Silvija Borovnik, oblikoval Borut Bončina, za vsebino -besedila in slike - pa je poskrbelo okrog petdeset ravenskih maturantov. Kot je ob predstavitvi zbornika v petek, 22. septembra, poudarila urednica dr. Borovnikova, so k sodelovanju povabili nekdanje maturante, ki so se uveljavili v različnih poklicih. Prvi izbor sodelujočih je pripravil prof. Tone Sušnik, uredniški odbor ga je dopolnil. Avtorji so prispevali osebna razmišljanja in spomine na svojo gimnazijo in mladostna leta, tako da je nastala pestra in zanimiva podoba polstoletnega obdobja šole in ljudi, ki so jo v tem času obiskovali ali na njej delali in krojili usodo bodočim izobražencem. “Vsak od nas nosi svojo gimnazijo v srcu, del nas je, del našega življenja, zato je zgodovina gimnazije tudi naša skupna zgodovina.” Danes mnogi tarnajo, da je raven- ska gimnazija ostarela, da zaradi težav koroškega gospodarstva nima več pravega pomena in perspektive. Eden izmed njenih maturantov, dr. Marjan Špegel z Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani, pa ji je nazakal drugačno, za marsikoga utopično možnost: Naj se iz nje razvije koroška visokošolska ustanova! Zgodbovina Gimnazije ni prva jubilejna publikacija te ustanove; pred njo, ob njeni dvajset-, trideset- in štiridesetletnici, so izšle že tri knjige z naslovom Med Peco in Pohorjem. Vse izpod peres gimnazijskih maturantov, po-znejših strokovnjakov na različnih področjih, prikazujejo stanje v gospodarstvu in družbenih dejavnostih koroške regije. Zbornik ob petdesetletnici Gimnazije Ravne je torej upravičeno drugačen, oblikovno razkošnejši in vsebinsko (p)oseben. Izšel je na 175 straneh, s 16 stranmi barvnih reprodukcij, s čitnim ovitkom in platnicami v trdi vezavi in globokem tisku. Format je 24,5 x 27 cm. Knjigi je priložen seznam maturantov gimnazije po razredih in z njihovimi razredniki. Tiskarna Gorenjski tisk je knjigo natisnila v 2500 izvodih.Q M. P. KRŠČANSKA ADVENTISTICNA CERKEV CERKVENO OKROŽJE CELJE VABI NA SLOVENSKI KONGRES ADVENTISTOV 7. DNE in PRIJATELJEV SVETEGA PISMA “VERUJEMO, ZATO TUDI GOVORIMO” V SOBOTO, 30.09.1995 V NARODNEM DOMU CELJE TRG CELJSKIH KNEZOV 9 (OBČINA) - DOBRODOŠLI - Od 12. do 19. septembro je v Slovenj Gradcu potekalo mednarodno solopevsko šola zo interpretoci-jo samospevov Hugo Wolfo pod vodstvom prof. Brede Zakotnik, rojakinje iz Maribora, ki že vrsto let živi in dela v Salzburgu. Pri delu z enajstimi slušatelji, ki so prišli iz Švice, Nemčije, Francije, Koreje, Avstrije in Slovenije, je pomogola asistentka prof. Sussane Skov iz Salzburga. Pri klavirju je korepitiral pianist prof. Vladimir Mlinarič iz Ljubljane. Ob tej priložnosti so organizatorji, Društvo Hugo Wolf Slovenj Gradec, Studio Opera Ljubljana in slovenjgraška Glasbena šola, izdoli dvojezično (slovenščina, nemščina) programsko knjižnico, ki so jo poslali na najrazličnejše naslove po vsem svetu. Ob zaključku mednarodne šole so aktivni udeleženci s svojimi pedagogi izvedli dva koncerta v Slovenj Gradcu in v Mariboru. V letošnjem letu je mednarodna solopevska šola resnično zaživela. Postalo je visoko strokovno dopolnitev k že obstoječim šolom na Slovenskem, nedvomno pa je edina te vrste v Evropi. To pa je delež, ki ga prispevata mesto Slovenj Gradec in Slovenija k poznavanju glasbe našega rojaka, skladatelja samospevov Huga Wolfa.U BRANKO Cl?\N @I3®2® •••«••••••••••«•••••••••••*•••••••••••••••••• Rajko in Trezika Gumpot iz Mislinje sodita med tiste prave strastne gobarje, ki jim ta hobi pomeni veliko več kot samo nabiranje. Gobe opazujeta in jih proučujeta hkrati, njihovo rast in vrste. Če želiš vse to spoznati in dognati, jo moraš včasih pač mahniti v bolj odročne kraje gozda, kjer ni tiste vsakdanje gobarske mrzlice. Ko sta se pred kratkim mudila pod Jezerskim vrhom, tam globoko v osrčju Pohorja, sta namesto na gobe naletela na nenavaden prizor. Množica pisanih balonov ju je čakala, kot bi bila to dobrodošlica pri njunem spuščanju v dolino. Nenavadno je bilo predvsem to, da so bili baloni speti in vsak od njih je imel tudi naslov pošiljatelja. Zračni tokovi, ki so nepredvidljivi tudi v tem delu Pohorja, pa so tudi naredili svoje. Mi smo si seveda skupaj s srečnima najditeljema ogledali to nenavadno presenečenje in smo bili nad dogodivščino prijetno izne-nadeni. Kljub balonarjev iz GOSAUA v alpskem mestecu v Švici je pripravil za poroko ene svojih članic tudi takšen balonarski miting. S helijem so napolnili 54 balonov, jih povezali skupaj in vsak od svatov ter prijateljev je na pritrjene dopisnice napisal svoje iskrene želje za mladoporočenca. Teh je bilo resnično veliko, pa še tako neposredne so bile. Na vsaki kartici je tudi pisalo, da bi bili veseli, če bi jim najditelj teh balonarskih želja poslal kratko sporočilo, kje in na kakšni nadmorski višini, pa v kateri državi so pristali. Po vsem sodeč lahko sklepamo, da so takšnih “balonarskih paketov” veseli svatje razposlali kar nekaj in eden od njih je zašel in pristal tudi tukaj na Pohorju. Rajko in Trezika sta tega presenečenja vesela. Ko smo omenili tudi gobe, sta samo zamahnila in dodala: “Gobe, gobe že še bodo, česa podobnega kot so tile baloni pa najbrž zlepa ne več!” Obljubila sta, da bosta odgovorila na vse te kartice, to pa le ni kar tako. Vesela sta tudi, ker bosta zagotovo dobila kar lepo število prijateljev tam v daljni Švici, čeprav na takšen Rajko s svojimi baloni neobičajen način. Skupaj z njima torej pričakujemo in verjemite, o tem se bo še splačalo pisati, kajti takšni dogodki niso pogosti.□ Silvo Jaš Četrti Radeljski sejem je v štirih dneh v prvi vrsti pokazal, kaj zmore tukajšnje gospodarstvo, predvsem obrt. Nazorno predstavlja, kaj zmorejo roke in um ljudi na območju gornje Dravske doline. Radeljski sejem Ob otvoritvi se je zbrala množica domačih obrtnikov z območja sedanjih novih štirih občin, katerih obrtniki so pred štirimi leti zasnovali sejem, ki se iz leta v leto veča, dobiva pravo gospodarsko usmerjeno obliko, je kraj ponudbe, predstavitve in izmenjave izkušenj ter iskanje poti v proizvodnjo in prodajo evropske kvalitete. “Četudi danes obstojajo nagnjenja, da bi imela vsaka vas svoj sejem, ta predel takšen sejem pravgotovo potrebuje”, je dejal predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah. Radeljski sejem je tudi edina oblika enotnega nastopa tega predela, ponuja kvalitemo informacijo, hkrati pa skrbno gospodarno išče pota prihodnosti, za delo doma, za smotrno izrabo tukaj danih možnosti in navezuje stike s sosedi, tudi z zamejstvom. Prav tu - v povezavi z zamejstvom - pa spremembe v novih občinah prinašajo malemu gospodarstvu nove naloge, ki bi jih, kot kaže, še najlažje sprejelo in udejanjilo obrtno združenje. V končnih odločitvah strategije sodelovanja na drugi strani vendarle igra pomembno vlogo okraj, v tem primeru Deutschlandsberg. Janko Grubelnik je med drugim opozoril, da na področju turizma nismo naredili skoraj nič, četudi prirodne danosti niso tako skope. Obrtniki so tudi ob tej priložnosti opozorili na nujnost finančne discipline, menijo, da je to celo ključnega pomena za prihodnost države. Sicer pa, kot obljubljajo poslanci, bodo to problematiko prinesli konec oktobra v parlament. Vsekakor je Radeljski sejem, z vsem, kar se ob njem dogaja, izviren in je pogumno dejanje. Tudi to je treba zapisati, da mnogi obrtniki niti ne pričakujejo večjega učinka, pa vendarle pridejo, dodajo svoj delež, da je sejem pestrejši, in na kraju vendarle ugotovijo, da so za nekaj bogatejši. Nazadnje pa ima ta sejem tudi eno najbolj hvaležnih publik. Saj je najbrž le malo domačinov, ki ga ne bi obiskali. In še cela vrsta je tistih, ki skrbno pripravijo obse-jemske prireditve za popestritev, morda tudi magnet, sprostitev, ki jo ljudje potrebujejo.® K. Valil SV.BOLFENK - BISER NA POHORJU V centralnem predelu Pohorja pod Veliko Kopo in Črnim vrhom stoji na višini 1000 m nad Dravsko dolino sredi bujnih gozdov gotska cerkev sv. Bolfenka. Cerkev je iz konca 15. stoletja, omenjena je leta 1585. Iz dograjevanja se vidi, da je starejša. Ob njej sta ohranjeni samo še dve hiši. V eni je bila do leta 1970 osnovna šola, drugo pa so rešili gotovega propada pevci moškega pevskega zbora iz Radelj ob Dravi in si v njej naredili prelep dom. Ob cerkvi stoji mogočna lipa, ki je bila zasajena kot mnoge takrat v spomin na Westfalski mir 1648 leta. Obseg lipe je 610 cm. Vse drugo je propadlo. Pa ni bilo vednq tako. Nekoč je bilo tod zelo živahno. V bližini cerkve so kopali železovo rudo, saj je znana fužina na Smolnikovem iz 1750 leta, prej pa so rudo tovorili v dolino. V tem predelu Pohorja je bilo več glažut, ogelnic in oglarjev, gozdnih delavcev in furmanov. Ob Samčevem in Kopnikovem potoku je bilo mnogo žag in velike kmetije. Najviše ležeča nad Bolfenkom je Samčeva (na samem) na višini 1125 m in Kopnik (KOPE). Poslopja slednjih so propadla šele pred kratkim. Življenje se je spremenilo, ljudje so odšli. Le Bolfenk stoji kot nema priča minulih časov. Ob njem ni več gostilne. Okrog cerkve je v davnini bilo tudi pokopališče. Mimo njega vodi cesta iz Vuhreda prav v osrčje Črnega vrha, Male in Velike Kope. Morda je prav, da tega predela Od cerkve je čudovit razgled. V Pohorja še ni odkril moderni tur-okolici je veliko gozdnih sadežev izem, čeprav je to velik izziv za in divjadi. Najdejo se redka novo občino Ribnica na Pohorju, drevesa “cemprini” tise... Tam kamor Sv.Bolfenk z okolico rastejo najvišje bukve na Pohorju. spada.O Ivan Srebnik Muta: V Bistriškem jarku, v prostorih tamkajšnje šole, so se po dolgem 0Q P cT HfiaUN VAlIS-BZOr V septembru pa je bila še ena slovesnost. V gozdu pri Zg.Poliču, tik ob meji z Avstrijo, smo bili priče simbolnemu pokopu ustreljenih madžarskih vojakov. Le-ti so bili ustreljeni s strani partizanov nekaj dni pred koncem druge svetovne vojne in pokopani sredi gozda. Vsak si je moral skopati grob, le eden je, povsem gol, utekel v načrt za križ, ki sedaj stoji nad njihovimi grobovi. Ob številni udeležbi domačinov ga je ta dan blagoslovil. Poudaril je, da blagoslovitev križa in simbolni pokop žrtev ni obtoževanje krivcev, pač pa izraz dolžnega spoštovanja do umrlih ter opomin k ljubezni do vseh, tudi do sovražnikov.□ Silva Štrablek r Čez vse je pogledal! Ob otvoritvi Radeljskega sejma so v Radljah napolnili, videli in dvignili v zrak tudi prvi čisto ta pravi balon. Z njim se je v višine (naj bo zaradi zgodovinske točnosti zapisano: ob 17.20 uri) dvignil tudi radeljski župan, gospod Herman Tomažič. Dogodka so bili najbolj veseli ljudje odročnejših krajev občine. Da bi le videl razdrapane ceste, da bi spoznal vse oltčinske strmine, da bi spoznal in videl...no, naštevanja ni manjkalo. Prav nič nasmejan se ni vrnil na trdno zemljo. Je videl preveč? Zfi BOLJŠO PRIREJO MLEKR Koroški kmetje ugotavljajo, da bi njihove krave imele večjo molznost, če bi jim namesto krmil postregli S pivom, ki je zelo kalorično. Da je temu res tako, smo se na lastne oči prepričali na pašnem pikniku pod Uršljo goro, saj so se krave zelo rade sukale okoli zabojev s pivom, kar je lepo razvidno tudi na našem posnetku. Pred dnevi je bilo pri uspešni podjetniški družini Lampret iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu nadvse svečano, saj so prodali že tristoto SEAT-ovo vozilo. V imenu PORSCHE INTER AUTO d.o.o., ekskluzivnega uvoznika za SEAT, AUDI IN VOLKSWAGEN, je najuspešnejšemu prodajalcu avtomobilov SEAT čestitala gospa ANDREJA PEČJAK. Prišli pa so tudi mnogi znani kupci, med njimi Brandy in Korado, pa novirutr Jože Jerman in drugi. Naključje je hotelo, da je tristoto vozilo SEAT kupil dravograjski župan Rado Krpač. Ob prečki ji ključev za novi TOLEDO je gosptKlu Jožetu Lampretu zaupal: “Novo vozilo sem kupil pri SEAT-u zato, ker sem rojen v znamenju bika”. k lisjaki ék so pondrii o ìi lepako«» Med potniki muzejskega vlaka so bili tudi taki, ki so se z vlakom ponovno peljali po dvajsetih ali ve« letih, mnogi, zlasti mlajši, pa so v vlak sedli prvi«. Vožnja iz Maribora do Pliberka je bila za vse enkratno in nepozabno doživetje, kot so nam povedali tudi štirje potniki: PETER RUDE, upokojenec, Dravograd: “Po pravici vam povem, po dvajsetih letih sem se danes zopet peljal z vlakom. Pozdravljam pobudo radeljskega župana Hermana Tomažiča za muzejski vlak, ki naj bi bil hkrati tudi protestni vlak proti ukinitvi železniške proge od Prevalj do Maribora. V nobenem primeru proge ne smejo ukinili, ampak je treba misliti samo še na njeno posodobitev”. ZMAGO MUŠIČ, zasebni obrtnik. Zgornja Bistrica: "Za vožnjo z muzejskem vlakom sem se odločil zato, ker so mi kraji na Koroškem izredno všeč; tu so tudi prijazni ljudje. Za muzejski vlak je bila dobra reklama po radiu in v časopisju, kar me je tudi pritegnilo. Mislim, da bi moral takšen vlak iz Maribora po Dravski dolini na Koroško peljati nekajkrat na leto. S tem bi postal prava turistična zanimivost". LOJZKA KALIŠNIK, upokojenka. Dravograd: “Današnji dan, ko sem se popeljala z muzejskim vlakom, je enkraten. Takšna vožnja združuje ljudi, in prav je tako. Ob postanku vlaka ne železniških postajah v Podvelki, Vuhredu, Vuzenici, Dravogradu, na Ravnah in na Prevaljah je bilo še posebno lepo, saj so nas pričakali domačini in nam postregli z domačimi dobrotami. Imam pa veliko željo, da bi muzejski vlak vozil vsako leto in da bi bilo za njega vedno zanimanje.” METOD GEROLD, učenec, Zgornja Vižinga: “Danes sem sc prvič peljal z vlakom in vam nc morem popisali veselja, ki sem ga doživljal med vožnjo. Za to se lahko zahvalim očku, ki me je vzel s seboj na vlak. Tega trenutka ne bom pozabil nikoli.Tudi zato ne, ker je bila moja prva vožnja z vlakom prav na prvi dan jeseni”. Peter Rudi, Zmago MuSil, Lojzka Kališnik, Metod Gerold Kultura Marta Repanšek: Bajže s Koroške so deseta knjiga obsežno zasnovane zbirke Glasovi. Izdajajo ČZD Kmečki glas in naj bi sčasoma zajela še neobjavljeno ljudsko pripovedništvo vseh slovenskih pokrajin.Urednica zbirke Dr. Marija Stanonik, znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovensko narodopisje pri ZNC SAZU, je v našem kotu težko našla sodelavko za to zamudno, a hvalevredno delo. Končno ga je prevzela ga. Marta Repanšek. Več let je vestno in temeljito zbirala ... pripovedi iz ust, da ne rečemo iz src koroških ljudi, ... jih z največjo skrbnostjo ... gladila, da bi pri tem ja ne zasenčila leska najmanjšemu kamenčku, ki se je zasvetil pri njenem izkopavanju koroške slovstvene rude, je zapisala urednica, prepričana, da knjiga, čeprav deseta po vrsti, ne bo doživljala usode nesrečne desetnice. Avtorica knjige - zbirateljica koroških folklornih pripovedi -Marta Repanšek je v svojem uvodu opomnila bralce, da sta koroško folklorno pripoved pri nas zbirala že dr. Franc Kotnik in Vinko M'demdorfer, ter dokaj natančno opisala način svojega dela. Ohranjanje ljudskega izročila in nenehno dopolnjevanje pripovedne snovi je našim prednikom narekovala med drugim oddaljenost naših krajev od večjih kulturnih središč in osrednjih tokov življenja. Zdaj pa so se razdalje skrajšale, nalogo poročevalcev in informatorjev so prevzeli časniki, radio in televizija. Tudi zato je morda zadnji čas, da otmemo pozabi sporočila preteklosti. Repanškova se je lotila tega dela temeljito in zavzeto. Med redkobesednimi in tudi sicer zadržanimi Korošci od Koprivne različna in ga ni bilo mogoče razvrstili po literarnih oblikah, zato sta se avtorica in urednica odločili za razporeditev po vsebini, a se je poredili v osem razdelkov, in sicer: A vas je kda strašivo?, Cahn je bil, Nazaj je prešu, Prepričat se mrš, Ambrt je bvo, Coprat so znale, Što njegove radovednosti, kaj se bo v naslednjem letu zgodilo. Pripovedi z zgodovinskim ozadjem: zgodbe o ravbarjih, vojaških beguncih, biričih, orožnikih, o prvem radiu, prvi električni žarnici, ki je zasvetila v naših krajih, pretresljive zgodbe o občinskih revežih in podobno so zbrane v sedmem razdelku knjige Što še pomnejo. V osmem - Što se ne sme dov postit, ne pozabit - pa je zbranih nekaj načinov zdravljenja, nekaj navad ob praznikih, nekaj šaljivih zgodb iz življenja mdarjev, lovcev, in nenazadnje za že dolgo znano zgodbo o zakladu pri Matvozu, ki se je pred kratkim izkazala kot resnična. Pripovedi so različne tudi v jezikovnem pogledu, saj ne le da ima vsaka vas svoj glas, temveč se jezile pripovedi razlikuje tudi glede na starost, temperament in izobrazbo pripovedovalcev. Zapisovalka se je odločila, da bo zgodbe zapisala kolikor le mogoče tako, kot jih je slišala iz ust pripovedovalcev. Tako je ohranila pripovedim ne samo glasovne značilnosti narečja, temveč tudi pokrajinskega sloga - klenost in slikovitost izražanja, značilno ljudsko dikcijo s ponavljanji, stopnjevanji, primerami - in značilnosti izražanja vsakega pripovedovalca poseltej. Bralcem, ki narečja ne poznajo, je razumevanje besedila olajšala z razlago narečnih besed in zvez ob koncu vsakega sestavka in s slovarčkom narečnih izrazov na koncu knjige. Nekatere pripovedi je na avtoričino željo ilustriral Stojan Brezočnik, ki ga poznamo sicer kot iščočega slikarja, a se je tokrat močno prilagodil vsebini in načinu ljudske pripovedi. Kratko označitev knjige in njene vsebine sta prevedli - v nemščino Angela Jelen, v angleščino pa Natalija de Bondt (Kodrunova). Hkrati s knjigo je izšla tudi kompaktna plošča s posnetki nekaterih povedk, kar bo poslušalcu omogočilo, da bo slišal tudi neza-pisljive glasovne značilnosti, melodiko in ritem narečja, saj sta bralca tekstov Mojca in Peter Potočnik svojo nalogo imenitno opravila in nakazala tudi druge, neglasovne značilnosti koroškega narečja, kot so psihološke pavze, čustveni poudarki, pojoča zate-glost in dmgo. Škoda le, da ni tudi na plošči kakega primera s Strojne ali iz Liltelič. □ Janez Mrda všič Prva predstavitev knjige BAJŽE S KOROŠKE je bila v dvorani Kulturnega doma v Črni. S prefinjenim občutkom za oblikovanje je bogato jesensko sceno pričarala gospa Lenčka Ošlak. Lepote jesenske narave so še obogatile vzdušje domačnosti na tem prijetnem Kulturnem večeru. do Libelič je pridobila kar štiriinpetdeset pripovedovalcev, ki so ji povedali nad 200 pripovedi. Vsebina zbranega gradiva je zelo bilo tudi pri takem razporejanju marsikdaj težko odločiti, kam pripoved uvrstiti. Vse sta raz- ili radi brali, kak« na koroškem straši, kakšne cahne je dajalo, kaj je na drugem svetu, kako so coprali (samo ženske!), o ravbarjih, o vragu in šoštarju, kako so Strojane! šli k škofu za fajmoštra prosit, kako je bilo na Lešah, ko je bil še Rudnik... Vse to in še več lahko preberete v knjigi: Marte Repanšek, BAJŽE S KOROŠKE Dobite jo lahko: - v trgovini Jelka v Črni - v trgovini Ostržek v mežici - preko učencev osnovnih šol v Mežiški dolini - naročite jo po telefonu na 38-354 in dobite (s podpišem) po pošti po povzetju - izrežete naročilnico, jo nalepite na dopisnico in pošljete na naslov: Poštni predal 5,62 393 Črna na Koroškem. NAROČILNICA Izšla je knjiga: Marta Repanšek, Bajže s Koroške. Cena knjige brez plošče je 3540 SIT, s ploščo 5000 SIT. Naročam....izvodov brez plošče, kar stane.SIT in......izvodov s ploščo, kar stane..SIT. Pošljite mi knjige po povzetju na naslov:.......... Podpis:. še pomnejo in Štu se ne sme dov postit, ne pozabit. V prvih treh razdelkih gre v bistvu za isti pojav strahu ali strašenja, le da v zgodbah prvega razdelka vzrok za strašenje marsikdaj ni znan ali razložljiv, v drugem gre navadno za napoved česa hudega, navadno smrt bližnjega človeka, v tretjem pa za vrnitev pokojnika, da bi poravnal neporavnane račune. V pripovedih naslednjega razdelka Prepričat se mrš pa pripovedovalec na koncu razkrije vzrok čudnega dogodka ali pojava. Najstarejše v knjigi so zgodbe petega razdelka Amb*rt je bvo. V njih nastopa največ bajeslovnih bitij, ni pa med zapisanimi pripovedmi nobene legende, pripovedi torej, ki bi govorila o krščanskih svetnikih. V šestem razdelku Coprat so znal* (na Koroškem menda le ženske) gre za čarovnije iz hudobije in nevoščljivosti, a tudi za človeku koristna žodčaranja’ in potešitev - m M j® d)®5®9^ Tako se je v svoji skladbi izpovedal koroški skladatelj Hanzi Artač izpod Obirja. Kdor ne pozna prelepega Obirja, skrivnostne Košute, ta ne pozna lepot Koroške. Hribernikova kajža, Hanzijev rojstni dom pod Obirjem, je Itila do tal požgana, ker je njegov oče bil zaveden partizan. Tako so pozneje stanovali v čebelnjaku. Prve lepote slovenskega jezika mu je v Železni kaplji nudil Valentin Polanšek, pozneje ga je naučil tudi notne pisave. Kot mlad pastirček si je prepeval, žvižgal viže, ki so bile čisto njegove-posebne. Po končani šoli ga je pot vodila v gozdove, kjer je sadil, podiral, delal pod grofovsko oblastjo. Nato je bil cestni delavec, nekaj časa v trgovini, vendar, ker je bil zaveden Slovenec, so ga povsod odslovili. Pozneje je bil nekaj let v službi Koroškega narodnega sveta v Celovcu. Takrat je že pričel igrati na klavir s kompozicijo. In tam, v skritih Libučah pri Pliberku, še živi in ustvarja koroška narodna pesnica Milka Hartman, ki je zanj napisala veliko tekstov, da jih je Hanzi uglasbil. Prva njegova zbirka nosi naslov: Ob reki Dravci, druga Pevec izpod Obirja, nato Kako sem te ljubil. Preseneča nas še naslednja zbirka: Spev Mariji na Sedlcah. G. Hanzi Artač neumorno komponira in nam da vedeti, da na Koroškem ne bo izumrla pesem niti ljudje, ki se trudijo za dvig svojega materinskega jezika. Prijetna je zbirka tridesetih pesmi za moške zbore. Tudi besedila za to zbirko je večinoma napisala Milka Hartman. Nekaj tekstov so dodali še Valentin Polanšek, Anton Kuchling, Andrej Kokot in že pokojni Miro Miškulnik. Želja skladatelja je bila, da smo zbirko skladb z njegovo podpisno tezo poslalil nekaterim našim pevovodjem, da se bodo tudi pri nas glasile njegove pesmi. Skladatelj sedaj živi v Galiciji, kjer ima lep dom, srečo pa z njim deli žena Marija, učiteljica. Hčerkica jima krajša čas s svojim koroškim žuborenjem. Hanzi Artač je neutruden glasnik, ki nam pravi, da se v ljubezni do slovenske besede splača žrtvovati vse. Zato mu bralci Prepiha želimo še mnogo lepih pesmi, ki bodo osrečevala naša srca tudi tostran meja.O • Viktor Levovnik Dravograd: [1» Če se povrnemo nekoj let nazoj in ne vidimo samo Dravogrado, temvef tudi 5i5o okolico, vidimo, do ti kraji nikoli niso bili kulturna puščava. Lahko bi pričeli na planinski Ojstrici, šli preko Libelič in končali v Trbonjah. Toda likovno in razstavno dejavnost je vzcvetela šele zadnja leta. Toko so tudi letos pripravili, tokrat že drugi dravograjski Ex tempore, ki so ga poleg občine omogočili tudi številni sponzorji (hotel Košenjak, Koroške pekarne Dravograd in še nekaj podjetnikov). Tri dni je potekalo delo. Predvsem no območju Ojstrice, saj so bili nameščeni v sedaj solidno urejenem planinskem domu no Košenjoku, nastalo po je tudi precej slik Dravograda in okolice. Vse to je za teden dni krasilo dravograjsko likovno galerijo v cerkvi Sv. Vida. Tudi Dravograjčani so razstavo lepo sprejeli, to se je videlo že ob otvoritvi, Franc Veršnik kar uspešno vodi, spodbuja in usmerja povsem na amate5ki osnovi zastavljeno kulturno delo tega malega mesto in občine Dravograd. Na razstavi smo videli delo letošnjih deležencev: Mojce Kovač, Štefana Bobeka, Stojana Brezočniko, Srečka Freuhoufa, Antona Repnika, Matevža Šumaha, Toneta Pačnika, Staneta Petroviča, Janeza Ambrožiča, Janeza Kovačiča in Rudija Reichmana, umetnike iz domala vseh pokrajin Slovenije. Ker je tudi čas, pokrajina in vse drugo prijetno in vabljivo za likovno ustvarjanje, tako namreč povedo udeleženci, krhko pričakujemo, da tudi orgonizo-torsko vnema ne bo presahnila. V Koroški pokrajini se bo najbrž lepo prijela še eno oblika likovnega ustvarjanja, ki ohranja današnp življenski utrip zanomcem.O K. Valil "ZEMLJA JE NAS Letos so otroci iz Mežiške doline ponovno sodelovali v mednarodnem knjižnem kvizu, ki ga organizira nemška ustanova za pospeševanje branja Stiftung Lesen iz Mainza, v njem pa sodelujejo otroci iz devetih evropskih držav. Tokrat so sodelovali že četrtič, organizacijo kviza v naši dolini pa je ponovno prevzela Koroška osrednja knjižnica Ravne. V letošnjem letu, ki ga je Svet Evrope proglasil za evropsko leto “varstva narave", je bil kviz posvečen okolju. Spoštovanje in Ijutezen do našega planeta je mogoče vzbuditi tudi z branjem ustreznih leposlovnih knjig, z razmišljanjem in pogovorom o njih. Da bi znali pravilno ravnati, pa nam je potrebno tudi znanje. Znanje pridobimo z opazovanjem, raziskovanjem in učenjem, pri tem so nam knjige v veliko pomoč. Zato je bilo v kviz vključenih osem literarnih del in štiri vprašanja, na katera so otroci morah pravilne odgovore najti v ustreznih poučnih knjigah. Prvi del kviza je bil namenjen učencem razredne stopnje, drugi del pa učencem predmetne stopnje osnovne šole. Kviz so lahko otroci reševali individualno, skupaj z vrstniki, v družinskem krogu, v razredu ali v knjižnici. Tokrat je na KOK prispelo rekordno število rešitev: 517, in sicer z vseh osnovnih šol v dolini in iz šestih enot Koroške osrednje knjižnice. Ob koncu akcije so v Pionirski knjižnici Leopolda Suhodolčana pripravili žrebanje, ki se ga je udeležilo okoli 50 otrok, ter pripravili razstavo knjig na temo ekologija. Koroška osrednja knjižnica je desetim izžrebanim podelila knjižne nagrade. Prejeli so jih: Jure Žerdoner in Enica Turalič z OŠ Koroški jeklarji, Matej Čekon, Andrej Krevh, Robi Marin, Daliborka Petrovič z OŠ Prežihovega Voranca Ravne, Martina Čebulj in Urh Boštjan z OŠ Prevalje, Katja Ozimic in Metka Šipek z OŠ Črna. Glavno nagrado pa je prejel učenec 7. razreda OŠ Prežihovega Voranca Ravne GORAN PAVLOVIČ. 15. septembra 1995 se je v Ljubljani udeležil zaključne prireditve ob letošnjem mednarodnem knjižnem kvizu, ki jo je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenije. Otroci so bili nad kvizom navdušeni in so obljubili sodelovanje tudi prihodnje leto.G Dapa Molnar Razgledi KER SMO VSI TAKI IN KER SMO VSI DRUGAČNI MOJA MAMA JE GOSPA! Z "nekoč davno" se pričnejo vse pravljice... Nekoč, morda je bilo to davno, davno, sem tudi sama verjela vanje, v pravljice in v sanje... Sanje... Tisoč koščkov modrine neba vas je razblinilo v nič; tej modrini je edinole droben cvet encijana visoko med skalnimi stenami napovedal boj... Previsi...! Življenje vas je vse polno, človek omaga zaradi vas! Skupina otrok se je prepirala. “Moja mama je gospa!” se je odrezala Maja, ki je rada nosila dolga krila in visoke pete. Kot njena mama. Maja je bila nekoč drobno, nemočno dekletce, ki je sanjalo o princih na belih konjih, dekletce, ki je rado kukalo v knjige, potem pa ob storjeni krivici pokukalo k meni, ker je vedela, da sem zanjo vedno na razpolago... Bil je sončen avgustovski dan. Brezmočni oblaki na nebu so tavali kot izgubljenci v modrini in se pozneje še bolj nemočni izgubljali nekje visoko in daleč. Na vrtu sem gojila cvetje, ker sem bila v rože neznansko zaljubljena in zdelo se je, da je tudi Maja gojila isto ljubezen. Dan za dnem sva tavali med cvetjem in molče vpijali njih lepoto. Kaj vem, koliko jih je Maja štela takrat, ker je bila še rosno mlada... “Tončka, čemu nekateri ljudje niso srečni?” me je nekoč med najinim sprehodom iznenada vprašala. Njen drobni obrazek je bil uprt v mojega, modrina njenih oči je iskala zadovoljiv odgovor. Pa ga nisem poznala ne takrat... In tudi zdaj ne, Maja. Po toliko letih, ki so pretekla, še vedno čutim zadrego, ker ne znam servirati ne recepta ne e o MJeeoue: ivcmutcte i 1)0 2-A-2-T’C2-NAUM I ■2-fiJAte CVJ TOMI SL tre /UA I^TSIE-O POSL-OWKJ^&A CABILA 72-AVjQC/tSKjO , ,1-Zg FTITtr /ULT> BUAIfTLTTUlM; /Z&2M12 - 2ž.OLOUKm^/, ?tAKjg:gJ/ , hAJUJ^AL/Ml_ ser/, BoLEt>AB.ji, -J •PISAtl H LB gr, U^AUčuLATOZj I IM CL£i£T2.Qte£t<'iM 7>K)tvk;iLs' / UfJernj/TkiMi gUM^AML I2-T?£LI^/ TGNACE Qfe&Tj TABI LO Jg OSLIl^AI POZGZiMOSTl . /Zl^ArcTt JO teXiALI TB ThuO ! d.o.o. ČEČOVJE 6. RAVNE NA KOROŠKEM 62390, TEL: 0602/20 166. FAX.: 0602/21 076 SLOVENIJA Podlistek ITALIJANI VSELEJ NA STRANI AVSTRIJCEV 75 LET KOROŠKEGA PLEBISCITA (16) Piše: MIRO PETEK je ta s strani Italijanov že kmalo nakopala nasprotja in zamere. Potem ko je Italija že dosegal svoje (kot smo že zapisali v prejšnjih nadaljevanjih, sta iz plebiscitnega ozemlja izpadli Kanalska in Ziljska dolina), so zanimanje usmerili v plebiscitno območje. Razmišljali so zelo pragmatično: če bi kraljevina SHS zmagala v predelu II, potem bi meja med državama potekala med Vrbskim in Osojskim jezerom v bližini železnice Blejak - Št. Vid ob Glini, koder je najkrajša povezava med Vidmom in Dunajem. In tudi zmaga v pre- Nepristranost plebiscitne komisije je ena od temeljnih zahtev sodobega meddržavnega plebiscita. Zato morajo biti v plebiscitno komisijo imenovane samo take države, ki ne mejijo z državami, ki so v sporu in ki niso neposredno zainteresirane, da bi neko ozemlje pripadalo eni ali drugi državi. Drugi odstavek 50. člena senžermenske pogodbe, ki govori o plebiscitni komisiji, pa je določal, da to komisijo sestavlja čest članov, ki bi jih imenovale ZDA, Velika Britanija, Francija, Italija, kraljevina SHS in republika Avstrija. Sestavljale! senžermenske pogodbe se tako niso držali načela nepirstranosti plebniscitne komisije, saj se je med člani znašla tudi Italija, ki je bila pri koroškem plebiscitu neposredno prizadeta država. Ker pa senat Združenih držav Amerike ni privolil v ratifikacijo senžermensek pogodbe, predsednik te države tudi ni imenoval člana v tako imenovano Celovško medzavezniško plebiscitno komisijo. Tako je bila pristranost še bolj očitna, saj Amerikanci pri pripravi in izvedbi koroškega plebiscita niso sodelovali. ITALIJA JE IMELA SVOJE INTERESE Italijani so se zelo zanimali za koroško vprašanje in za izid plebiscita zaradi geopolitične, C ■ Spozna jle trnje, ki raste »Jugoslaviji f Ki dajte si mtrosjti riti 5 1 pie* od neuisiith agitatorji | frodante besede, izvolite pravopoil ir*’* " ’v a 'S žuai». Ali hočete k mtbfli! taste Avstrija: rit/?' ? :;h' - ««tv***» k pfo*i mater H JUGOSLAVIJA: — »» v..«.. - c/, ^ ... k Jugoslovanski letak, ki je opozarjal pred agitacijo Nemcev (posnetek iz mariborskega pokrajinskega arhiva) strateške in gospodarske narave. V kraljevini SHS so Italijani videli oviro za uresničevanje svojih imperialističnih teženj na Jadranu in Balkanu. Italiji je bilo gotovo tudi do tega, da kraljevina SHS ne postane preveč močna država in to je skušala preprečiti tako, da bi novo nastala država SHS dobila čim manj ozemlja. Še posel rej so bila ta prizadevanja usmerjena na ozemlje na njihovi severozahodni in severni meji. Na mirovni konferenci v Parizu so si Italijani prizadevali, da bi dobili pod svojo oblast čim več železniških poti, ki vodijo iz zgornje Italije in Trsta preko Beljaka, Celovca in Dunaja. Italijani so se zavzemali predvsem za Kanalsko odlino in Trbiž, kjer je stičišče treh narodov: Slovencev, Italijanov in Nemcev. Ker pa se je za ta del ozemlja potegovala tudi kraljevina SHS, si delu I bi pomenila prisotnost kraljevine SHS v strateško pomembnem področju. Prizadevanja in delovanje Italijanov ter zahteve Avstrijcev so skorajda identične. Italijani so svoj interes, da kraljevina SHS izgubi velik del ozemlja na severozahodni in severni meji (Koroška, Štajerska in Prekmurje) izrazili v znatni podpori ( tako diplomatski kakor tudi vojaški), ki so jo nudili Avstrijcem vse od mirovne konference v Parizu do izvedbe koroškega plebiscita. Italijani so že z londonskim paktom 26. aprila 1915 zahtevali del avstroogrskega ozemlja in del južne Tirolske kot plačilo za vstop v vojno na strani Antante. Ta je obljubo držala in člena 27 in 36 senžermenske pogodbe Italiji pripisujeta to ozemlje. Posebne pravice str si lastili tudi za ozemlje zahodno od ceste Celovec-Ljubljana in tako je njihova delegacija Vrhovnemu svetu 6. aprila 1919 predlagala mejo med kraljevino SHS in Avstrijo po Karavankah. In ko je mirovna konferenca v Parizu že načeloma določila plebiscit za Celovško kotlino, so italijanski delegati pri sestavljanju predpisov pridno zagovarjali stališča, ki so bila v prid Avstriji. Pri obravnavanju obsega plebiscitnega ozemlja so sestavljalci senžermenske pogodbe prav na italijansko vztrajanje izvzeli nekaj krajev slovenskega dela Koroške. Poleg tega so Italijani želeli cono A, kjer bi utegnila zmagati SHS, čim bolj majhno, cona B, kjer so pričakovali nemško zmago, pa naj bi bila precej večjega obsega. Italijani so pri razmejitvi Celovške kotline zagovarjali tezo, da je potrebno dati prednost gospodarskim razlogom pred etničnimi. Italiji je dejansko bilo do tega, da Jugoslavija na ljudskem glasovanju ne zmaga. Tako je tudi pri demarkacijski črti med obema conama na veleposlaniški konfernci v Parizu zagovarjala tezo, ki je dobila podporo. Glede državnega nadzora nad veleposestvi v coni A pa so Italijani ponovno podprli avstrijski predlog, po katerem je plebiscitna komisija to nadzorstvo ukinila. Tudi pri pripravi in izvedbi plebiscita so bili Italijani na avstrijski strani in Avstrija je v Italiji videla svojo zaveznico. Očitno je, da so Italijani na vseh položajih in ravneh, ki so jih imeli pri pripravljanju glasovanja, podpirali interese Avstrije; od člana plebiscitne komisije do predsednikov občinskih odborov za registriranje glasovalnih upravičencev in članov na višji stopnji, kjer so ugotavljali prošnje za naknadni vpis v glasovalne imenike. Na drugi strani pa je bilo med Italijo in kraljevino SHS v tem obdobju odprto jadransko vprašanje, o katerem sta se obe državi prvič sporazumeli šele z rapalsko pogodbo 12. novembra 1920, torej dober mesec po koroškem plebiscitu. (se nadaljuje) Ghsirana čma kronika Jesenska srečanja Vinska trta na Koroškem sicer ne raste, to pa ne pomeni, da tukajšnji ljudje ne pogledajo radi v kozarec. Včasih tudi pregloboko. In to se kaj rado primeri ob kakšni posebni priložnosti. Mednje bržkone sodijo tudi Jesenska srečanja na Prevaljah. Gre za prireditev, ki se je "prijela", kot radi rečemo, in brez katere si jeseni na tem koncu Mežiške doline in Koroške skoraj ne bi mogli vec predstavljati. V rubriko črne kronike ta prireditev sicer ne sodi - mesto bi ji bolj bilo na kulturni strani - pa vendar... Kadar zavre kri, pride običajno tudi do kršitve JRM (javni red in mir, op.pisca), kot radi rečejo policisti. In dogodek z Jesenskih srečanj tokrat uporabljam le zato, da bi opozoril na čas, ki prihaja in s seboj prinaša zlasti “rahlo alkoholni sok vinske trte” in temu primerno “lahkotnost bivanja” ljudi. To se že odraža tudi v koroški črni kroniki zadnjih štirinajstih dni, ko v glavnem prevladujejo kazniva dejanja “ogrožanja z nevarnim predmetom pri prepiru ali pretepu...” No, vrnimo se na Prevalje in tamkajšnja srečanja: 17.9. je okoli 10. večerne ure prišlo na prireditvenem prostoru Jesenskih srečanj na Prevaljah do kršitve JRM, v katerem so sodelovali S.T. iz Dravograda, S.T. s Prevalj, J.K. iz Mežice na eni strani in A.M. in Š.M., oba z Raven na Koroškem, na drugi strani. Stepli naj bi se bili zaradi spora iz preteklosti. No, enkrat zavre kri se, kot kaže, ne pomiri tako hitro in “dvoboj pri OK Coralu so isti udeleženci ponovili še malo po polnoči ter si zadali več brc in udarcev s pestmi, tako da so morali celo iskati pomoč v bolnišnici. Z Jesenskimi srečanji je povezan še en zanimiv dogodek, vendar o njem nekaj več v drugem, bolj glosiranem in veselo zašpičenem delu tokratne črne kronike. Zdaj pa k resnejšim rečem, brez katerih - žal - ne gre v nolani čmi kroniki. Avto obstal na tirih 19 9. se je tudi na Koroškem pripetila nezgoda, ki jih je zadnje čase bilo v Sloveniji kar nekaj. Tokrat pa gre za splet nesrečnih okoliščin, ki bi se lahko končale še veliko bolj tragično. Govorim o nesreči na železniškem prehodu ali o trku med vlakom in osebnim vozilom. Pri opisu nesreče bi človek prav zares lahko pomislil, da ima v našem življenju večkrat roko vmes tudi usoda. Voznica B.M.V. iz Podvelke je tega dne ob 17.27 peljala osebni avtomobil po krajevni cesti iz Vuhreda proti Podvelki. Ko je pripeljala na železniško progo, ji je odpovedal motor in ga ni mogla več spraviti v pogon. Hitro je stopila iz avtomobila in z mahanjem rok poskušala ustaviti vlak, ki ga je opazila na razdalji okoli 300 metrov. Motorovodja vlaka je poskušal ustaviti, vendar je kljub vsemu prišlo do trčenja na prehodu. Vlak je avtomobil potiskal še okoli 90 metrov in pri tem zadel tudi voznico in jo huje poškodoval. Prav tako pa sta bili hudo poškodovani še vozničini 6 in 3 leta stari hčerki. Preživeti takšno nesrečo je zares lahko le sreča - ali pa usoda. Kdo ve! Sicer pa je bilo v tem času še nekaj prometnih nesreč, ki so se na srečo končale brez najhujših posledic. Zamisliti pa se je treba zlasti nad vzroki: v vseh primerih gre za vožnjo po napačnem voznem pasu (vožnja v škarje, kot običajno rečemo - op. pisca) in odvzem prednosti (izsiljevanje -pravica močnejšega na cesti). Alkomnezija Za začetek glosiranega dela črne kronike se najprej vračam na Prevalje. Policijsko poročilo o dogodku pravi takole: “Dne 16.9. ob 9.15 je Š.H. s Prevalj na PP (ni parna pekarna, ampak policijska postaja - op.pisca) Ravne na Koroškem prijavil tatvino lastnega avtomobila Fiat Regata. Pri pregledu širše okolice in pri zbiranju obvestil so policisti na Prevaljah našli predmetno vozilo in pri tem ugotovili, da se je prijavitelj prejšnjega dne opil in pozabil, kje je parkiral svoje vozilo.” “Ta pojav - reče se mu lahko tudi “alkomnezija" - in je slovenska izpeljava latiaske besede amnezija, kar pomeni izguba spomina zaradi alkohola, pri nas sploh ni tako redek in ga mi gostinci kar dobro poznamo,” pravi moj prijatelj, “bifedžija” Miran. “Moj Rene, ki je pravzaprav tudi gostinski delavec, saj ves čas nekaj dela v gostilnah in po bifejih, ve povedati še eno bolj zanimivo zgodbo. Bojda je v nekem francoskem (hic!) mestu nek mož nekega večera prišel domov brez žene. Ko je to čez kak dan opazil, je izginotje prijavil na policiji. No, podrobnejše preiskave okolice in zbiranje obvestil je pokazalo, da je bila žena še vedno tam, kjer jo je pozabil - v francoski različici Rene bara. Bila je ravno pri najpriljubljenejši jedi Francozov: dunajskem zrezku s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem. To pa je tudi tisto, kar si je moj Rene privoščil takoj, ko je končal svojo - morda tudi izmišljeno -zgodbo” je sklenil prijatelj “bifedžija” Miran. Naj dodam še tole: tej prevaljski zgodbi bi se težko reklo Jesenska srečanja. Bolj primeren bi bil naslov Jesenska izgubljanja! Srnjaka na "flaški" Ljubezen do bližnjega včasih prav zares ne pozna meja. To sta dokazala tudi dva Dravograjčana, ki sta “nesebično” pomagala -srnjačkoma. Tako sta M.P. in S.S. zdaj utemeljeno osumljena kaznivega dejanja nezakonitega lova. Prvi je na krajevni cesti, ki pelje proti njegovi domačiji, našel smjačka in ga odpeljal v domači hlev ter ga redil. Drugi pa je smjačka našel na svojem dvorišču in ga prav tako ni izročil lovski družini. V obeh primerih gre za lovsko družino Bukovje, ki je bila tako skupno oškodovana za okoli 30.000 tolarjev. “Krivoiovca” lahko zdaj upata, da kadija ni tako mehkega srca in da njegova “ljubezen do bližnjega” ne bo tolikšna, da bi ju “zaprl” v oskrbo, marveč, da ju bo zgolj mandatno kaznoval. Razsipnež Pravi “razsipnež” pa je I.Š., prav tako iz Dravograda. Utemeljeno je namreč osumljen kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru. Dne 7.9. okoli 6. ure zjutraj naj bi bil namreč vrgel F.Z. iz Dravograda med prepirom v glavo polno steklenico vina in ga poškodoval. “Mar bi bil vsaj počakal, da bi bila “flaša” prazna,” so nezanesljivi “uhoslišci” slišali reči mimoidočega Štajerca. “Pri nas na Štajerskem z vinom že ne bi tako “frokali”, če si lahko začasno sposodim tak primeren koroški izraz,” naj bi bil še dodal štajerski turist in si brž privoščil znameniti škropeč. Zanimivo pa bi bilo vedeti še, kje je I.Š. dobil polno steklenioco vina, pod predpostavko, da še vedno velja omejitev točenja alkoholnih pijač do 9. dopoldanske ure!? Signalizatorja Kratko policijsko poročilo: “Dne 13.9. ob 13T5 sta na mejnem prehodu Holmec vstopila V.G. in V.M., oba iz Celja. Delavcem carine nista prijavila vnosa treh signalnih pištol, 250 komadov slepih nabojev in 150 komadov svetlečih pirotehničnih izdelkov. Blago jima je bilo zaseženo in tosta predlagana v postopek.” Kratek dodatek: bojda mora policija ugotoviti le še, komu in kaj sta omenjena tička nameravala “signalizirati”. Morda se za njima skriva kakšna “težka riba”!?Q T.I. \/ Črna kronika [P®(£] ^[|(£]fe®CrK Naši fotografiji, ki nam ju je posredovala UNZ Slovenj Gradec, prikazujeta posledice nesreče z dne 19.9. na železniškem prehodu zunaj naselja Vuhred. 0 njej poročamo na prejšnji strani. Fotografiji sta le preventivno opozorilo, kako hitro se pri vožnji z avtomobilom lahko kaj hudega primeri. Foto: arhiv UNZ Slovenj Grader Trgovsko podjetje lEflllftC-lamprel d.o.o. POOBLAŠČENI TRGOVEC ZA VOZILA SEAT trgovina * servis avtopralnica Skupina Volkswagen Co/, 1 HITER • najcenjša IN VARČEN družinska limuzina 1,9 TDI GLX za 31.403 DEM {*t 4..^ Jm— «KO , '■BOV, e r"v. I linr'hux E« CORDOBA - najbolj ekonomična in najbolj športna med družinskimi avtomobili 1,4 CLX že za ^ 20.389 '■®[LQ?0!K0 V 20. septembra je na igriščih teniškega centra Murko v Slovenj Gradcu potekal dvoboj med člani teniškega kluba Murko in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije. Dvoboja se je udeležilo osem poslancev Državnega zbora različnih poslanskih skupin, ekipo pa je vodil dr. Ciril Ribičič. Slovenjgraško ekipo pa je vodil Danilo JAKOŠ. Po ogorčenih dvobojih je prvo mesto zasedla dvojica RIBIČIČ - BELIŠ, dmgo mesto je pripadlo LAVRINC - KUTIN- u, tretje mesto pa sta osvojila sicer rojena Mariborčana, JAGODNIK - JAKOŠ, ki sta v četrtfinalu izločila znamenito dvojico ANDERLIČ - PERGER. Po teniškem srečanju je bilo še družabno srečanje v gostišču Murko.□ -cik «MQ Piše: Ivo Mlakar JUBILEJNI BORISOVI TEKI V MEŽICI Na desetih jubilejnih tekih v spomin na vsestranskega športnika Borisa Keršbaumerja, ki jih vsako leto organizira tekaška sekcija v Mežici, je letos nastopilo 178 tekačev in tekačic vseh starosti. Prišli so iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije in se preizkusili v malem maratonu na 21 km, v teku na lo km ter dečki in deklice na looo in 2000 m dolgih progah. Tekmovanje je potekal v kar 17 starostnih preizkušnjah. Največ zanimanja je vsekakor pritegnil tek na 21 km, kjer sta absolutni zmagi dosegla Varaždinec Robert Bošnjak in Avstrijka Hcidi Kreuter. Od tekačev in tekačic iz koroške krajine so si v malem maratonu lepe pokale “prislužili”: v kategoriji od 30 do 40 let Milan Zupanc iz Mislinje, ki je bil prvi in Drago Laznik z Raven ki je bil drugi. Med tekači od 40 do 50 let je 2. mesto osvojil Brane Breznikar iz Kotelj, med veterani nad 50 let pa je bil Ravenčan Alojz Gologranc prepričljivo prvi. Med udeleženci,ki so tekli na polovico krajši progije bila Marija Navodnik iz Mežice tretja med tekačicami do 40 let, Hedvika Blatnik pa je zmagala med tekačicami nad 40 let. Pri moških je bil v kategoriji od 30 do 40 let Tomaž Robač iz Prevalj dingi, v kategoriji nad 50 let pa Mirko Krančan z Raven prvi in Vili Blatnik iz Mežie drugi. DOBLJftNI ZMAGALI, FUŽINAR TRETJI V organizaciji zamejskega športnega društva Sloga je bil v Trstu tradi- cionalni odbojkarski turnir v spomin na bazoviške žrtve. Prvo mesto so osvojili odbojkarji avstrijskega prvoligaša Puntigamer Doba, drugi so bili odbojkarja domače Sloge, tretji ravenskega Fužinarja in četrta ekipa Brna iz Slovaške. Za naj boljšega igralca na turnirju so proglasili Bojana Mlakarja, najboljši podajalec pa je bil Gunther Gresman, oba iz ekipe Puntigamer Dob. PREVENT TRETJI V VELENJU Teden dni pred pričetkom prvenstva v 1. slovenski ligi je bil v Velenju močan rokometni turnir za Jamovičev memorial. Prvo mesto so osvojili rokometaši domačega Gorenja, ki so premagali vse tri nasprotne ekipe. Drugi so bili rokometaši Fructala iz Ajdovščine, tretji Preventa iz Slovenj Gradca, četrti pa brez zmage ekipe Inženiring Šarbek iz Litije. Rokometaši Preventa so v prvi tekmi turnirja premagali ekipo iz Litije z 19 : 18, nato pa izgubili proti Fructalu s 24: 20 in proti Gorenju s 34 : 20. SAFRANOVI TURNIR KADETINJ Sezona namiznoteniških tekmovanj se je pri čela. Preteklo soboto sta štartali obe slovenski prvi državni ligi, kjer med deseterico moških ekip nastopajo tudi Radeljčani, ki so novinci v ligi. Pred tem je bil v dvorani na Kodeljevem v Ljubljani turnir kadetov in kadetinj. Med 180 igralci in igralkami sta bila najboljša Velenjčan Damijan Vodušek in Radeljčanka Martina Safran, pred klubsko kolegico - obe igrata za ptujsko Petovio - Špelo Lukner MEMORIAL LEONA JUHA Na Prevaljah so petič zapored pripravili spominski kegljaški turnir Leona Juha, dolgoletnega športnega delavca v kraju. Na kegljišču Družbenega doma je nastopilo 8o kegljačev in kegljavk. Med registri- ranimi tekmovalci je zmagal Franc Žagar pred Vinkom Sonjakom (oba Korotan), tretji pa je bil Ferdo Paradiž (Fužinar). Med kegljavkami je bila najboljša Majda Verbole pred Ivanko Sabljar (obe Korotan), tretja pa Majda Ermenc iz Slovenj Gradca. V skupini neregistriranih kegljačev je zmagal Slovenjgračan Ivan Rogelšek pred Francem Korbusom in Dragom Bahčem iz Mežice. Pri ženskah je 1. mesto osvojila Marija Bolarič pred Edito Kogelni in Ivo Čepin (vse Prevalje), v mladinski kategoriji pa sta zmagala Ravenčan Vojko Belaj in Prevaljčanka Petra Petek. ŠAHISTI ZA POKAL "IVARČKO '95" Šahovski klub Fužinar je v prostorih svojega kluba pripravil peti tradi-cional ni hitropotezni turnir "Ivarčko 95”. Med 29 udeleženci, ki so odigrali 13 dvobojev po švicarskem sistemu, je zmagal Matjan Črepan iz Žalca, drugi je bil Leon Mazi iz Kranja, tretji Rado Rajkovič iz Velenja, četrti Zdenko Oderlap iz Črne in peti Janez Poberžnik iz Dravograda, ODBOJKO BODO SODILA TUDI DEKLETA V okviru tradicionalnih “Jesenskih srečanj” na Prevaljah je bil organiziran mednarodni turnir v odbojki za ženske ekipe. Prvo mesto so osvojile odbojkarice Prevalj pred Mežico in avstrijsko ekipo iz Grafenstcina, katere trener je Ravenčan Rado Krenker. Na turnirju so pred komisijo v sestavu Jože Lečnik, Marjan Šteharnik in Boris Skudnik uspešno opravili sodniške izpite za stopnjo občinski odbojkarski sodnik, naslednji mladi kandidati: Maja Slatinšek in Miran Breg iz. Raven, Matej Pruš in Vojko Lužnik iz Mislinje ter Milanka Janežič iz Prevalj. Kot kaže, želi aktiv koroških odbojkarskih sodnikov krepko pomladiti svoje vrste, saj je tokrat izpit opravila že druga skupina kandidatov, od predvidenih 15 novih sodnikov. Pa še to! Kot ste lahko ugotovili, bodo odslej odbojkarske tekme na Koroškem sodila tudi dekleta! V SPOMIN NA RAJKA IN BRANKA Pri rokometnem klubu Fužinar so se tudi letos, že devetič po vrsti, spomnili na svoja tragično preminula člana Rajka Čegovnika in Branka Žunca. ter organizirali turnir, posvečen prav njima. Turnirje bil tokrat kakovostno okrnjen, toda dosegel je svoj namen. Prvo mesto je osvojila ekipa veteranov Fužinatja, to je ekipa, ki sojo sestavljali igralci, ki so v sezoni 1986/87 prvič nastopali v enotni 1. republiški ligi. Drugo mesto je pripadlo članski ekipi Fužinarja, ki nastopa v 3. slovenski ligi - vzhod, zadnji pa so bili po pričakovanju starejši veterani, nekoč odlični rokometaši ravenskega kluba. TRI PRVA MESTA ZA NAŠE TEKAČE V AVSTRIJI Uličnega teka za pokal Murtal, oz. južno avstrijski pokal, v kraju St. Anna na avstrijskem Štajerskem, se je udeležilo okoli 130 tekačev in tekačic iz treh držav,med njimi tudi skupina iz naše koroške regije. Med najmlajšimi tekači do 11 let starosti je bil Darko Volič iz Dravograda tretji, njegov brat Ivica pa med tekači do 19 let drugi. V kategoriji od 40 do 50 let je Oto Gumilar iz Prevalj osvojil 13. mesto, od 50 do 60 let je zmagal Mežičan Vili Blatnik, medtem ko je bil Jože Lesjak iz Radelj 4. Med veterani nad 60 let pa si je 1. mesto pritekel Ravenčan Alojz Gologranc. Med tekačicami je v skupini od 40 do 50 let osvojila 6. mesto Zdenka Pavlič iz Dravograda, medtem ko je Kazimira Lužnik zmagala med veterankami nad 50 let. Absolutna zmagovalca teka v St. Anni sta bila Henrik Gruber iz Beljaka in Slavica Poznič iz Velenja. □ Qazvedrilo PREBIVALEC SLOVENSKE DRŽAVE, KI JE OBSTAJALA OD 7. DO 11. STOLETJA MANJŠI KRAJ NA HRVAŠKEM OB PE-RUČKEM JEZERU VLADARSKA RODBINA PTIČ PEVEC UMETNOST V ZAČETKU 19. STOLETJA KRIŽANKO SESTAVIL F. NOVAK LAHKA KOVINA ZA LE- BLAŽENOST, TALSKE MIR DELE ŽENSKO ME NADLEŽNA OSEBNI ŽUŽELKA ZAIMEK ____________ ATEK ZAIMEK REKA NA PELOPa NEZU VRSTA NAOČNIKOV, ŠČIPALNIK IME IN PRIIMEK NEKD. HRV. KOŠARKARJA REČ, PREDMET KLJUČNI POJEM KITA- NAPIS NA JSKE RAZPELU F1LOZOFUE JEDRSKA ANDREJ ELEKTRARNA CAPUDER JEČANJE, TEŽA STOKANJE EMBALAŽE TAUSOVA ORANŽADA SODNIK V GRŠKI MITOLOGUI MANJŠI OTOK V JADRANU RAZTELE- SEVALEC DELOVNO PODROČJE MADRIDSKI ŠPORTNI KLUB IME TV VODITELJA AUERJA TONE ANDERLIČ PENEČE VINO NEKDANJI PREBIV. IN OBDELOV. VINOGRADOV ČETRTI RM-SKI KRALJ NESOGLAS-JE, PREPIR SENO DRUGE KOŠNJE RIMSKA BOGINJA JEZE OTO VILČNIK STARA JAPONSKA PRESTOLNICA ŠPORTNI VETERNI JOPIČ SLOV. PISATELJICA MAJDA BARVA IGR. KART VNETJE SLUZNICE TERMIN SODOBNIK KELTOV ZBIRKA ST. FILMOV HRV. GL SKURNA SPOJINA SEKUND. ALKOHOLA VODNA ŽIVAL NAS ČRKORS ANTON TRSTENJAK ČLOVEK POD SKRBNI- ŠTVOM KONEC POLOTOKA Da SRBSKO CEPCA MOŠKO ME GLAD PODOBA GOLEGA TTELESA ČRNOMORSKO LETOVIŠČE V RUSIJI — x Točen odgovor UCitelj'pri slovenščini vpraša Tončka: - Kduj je umrl France Prešern? - Dva dni pred svojim pogrebom, hitro odgovori Tonček. Pregled Zdravnik vpraša pacienta: - ,S'o vas kje že pregledali zaradi sladkorja? - Ne, samo zaradi kave in praška na meji... Napredek Jurček pride iz šole in ponosno reče mami: - Danes smo že pisali v šoli. - Kes, pa mi preberi, kaj ste napisali. - Ne znam, čitati se še pa nismo učili. Zasluga Učitelj matematike pravi Marku: - Čudno, danes je pa tvoja naloga ptvič čisto pravilno rešena? - Veste, oče je zbolel, pa mi ni mogel pomagati. “Samo da veš: mala ptička, ki prepev, ” >knu, ima preko sto kilogramov in brke...!” Točna matematika Učitelj matematike vpraša Zvoneta. - Če danes ujameš štiri zajce, jutri pa pet, koliko jih lxxš imel doma? - Deset. - Deset? Se začudi učitelj. - Da, enega namreč doma že imam. Zelo čudno Peter pravi svoji ženi: - Danes se mi je pa v hotelu zgtxlilo nekaj čudnega. - Res, kaj pa? - Natakar mi je nekajkrat poudaril, da je čas zlato. -In? - K računu mi je prištel še datum... Privlačno Ana pravi prijateljici: - Meni se zdi črno spodnje perilo zelo mikavno. - Verjamem, samo ne vem, kako boš svojega prijatelja prepričala, da ga bo oblekel? Z.Š. -_________________________, Objave Prodam originalne ČB fotografije 30 x 20 cm s koncerta NICK CAVE (od blizu). ©42-750. Nudim inštrukcije angleškega jezika za začetnike in pomoč pri učenju v šoli interesentom, starejšim od 5 let. ©42-750. Prodam PC 386, črno beli monitor, miška, printer Samsung in nekaj programske opreme. Cena po dogovoru. ©35-796. Prodam gradbeno parcelo na Prevaljah. Inf. po telefonu v večernih urah. ©31-441. Redno zaposlimo dve osebi s področja Koroške. Pogoja sta os. avto in telefon. Vse ostale infonnacije po tel. (mobitel) 0609 626-004 Ugodno prodam opremo za butično trgovino - cevno žični sistem in tri steklene vitrine (za 30 m2 površine). ©063 33-423 zvečer. Za rezervne dele prodam Mercedes 220, letnik '75. Dragica Vrečko , Šmartno 103, Šmartno pri Slovenj Gradcu BERITE PREPIH Borza dela OBJAVA POTREB PO DELAVCIH Republiškega zavoda za zaposlovanje -območna enota Velenje ŠOFER C in E kategorije, za dobo treh mesecev, rok prijave: 2. 10. 1995. TEMNIKER JOŽE - avtoprevozništvo, Selovec 80, Šentjanž. MEŠALEC - živilski tehnik, za čas šest mesecev, rok prijave: 2. 10. 1995. KPZ MESNINA Otiški Vrh, Otiški Vrh 168. REFERENT PRODAJE, gimnazijski maturant, za čas štirih mesecev, rok prijave: 2. 10. 1995. NABERNIK TOMAŽ - TRIS, Dobrova pri dravogradu 12c. PROFESOR sl. in nem. jezika, za leto dni, rok prijave: 2. 10. 1995. OŠ NEZNANIH TALCEV Dravograd. Trg 4. julija 64. POMOŽNI GRADBENI DELAVEC, za leto dni, rok prijave: 2. 10. 1995. TESAR, za leto dni , rok prijave: 2. 10. 1995. NAZMI HOTI s.p., Leska cesta 13a, Mežica. POMOŽNI GRADBENI DELAVEC. TERENSKO DELO, ZA NEDOLOČEN ČAS. ROK PRIJAVE: 2. 10. 1995. ZIDAR, za nedoločen čas, rok prijave: 2. 10. 1995. GRAČIČL ŠEVAL - slikopleskarstvo in gradbena dela, Trg 7, Prevalje. GRADBENI DELAVEC, za nedoločen čas, rok prijave: 2. 10. 1995. STANE BOJAN - gradbena dela in projektiranje. Ob Šumcu 9, Mežica. STAVBNI INDUSTRIJSKI ZIDAR, za leto dni, rok prijave: 2. 10. 1995. MAKLIN ANKA s.p.. Celovška cesta 44, Mežica. TESAR, za nedoločen čas, rok prijave: 2. 10. 1995. iVARTNIK MATJAŽ s.p.. Dolga Brda 39a, Prevalje. TESAR, za nedoločen čas, rok prijave: 2. 10. 1995. GRAD & KER PREVALJE, Prisoje 8. ANALITIK INFORMATIK, ekonomist, za nedoločen čas, poskusna doba 4 mesece, rok prijave: 2. 10. 1995. TEHNOLOG, dipl. ing. elektotehnike ali strojništva, za nedoločen čas, poskusna doba 4 mesece, rok prijave: 2. 10. 1995 (dve delovni mesti). LEK LJUBLJANA, ENOTA DENTAL Prevalje, Perzonali 33. POMOŽNI DELAVEC NA ŽAGI, za leto dni. rok prijave: 2. 10. 1995. GOLAVABUKA d.o.o., Golavabuka 25. ČISTILKA poslovnih prostorov, za šest mesecev, rok prijave: 2. lo. 1995. BRILJANT d.o.o., Tomšičeva ul. 3, Slovenj Gradec. ADMINISTRATOR, za nedoločen čas, rok prijave: 2. 10. 1995. RAČUNOVODJA - PERSONALIST, ekonomist za den. fin., za nedoločen čas, rok prijave: 2. 10. 1995. OKROŽNO DRŽAVNO TOŽILSTVO, Kidričeva 1, Slovenj Gradec. PRODAJALKA, za čas treh mesecev, rok prijave: 2. 10. 1995. ZORMAN VLASTA, Kajuhova ul. 4, Slovenj Gradec. radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS partnersko podjetje O proizvodnja montažnih podplatov O proizvodnja termoplastičnih granulatov O posredovanje v zunanji trgovini radio atta d.0.0. radio alta d.0.0. REDAKCIJA IN STUDIO PROPAGANDNA AGENCIJA Cankarjava 1 "ttg mladosti 6 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 63320 Velenje telefon (0602) 41 630 teleton: (063) 861 788 telefax (0602) 41 244 telefax: (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,8 Mhz ■"T carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tei. : 0602 45 131 fax: 0602 41 631 PAR ITALUA - PAR MOSKVA - PAR MINSK imm i©« ©©sm ° imm ^ìil©^©^ PRODAJNI PROGRAM NOTRANJIH VRAT: PODBOJI - z nadsvetlobo ali brez - gladki ali stilni - globine podbojev: 10,12.15,22 in 28 cm - za suho montažo vam ponujamo tudi slepe podboje - vratna krila so standardnih širin, polna ali z izrezom za steklo - vsa notranja vratna krila lahko dobite tudi v drsni izvedbi - furnirana vratna krila in podboji so lahko v lakirani ali luženi izvedbi za vse izdelke ponujamo UGODNE CENE, OBROČNO ODPLAČEVANJE, PREVOZ, SUHO MONTAŽO, GARANCIJO in SERVIS éM JELOVICA lesna industrija, Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61-30, faks:634-261 Ravne na Koroškem, Čečovje 5, *0602 20 175 GLADKA VRATA - hrast, mahagoni - belo pleskana VRATA "STIL" IN 'KLASIK" - hrast fiAjnizjc možne cene OBinzmiencon pouiiTrn m ugod- ■ ■ - : m KREDITfll PRODBim POGOJI O 20% popu/l ob gotovin/kem pločilu O trime/ečno obročno odpločilo brez popu/la O pelme/ečno obročno odpločilo z 12% fik/no obre/tno mero 0! 05 SLOVENJ GRADEC Stari trg 304 0602 44 185, 41 144 B OPREMA T«l«fon (0602) «2 051; t•l•faki 42 153 NOVO MESTO Regerške košenice 65a 068 21 674 nora opRcmn - fiorcm gradeč