Zdenko Žeravica: Axte und Beile aus Dalmatien und an- deren Teilen Kroatiens, Montenegro, Bosnien und Herzegowi- na. Prahistorische Bronzefunde 9/18. Franz Steiner Verlag, Stuttgart 1993. 154 strani, 50 tabel. Pred nami je 18. zvezek devetega oddelka PBF avtorja Zdenka Žeravice iz Sarajeva. V tem zvezku je avtor zbral in kataloško obdelal različna kovinska orodja iz eneolitika, brona- ste in delno iz železne dobe, najdena v Dalmaciji, na območju osrednje Hrvaške, v Črni gori ter v Bosni in Hercegovini. Že iz naslova je razvidno, da bomo v tem zvezku dobili podatke o sekirah, kovinskih rudarskih orodjih, glinenih kalupih itd. Žeravica nam, kakor je v PBF navada, najprej prikaže kratek uvod, zgodovino raziskav in kronološko podlago, na podlagi katere časovno umešča posamezne tipe kovinskih ordij. Naslednje poglavje je skupaj s tablami okostje vsakega zvezka serije PBF. Avtor nam na 122 straneh predstavi ka- talog kovinskega orodja in kalupov, najdenih na tukaj pred- stavljenem območju. Najprej so to kaldivaste sekire, kombi- nirano orodje oz. sekire krampi (Hackenaxte), nato sledijo sekire na uho, kalupi za omenjeni tip sekir in enorezne tež- ke sekire na uho ter sekire, ki imajo cevasti nastavek za na- saditev ročaja (Schaftrdhrendxte). Sledi poglavje o ploščatih sekirah, miniaturnih ploščatih sekirah, o kalupih za plošča- te sekire, o pahljačastih ploščatih sekirah, o sekirah z rob- niki (Randleistenbeile), o plavutastih sekirah, o tulastih se- kirah, posebej še o okrašenih tulastih sekirah, o dletih in o železnih primerkih plavutastih in tulastih sekir. Na koncu tega poglavja Žeravica na kratko predstavi nastavke za ko- vaški meh ali pihalo (Tondiisen), nekaj keramičnih posod, ki so jih uporabljali prazgodovinski metalurgi, talilno pogačo (Guflkuchen) in sekiram podobne miniaturne obeske. Sku- paj je to 779 predmetov predstavljenih v risbi ali fotografiji na 49 tablah z najdiščno karto kot dodatkom. Poglavje o najdbah avtor začne z bakrenimi kladivastimi sekirami tipov Pločnik, Szekely-Nadudvar in Čoka. Sledijo sekire krampi (Hackenaxte) tipa Mugeni, Jaszladany, Kla- dari. Omenjene sekire so verjetno uporabljali kot orožje ali kot statusni simbol, za nekatere primerke pa se domneva, da so jih uporabljali za kopanje zemlje, kot krampe ali mo- lite. Kombiniranim sekiram sledijo sekire na uho tipa Ba- niabie, Corbasca, za pozni eneolitik Slovenije pomemben tip Kozarac, glineni kalupi za izdelavo sekir omenjenega tipa so znani tudi z Ljubljanskega barja. Žeravica omenja kalu- pe za izdelavo sekir tipa Kozarac z Debelega brda v osred- nji Bosni. Bakrenodobnim sekiram na uho sledijo bronasto- dobne sekire na uho, in sicer sekire albansko-dalmatinske- ga tipa, ki se pojavljajo na priobalnem pasu južnega vzhod- nega Jadrana in v Bosni od srednje do pozne bronaste dobe. Njihov izvor je treba iskati na vzhodu. Sledijo poznobrona- sto- in železnodobne težke sekire na uho, znane tudi iz zna- menitega škocijanskcga depoja. Pri nas so datirane v konec kulture žarnih grobišč. Kot poseben tip so omenjene tudi zgodnjebronastodobne sekire s cevaslim nastavkom za na- saditev ročaja tipa Krtenov. Poleg večkrat objavljene sekire iz Ličkcga Osika je tukaj prvič objavljena tudi sekira z nezna- nimi najdiščnimi podatki iz Zcmaljskega muzeja Sarajevo. V naslednjem poglavju se avtor posveti ploščatim seki- ram, in sicer najprej sekiram tipa Stollhof-Pločnik, sledijo sekire tipov Spitz, Gurnitz, Szakalhat (pri nas znana po edins- tvenem primerku iz Bezgečeve jame), Split in Altheim. V Sloveniji so ploščate sekire tipa Altheim znane z več najdišč (Ljubljansko barje, Korinjski hrib), na Barju so bili ohra- njeni celo kalupi za njih izdelavo. Sekiram tipa Altheim sle- di soroden sekirni tip Vinča in lepo oblikovane ploščate se- kire tipa Griča, ki v Sloveniji niso znane. Izmed sekir z robniki sc na območju, ki ga avtor obdelu- je v tem zvezku, pojavljajo štirje tipi imenovanih sekir, in sicer lipi Ncyruz, Spič, Bizovac in Emmerberg. Prvi tip sekir seje najverjetneje pojavil že v poznem eneolitiku in se ohranjal v bronasti dobi. Nekateri primerki sekir tipa Neyruz so ba- kreni, drugi bronasti. Drugi trije tipi sekir z robniki so bro- nastodobni. Sekiram z robniki sledijo za bronasto dobo značilne plavutaste sekire. Žarnogrobiščnim tulastim sekiram avtor posveti zelo ve- liko prostora, in sicer od 74. do 108. strani. Pri opisu pose- bej loči neornamentirane tulaste sekire (te najprej predsta- vi) od ornamentiranih. Opazno je tudi, da v nasprotju z eneo- litskimi bakrenimi sekirami bronastodobne tulaste sekire niso razdeljene po imenskih tipih, temveč je vsak posamezen tip poimenovan z navadno dolgim opisnim imenom. Tik pred koncem 18. zvezka se Žeravica posveti nekate- rim tipom železnodobnih železnih sekir, kopač itd., ki se po- javljajo v različnih tipih. Očem všečna je rekonstrukcija že- lezne tulaste sekire iz Donje Doline, ki se je ohranila skupaj z lesenim držajem ter nastavkom za kovinski tulec. Sledi poglavje o livarstvu, v njem so predstavljene najd- be talilne pogače, livarskega keramičnega posodja in eneo- litskih glinenih nastavkov za pihalnik ali za livarski meh. V zelo zanimivem zbiru bakrenih, bronastih in železnih sekir, dlet, kopač itd. so na koncu predstavljeni miniaturni obeski, ki ponazarjajo dvojne sekire (Labrise) ter v dveh primerih tulaste sekire. Časovno so to železnodobne najdbe. Delo, ki ga predstavljam, je nastajalo zelo dolgo časa, kar delu, ki je bilo opravljeno za takšno količino najdb, go- tovo ni v prid. Prav tako je s citirano literaturo, ki je v seda- njem hitrem življenjskem ritmu nekoliko zastarela, uporab- ljena Ititeratura sega do leta 1987, toda za območje in najd- be, ki jih omenjeni zvezek obravnava, še vedno temeljna. Razveseljivo je tudi, da je avtor zmogel pripraviti za objavo gradivo z območij, na katerih je do včeraj divjala vojna, in tako znanstvenemu svetu omogočil dostop do trenutno ne- dostopnih ali težko dostopnih najdb. In prav to je največja vrednost 18. zvezka, ki nam gaje pripravil Zdenko Žeravica iz Sarajeva, ter namen serije Prazgodovinske bronaste najd- be (PBF). Anton VELUŠČEK M. Itcl t ran Lloris: Guia de la cerdmica Romana. Libros Portico, Zaragoza 1990. Na knjigo sem naletela v rimskem Germaniku že pred nekaj leti in moram reči, da je zapustila v meni močan vtis. Žal smo naročeno delo prejeli šele nedavno. Kljub zamudi menim, da je je predstavitev tega zanimivega in obsežnega dela najpomebnejšega španskega keramologa potrebna. Po splošnem kratkem uvodu, v katerem avtor predstavi izhodišča za študij rimskodobne keramike, sledi izčrpen pregled pomembnejših keramoloških publikacij in njihovih doneskov, seveda z vpogledom na važen delež španskih avtorjev, ki so mnogokrat po krivici zapostavljeni, v naših krogih pa naj- večkrat nepoznani. Prvo poglavje je posvečeno splošnemu uvodu v študij rimske keramike. Predstavljena je proizvodnja, tipologija in eko- nomika. V odstavku o kronologiji avtor obravnava različno žigosanje in pečatenje keramike. Proizvodnjo keramike je pojasnil zelo izčrpno, s posameznimi etapami pridobivanja gline in razlago različnih postopkov oblikovanja posodja. V pomoč razlagi so slike iz temeljne Hofmanove knjige o sigilati. Pri žganju keramike je zelo iz- črpen in se naslanja na delo Nine Cuomo di Caprio. Poglav- je zaključuje z razpravo o kupcih in odjemalcih keramične- ga posodja ter o namebnosti le-tega. Drugi del knjige je namenjen tipologiji, kronologiji in raz- prostranjenosti rimske keramike. Začenja ga z kampansko