mcmimm
SREMA
bojev nitd Japonci in Kitajci: japonski napad s tanki, y ospredju padli Japonci,
PoSinina plačana v gotovini
Cena 2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
Mraz me strese, kadar pomislim, da je Bog pravičen.
Thomas Jefferson (predsednik USA 1801—09)
Leio IX.
Ljubljana, 9. decembra 1937
Srfev. 49.
»DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak Četrtek. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Tel. St. 33-32. Poštni predal St. 345. Račun PoStne hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — NAROČNINA:	leta 20 din, */j leta 40 din, */i leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir,
v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2>/a dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, netrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore Je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre In Širina 55 mm) din 7'—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. Notice: vsaka beseda din 2.—. Mali oglasi« vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
danes:
NASA 8. NOVOST:
TEDNIKOV
TEDENSKI
LEKSIKON
(Glej str. 4)
Xefie> MH/adt
Kalco radi govoričimo o ,dobri vzgoji', o ,boljši družbi‘ in ne vem o čem še vse, pri tem pa tako velikodušno pozabljamo na pravo človekovo vrednost, na njegovo srčno kulturo. »Takt je razum našega srca,«, je dejal neki poet in ker od takta do lepih navad ni daleč, so tudi lepe navade, kakor ljubeznivost, prijaznost, hvaležnost iti vljudnost, v zvezi z našim srcem.
Vihravost današnjega časa je kriva, da ljudje pozabljajo na dobre, lepe navade; le včasih, ob posebno svečanih priložnostih se jih spomnijo, morda ob večjih praznikih, morda ob usodnih življenjskih preobratih, ob doživetjih, ob velikih srečah in jedkih bolečinah. Tedaj se zavedo, da ne morejo žeti ljubezni, ako je niso nikoli sejali. Toda tedaj je navadno že prepozno...
Človek je družabno bitje in zatorej se mora tudi tako vesti, da ga družba z veseljem gleda v svoji sredi. Ali pa moremo ljubiti prepirljivce, ki hočejo zmerom imeti svoj prav, in nevljudneže, ki hočejo po vsaki ceni prvi priti do cilja, ne da bi se pri tem ozirali na svoje bližnje? Ali moremo živeti srečno, ako nam grene življenje grobijani in sitneži, opravljivci in dlakocepci, nehvaležneži in Idžnjivci? Človek sam na sebi ni slab, morda bi bil v takšnih in takšnih okoliščinah celo čisto drugačen, toda olerog sebe vidi same nevzgojene, nekritične ljudi in nič čudnega ni, ako jim kaj hitro postane podoben.
»Človek prinese svojo vzgojo iz otroške sobe,« nam je nekoč v šoli dejal naš profesor. Morda je to res, ali je pa vsaj bilo res, toda dandanes se človek naleze svojih dobrih ali slabih navad tudi zunaj doma, v šoli, v službi, na cesti, povsod. Žalostno je to, da se navadno priučimo le česa slabega, vse dobro pa le preradi •prezremo. Paziti pa moramo, da bomo povsod in zmerom nosilci lejrih navad, pričeti mOramo pri sebi, in šele ko bomo sebe poboljšali, kritiku j mo druge!
■»Govoriti je lahko,« bo rekel ta ali oni, »toda saj v življenju še priložnosti nimam, da bi svojim bližnjim kakor koli pokazal svoje dobre strani!« Takšnim zaspancem naj naštejem nekaj zgledov, ki sem jih nabral kar iz vsakdanjega življenja:
Dež lije, večer je že, ljudje hite iz služb, vse se gnete v tramvaj, kakor da bi bil v vsem mestu samo le-ta edini voz. Čudovito, kako znajo ljudje poudarjati ,pravico močnejšega', nenavadno spretno uporabljajo komolce, leolena in tudi krepke kletvice. Od krojaškega vajenčka pa do odišavljene, v kožuh zavite dame, vse se preriva, suva in zmerja. Naposled se le vsi zvrste v tramvaj, seveda so skoraj vsi slabe volje, saj je marsikateri v splošnem prerivanju izkupil kakšno gorko.
Ali: Po stopnicah gre starejša gospa, za njo mlada, gibčna gospodična, ki se ji očividno nekam mudi. Ej, kako prijetno in lahko je odriniti staro gospo, saj se revica še braniti ne more! In naprej, le naprej, čez dve, tn stopnice, saj smo še mladi in zdravi!
Ali: V zdravniški čakalnici čaka starejša, preprosta žena, z dežele je prišla. Doma jo pričakuje pet majhnih otrok, a njen vlak odhaja že čez slabo uro. V čakalnici sta še: mlada ' gimnazistka, ki utegne brez škode po-čalcati še pol urice, in mestna dama, ki zdolgočaseno ogleduje svoje rdeče naloščene nohte. Kmetica poprosi, da bi jo spustili naprej. Kaj še: ,Kdor prej pride, prej melje', odgovori gospodična gimnazistka in nič ne posluša ženinega pojasnjevanja o majhnih otrocih in o vlaku. Mestna dama se pa za, takšen prepir sploh ne zmeni, temveč prva košato odšopiri v ordinacijsko sobo.
,Bodi vljuden in prijazen do tistih, ki so nad teboj,' te uči naravni instinkt samoohrane. Lepo, lepo _______ ali
se pa kulturen človek ravna samo po instinktu? Nikakor ne, sicer ne bi imel pravice do tega naziva. Bodi torej še posebno vljuden in prijazen do tir,tih, ki ti za tvojo vljudnost ne morejo plačevati z zlatom ali s pokloni. Bodi vljuden tudi z ubogim beračem, v vojni ie izgubil nogo in prodaja zdaj stvari, ki jih nikdar v življenju ne boš potreboval; bodi ljube zniv tudi z ljudmi, ki jih morda nikoli v življenju ne boš več srečal, in ki ti gotovo ne bodo mogli tako ali tako koristiti. Bodi hvaležen tudi
Razgled po svetu
Diplomatska drama v 5 dejanjih
Franclja je v Londonu popustila. — Pomen Delbosovlh obiskov.
Kaj bo po padcu Nankinga?
V Ljubljani, 7. decembra.
Angleži in Francozi so se v Lon-j donu nenavadno hitro pogovorili; uradno poročilo pravi, da so se i ministri v vseh točkah gladko spo-! razumeli. Vse kaže, da se i London i Pariz začenjata zavedati, da pre-| baja težišče dogodkov iz Evrope na Daljni Vzhod, kjer Japonci nenavadno hitro prodirajo v osrčje Kitajske, ne meneč se za proteste Evrope in Amerike. Spričo tega je razumljivo, da bi Angleži radi čim prej uredili vse pomembnejše evropske probleme, da bi potem laže obrnili svojo pozornost na Vzhod.
Le tako se da razlagati, da se London niti kolonijskega vprašanja ne boji več tako zelo, kakor še pred kratkim; poročilo o londonskem sestanku namreč prvič uradno priznava obstoj kolonijskega vprašanja, le njegovo ureditev navezuje na dva pogoja: 1. to vprašanje se ima urediti v zvezi z vsemi drugimi visečimi evropskimi problemi, in ne samo zase, in 2. urediti se ima sporazumno z drugimi kolonijskimi državami (z Belgijo, Portugalsko itd.) in z britanskimi dominioni.
V skladu s to točko je tudi tisti del skupnega poročila, ld govori o Srednji Evropi. Poročilo ugotavlja na kratko, da se Velika Bi-itanija prav tako kakor Francija zanima za ta del. Evrope; če naj bi se tod kaj spremenilo!!), se mora zgoditi po miroljubni poti in po medsebojnem sporazumu, Piačakovati, smemo torej, da bo francoski zu-> nanji minister Delbos, ki pravkar ! potuje po Poljskem, Romuniji, Ju- i goslaviji in Češkoslovaškem, v tem smislu govoril v Pragi.
Zastran Španije pravi uradno poročilo zelo na kratko, da se bo dosedanja politika nevmešavanja nadaljevala. Z drugimi besedami: Španijo prepuščata zahodni velesili njeni usodi. Španija ni več v središču svetovnih dogodkov; ki-tajsko-japonska vojna jo je potisnila v ozadje.
Najkrajše je poročilo o azijskih dogodkih: lakonsko ugotavlja, da morata obe velesili voditi politiko velike čuječnosti.
*
Kljub kočljivosti položaja Francozi niso izgubili humorja. Ne smemo pozabiti, da londonski komunike niti z besedico ne omenja Zveze narodov, t. j. tistega temelja, ki so na njem vse povojne francoske vlade gradile svojo zunanjo poli
Francoski zunanji minister Delbos
tiko. Tudi točka o Srednji Evropi pomeni kos kapitulacije francoske politike. Popoln umik je pa za Francoze pristanek na angleško tezo o Španiji. Resda še je Pariz glede Španije že zdavnaj vdal v usodo, toda to prav nič ne zmanjša usodnosti okoliščine, da mora
svoji stari teti, ki sicer nima modernega avtomobila, pa ti vendar vsako jesen pošlje pehar suhih hrušk (čeprav ti gredo v zobe in te tišče v želodcu).
Glej iz srca v srce, pa ti bodo lepe navade kmalu prišle v meso in kri. /Zavedaj se, da se ob tebi uče drugi, šibkejši in mlajši, pa se boš spet kmalu naučil zardevati!	***
Poljski zunanji minister Beck
Francija poslej z vso resnostjo računati s soseščino Francove Španije na Pirenejih.
Pariški »Intran« je utegnil že drugi dan po londonskih razgovorih napisati o zadnjih političnih dogodkih diplomatsko dramo v 5 dejanjih. Zaradi kurioznosti bi jo radi tudi mi ponatisnili, skrajšano seveda.
Prvo dejanje: RAZGOVORI V BERCHTESGADNtJ. Hitler zahteva od Halifaxa politične ugodnosti v Srednji Evropi (federacijo Češkoslovaške, priprave za poznejšo dejansko priključitev Avstrije, itd.) in kolonije.
Drugo dejanje:	NEVILLE
CHAMBERLAIN NOČE RECI HITLERJU »NE«. Odkar je Chamberlain postal predsednik angleške vlade, si prizadeva, da bi se pobotal s Hitlerjem in Mussolinijem. Zato bi rad Fiih-rerju ustregel. Navdušenje med londonskimi Nemci; prepričani so že, da je napočil trenutek, ko bo morala Francija izbirati med Londonom in Moskvo. Takšna je bila slika pred dobrim tednom dni.
Tret je de janje : PRITISK NA ZAVORO, še pred prihodom Francozov v London je britanska vlada zatrobila k umiku. Mr. Eden je sprejel časnikarje in jim dejal, naj ne hite preveč, da ne zaidejo na krivo pot.
četrto de janje : CHAUTEMPS IN DELBOS PRIDETA V LONDON in se pomenita s svojimi angleškimi tovariši zastran kolonij in Srednje Evrope.
Peto dejanje: IN KAJ ZDAJ?
Delbos na obiskih
Obiski francoskega zunanjega ministra Delbosa v prestolnicah Srednje Evrope so bili sklenjeni že mnogo prej, kakor je nastala sedanja napetost po Halifaxovem srečanju s Hitlerjem. Po londonskem sestanku so dobili td obiski še vse resnejši pomen.
Delbosova naloga bo, utrditi zrahljane zveze med Francijo in njenimi prijateljicami, v Pragi bo pa francoski zunanji minister svetoval češkoslovaškim državnikom, da naj vodijo kar se da oprezno politiko, tako da ne bodo dali Berlinu nobene priložnosti za pritožbe. V Varšavi je — tako vsaj beremo — Delbos vse dosegel, kar je želel:	zunanji minister polkovnik
Beck mu je dal zagotovilo, da je poljsko-francoska zveza neomajna. Iz Varšave pojde Delbos v Bukarešto, od ondod v Beograd in naposled v Prago.
Japonci v Nankingu
Po zavzetju Šanghaja prodirajo Japonci nevzdržno v notranjščino Kitajske. Ta trenutek, ko to pišemo, so japonske prednje čete že pred obzidjem Nankinga, to je, svojih 350 km od Šanghaja. Kitajci ne mislijo braniti svoje prestolnice; vlada in vsi uradi so se bili že pred več tedni izselili iz mesta.
In po zavzetju Nankinga? Ali bodo Japonci vsaj tedaj vendar že proglasili vojno Kitajcem, da likvidirajo dosedanji »incident«? Naj-brže ne, kajti potem bi stopile v veljavo določbe o ameriški nevtralnosti in ameriške tovarne ne bi smele več prodajati orožje Japoncem. Ali bodo nemara Japonci še dalje prodirali? To bi jim utegnilo postati usodno, ker bi se preveč oddaljili od svojih pomorskih oporišč. Ali bodo pa skušali skleniti spodoben mir s Kitajci?
Navezani smo samo na ugibanje.
Observcr
PRAZNIK ZEDINJENJA
Tudi leto« smo 1. december, praznik zedinjenja, po vsej državi proslavili zelo svečano. Ljubljana sc je slavnostno ogrnila v državne zastave in vse delo je počivalo. Slavnostne maše v ljubljanski stolnici so se udeležili vsi višji civilni in vojaški dostojanstveniki. Zvečer se je po mestu razvil svečan sprevod, ki ga je ljudstvo spremljalo z navdušenimi vzkliki.
DK. ST0JAD1N0V10 V RIMU
Te dni je predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič obiskal Rim, da vrne marcev obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Na svečano okrašeni postaji so ga sprejeli najvišji italijanski dostojanstveniki s predsednikom Mussolinijem in zunanjim ministrom grofom Cianom na čelu. Vse mesto je bilo v jugoslovanskih in italijanskih zastavah.
V spremstvu jugoslovanskega poslanika pri Kvirinalu Boška Hrističa, pomočnika šefa protokola v italijanskem zunanjem ministrstvu grofa Ci-tadinija in svojega ožjega spremstva
Prizor iz
se je predsednik jugoslovanske vlade na dvoru vpisal v knjigo, nato je pa položil v Panteonu na groha kralja Viktorja Emanuela II. in kralja Um-berta dva lovorjeva venca z jugoslovanskim trakom. Prav tak venec je položil tudi, na grob neznanega vojaka in na grobove padlih borcev fašistične revolucije.
Z italijanskimi zastopniki je nato odšel v zunanje ministrstvo. Tu seje v navzočnosti italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana razgovarjal 7. Mussolinijem celih 50 minut. Iz Mussolinijevega kabineta sta grof Ciano in dr. Stojadinovič prišla zelo dobre volje.
Dr. Stojadinovič je bil nato s soprogo na dvornem kosilu, ki so se ga udeležili tudi vsi člaui italijanske vladarske hiše.
Na slavnostni večerji, ki jo priredil Mussolini na čast dr. Stojakoviču v Beneški palači, je Mussolini v prisrčni zdravici poudaril, da jugo-slovansko-italijansko prijateljstvo ne more in ne sme pri nikomer zbuditi suma, ker je prežeto z vzvišenim ciljem miru. Nazdravil je tudi jugoslovanski vladarski hiši, nakar se mu je dr. Stojadinovič prisrčno zahvalil in dejal, da je njegova politika v skladu z veliko in miroljubno vodilno idejo pokojnega viteškega kralja.
V zvezi 6 Stojadinovičevim obiskom je predsednik italijanske vlade Mussolini odredil, naj se izpuste iz zaporov še poslednji politični interniranci iz Julijske Benečije.
Dr. Stojadinovič se bo mudil v Italiji do 10. t. in. in si bo ogledal vefi mest, tovarne, letališča in italijansko »Scalot v Milanu. Prisostvoval bo tudi Puccinijevi operi »Boheme«. V petek, 10. decembra se bo pa s svojim spremstvom odpeljal iz Milana.
DVE LETI je tega, ko je prišel s Francoskega v ugleden haaški hotel neki eleganten plavolas gospod najlepših let. Blazirano je povedal svoje slavno ime in povprašal po nekem na videz skromnem temnolasem gospodu nekoliko manj slavnega imena. Spoštljivo so mu povedali, da ga omenjeni gospod, po poklicu profesor matematike, že čaka. Tujec in domačin sta nato sedla za majhno štirioglato mizo, postavila na vsako stran nekakšno budilko in jela premikati nekakšne lesene kipce na kockasti deski. Takšno zabavo sta imela cela dva meseca, samo ne zmerom v istem hotelu; zmerom se je pa okoli njiju zgrnila množica radovednežev in s pobožno pozornostjo sledila nepreračunljivim potem lesenih figuric.
Pokazalo se je, da elegantni plavolasi gospod ne dela preveč slave svojemu imenu. Nasprotnika za štirioglato mizico je gledal nekam zviška; simpatični temnolasi profesor se pa za to ni prida zmenil in je s hladnim premislekom in po načrtu prodiral z nekaznimi figuricami v nasprotnikovo polje. To mu je bilo tem lažje, ker tujec v svoji preveliki samozavesti ni preziral dobrot tega sveta in mu je nekajkrat celo pošteno okajen sedel nasproti. In tako se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi: na videz skromni temnolasi profesor je presamozavestnega tujca ugnal.
Letos je bila slika nekoliko drugačna. Nasprotnika sta se bila predlanskim pri razstanku dogovorila, da se bosta čez dve leti vnovič pomerila. In spet je prišel v ugledni haaški hotel elegantni tujec s Francoskega, samo da si mu zdaj že z obraza bral, da to ni več tisti blazirani gospod s slavnim imenom; slavo sta bila namreč pri razstanku zamenjala. Domišljavost tudi; mar ni temnolasi profesor povedal lani na nekem obisku_ v Berlinu, da je ponosen, ker se čuti prvega Germana, ki si je izvojeval ponosni naslov, da zna najbolje na vsem svetu premikati takšne figurice na kockastem polju — kakor da neki drugi gospod z nekoč še slavnejšim imenom (Lasker so ga klicali) zaradi primesi židovske krvi ne bi bil takisto German?
Tako se je tudi letos zgodilo, kar se je moralo zgoditi: skromni plavolasi gospod s Francoskega je ugnal manj ^ skromnega in slave pijanega domačina. To mu je bilo tem lažje, ker se to pot še zmenil ni za dobrote tega sveta; ne samo da ni pil, celo cigaretam se je odrekel. In kaj se pravi, pustiti 100 cigaret na dan, ve vsak strasten kadilec.
Napisal sem te vrstice, ker vem, da jih je tudi med našimi čitatelji mnogo, ki so z napetostjo in s skrbjo sledili poteku šahovskega dvoboja med dr. Aljehinom in dr. Eutvejem; saj je nekdanji in novi svetovni prvak kljub francoskemu državljanstvu še zmerom Rus in Slovan. Napisal sem jih' pa tudi zato, ker sta i predlanski i letošnji boj za svetovno šahovsko prvenstvo nazorno kakor le kaj potrdila izrek, da napuh samo v nesrečo pripelje — izrek, ki ga v vsakdanjem življenju le prevečkrat pozabimo.
Kronist
ame in tfragedire
Kronika preteklega tedna
d V srce je zabodla 57 letna posestnica Marija Mohorkova iz Žetal ■pri Rogatcu svojega moža Antona, ker jo Je bil v pijanosti zmerjal z grdimi priimki. Celjsko sodišče jo je obhodilo na 5 lei ječe in na izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti.
(1. Da bi ustregel ženinim potrebam, je Nikola škripac iz Varaždina ukradel svojemu gospodarju v dveh letih 400.000 dinarjev Čeprav je imel samo 1000 dinarjev plače na mesec, je bilo njegovo stanovanje zelo razkošno. z ženo so ga zmerom videvali po kavarnah, oblečen je bil pa po naj-novej&i modi. Pri zasliševanju je izjavil, da je kradel samo zato. ker je imela njegova žena tako velike zahteve.
d.	Po vsej	vasi je	vlekla na	vrvi
truplo svojega moža mlada Arnavtka Zena Aliiev^eva iz Srdiona pri Gosti-varju (Srbija). Z možem sta se pogosto prepirala	in mož	je mlado	ženo
tudi preiepal. Žena se je nazadnje tega	življenja naveličala in je	med
spanjem moža ubila, potem ga je pa v megli vlekla skozi vas in ga vrgla v reko. Pri zaslišanju je vse priznala,
d.	Zaradi	ljubimca	sla se v	Svi-
lanjcu pošteno sitepli dve poročeni ženi. Pauna D'.nitrijevičeva se je bila med dolgotrajno moževo boleznijo spoznala z vaškim lepotcem Dragoijubom Vujkanovieem in je z njim imeia ljubezensko razmerje. To id je pa bogata Persa Lundičeva zavidala; pridobila je ,lepotca tudi zase in tako je fant zahajal k obema Toda Persa sa je hotela imeti «ma, zato )e piosila Pauno, naj ji Diagoljuba odstopi Ker ni Pauna marala o tem ničesar slišati, je Persa pograbila sekiro in je svojo nasprotnico pobila. Pauno so nevarno ranjeno prepeljali v bolni-Snieo.
d. Trebuh je razparal svoji ženi ljubosumni kmet Vlada Volievio iz Stare gore p n llidži blizu Sarajeva.
Njegova žena Danica je bila že v sedmem mesecu nosečnosti. Ljubosumni mož jo je brez pravega vzroka na vsem lepem začel pretepati, potlej jo je pa zgrabil in ji razparal trebuh, da je nesrečnici izstopilo drobovje. V bolnišnici se je samo toliko zavedela, da je povedala, kdo jo je razmesaril, potlej je pa spet omedlela.
d Ljubezenska drama se je odigrala v novosadskem hotelu. Delavec Djura Stevič je prišel k svoji izvoljenki sobarici Elizabeti Farovi in jo je ponovno prosil, naj se vendar vrne nazaj k njemu; ker pa dekle ni hotelo o tem ničesar slišati, je po kratkem in ostrem prerekanju potegnil velik kuhinjski nož in je dekle dvakrat zabodel v trebuh, potem je pa še sebi skušal vzeti življenje. Hotelir je takoj obvestil policijo in je dal nesrečnega dekleta in fanta takoj prepeljati • v bolnišnico.
d Zaradi dolgotrajne bolezni se je v obupu zastrupila Elza Pelikanova v Sarajevu Kupila si je pol litra ocetne kisline in jo popila. Čeprav so jo takoj prepeljali v bolnišnico, je njeno stanje vseeno brezupno.
d Ker ni mogla prenašati uboštva, je zastrupila 6vojega moža Šukrija Iljazovičeva iz žužnja pri Gostivarjn. Zakonca sta se poročila šele pred kratkim in Imer je za ženo dal svoje zadnje prihranke. Koj po poroki je pa žena spoznala, da je mož velik revež in zato so bili prepiri v družini na dnevnem redu.
d Neka ljubosumnica je pri belem dnevu napadla svojo tekmico 17 letno Dušanko Živkovičevo iz Kragujevca, jo pobila do nezavesti in potem pobegnila. Dušanko so prepeljali v bolnišnico, Bisenije Mihajlovičeve pa doslei še niso našli.
d Ko je opravil spoved in prejel sv. obhajilo, se je v Rumi obesil trgovec Nikola Eštičevič. Mož je bil kot dobrovoljee nekajkrat ranjen; ker se je njegovo zdravje čedalje bolj slabšalo, se je naveličal življenja.
iesreče
{ Težka skala se je zrušila s hriba na 281etnega delavca Štefana Benca iz Dolenje vasi pri Zagorju, ko je imel na železniški progi v Zagorju neko delo. Moža je nevarno potolklo prav nad tilnikom. Njegovi tovariši so ga brž prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
č Smrtna nesreča je doletela v Logatcu 531etno Frančiško Mihevčevo iz Mandrije. Ženska je bila na eno oko slepa in že precej naglušna in ko je šla čez železniško progo, najbrže ni opazila bližajočega se odbitega vagona. Kolesa so ji odtrgala noge. Četrt ure nato je ponesrečenka izdihnila. Zapustila je 35.000 dinarjev prihrankov.
‘č Tako nesrečno je padel s kolesa
251etni Anton Vidic s Koroške Bele, da si je razbil lobanjo in so mu izstopili možgani. Prepeljali s® ga v ljubljansko bolnišnico.
č Avto je zgorel v sv. Jakobu v Slovenskih goricah dr. Lutmanu iz Maribora. Na nekem ostrem ovinku je zgrmel čez cesto na bližnji travnik, se vnel in zgorel. Potnikom dr. Marinu, dr. Lutmanu in njegovi ženi se na srečo ni pripetilo nič hudega, odnesli so samo lažje opekline.
č Na poti z dela je vlak povozil v Poljčanah 331etnega rudarja Martina Uranka iz Drstoja pri Ljubljani. Mož se je bil ob železniški progi vračal proti domu; v temi ga je od strani pograbil potniški	vlak	in	ga	vrgel
čez tračnice. Nesrečnega rudarja so njegovi tovariši brž prepeljali v mariborsko bolnišnico, toda že med prevozom je izdihnil.
č Z mišnico se je zastrupil 331etni viničar Alojzij Zemljič iz Gomile pri Središču. Mož je	po zaužitju	strupa
podivjal in je hotel svojo ženo pobiti s kolom. Šele pol ure nato se je svojega nastopa zavedel. Prosil je ženo odpuščanja in ji je povedal, da je pojedel precej mišnice. Svoje čase je bil namreč konjski	hlapec	in	je	dajal
mišnico konjem,	da bi	bili	lepši in
močnejši. Zauživati jo je začel tudi sam in to je postalo zanj usodno. Mož je med strašnimi bolečinami kmalu nato izdihnil. Zapušča ženo in 3 nepreskrbljene otroke.
č. V močvirje je zabredel 261etni čevljarski pomočnik Štefan Jaklin iz Ilotiz v Prekmurju. Mož je bil precej vinjen in se je v močvirju zadušil. Na njem niso našli nikakih sledov nasilja.
č Tako nesrečno je skočila z vlaka,
da je padla pod kolesa 251etna kmetica Ljubica Ivoševičeva iz Brezovlja-uov pri Križevcih in ji je odrezalo obe nogi. Dekle se je bilo vračalo s sestrine poroke. Na postaji ni počakala, da bi se vlak ustavil, ampak je izstopila še med vožnjo. Med prevozom v bolnišnico je nesrečnica izdihnila.
č Mlinski kamni so zmleli Kosto Konrivjco iz Jošanice pri Sarajevu. Mo? je hotel popraviti mlin, zato je dvignil velik mlinski kamen in je začel čistiti os. Iznenada je pa kamen
spodneslo in ker je voda medtem narasla, je začelo mleti in je nesrečnika tako zmlelo, da je iz njega nastala samo godlja.
č. Velika plast zemlje je v rudniku Brezi pri Sarajevu zasula dva rudarja, rednika dveh velikih družin. Komisija je ugotovila, da je nesreče krivo deževje, ki je povzročilo plaz.
Po kriviBi potili
p Policija je prišla na sled izgubljenim deklinam, ki so stanovale v predmestni baraki pri neki ženski v Ljubljani. Dekleta so po večini služkinje brez službe; na kriva pota so zašle le po nesrečnem naključju. Mlade izgubljenke so pri zaslišanju odkritosrčno priznale, da 60 nekatere že leta in leta živele od ,ljubezni'. Dopoldne so prespale, popoldne in zvečer so pa hodile v sumljive lokale. Aretiranke je policija izročila sodišču.
p Izsiljevati sta hotela dva potepuha nekega posestnika in uglednega trgovca z Viča pri Ljubljani, češ da nemoralno živi in da mu bosta zato naredila škandal. V obupu se je mož zatekel na policijo, kjer so potepuhoma dobro izprašali vest. Oba sta takoj priznala, da sta hotela posestnika izrabiti in izsiljevati.
p Drzen roparski napad je izvršil v Kranju nezaposleni France Ribnikar iz Naklega na lesnega trgovca Hafnerja iz Trnja pri Škofji Loki. Najprej ga je na samotnem Jelenovem klancu udaril s stiletom po glavi, potlej mu je vzel 5 tisočakov, nato ga je pa še dalje tolkel po glavi, dokler ni mož obležal v mlaki krvi. Orožniki so ga prijeli kmalu nato, ko je popival z uropanint denarjem. Hafnerja so oddali v zdravniško oskrbo.
p Smrtna irtev žganjekuhe je postal Josip Lesjak iz Velikega Gabra. Našel ga je posestnik Albin Grablje-vec iz Radnje vasi na svojem kozolcu. Bil je v mlaki krvi in nezavesten. Na glavi je imel več globokih ran. Orožniki so ugotovili, da sta pokojnega Lesjaka v pijanosti pobila dva kmetiška fanta iz Dolenje v-asi. Napadalca so odvedli v zapore višnje-gorskega sodišča.
p Trikrat so vlomili v isti noči v Studencih. Zlikovci so odnesli posestniku Dunsti za 1600 dinarjev raznega perila, obleke itd., uradniku Ivanu Giberju iz Zgornjega Radvanja za 6000 dinarjev, mesarskemu mojstru Maksu šerbi so pa odnesli za 2000 dinarjev mesnih izdelkov. Policija je na podlagi prstnih odtisov aretirala znanega vlomilca Milana Peša, njegovemu pajdašu Francu Strmoleju so pa že na sledu.
p Premeteno sleparko 20 letno Marijo F. iz Slovenske Bistrice so ondan prijeli na celjski postaji. Mlada^ pokvarjenka je osleparila dve žrtvi, vsako za 50 dinarjev. Denar jima je izvabila s pretvezo, da je njuna mati bolna in da nima denarja za zdravila. Marija je v okolici Celja že lani izvršila več sleparij in se je potem v zaporu zastrupila, a so ji v bolnišnici rešili življenje, j p Zlato skrinjico z dvema zlatima ! urama, briljantnimi uhani, dvema de-mantninia prstanoma in več avstrijskega in drugega srebrnega denarja v vrednosti 11.000 dinarjev so ukradli v Leskovcu pri Pragerskem neznani tatovi železničarju Francu Rudolu. Orožniki za zlikovci vestno poizvedujejo.
p Sredi noči so neznani roparji vdrli v hišo posestnika Janeza Piska iz Kostrevniške doline pri Litiji. Domači so se pred nevarnimi razbojniki skrili pod streho in napad šele drugi dan prijavili. Orožniki so ugotovili, da so napadalci z Dolenjskega, in so za njimi že odooslali patrulje.
p »Ti boš poginil, a jaz pojdem v ječo«, je dejal 23 letni knietiški fant Sedlar iz Št. Ruperta pri Mokronogu. Fant je bil posestniku Marnu prodal svoje kolo in mož je od kupnine’ odtegnil vsoto, ki mu jo je bil Sedlar že dolgo dolžan. To je fanta tako ujezilo, da je planil nad nič hudega ne slutečega družinskega očeta in ga zabodel naravnost v srce. Zločinca so odvedli v mokronoške sodne zapore.
p Da je zastrupila tri nezakonske otroke, je osumljena neka služkinja iz okolice Maribora. V zadnjih letih so ji vsi otroc; umrli nekaj mesecev po porodu. Obdukcija njene 6 tednov stare hčerke Ane bo pokazala, ali je sum upravičen.
p Z žepnim nožem je ubil svoiesra tovariša 12 letni Peter Grassi iz Sečnja pri Jaši-Tomiču (blizu Beograda). Fant se je bil sprl s svojim tovarišem Nikolo. Med prepirom ga je ta hotel udariti z metlo po glavi, toda Peter je bil hitrejši od njega in je nesrečnemu tovarišu z vso silo zabodel nož v prsi. Nikola je dobro minuto nato izdihnil, Petra b<xlo pa oddali v poboljševalnico. Razburljivi prizor se je pripetil ravno pred cerkvi io vpričo več otrok in nekaj odraslih
p Kol je moral poljubiti 92 letni Tome Grah iz Graševa pri Varaždinu, ker ni hotel na »inovo zahtevo prodati
zemlje, da bi imel fant denar za pijačo. fo je 45 letnega Janka tako razburilo, da je vzel kol, prisilil očeta, da ga je poljubil, in potem začel z vso silo udrihati po starcu. Na vpitje so prihiteli sosedje in našli starega moža vsega pomandranega v zadnjih vzdihljajih. Morilca so izročili sodišču.
p Pred poštnini okencem v Novem Sadu je nekdo iz žepa ukradel slugi Jovanu Grbaniču 5000 dinarjev. Tatvino je mož opazil šele, ko je hotel denar oddati. Grbanič 6umi dve dami, ki sta stali zraven njega in sta pozneje na lepem izginili.
p. 44.000 dinarjev in več zlatnikov so ukradli neznani vlomilci v Tuzli iz blagajne trgovca Nilcifora Vasiljeviča. Trgovca sta bila čez dan obiskala dva mlada neznanca in sta ga prosila za podporo za poplavljence. Ker jima pa trgovec ni hote»l dati denarja, češ da nimata za pobiranje prispevkov dovoljenja, eta mu zagrozila, da se bosta še oglasila pri njem, pa e puškami.
napredek
n Palačo bo zidal v Mariboru Pokojninski zavod v Ljubljani in je "zanjo že namenil pet do šest milijonov dinarjev. Zidavo bodo začeli takoj, ko dobe primeren prostor.
n Te dni bodo izročili prometu cesto Pančevo—Beograd, najkrajšo in najboljšo zvezo z Beogradom. Po otvoritvi te nove ceste bodo od Beograda do Pančeva najbrže uvedli ekspresne vlake.
n Moderno strokovno šolo zidajo v Debru (Južna Srbija). Zgradba bo stala okoli 500.000 dinarjev. Debar-ska občina je prispevala zanjo 60.000 dinarjev.
MevsakJanjosti
* 34 kilometrov prehodi hitreje,
kakor jih prevozi voz s konjsko vprego, kmet Martin Bolič iz Vinkovcev. Tistemu, ki bi 5 kilometrov prevozil z vozom hitreje, kakor bi jih on prehodil, ponuja 5.000 dinarjev. Doslej se mu ni še nihče javil.
* Brez kaplje vode je pojedel 46 kosov tort, 8 rogljičev in pol kile klobas brivski pomočnik Stevan Spa-jič i2 Starega Beeeja. Fant je s slaščičarjem stavil, da poje 40 kosov, v resnici jih je pa pojedel še 6 več in je stavo seveda dobil. Vmes ni spil niti požirka vode.
* Svileni pinči niso samo liiksus, ampak postanejo lahko zelo koristne domače živali. To je dokazala Anica Polakova s Cetinja. Da jdača luksus-no takso za svojega miljenca Doda, ga vsako leto ostriže in naredi iz spredenih nitk njegove svilene dlake razna ročna dela.
* 140 zakonov so ondan sklenili v Subotici. Ker se je začel advent, so ženini in neveste hiteli s poroko tako da bodo Božič že lahko obhajali kot srečni zakonci.
* 40.000 dinarjev je dobil za konja Radivoje Stevanovič iz Uroševvev pri Obrenovcu (Srbija). Mož je v vsem okraju znan kot strasten rejec konj. Čistokrvni 18 mesecev stari koni angleške pasme, ki ga je tako drago prodal, je letos dobil prvo in drugo nagrado.
* Deset ur je na videz mrtva ležala na mrtvaškem odru 70 letna Mirka Radičeva iz Vrhovine blizu Otočca. Na sejmu ji je iznenada postalo slabo, sinovi so jo pa drugi dan našli negibno v postelji. Položili so jo na mrtvaški oder, toda že po desetih urah se je starka v grozo vseh pri-srtnih prebudila v živlienje. Pogledala je sinove in. iz oči so ji privrele s-e-lze. Mirka se od dne do dne počuti bolje, le govoriti ne more.
r Maribor je v novembru obiskalo j2S14 t niče v. Največ je bilo Avstrijcev (344), potem Nemcev (74), Če^oV (67), Italijanov (33). Madžarov (27) Poljakov (17). Romunov (10). Švicarjev (8) in Angležev (7).
r Zajčjo dlako je prepovedano uva žati. ker so ugotovili, da imaio zaici v tujini kužne bolezni. Industrija klobukov je tako zašla v stisko, kajti iz domače zajčje dlake izdelujejo le klobuke velour, za drugo vrsto klobukov pa more;o sm^vine uvažati.
r Cene gumiju občutno padajo. Od konca septembra do konca novembra so padle za okoli 20#/o. Mednarodni restrikcijski odbor v Londonu ie zato sklenil v prihodnjem letu znižati izvozno količino kavčuka za 5 ®/o.
r Več ko 300.000 kil tobaka je ? Sušaka, iz Splita in Gruža poslala uprava državnih monopolov v Marseille.
Bolniki so povsod. Zato je neobhod-no potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Dar-mol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. — Reg. 25.801,37.
naiiA dm
Za prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Še nekaj o slovenskem Mariboru
Pred tremi tedni je bila moja že1ta v Mariboru in je med drugimi P® trebščinami hotela kupiti tudi »luzn^ kamen«. Zaman je po njem povpraševala po več drogerijah, kcijti P°~ vsod so ji odgovarjali, da ga riifflal. in že na obrazih prodajalcev je
dela, da jim je to ime neznano., Naposled so ji vendar v neki drogsrv] sredi mesta postregli s sodo, toda z lužno, ampak s čisto navadno Pra,~ no sodo, čeravno jim je povedala, « lužni kamen služi za lepilo.
Ker sem ga nujno potreboval, sern se sam napotil v Maribor. Tudi we~ ne so hoteli odpraviti iz trgoW}e brez njega, toda ker sem le vztraja pri svojem, se je 'naposled vendan eden izmed prodajalcev oglasil: goče je pa to ,Laugenstein‘.«
Kaj mislite, gospod urednik, ali 1lf bi bilo dobro, da se v Mariboru Prl' redi trgovski tečaj za slovenska Wne' na blaga, ki ga prodajajo?
KuPeC
Čemu samo eno...
Kakor marsikateri študent ali š*u" dentka, ki mu usoda ni mogla nakloniti niti najpotrebnejšega za šolanje in si mora zato iskati zaslužka s P°" uče vanjem manj brihtnih, največkrat bolj lenih in komodnih glavic g°' spodkov in damic, tako si tudi JaZ pomagam in vedno znova željno pr*" čakujem prvega.
Prav te dni, ko hitim spet od u*e» zbudita mojo pozornost dva mlajs® gospoda; to se pravi, njun pomenek' Kaj je bil predmet pogovora, ne veffl* Skoraj dobesedno sem si pa zapom-nila tele besede: »...mar imaš vsa dan drugo babo, ko jo lahko dobiš! kaj bi si jemal samo eno na ,pukl‘!«
Kajpada me je še zanimalo, kaJ neki morata biti ta dva junaka. P°' stojim pred vrati, da ju še enkrat bežno premotrim. Do rešitve te uganke mi pomaga naključje. Prav v teni trenutku jima pride nasproti njun kolega. Iz pogovora o študiju sem presodila, da sta bila... akademika. _
Dijakinja
Zgledi vlečejo
Pravijo, kako razrvana in
kako
neolikana je današnja mladina. Pa saj je lahko; le poglejmo samo efl vzrok!
Pred tremi tedni se je v višjem razredu neke gimnazije tole dogodilo: Učenci so bili vajeni, da je pr?" fosor, ki je na hodniku inšpiciraj, večkrat v odmoru pogledal v razredi ne da bi vsakokrat ’vstali. Ko je Pa imel neki na novo nastavljeni Pr°' fesor inšpekcijo, so dijaki vstali, k® je prišel prvič v razred, drugič s° pa mirno sedeli kakor po navadi. Pa se je takrat razburil tisti profesor in jih ozmerjal s svinjami, prekletimi konji, neotesanci in drugimi mnogo hujšimi priimki.
Kako naj pa postane naša mladi«9 olikana? Pregovor pravi: Zgledi vlečejo, besede mičejo.	„
Krf
Novodobna zabava
Mnogo se je že razpravljalo, kako graje vredno je vedenje naše mla' dine v kinih.
Naj navedem primer, ki sem Sa opazovala pred kratkim v nekem tukajšnjem kinu.
Nekaj vrst pred mano sta sedel] dve dekleti, vrsto za njima pa vec tkzv. »gospodov«. Ti gospodje s0 imeli svojevrstno zabavo: pihali s° dekletom v lase, šteli eni deklici pi^e na pikčasti bluzi, tako da so se vsa^e pike prav občutno dotaknili. Revic® se ni upala niti ganiti. Njeno kol_e' gico so privezali s pasom na stol, je skoraj padla, ko je po konča)'1 predstavi hotela vstati.
Njen strah je zbujal pri kavalir-skih mladeničih splošno veselost. N°> kaj pravite na to?
Navzočna
F0X
novitete (volneno blago) za damske obleke
Din 24*— In Din 32—
Oglejte si in kupite pr>
BRATA VLAJ
Woltova ulica 5
ftf©dez?i2e izsiZ/evalike
Nekaj zanimivih prizorov iz londonske sodne dvorane
n š. I. London, novembra.
Londonsko sodišče je nedavno oprostilo uglednega, že priletnega londonskega trgovca, ki ga je obtožila mlada dama, da ji je vzel nedolžnost in obljubljal zakon. Sodniki so pa ugotovili, da je dama skupaj s svojima sestrama nalašč priredila to komedijo, da bi tako prišla do denarja.
Ako bi primerjali sodno statistiko Vseh sodišč na svetu, bi nedvomno ugotovili, da ni v nobenem drugem Mestu toliko procesov zaradi obrekovanja in zaradi — zapeljevanja mladih deklet kakor ravno v Londonu. Zakaj? Angleški zakonik namreč podpira to-žitelja ali tožiteljico pri zahtevi .odškodnine1, če more tožitelj dokazati Vsaj enega izmed obtoženčevih prestopkov. Nedavni primer, ko je mlada dama tožila skoraj trideset let starejšega moža za odškodnino zaradi kršitve zakonske obljube, je posebno značilen za svojevrstne razmere v angleškem pravu.
Ribica se je izmuznila...
Neko dekle, ki je bila že večkrat model umetnikom in fotografom, je pri svoji sestri spoznala starejšega gospoda, ki se je takoj pričel zanimati zanjo. Kmalu ji je pričel dvoriti in pošiljati razna darila. Tedaj je imela tožiteljica štiri in trideset let in je bila, kakor je omenil tožitelj, še nedolžna. Naposled se je priletni gospod tako zatreskal v temperamentno lepotico, da ji je predlagal, naj se preseli od sestre in naj najame lastno stanovanje.
Ko je dekle pozneje odšlo na daljše potovanje po morju, ji je zaljubljeni častilec pošiljal pisma,, polna nežnosti in vroče ljubezni... Toda kdo popiše njeno presenečenje, ko je po svoji vrnitvi dognala, da je njen ljubimec živel tudi z njenima starejšima sestrama! Takoj je najmlajša izmed osleparjenih sester vložila tožbo zaradi kršitve zakonske obljube. Morda bi zadeva nikoli ne bila prišla v javnost, da ni trgovec odločno odklonil njene zahteve po visoki odškodnini.
Travica zmaga
Do tod sc si vsi procesi močno podobni. Kunec tega procesa je bil pa precej drugačen, kakor so ga bile pričakovale sestre, pa tudi občinstvo. Po zagovornikovem govoru se je namreč zgodba obrnila v drugo smer. Zagovornik je dokazal s svojim govorom, da je obtoženi trgovec padel v roke trem spretnim izsiljevalkam, ki so hotele na nepošten način priti do denarja. Vloge tcžiteljic in obtoženca so se zamenjale. Pravica je bila to pot na strani obtoženca. Zagovornik je izjavil, da so solze tožiteljic le krokodilje solze in cia so vse tri sestre premetene pustolovke, dobro znane v najnižjih cružabnih slojih. Na koncu svojega temperamentnega zagovora je odvetnik zagrozil tožiteljicam s tožbo zaradi obrekovanja in izsiljevanja. Sodniki so res spoznali obtoženca nekrivega in so zahteve treh sester zavrnili, zagovornik je pa pri priči vložil tožbo proti izsiljevalkam.
Doslej so bili londonski sodniki galantni in v največ primerih so morali obtoženci drago odkupiti svoje prelomljene zakonske obljube. Videti je pa, da se bodo kmalu tudi na angleških sodiščih razmere spremenile.
»Ljubezen na prvi pogled«
Takšnih in podobnih primerov je na Angleškem na prebitek, le da ne pridejo v javnost, ker obtoženci navadno rajši plačajo zahtevano odškodnino, kakor da bi za njihovo smolo zvedeli njihovi znanci. Tako je na nekem počitniškem potovanju spoznal starejši vdovec pri neki večerni zabavi ljubko, mlado damo. Med plesom ji je kajpak vneto dvoril; po neprevidnosti ji je med pokloni tudi dejal, da bi se takoj poročil z njo, če bi ga marala. Mlada, podjetna damica je svojega plesalca takoj zgrabila za besedo, potegnila ga je k bližnji mizi, sklicala hitro svoje prijatelje in prijateljice in .jih povabila, naj pijejo na zdravje njune zaroke.
čestitke so letele vse križem in še preden se je vdovec dobro zavedel, je bil že zaročen. Morda bi se bil gospod s svojo .zaročenko* res poročil, da se ni dekle kar čez noč spremenilo. Postala je odljudna, neprijazna in muhasta in je svojega zaročenca tako dolgo dražila, da je razdrl zaroko. To je bila pa voda na njen mlin. Koj je navihana damica tekla na sodišče in ovadila vdovca zaradi prelomitve obljube zakona, čeprav se je vdovec izgovarjal, da je svojo bodočo ženo šele v Londonu do dobrega spoznal, čeprav je povedal, da je .zaročenka* nezakonski otrok in da živi v zelo slabi družbi, so ga sodniki obsodili na precej visoko odškodnino, kajti dama je imela priče, ki so potrdile, da se je vdovec z njo na nekem plesu res javno zaročil. Da bi se izognil nadaljnjim ne-
prijetnostim, je vdovec naposled le odrinil zahtevano odškodnino.
.Ljubezen na prvi pogled* je, kakor kaže, na Angleškem posebno nevarna in draga. Neki angleški odvetnik ceni, da plačajo nepremišljeni možje za odškodnino prebrisanim izsiljevalkam vsako leto skoraj milijon funtov ali
250 milijonov dinarjev! Le redkokdaj se žrtev izmuzne iz zanke, kajti imeti mora dovolj poguma, da se ne boji sodne dvorane in najetih prič. Vidimo, da so slabi in pokvarjeni časi spravili ženske na eno najsramotnej-ših poti, na trgovanje z lastnim telesom zaradi — pohlepa po denarju!
Zeno je zamenjal za osla in kozla
Nenavadna kupčija na smederevskem trgu
r v. č. Smederevo, decembra.
Te dni je bil v Smederevu semanji dan in na trgu se je od blizu in daleč zbralo vse polno kmetov, ki so prignali domače živali in prinesli na prodaj poljske pridelke. Med prodajalci je bil tudi Stojimir Pantič iz Medvedja; prodajal je starega osla »Solunea« in kozla.
Tega osla je bil pripeljal še s solunske fronte. Kupil ga je bil od nekega Grka za 50 drahem. In ker se je žival zdaj postarala, jo je sklenil prodati. Kupcev je imel mnogo, toda nihče mu ni hotel dati zanj toliko, kolikor je zahteval.
Deset je že zdavnaj odbila, ko se je od nekje vzel neki možak z ženo. Pristopil je k prodajalcu in ga povprašal po ceni. In ko mu je ta povedal, da ne namerava prodati samo osla, ampak tudi kozla, je kupec sklenil kupiti oba, kajti osel mu je bil od sile všeč.
Začela sta se pogajati. Stojimir je zahteval za obe živali 1000 dinarjev in ni popustil niti pare, kupec Vlajko Srdanovič pa toliko denarja ni imel. Barantanje je bilo zato precej težavno. Stojimir je odločno vztrajal pri svojem, kupec je pa hotel po vsaki ceni imeti osla in kozla. Prisotni so spočetka čudno gledali, kmalu so pa
razumeli, zakaj bi Vlajko rad imel obe živali.
Ko je moral nekoč na solunski fronti čez neprehodne predele, mu je bil prav ta osel rešil življenje in samo njemu se more zahvaliti, da ga ni zalotil sovražnik; in ker je vedel, da se bo moral od te dobre živali ločiti, mu je na eni nogi vrezal znamenje, trdno prepričan, da se bo že še kdaj srečal s plemenito živaljo. In res: komaj je žival dobro pogledal, jo je takoj spoznal in pri priči se mu je obudil spomin na prestane vojne grozote; tako je pozabil vse drugo.
Medtem se je bil pa Stojimir zagledal v lepo Vlajkovo ženo in ni umaknil očesa z njenega lepega obraza. Ko je Vlajko opazil, kako Stojimir neprestano strmi v njegovo ženo, ga je bolj za šalo ko zares vprašal, ali mu da osla in kozla v zameno za ženo. Ponudbe mu ni bilo treba ponoviti. Stojimir mu je vzhičen udaril v roko.
Spočetka so vsi mislili, da se možak šali, kajti kupec in prodajalec sta bila že v letih; ko je pa nazadnje še lepa Milica pristala, je bila kupčija sklenjena. Stojimir je vzel Vlajkovo ženo, Vlajko pa osla in kozla in potem so jo vsi trije mahnili v gostilno in kupčijo dobro zalili.
(Po »Vremenu«)
Resnična zgodba iz Londona
(r d. h.) London, decembra. Neka dama je šla s, prijateljico nakupovat. Med drugim je v neki boljši trgovini kupila stekleničico parfuma. Med sprehodom po mestu sta se dami oglasili tudi v veliki trgovski hiši in sta v oddelku za parfume zapazili prav isti parfum, ki sta ga bili pravkar kupili, le da je bil mnogo cenejši. Da bi se prepričali, ali je velikost stekleničice ista, je vzela dama svoj parfum iz torbice. Steklenica je bila zares prav tolikšna. Gospa jo je jezno spravila in se je že odločila, da bo šla drugič nakupovat rajši v trgovsko hišo in nič več v predrage boljše trgovine.
To njeno primerjanje so pa opazili — to se pravi, samo delno. Detektiv velike trgovske hiše je videl samo to, da je dama spravila stekleničico parfuma. Prosil jo je, naj gre z njim in
naj vrne vzeto steklenico. Dama je zardela ko škrlat in se je seveda upirala, toda detektiv ni popustil. V obupu je dama še enkrat pobrskala po svoji torbici in je v zadnjem trenutku z zadržanim dihom našla potrdilo o plačanem parfumu.
Detektiv se ji je seveda na vse pre-tege opravičeval. Poklicali so celo ravnatelja trgovine, da se ji je osebno oprostil; prosil jo je, naj si v odškodnino izbere v njegovi trgovini, česar si le poželi. To je bilo najmanj, kar je mogel storiti, da jo potolaži.
Dama si je izbrala pianino... in ga je tudi dobila.
Seveda so drugi dan časopisi o zadevi na dolgo in široko pisali — v reklamo prizadeti veleblagovnici.
(»N. YV. Tagblatt«)
Slučaj - najboljši detektiv
Kolo je izdalo vlomilca
r c. i. Kjobenhavn, decembra. Gospa Bulowa, ločena 301etnica, je z dvema otrokoma v starosti sedmih in petih let stanovala v nekem visokopritlič-nem stanovanju. Pred kratkim je sredi noči kriče pritekla na hodnik in je sosedom povedala, da jo je v spanju nekdo napadel in jo davil. Posrečilo se ji je celo, da je napadalca ugriznila v roko. Sosedje so našli odprt plin in zaudarjajoč vonj po plinu, toda nikakega sledu o kakšnem vlomilcu. Samo kuhinjsko okno, ki je gledalo na dvorišče, je bilo odprto, čeprav je gospa Biilovva trdila, da je bila zvečer zaprla vsa okna. Na dvorišču, ki se je z njega prišlo na cesto le skozi odprta glavna vrata, so se v mladem snegu videli sledovi kolesa.
Banka Baruch
11, Rue Auber, PAR1S (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: ŠL 3064-64, Bruxelles: Holandija: št 1458-66, Ded. Dienst; Francija ŠL 1117-94, Pariš; Luxem-burg: šL 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše Čekovne nakaznice
Ker policijski zdravnik, ki je gospo Bulovvo preiskal, ni mogel na njenem vratu najti nikakega sledu davljenja, so stražniki upravičeno pomislili, da si je histerična ženska napad iz kakršnega koli vzroka izmislila. Kljub temu je šlo zasliševanje dalje po edini možni sledi, da bi ugotovili, kdo je lastnik kolesa, čigar sled so našli na dvorišču. Kdor ve, da ima v Kjoben-havnu skoraj vsakdo kolo, si lahko misli, pred kolikšno, skoraj nerešljivo uganko je stala policija. Pomagalo jim je pa to, da se je vzorec pnevmatike, ki je bil v snegu natanko viden, ločil od drugih vzorcev.
Policijski uradniki so zato sklenili potrkati pri vseh prodajalcih koles — in teh je bilo več sto — da bi ugotovili, kje je bilo kupljeno kolo s takšno pnevmatiko. In zares so našli prodajalca, ki je povedal, da je bil takšna kolesa šele pred kratkim naročil iz tujine in da je bil pred nekaj dnevi eno tako kolo prodal nekemu mladeniču.
Zdaj so stražniki postali pozorni. Mladenič, ki je bil iz ugledne rodbine, je bil zaradi moralnih prestopkov že ponovno kaznovan. Prijeli so ga in res je napad priznal. V mlado ženo, ki jo je poznal samo s ceste, se je bil zaljubil in zato je sklenil ponoči vdreti k njej. Z vitrihom je bil odklenil stanovanjska vrata, ki so imela čisto navadno ključavnico, in je najprej odprl plin, da bi gospo omamil. Potlej je odšel, se čez kakšne pol ure spet vrnil in planil' nad gospo. Ker plin na srečo še ni bil deloval in ker se je gospa obupno upirala in začela kričati, se je bil ustrašil in zbežal skozi kuhinjskej okno.
Kaj je
»BjugenZ«
Že 50 let proizvaja »8aye*« zdra* vila.
Od tega časa »‘Baye>i» vztraja v borbi proti trpljenju človečanstva. Danes je	svetovno podjetje,
čigar glas sega na vse kontinente sveta.
Med mnogimi neogibno potrebnimi zdraviti, bi so raznesbi stavo firme	!■ je tiufi
Aspirin bot popularen preparat proti revmatizmu„ prebfajenju in bofečini. Aspirin je zadnjih 4 O tet v obtiki tab tet najbofj razširjeno zdravito na svetu.
Aspirin
PROIZVOD ZAUPANJA! |
Otflas je registriran po<l Sp. br, 75l o<l 17 avgu&ta 1937
Zastonjkarska
Romantično potovanje pogumne žene čez ocean
r č. i. London, decembra. Gus Wor-man je bil v angleških športnih krogih pred nekaj leti še čisto neznana osebnost. Bil je to mlad, častihlepen boksač, toda kaj pomaga vse častihlepje, če ni človeku sreča naklonjena! Pogosto se je udeleževal slavnih prireditev, ki je pri njih sedež stal do dve sto šilingov, toda on sam takšnega uspeha, kakor so ga dosegli drugi boksači, ki so njihova slavna imena blestela v časopisih, ni mogel doseči. Zelo se je moral truditi, da je zaslužil za vsakdanji kruh in skrbi so postale še težje, ko se je poročil.
Njegova žena Edit je sicer na vse načine skušala svojemu možu urediti prijeten dom, toda nekega dne je doživela čudovito presenečenje. Na mizi je ležalo pismo in v njem ji je mož sporočil, da je odpotoval v Ameriko. Tamkaj so še priložnosti, v Novem svetu človek še lahko kaj doseže, tamkaj leži denar na cesti. Ko bo dovolj zaslužil, da bo lahko njej in sebi neskrbno uredil življenje, se bo vrnil. Prej ne.
Neprijetno presenečenje
Predstavljajte si presenečenje mlade žene pri pogledu na to kratko pismo! Kaj je hotela gospa Edit? Odpotovati za možem? Za to ji je pred vsem manjkalo denarja za potnino in potem je bilo treba upoštevati še nekaj drugega. Gospa Edit ni niti slutila, kam je Gus odpotoval. Sicer se ji jc zdelo, da bo najprej v Newyorku poskusil srečo, toda mož ji naslova ni bil pustil. Tako ji ni ostalo drugega, ko čakati na nadaljnja poročila.
In ta tudi niso izostala. Mcž ji je pisal ljubezniva pisma, tu in tam ji je poslal tudi denar, toda naslova ni našla na nobenem pisemskem ovitku. Gospa Edit še zmerom ni vedela, kje je Gus živel in od česa je živel. Obrnila se je do angleškega konzulata v Newyorku, toda o možu ji niso mogli povedati ničesar. Tedaj se je odločila, da se bo sama lotila iskanja. Sklenila se je odpeljati v Ameriko.
To pa seveda ni bilo tako enostavno. Denar, ki ji ga je mož pošiljal, ji je zadostoval komaj za vsakdanje življenje. Prihianjenega pa mlada žena ni imela ničesar. Zato je skovala načrt, da bo potovala v Ameriko kot zastonjkarica. Nekega večera se je v pristanišču v moški obleki vtihotapila na parnik, ki je o njem slišala, da je namenjen v Newycrk, Skrila se je kolikor se je pač mogla in kmalu nato je zaslišala brnenje strojev in parnik je odplul. Edino, kar je pogumna gospa vzela na pet kot »železno rezervo«, je bilo nekaj konzerv in prgišče prepečenca.
I
Hranilne
knjižite
vrednostne papirje vnovčuje po najboljši ceni in takojšnjemu izplačilu. Izposluje vse bančne, denarne, kreditne in blagovne posle najkulantneje
Alojzij PLANINŠEK
TRG. AG. BANČNIH POSLOV
LJUBLJANA
Beethovnova ul. 14 l. nadstr. Tel. 35-10
Glas v radiu
Skoraj tri tedne je gospa Edit prebila na parniku, ne da bi jo bil kdo opazil. Niti sanjalo se ji ni, da ladja ne pelje v Newyork, ampak na Ba-hamske otoke in pred tem še v Mehiški zaliv, šele tamkaj so jo opazili. Kapitanu je povedala svojo zgodbo in ko ie parnik pristal, jo je ta izročil teksaškim oblastem.
In tedaj se je zgodilo nekaj, kar lahko čitamo samo v kakem fantastičnem romanu. Po radiu so razglasili, da so neko gospo Edit Wormanovo iz Londona, ki baje išče svojega moža, prijeli kot zastonjkarsko potnico. Gus je na drugem koncu Združenih držav slišal to sporočilo. Spočetka je kar odrevenel, potlej se je pa javil. K svoji ženi se sicer ni mogel peljati, ker velike sreče še ni bil našel in ker tudi ni imel dovolj denarja, toda ker je prišla zadeva v časopise, sta postala Gus in Edit čez noč tako znana, da sta prejela kopico ponudb za službe in zdaj sta preskrbljena.
Z00 Ut števci awtkdoii
Duhoviti francoski moralist Nicolas Chamfort (17Ul do 179U) jc nekoč zapisal spodnje anekdote, še danes aktualne.
Presenečenje
Ta anekdota je resnična. Nekoč, tako nekako pred dve sto leti, je lepa kraljevska hčerka opazovala roke svoje strežnice, štela prste na njih, potlej pa presenečena vzkliknila:
»Kaj? Pet prstov imaš, prav kakor jaz!«
In potlej jih je počasi še enkrat preštela.
Zasolil mu jo je
Vikont S. je nekoč ves ogorčen ustavil gospoda de Vainesa in ga vprašal:
»Gospod, ali je res, da ste nedavno v neki hiši, kjer so me imeli za duhovitega, to zanikali?«
Gospod de Vaines je odgovoril: »Dragi gospod, na vsej zgodbi ni niti besedice resnice! Nikoli nisem bil v kakšni hiši, kjer bi vas imeli za duhovitega, in tako tega tudi nikoli nisem zanikal!«
*
V času inflacije
Konference v Genovi je bilo konec. V hotelih so gostje že pripravljali kovčege in plačevali svoje račune. Lloyd George je ponosno plačal v zlatu, Italijan Schanzer v lirah in Barthou s čekom Lyonske kreditne banke.
Schober, ponižni avstrijski kancler, je pa vzel iz svoje aktovke dva ogromna formularja.
»To so najbrže bančna nakazila?« je plaho vprašal hotelski ravnatelj.
»Ne,« je dejal kancler, to sta dva tovorna lista; na železniški postaji čakata dva vagona, polna kronskih bankovcev.«
Cičerin je pa žvenketaje vrgel na mizo majhen zavoj. Hotelski ravnatelj je vprašal, ali je nemara v njem nekovano zlato.
»O ne,« je dejal Cičerin, »to so le klišeji naših rubeljskih bankovcev. Natisnite sd jih toliko, kolikor jih potrebujete za poravnavo računa!«
TEDNIKOV	I
TEDENSKI	I
LEKSIKON	|
Pod gornjim naslovom uvajamo % danes novo rubriko, dobro došlo^ vsa- ♦	1
komur, kdor zasleduje dogajanje na* Popoldne 9. novembra 1910 je iz--vetu, pa ™ma Vr\ ro™ ,	zala	lOletna Mary Smithova.
iz' šole in se je štiri
2' . Jm se maši i cje
IZ SPOMINOV DETEKTIVA F E R R Y J A ROCKERJA
kalnih pripomočkov, da bi v njih 7->°-}5b treh je šla iskal, kaj pomeni ta ali oni	minuto	nn?npip
pojem, dogodek itd., ki ga je srečal*
.. X	a o.i’ o i v.rFr>/'] n i Irr»\7	lpVsi-5
♦ minute pozneje na oglu nekega kri *žišča poslovila od svojih sošolk. Šla
d časopisju. »Tednikov tedenski leksi-*je sama p0	držeči do očetove
kon« bo vsak teden v preprosti	Navadno	je Mary potrebovala
ki na vsakomur razumljiv način po-*0(j g0]e ci0 doma samo 10 minut. Ko MtnteU* llmv.vnskp.fia. tedni-* ^ dekletca 5e po dvajsetih minutah
ni bilo domov, je gospa Smithova
učeval čitatelje »Družinskega tedni- J ka%; njegova naloga bo, vsak teden
sproti zadelavati vsa] večje vrzeli, ^Jgtopila iz hiše, sto metrov oddaljene jih dan za dnem ustvarja v izobrazbi*0(j CeQ*e> da pogleda, kje se mudi slehernega človeka vratolomni tempo^0trok. Videla ' današnjega življenja.
 	-	.	.	j	ker je ......
Beseda ,leksikon je grškega izvora {vrtnarija s plotom, na drugi strani
. .	"	L	<.7/vtii/f/u ni	o-1 /V*c*/7/VM #	w	.	.	.	.w	.	.
bila
je, da je cesta prazna, na eni strani ceste le
in pomeni besednjak, slovar, v širšem pomenu pa sploh vsak priročnik s pojasnitvijo in popisom vseh besed, tujk, pojmov in stvari v abecednem redu.
»Cagoulardi«
(kapucarji, kutarji), ki o njih toliko pišejo zadnje tedne, niso na Francoskem nikoli nosili kapuc in tudi niso bili zakrinkani, vsaj ne v pravem pomenu besede. To besedo je skoval monarhistični list »Action Fran5ai.se«;
;pa samo dve družinski hišici.
Gospa Smithova se je vrnila domov. ;Ker pa hčerke do četrte ure še zme-;rom ni bilo, je pohitela v šolo. Učite-jljica ji je povedala, da je šla Mary ' iz šole že ob treh. Vsa v skrbeh se ■je mati tedaj odpravila na Asburv-;Park-Avenue, kjer naj bi bila Mary ;obiekala svojo teto. gospo Dello Kaek-;sonovo. Izvedela je pa, da je tam ;sploh ni bilo.
Črnec s sekiro.
očitno je hotel s tem namigavati na	.	,	,	v	..
nekatere druge tajne družbe, katerih? Ko se je zvečer otrokov oce vrnil
,	 :	nmnv	nm	id	»ono	tnVm nnvpna n nn
člani nosijo kapuce, n. pr. na ameri-fdomov mu je žena takoj povedala da ško teroristično bratovščino Ku-Klux-fie otrok izginil. Smith je odhitel k
Raymond Schindler, častihlepen in mlad privatni detektiv na dobrem glasu, je to nalogo z veseljem sprejel. Koj drugi dan se je odpeljal s svojim pomočnikom Georgem Rinehartom v Asbury-Park in tri dni natanko raziskoval zločin. Spoznal je, da je smiselno iskati zločinca le med štirinajstimi osebami, ki so stanovale ali pa delale v okolici šole ali pa v bližini Asbury-Park-Avenuje.
Dva dni pozneje je detektiv z liste osumljencev že črtal imena stanovalcev iz enodružinskih hišic, pričel je pa posvečati več pozornosti lastniku in nameščencem velike vrtnarije. Krusko-va vrtnarija se je razprostirala v bližini Dealskega jezera; od treh strani jo je obdajal plot. Vhod in trgovina sta gledali na Asbury-Park-Avenujo; iz Third-Roada si pa prišel v hišo lahko tudi skozi dvoje vrtnih vrat. Kruskova družina je štela šest oseb: gospo in gospoda Kruskova, osemlet-in
natanko ujemala z izginulo pentljo. Nato jo je zmečkal in jo je neko popoldne neopaženo spustil v gredo aster v bližini rastlinjaka. Nato je zvrtal luknjo v leseno desko in se skril za ograjo. Kmalu potem je Heide-mann stopil iz rastlinjaka in ob rožni gredi mu je pogled obstal na modri pentlji. Nekaj trenutkov je Heidemann stal kakor okamenel, potem se je pa plašno ozrl krog sebe, se bliskovito sklonil, pobral modro pentljo, jo stlačil v hlačni žep in brž odšel v bližnjo uto, ki je stala zraven rastlinjaka. Ko se je po nekaj minutah vrnil iz nje, je bil bled in zmeden; prestrašeno se je zdrznil, ko je zagledal detektiva, ki mu je ,slučajno* prihajal nasproti. Schindler je vrtnarja skušal zaplesti v pogovor, toda Heidemann se mu je izmikal in je naposled izjavil, da ima važne opravke, in mora zato takoj oditi. Komaj je vrtnar dobro stopil v hišo, je Schindler odšel v in
nega sinčka, služkinjo in kuharico. | uto 'n ugotovil, da je Heidemann Pri Krus<kovih so služili trije vrtnarji j modro pentljo v tamkajšnji pečici se-in eden izmed njih, Nemec Frank1 žgal.
Heidemann, je tudi v hiši spal. Detek-'.	ia	e	u
tiv Schindler je ugotovil, da sta se Vrtnarjevo vedenje je v Schindlerju popoldne 9 novembra od teh oseb 1 zbudilo sum, da ima pred seboj 1110-mudili v hiši le dve, namreč kuharica rilca Mary Smithove; njegov sum je Asbury-Parka in ta je s j jn vrtnar Heidemann. Kuharica je 1 pa še potrjevala spretnost, ki je z nio
Klan S to nosmehliivo besedo je*™panu ASDury-lJarKa in ta je s: m vrtnar Heidemann. Kubanca je j pa se potr;evaia spreraossi, ju je a uji
„ a	Frnnraisp« hotela ookazati.»kopico mož pregledal vso šolsko oko- j povedala, da je od treh do štirih se- morilec zagrebel trupelce male nesreč-
»Action l' rangaise« noteia poiumu,. 1	  1	e	    „i.„„	in
Hu
da noče imeti nič skupnega z revolu-j^o z goreč.,n bakljami. Severno od cionarno skupino »cagoulardov«, če-J ulice fhird-Roada se je razprostiral prav se tudi oni zavzemajo za uvedbo *Sos|? zarasel gozd, med solo in vrt-kra.liest.va na Francoskem. Izraz sel5anJ°. le	pa	tn	metre globo jo
kraljestva na Francoskem. Izraz se* je kmalu udomačil in tako piše da-* nes ne samo francoski, temveč tudi * ostali svetovni tisk o »kapucarjih«, kadar ima v mislih tajne protirepu-blikanske družbe na Francoskem.
dela pri kuhinjskem oknu in gledalaniče; tako znajo zlagati mah samo na vrt. Tako je dobro videla vrtnarja j vrtnarji.
Dealsko jezero. Niti ob gozdnem pa robku, niti v bližini jezera niso našli sledu za otrokom. Vprašali so po dekletcu tudi v Kruskovi vrtnariji in pri stanovalcih obeh enodružinskih hišic, a niso mč posebnega zvedeli. Drugi dan so nadaljevali iskanje in „so osušili jezero. Vse zaman. Šele Današnja postava sv. Miklavža sejig novembra je neki lovec na zajce
Sv. Miklavž
je strnila iz dveh oseb: maloazijskega škofa Nikolaja, umrlega sredi 4. stoletja, in sionskega opata Nikolaja. Sv. Miklavž je postal eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov na Jutrovem in v zahodnih deželah; v Bizancu ga niso skoraj nič manj
častili kakor Mater božjo. Mornarji,;; u,n0r, ki ga nikakor niso mogli raz peki, sužnji, device, šolarji in otroci;;jasniti, je zbudil v Monmouthskem
so se zatekali k njemu kot k svojemu priprošnjiku. Iz tega se je razvil še danes veljavni običaj, da obdarimo otroke na god. sv. Nikolaja. Stara legenda pripoveduje, da je hotel pobožni škof rešiti tri lepe hčere^ nekega obubožanega plemiča iz suženjstva in je trikrat skrivaj položil na plemičevo okno mošnjič zlatnikov.
Starega moža z dolgo belo brado poznajo otroci ne samo v naših kra-:; jih, temveč tudi na Francoskem, v; I Belgiji in na Nizozemskem. Navad-:: no ga spremlja hudobni duh (parkelj, bavbav, krampus), ponekod prihaja pa tudi sam. V protestantskih deželah Miklavža ne slave; namesto njega so si ustvarili Božička,
zasledil v gozdu zrahljane kose mahu. Začel je brskati in kopati in izkopal 1 je otroško trupelce. Zdravniki so ugotovili, da je zločinec najprej otroka večkrat udaril po glavi s topim predmetom, potlej ga je pa še zadušil s 5 cm širokim trakom
okraju veliko pozornost. Policija je naposled izsledila nekega črnca Dia-inonda; njega so usodno popoldne videli s sekiro v roki v bližini kraja, kjer so j>ozneje našli mrlička. Črnec je tajil in tajil, toda policija je vseeno upala, da bodo sodišču ti dokazi zadostovali in da bodo sodniki osumljenega Diamonda obsodili zaradi umora.
Detektivi na delu
Zupan Hetrick in bančni ravnatelj Miller sta pa naročila newyorški detektivski agenciji Raymonda Schindlerja, naj na svojo roko preišče ta :: dogodek.
Heidemanna. kako je vso uro dela na severni strani rastlinjaka in se od tam ni ganil.
Schindler je pa kmalu dognal, da kuharici manjka dar opazovanja, zato se ie odločil, da njeni izpovedi ne bo j pripisoval posebne važnosti; nato je' skrbno, meter za metrom, preiskal vso vrtnarijo, posebno pa rastlinjak, • toda našel ni nikakršnega sledu, kij bi dal slutiti, da so otroka tamkaj i umorili.
Pentlja izgine
Frank Heidemann je bil pri ljudeh lika, toda bojazljiva žival, nenadejano na dobrem glasu. Bil je droban, ne presunljivo tuliti in zavijati. Iz zasede posebno velik možiček, star okrog. ga je namreč prestrašil Schindlerjev trideset let; pri Kruhkov ih je služil detektiv, la pasja godba je bila tako
Raymond Schindler se je dobro zavedal, kako težavno bo iz Heidemanna izsiliti priznanje. Od strogega zasliševanja si ni obetal ničesar, kajti ta možak se prav gotovo s spretno zavitimi vprašanji in z grobostjo ne bi dal speljati na led Schindler se je zato odločil, da se bo Heidemanna lotil iz zasede in da ga bo sistemsko pripravil do usodnega priznanja. Mladi detektiv je seveda vedel, da terja takšna metoda od detektiva čudovito spretnost in železno potrpljenje.
Tisto noč je pričel Kruskov pes, ve-
že od 1907 leta. 0 njem so vedeli, da je tih in vase zaprt. V prostem času je veliko bral. Imel ni ne prijateljev ne prijateljic. V Ameriko je prišel 1904. leta.
Raymond Schindler, čigar {preiskovalne metode so bile čisto različne od policijskih, se. je odtočit, da se bo o
dolga in tako strahotna, da je gosj>od K ruska žival poklical v hišo. Drugo noč je pes spet tulil. Heidemann, ki bi morai na gospodarjevo zapoved psa spraviti v hišo, ni hotel oditi po žival, češ da je prehlaje* in da zato ne more iz tople sobe. Pasje tuljenje se je pa vsako noč ponavljalo. Kmalu
Heidemannovi' krivdi prepričal z zvi- se je pokazal uspeh. Frank Heidemann
jaco, ki mu je nekoč,, že pripomogla pri razjasnitvi nekega umora. Pri gospe Smithovi in pri učiteljici je izvedel, da je imelo dekletce usodnega dne v laseh nekako 5 cm široko modro pentljo. Te pentlje pri truplu niso našli in Schindler je sumil, da je z njo morilec zadavil 6Vojo žrtev.
Detektiv si je torej priskrbel pent-
ljo, ki ee je po dolžini, širini in barvi l Avefnuji.
je odšel k zdravniku in ta je ugotovil, da ima mladi vrtnar čisto raz-rvane živce in da potrebuje vsaj mesec dni počitka Heidemann je torej pri gospodarju zaj>rosil za mesec dni dopusta in ga je tudi dobil. Hitro je pripravil svoje kovčege, spravil svoje stvari in 10 mahnil v Newvork. Tamkaj si je najel majhno sobo v šesti
Olajševalna okoliščina
»Dovoli, da ti predstavim svojo že* no; spoznal sem jo bil v kinu.«
»Zvita buča, že v šoli si se znal dobro izgovarjati!«
Znala si je pomagati
V večji družbi je vzkliknila neka gospa: »Ah, kako žalostno je, da se staramo. Danes imam baš 39. rojstni dan.«
»Prav to si mi že lani rekla,« Je pripomnila neka zlobna prijateljica.
»2e mogoče,« je prisebno odgovorila gospa. »Takrat sem se ti namreč zlagala !«
Obleka
»Zakaj ste tukaj?«
»Ker sem nosil obleko, ki jo je nekdo odložil.«
»Zato vas vendar niso zaprli?«
»Prav zato, gospod; oblekel sem namreč obleko, ki jo je bil odložil na bregu neki kopalec.«
Po ovinkih
Vajenec je oddal stranki velik zavoj, zdaj pa potrpežljivo čaka pred vrati na napitnino. Naposled se ga usmili kuharica in ga povpraša:
»Ali bi še kaj rad?«
»N...n...ne,« zajeclja fantiček, »samo, ako bi me moj gospodar vprašal, ali sem dobil napitnino ali ne, ne vem še, kaj želite, da bi mu odgovoril.«
Narobe svet
Neki ubog zakonski mož, ki je bil vse življenje pod copato svoje boljše polovice, je na smrtni postelji napisal oporoko; namesto navadnega napisa je pa velel napisati na oporoko:
»Moja prva volja.«
študentovska
Tretješolec Janezek je obiskal svojega bolnega profesorja. Pred bolnišnico ga čaka sošolec Peter.
»No, kako je?« vpraša Peter radovedno, ko se vrne Janezek,
»Brezupno, Peter, pojutrišnjem bo že prišel v šolo!«
Skrivnost
»Zakaj si tako otožna, ljubica?« vpraša zaskrbljeno novopečeni možiček.
»Oh, ne morem tt povedati.« vzdihne ženica žalostno.
»Zakaj vendar ne?«
»Ker je predrago.«
Stvar okusa
novo
D a t ) e p r 1 b o d o 1 1 C
Koncesija
je latinskega korena in pomeni dovo-;; ljenje, priznanje, dopustitev. Zadnje;; mesece je beseda na dnevnem redu;; v zvezi z mednarodno .koncesijo1 v; I Šanghaju: to področje ima tak naziv;; zato, ker mu je kitajska vlada pri-;; znala pravico, da ne spada pod kitajsko zakonodajo ne njeno upravo.
Koncesija je pa tudi državno dovoljenje za izvajanje nekaterih obrti. Zato tudi ločimo obrti v koncesioni-rane, t. j. takšne, ki je zanje potrebno posebno dovoljenje, in v ne koncesionirane.
šejk
Angleži so v Palestini obsodili na smrt in usmrtili zaradi terorizma nekega arabskega šejka. Šejk je častni naslov in pomeni prav za prav samo častitljivega moža, starega več ko 50 let. Ta naslov gre predstojnikom verskih redov, poglavarjem plemen in prvemu, t. j. najuglednejšemu občanu v vsaki arabski naselbini. Vsaka vas in vsak okraj arabskega mesta ima svojega šejka; v njegovih rokah je izvršilna oblast. Kako daleč sega njegova oblast, je odvisno od okoliščin; tudi osebnost šejkov in njihovo bogastvo igrata svojo vlogo. Navadno so pa šejki siromašni ljudje.
V PRAVEM TRENUTKU
Napisal Andorjan Bonyi
Iznenada ga je zazeblo. Tedaj je opazil, da ima še zmerom pismo v roki. Spravil ga je v ovoj in ga položil na. divan.
Odšel je v svojo sobo in legel na posteljo. Cisto nič več moškega ni bilo
' ’ Dvakrat je dolgo pozvonil na	sta- i	vati, da bi mu prišila gumbe.	Tudi	v njem.	Samo velika, zevajoča rana
novanjskih vratih, kakor je bila	nje-.	postelje je zvečer sam pripravil	in si	je ležala	tu na mirni postelji,
gova navada, nič se ni ganilo.	j	očistil čevlje, kakor bi bil čisto	sam j Nji-, ni	vetjei; koliko časa je poteklo,
Eve že spet ni doma, je z vzdihom na svetu.
pomislil, ;; klenil.
vzel iz žepa ključ in od- j
. ko ga je zdajci prestrašilo zvonjenje. In vendar ni sam. Vse stanovanje Vstal je. Nemara je to ona, more-je polno Eve in njenega vonja. Tu je pOZabjia ključ. Zdajci si bosta
Na telefonski mizici je našel Evin visi njena obleka, tam leži knjiga, ki st0pj;a nasproti in bosta drug dru-
listek:
»Ljubček, klicali so me v bolnišnico. Ne vem, kdaj se vrnem. Ne čakaj z večerjo!«
Gustav je zastrmel v Evin listek, sedel v naslanjač in se zamislil.
Ze dve leti sta poročena. Zgodaj vstaja, kajti ob osmih mora biti že v uradu. Pogosto, kadar mora Eva asistirati pri nočnih operacijah, ali kadar jo ponoči kličejo k bolnikom, zjutraj še spi, ko on že odhaja. Takrat ji Gustav napiše pozdrav:
»Dobro jutro,- dušica, tisoč poljubov.«
Listek položi zraven njene postelje. Včasih se pripeti, da se že ob treh
jo zvečer čita, v kopalnici visi njen kopalni plašč.	1
Kako prijetna je zavest, da imaš nekoga na svetu! In morebiti misli j tudi ona prav zdaj na to, da pripadam jaz njej. Te misli so mu spet vrnile dobro voljo, šel je v ordinacijsko sobo. Ta soba j
ga je vselej iznova navdala s spošto-, nico.«
gemu pogledala v oči.
Zvonec je zazvonil še enkrat, nervozne in nepotrpežljivo.
Vstopila je elegantna dama. Drobna, vitka, črna gospa. Bila je zelo razburjena in očitno začudena je sprejel moški.
»Rada bi govorila z gospo zdrav-
»Ali ste zadovoljni s svojo služkinjo, gospa Mirtičeva?«
»In še kako: mojemu možu je namreč od sile zoprna!«
Ni tako mislila...
Zaročenca se sprehajata po živalskem vrtu. Ona bi rada videla medvede, toda Jože ugovarja:
»Jaz bi šel rajši najprej k opicam, te so mi ljubše!«
»Oh, Jože, zmerom misliš samo nase!« vzdihne ona.
Nadobudni sinko
Oče: »No, ljubi sinko, kako si si uredil življenje, kaj pa delaš takole ves mesec?«
Sin: »Nič posebnega, očka; vsak mesec čakam devet in dvajset dni na ,prvega*.«
vanjem. Zdravniške priprave, s polo-1 ščenim platnom prevlečeni divan, po;
»Moje žene žal ni doma.«
Tuia dama je premišljevala. Vse na
zdravilih dišeči zrak — vse to se mu njej je izdajalo nervozno razburjenje, je zdelo tako skrivnostno in zagonet- j zdajci je rekla:
no. Tu diha vse Evino odločnost, mir; »Mislim, da sem pri vas pozabila in čistost.	,! nekaj zelo važnega. Ali bi smela za
Provodna žica kremenčeve luči ni trenutek v ordinacijsko sobo?«
Gustav jo je pogledal. Srce mu je
_	 ,	dobro	ležala.	Potegnil	je divan malo
popoldne vrne iz službe. Potem sede j vstran, da bi dosegel stikalo. Tedaj! jej0 razbijati.
..X*	- -- ----------*	-—*	».prosim,«	je deial.
Razburjeno je odprl vrata v ordina-Pobral ga je. Naslova ni imelo. Ovi- ; cijsko sobo. Tujka je naglo vstopila.
v svojo sobo, čita, posluša, kako bol- I je na preprogi uzrl pismo, elegantno, nikl v sosednji sobi prihajajo in od- j sivo pismo.
$
m
•’v pripoi
Jih *?, ,
dravvuUov
♦ hajajo, tu in tam pogleda za trenu-
* tek k njemu Eva. Po ordinaciji gresta1 tek je bil nervozno in hlastno raz- ; Njen pogled je begal zdai sem zdaj
na sprehod. To so najlepše urice! če ostaneta doma, mu hoče telefon neprestano Evo iztrgati. Največkrat je pa tako kakor danes. Prišel je domov in stanovanje je prazno. Ordinacija je minila, Evo so klicali. Mogoče se kmalu vrne, potem je večer njun. Morda bo pa prišla tako pozno, da bo Gustav že spal. Potem se bo po pr-
t.rgan. Vzel je pismo iz njega. Saj to je bilo vendar ljubezensko pismo! Neki Peter je pisal svoji ,srnici'... pretrgani stavki so govorili o sladkih, ognjevitih, skrivnostnih in nepozabnih urah.
Ali je mogoče, da je to pismo Eva izgubila?
Ne, kako je le mogel kaj takega
stih splazila v sobo in se čisto tiho misliti1 Predstavljal si je Evin sladki slekla. Gustav ima čez dan veliko de- j obrazek. Njene jasne oči, mirna usta. ♦la in zato ga ne sme motiti v spanju. - Spomnil se je njenih nežnih beced, t Počasi je Gustav strgal listek na' njenih poljubov, njene ljubezni. Ka-♦ drobne koščke in odšel v malo kuhi- ko nizkotno je, da dvomi o Evi!
OoM s® 5
njo, da si skuha čaj. Tega se je bil J že naučil. Prav za prav se je bil v J teh dveh letih mnogo naučil, čisto i dobro si je že znal pripraviti večerjo. I Tudi s šivanko se je že moral sezna-5 niti. Kadar se Eva ponoči utrujena Š vrne domov, vendar ne more zaht©
Ne d e bi bil hotel, so ga noge kar same od sebe zanesle k telefonu. Poklica: je bolnišnico. in zahteval Evin oddelek.
»Ne, gospe doktorice ni več tukaj. Bila je, pa je že odšla.« že odšla? Kdaj neki?
tja, prav kakor ujetemu ptičku.
;0!«
Odšnmela je k divanu in vzela sivi ovoj. Hitro ga je spravila v ročno torbico.
»To pismo... to sem iskala... Pri pregledu mi je padlo iz torbice in šele dotrn sem ga pogrešila... Bilo bi strašno, če bi ga izgubila, kajti to pismo...«
Iznenada se je njeno razburjenje poleglo in z nasmehom je dvignila pogled k njemu.
»Veste, silno važno poslovno pismo. Zares sem zelo srečna in hvaležna, da sem ga našla.«
»Tudi jaz,« je že hotel reči Gustav, toda dama je bila že odšla.
Gustav ni takoj zaprl vrat za njo. Počakal je, da je napolnil sobo sveži, dobri zrak, da si je ohladil vroče čelo
Optimista
V vrtu norišnice se pogovarjata dva da jo norca.
»Mislim, da sva ozdravela,« meni prvi. »Pojdiva k ravnatelju. Prepričan sem, da naju bo izpustil takoj, ko bo videl, kako pametno se vedeva.«
»Res, pojdiva!« se razveseli tovariš. Koračita proti ravnateljevemu paviljonu. Tik pred vhodom se pa prvega le poloti dvom.
»Narediva zadnjo preizkušnjo. Zapri oči.«
Norec se skloni in pobere pest gramoza.
»Kaj imam v roki?«
»Hm!... Tramvaj.«
»Ne velja — videl si, ko sem ga pobral!«
Dobesedno
»Mina,« pravi gospodinja novi služkinji, »preden poberete krožnike z mize, vprašajte vsakega gosta, ali še želi juhe «
Pri prvi večji večerji vpraša Mina nekega gosta: »Ali želite še juhe?«
»Da, prosim!«
- »Je ni več!« mu vljudno pojasni ubogljiva služkinja. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«*♦♦♦** in oči. ki so se v njih lesketale izdajalske solze.
Ko je nazadnje vrata le zaprl, ga je obšla želja, da bi storil nekaj velikega in lepega.
Med odprtimi kuhinjskimi vrati je opazil metlo. Vzel jo je in je vneto začel pometati.	t	m.	K.
9. XII. 1937.
5
da®iizk teka na vsota...
Božič je praznik miru, veselja in darovanja. Svoje dni smo listali po faznih Bon-tonih in smo si govorili: 'f/Tega in tega ne smem podariti, kajti to ni spodobno in ni v znamenju dobre vzgoje.« Hvala Bogu, da-nes si iz darovanja ne delamo več takšnih problemov! Danes se zavedamo, da je sicer dolžnost vsakogar, da svojim ljubim nekaj daruje, vemo Pa tudi, da ne gre samo za vrednost darila, temveč posebno za to, kako S a darujemo.
Nekako udomačilo se je, da darujemo o Božiču predvsem praktična darila; seveda darujmo pa le tisto, kar spada v interesni krog obdaro-vanca. Darujmo kaj lepega, trajnega in koristnega, ali pa vsaj kaj prisrčnega in zabavnega!
DARUJ Z LJUBEZNIJO!
»Lahko daruješ, ako imaš denar,« bo rekel ta ali oni; že koj v začetku naj ga zavrnem. Ni treba, da bi bilo darilo dragoceno, dovolj je, da je s skrbnostjo izbrano in z ljubeznijo poklonjeno. Nešteto je stvari, ki pridejo pri darovanju v poštev.
Očetu lahko položiš pod božično drevesce škatlo dobrega tobaka, nekaj škatlic cigaret, lepo izdelano pipo, doma spletene rokavice in nogavice, kaseto pisemskega papirja, listnico ali ovratnico. Ge si pa še posebno pri denarju, mu lahko kupiš moderno žepno ali zapestno liro, kravat->io iglo, močne, trpežne čevlje, toplo jojiico iz mehke volne, ali kaj podobnega.
Kaj naj pa mamica dobi, da ne bo preveč žalostna gledala očeta, kako vesel razvija svoje zaklade? Materi lahko darujemo marsikaj, kajti z njo smo v tako ozkih zvezah, da je nobeno darilo ne more užaliti, češ da je vse preveč vsakdanje. Ob tej priložnosti naj pa omenim še eno, zelo strogo pravilo božičnega darovanja: nikar ne darujte denarja! Storite to rajši ob drugi priložnosti, ta večer razveselite pa svoje drage rajši s toplejšimi, prisrčnejšimi stvarmi! Materi bo kaj dobro došel nov, praktičen predpasnik za kuhinjska dela, razveselila se bo pisanega blaga za domačo haljo — prav letos sem v modnih izložbah opazila nove vzorce in vrste blaga, ki so na notranji strani topla kakor porhant, na zunanji pa svetlikasta in blesteča ko svila. Ako hočete svoji mamici olajšati naporno gospodinjsko delo, ji kupite kakšno praktično in moderno gospodinjsko pripravo, na primer sesalec za prah. Staro ročno torbico ji nadomestite z novo in moderno, seveda ne sme manjkati v njej ljubka denarnica na zadrgo. Prav pripravno darilo, so tudi snežke in tople nogavice, da ne omenim neštetih ročnih del, ki so pri materah še posebno v časteh.
ON IN ONA STA V ZADREGI...
»Eh, pri mami pač ne bom v zadregi, toda le kaj naj podarim njemu?« se vprašuje to ali ono mlado dekle. Nič lažjega, ko to! Morda ovratnico iz svile, seveda ročno delo, ali pa pisane smučarske ovojke iz volne, ljubko cigaretnico (ne pozabite je napolniti z njegovimi cigaretami!), nežen batistast robček s kvačkanimi čipkami za tisti ljubki žepek na prsih, svileno ali volneno pahovko, moderno pripi-avo za britje, steklenico kolinske vode, pa ustnik iz jantarja ah iz kakšne druge dragocene snovi. Nič manj veselja ne boste zbudili z usnjeno denarnico ali listnico, s tokom (etuijem) za ključe, ali pa s tucatom modernih barvastih robcev. Lepa knjiga je povsod in zmerom primerno darilo, prav tako tudi lepo ročno delo; polna ljube zni in nežnosti so tudi darila, ki utegnejo pozneje krasiti vajin dom, na primer v gobelinu izdelana slika, umetniško pobarvana lončena vaza za cvetlice, ljubki pepelniki iz keramike, itd.
Ona bo silno vesela lepega jedilnega pribora, ki je na njem zapisano, da ne rjavi, mičnega kitajskega pribora, skodelic za kompot, brušenih kozarcev in steklenice za vino, sklede za bovlo in podobnih praktičnih okraskov za domek. Neka gospodična mi je tildi dejala, da si želi veliko, veliko kremo, torej moremo iz njene želje sklepati, da so za darila še zmerom priljubljene razne toaletne potrebščine: stekleničke dobrega parfuma, lepa garnitura raznih krem in drugih takšnih skrivnosti, moderna manikira v usnjeni vrečici, ki jo lak-
-bonbon
odlično sredstvo proti k a 5 M u
Proizvajata:
Brača RU F F, tvornica čokolade
SUBOTICA
ko vzameš tudi s seboj na potovanje, umetniško izdelano ogledalo za toaletno mizico, garnitura z razpršilcem za parfum, s skodelico za puder in za kremo, lepa dozica za puder in ne vem kaj še vse. Ako se vaša ljuba bolj navdušuje za praktične stvari, boste zadeli v črno, če ji boste podarili nekaj parov dobrih nogavic, moderno kuhinjsko knjigo (če le mogoče že več mesecev pred zakonom, da se bo lahko ta čas že kaj naučila iz nje!), skrinjico za šivanje, nalivno pero in če rada čita — Družinski tednik za vse leto! Božiček bo pri nas prav rad sprejemal naročila na to trajno in zabavno darilo in bo srečni obdarovanki ali obdarovancu še posebej sporočil, da ga čaka pri nas prijetno presenečenje. Marsikatera se tudi ne bi branila ljubkih copatk, tudi ne nekaj pramenov volne za jopico ali čepico. Blago za bluze in obleke darujemo le tistim, ki se z njimi že dolgo in iskreno poznamo, sicer bi se utegnili zameriti temu ali onemu starokopitnežu!
DARILA ZA NAŠE LJUBLJENČKE
Tako smo priromali do otrok. Teh pa ni težko obdarovati, boste rekli. Kakor vzamete. Otroci imajo res radi igračke, toda že koj v začetku naj vas opomnim, da darujte samo takšne igračke, ki se otroci iz njih lahko kaj nauče. Igračke, ki jim bodo pomagale ustvarjati njihov prisrčni otroški svet, ne da bi jih spominjale na življenje odraslih. Svojemu sinčku dajte žagico in nekaj desk v roke, morda se bo enkrat, dvakrat v prstek urezal, toda hujšega ne bo! Kajpak je lokomotiva s strojčkom želja vseh šestletnih inženirjev, toda ko jo kupujete, se prepričajte, ali morda ne piska, sicer ne boste imeli niti urice miru več! Majhni otroci naj dobe kocke, večji pa tako imenovani Matador. Deklice se posebno zabavajo s punčkami, rade jih preoblačijo, kopljejo in vozijo na sprehod. Zato ti priporočam, da daš svoji petletni hčerki v roke poleg punčke tudi nekaj barvastih krpic, šivanko in ne preostre škarjice, za vse ostalo bo že mala mamica poskrbela. Tudi knjige z živalmi so za naše malčke neizčrpno kraljestvo fantazije.
Nekoliko večji otroci bodo zelo veseli praktičnih in zabavnih stvari; na primer novih smučk ali drsalk, novih gojzerjev, ma roko spletenih volnenih nogavic in rokavic, tople obleke, lepih knjig in podobnega.
Nalašč sem zelo izčrpno naštela primerna darila, kajti tako vam ne bo treba napenjati možganov, kaj bi kupili temu ali onemu — kar v moj uvodnik boste pogledali! Ako bi pa radi kaj izprosili ali primešetarili, pokažite naš tednik še njemu ali njej, mami ali očetu in recite: »Tukaj se nauči, kaj vse lahko daruješ za Božič!« Prizadeti bo menda kaj kmalu uganil, kje vas čevelj žuli.
Se nekaj majhnega, a važnega za konec: v sleherno darilo vloži košček svoje osebnosti in svojega srca. Lepo ga pripravi, zavij v slikoviti božični papir s smrekovimi vejicami, preveži s svilenim trakcem in položi na ovoj simbol Božiča — zeleno smrekovo vejico in omelca. Tako pripravljeno darilo, naj bo še tako skromno, bo nedvomno vsakogar razveselilo.	Saška
Kaša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Četrtek:	Obama juha, nadevana
cvetača, bavarski cmoki. — Zvečer: Telečji golaž s krompirjevimi svaljki.
Petek: Ribja juha, krompirjev kipnik z gobovo omako, zdrobov pečenjak z jabolčnim kompotom. — Zvečer: Testenine s parmskim sirom in paradižnikovo omako.
Sobota: Juha iz črnega korena, pariški zrezki s krompirjevo solato. — Zvečer: Ragu iz koštrunovine*.
Nedelja: Goveja juha s krpicami iz gnjati, zvita telečja pečenka, grahov pire, nadevane hruške. — Zvečer: Pečenice s kislim zeljem.
Ponedeljek: Goveja juha z rezanci, govedina s pečenim krompirčkom, zelena solata. — Zvečer: Koštruno-vina s fižolom**.
Torek: Goveja juha z rižem, ovseni kosmiči s presnim maslom, jabolčna gibanica — Zvečer:	Goveji	golaž
s krompirjevimi cmoki.
Sreda: špinačna juha, biftki z jajci, biskvitna torta z vanilijevo omako. — Zvečer: Pečenjak z jabolčnim kompotom.
Pojasnila:
* Ragu iz koštrunovine. Na drobno zreži razno juhino zelenjavo, na primer: glavico zelene, eno peteršiljevo koreninico, eno črno redkvico in še drugo podobno zelenjavo, nato jo pa do mehkega duši kakšne ‘h ure na stopljeni slanini. Pretlači skozi drobno sito. V tej omaki zarumeni nekaj kosov ko-štruna, zalij po okusu, začini, osoli in opopraj, pridaj še eno do dve rezini paradižnikov In po okusu tudi nekaj kumaric. Naposled vse skupaj pod-meti z nekaj moke, tako da se oiaaka
©L
MILO IN KREMA
zgosti. Ako hočeš, da bo ragu še posebno okusen, ga zalij s kozarčkom madeire.
** Koštrunovina s fižolom. Pristavi k ognju 1 kg koštrunovine v 1 litru slane vode. Ko je meso naspol mehko, dodaj Vj kg na kosce narezanega stročjega fižola, ki si mu pa previdno odstranila vse niti. Naposled dodaj še nekaj na kocke narezanega krompirja, ki si ga prej naspol skuhala, in nekaj zrnc celega popra. Vse skupaj omo-kaj in kuhaj še kakšnih deset minut.
Krznene novosti
Krzno se je zadnje čase tako pocenilo, da si skoraj ne moremo več brez njega predstavljati zimskega plašča ali kostima. Vse mogoče živali s kratko, svilnato ali pa dolgo, resasto dlako, morajo služiti s svojimi kožuščki muhasti ženski modi.
Kakšno krzno je pa letos v modi? mi je pisala neka radovedna naroč-
nica. V zadregi sem, kako bi ji odgovorila; menda bo najboljše, če porečem, da je moderno vse, kar je lepo, toplo in praktično. Moda si pač novega krzna ne more izmišljati, kajti narava ne ustvarja vedno novih živalic; nadomestek za pomanjkanje materiala si pa moda poišče v raznih svojevrstnih in zanimivih krojih. Na splošno
okras kostimov v temnih, nasičenih barvah. Nedavno sem videla zelo lep kostim v vinsko rdeči barva; ovratnik in muf s čepico sta bila iz 6eala.
Precej poceni krzno so tudi polhi in veverice. Polhe lahko kombiniraš na vse mogoče originalne načine. Z njimi lahko obrobiš rob čepice, rokavic, ovratnika in mufa. Taki obrobki eo še posebno priporočljivi, ker niso dragi, saj zadostuje ena kožica za trikratno dolžino Letos je pa malo polhov in zato je njih cena poskočila. Veverica se posebno poda na medlo-modro barvo; je tenmorjava in zelo gladka. Za okrogel deški ovratnik potrebuješ osem srednje velikih kožic.
Parižanke so se letos posebno navdušile za dolgodlaka krzna, za srebrne in rdeče lisice, za opusurn in za skunks. Srebrna lisica je pa zelo draga in torej za nas skoraj ne pride v poštev. Naj vair. ne bo žal, saj veste, da se poda srebrna lisica le starejšim damam — in katera od nas bi hotela biti starejša dama?! Takšno kombinacijo blaga in dolgodlakega krzna vidite na naši prvi sliki. Krzno, skunks, teče v obliki nekakšne pahovke okrog vratu, po sredi jopice in okrog njenega roba. Odpita se za vratom in po sredi; nedvomno je takšna jopica zelo topla, seveda gre pa v takšno obliko precej
krzna. Priporočala vam bi opusom, ker ni posebno drago, a vseeno zelo učinkovito lerzno.
Lansko kostimovo jopico lahko kombiniraš z nizkim krznom tako, kakor vidiš na naši drugi sliki. Iz krzna je ves vrhnji del, ki tvori nekakšen ovratnik, Seveda je zelo prijetno, ako si lahko omisliš k ovratniku tudi muf, ki si v njem lahko narediš torbico z ročno zadrgo. Tak muf ti docela nadomešča ročno torbico in rokavice.
Nekoliko manj moderen kakor druga leta, je letos perzijanec. Perzija-nec je nizko, nakodrano krzno. Je precej drago in se nič kaj lepo ne poda mladim obrazkom; za starejše dame je pa orni perzijanec eno najprimernejših krzen.
V Parizu močno kombinirajo s sivim perzijancem črne in temnozelene kostime. Perzijanec narežejo v dolge ozke proge in jih povprek pošijejo okrog vse jopice. To okrasje je primerno samo za vitke postave.
Ena najuspelejših letošnjih kombinacij je sestava medlomodrega blaga z baržunaeto mehkim in svilenim rjavim bobrom Bober je pa precej drago krzno, zatorej si bomo iz njega lahko omislile le majhne ovratnike. Najnovejša moda priporoča rjava lcrzna na črnem blagu in siva na rjavem. (n)
Naše gospodinjsko tekmovanje
nosimo letos dosti krznenega okrasja, bodisi na plaščih, na kostimih, na tričetrtinskih (sedemosminekih) jopicah, na rokavicah in celo na klobukih.
Ako hočemo, da pride tudi skromnejše krzno do veljave, ga moramo ; znati nositi. S kratkodlakim krznom lahko dosežeš isti elegantni in svojevrstni učinek kakor z dolgodlakim — j seveda če ga primerno ukrojiš in obli-: kuješ.
j Eno najcenejših krzen je prav go-i tovo seal. Seal je kratkodlako krzno j črne svetlikajte barve. Ker je nizko j in voljno, ga lahko kroje na vse mo-| goče načine. Primemo je posebno za
Spoštovano uredništvo!
Zasanjala sem lepe sanje, da mi je moj možiček ob koncu meseca prinesel lepo vsotico 1200 din. »O, prekrasna plača,« sem zaklicala, »zdaj bova pa neskrbno živela! Ti veš za vse najine potrebe, zato ti ravnaj z denarjem kakor veš in znaš,« mi je rekel možiek in mi izročil denar. Pokazati mu hočem, da se o meni ne moti, in pričnem takoj računati. Ker nisem razvajena, zadostuje bolj skromno stanovanje, najemnina 150 din. Hrana, dokler bo začinjena z ljubeznijo, me bo stala 400 din. Obleka in čevlji 200 dinarjev, kurjava in razsvetljava 75 dinarjev. Razni gospodinjski izdatki 35 din. Zabava? Ta nama pač ne bi delala velikih stroškov! Obisk ene predstave na našem odru nas bi stal 8 din. Doma nam bi krajšali dolge jesenske in zimske večere nepogrešljivi »Družinski tednik«, nedeljska izdaja »Jutra« in nekaj dobrih knjig, izposojenih iz naše knjižnice. Za vso to zabavo bova z možem rade volje porabila na mesec 20 din. Naj odmerim še možičku 62 din za njegove osebne potrebe.
Ostanek 250 din pa shranim, pa ne za ,slabe čase', saj so že zdaj dovolj slabi, temveč za nakup .zlatih soln-čec‘, ki naj oživljajo vsak srečen domek.
S prisrčnim pozdravom končujem in ker je s tem tudi konec teh lepih sanj, naj vam opišem zdaj še resničnost: moj mož mi prinese v najboljšem primeru, kadar naredi vse ,ure‘, na teden 160 din, t. j. na mesec 640 dinarjev. To plačico razdelim takole: i stanovanje 150 din, hrana 300 din, obleka in čevlji 75 din, razni gospodinjski izdatki, ki so večina le stroški za šolo, 60 din, za ,zabavo* 28 din in ako še priračunam nekaj časopisov za otroke, na primer ,Naš rod‘, .Našo voljo1, ,Luč‘, porabim za vse to še 5 din.
Cesar primanjkuje pri moževi plači, pridobim jaz s postrežbo. Za svoje osebne izdatke si pa moj mož še po j strani prisluži kak dinar. Ker nimava, časa, nič ne premišljava o slabih1 časih, saj je pred nama jasno začrtana pot v bodočnost, ki jo nama osvetljuje šest mladih, jasnih solnčec, ki so vsak dan večja in svetlejša.
OBRAČUN:
Stanovanje.......................150	din
Hrana........................... 400	„
OKeka in čevlji................. 200	„
Kurjava in razsvetljava . .	75	„
Gospodinjski izdatki ....	35	„
Zabava............................28	„
Skupaj ... 888 din
Tisoč pozdravov vam pošilja rodbina Špendc,
Stožice 86, Ježica pri Ljubljani.
Cenjeno uredništvo!
Dovolite, da k naši »Metki« napišem tudi jaz par vrstic. Morda bom edina, ki opisuje svoje življenje v Dalmaciji.
Vsak petek nestrpno čakam svojega moža, da mi prinese »Družinski tednik« — in takrat posebno hitim s pospravljanjem kuhinje, da si po-poldiit privoščim malo čitanja.
Sem žena mornarskega nai-ednika in gotovo veste, da so naše plače dovolj skromne. Zdaj se nama je pa jmdružil še mali navihanček, ki mu je skoraj 6 mesecev, in on nama je zdaj vse! Vse veselje do kina in gledališča je zdaj minilo, pa tudi deteta
ne moreva pustiti samega, a mož ne mara brez mene nikamor in tako razen popoldanskih izprehodov nikamor ne greva.
Kot dekle sem bila v službi in priznati vam moram, da nisem bila nič preveč varčna. Imela sem veselje do lepih oblek, ker sem tudi vedela, da si pozneje, ko bom poročena, ne bom mogla vsega kupiti, in tako sem imela le skromno rezervo.
V zakon sva stopila s potrebno opremo ene sobe in kuhinje, a kar je glavno — brez dolga! Prve mesece, ko gospodinjstva nisem bila vajena, sva komaj »tolkla«, ali ko sem začutila dete, in sem vedela, da bodo izdatki večji, sem začela poizkušati na vseh krajih — in šlo je! —
Zdaj smo trije in živimo prav lepo — kako, vam lahko takoj opišem. —
Stanujeva na periferiji v lepi veliki hiši, le v podstrešju, kajti tu so stanovanja zelo draga.
Kljub temu imava dve čedni sobici in kuhinjo z ostalimi pritiklinami. Sonca in svežega zraka imam vedno dovolj, pa tudi prekrasen razgled na morje. Za to stanovanje plačava 350 dinarjev.
Hrana naju ravno preveč ne stane, ker nisva prijatelja mesa, zato pa več zelenjave in sladkih jedi, tako da včasih več porabim na trgu ko v špeceriji, za meso pa komaj 50 dinarjev na mesec. Ob nedeljah si privoščiva kaj boljšega, ker imam tudi več časa za pripravljanje. Juha pač mora biti vsak dan in to navadno napravim iz kosti, katerih mi da mesar dovolj za 1 dinar. Tako porabim za hrano 550 dinarjev.
Ker dobi moj mož vsak mesec drva, a teh je malo, morava kupiti še premog; porabiva 80 din.
Luč je včasih 20, včasih 25 din, torej povprečno 25 din.
Za obleko porabiva 100 din, ker sva si nabavila dve volneni odeji in ju odplačujeva, poleg tega pa je treba malemu vedno kaj toplega.
Naša zabava je le v tem, da se v toplih dneh vsedeva pred kavarno na obali in popijeva pivo ali kavo, ali pa greva v slaščičarno, torej 30 din, gospodinjski izdatki 40 din.
H koncu pripomnim, da se kljub skromnemu življenju prištevam med najsrečnejše žene na svetu. Nikoli si niti za hip ne želim nazaj v samsko življenje in nikdar nikake zabave, čeprav sva še oba zelo mlada. Nežna moževa beseda in srebrni smeh najinega zlatega otročička mi nadomeščata vse, in tako vlada v našen skromnem domku večna pomlad!!!
Prisrčno Vas pozdravlja
Danica Barle,
Split, Mažuraničevo šet. 8.
Nervoznim ljude m>- priporočajo zara':niki, naj jedo jedi, ki je v njih dovolj vitaminov. Nervozni ljudje naj torej jedo mnogo zelenjave in sadje.
KAUMAHM KOLESA, MOTORJE
in vse nadomestne dele
dobite po ugotinili cenah in plačilnih posojili pri
S. RES OLJ & D&US
L]ub.|ana - Gssposve.slsa 13
P R
LEMI
N A S E G
S A
Kolikšna je vaša prava vrednost?
i.	 .
Preprosta, a tehtna preizkušnja za naše bralke
Odgovorite odkritosrčno in pošteno na spodnja vprašanja. Pri vsakem ,ne‘ si zapišite na poseben papir 0 točk, pri vsakem .včasih* 1 točko in pri vsakem ,da‘ 2 točki. Seštejte in primerjajte svoje točke z našimi!
Kot žena
1. Ali nikoli pazljivo ne poslušate moža, če vam kaj pripoveduje, temveč mislite hkrati še na hčerkine plesne vaje, na pogovor s služkinjo ali pa na obleko, ki je nimate, in odgovarjate na zanimivo moževo razlago zdaj pa zdaj s kratkim »Da, da,«?
2. Ali prekinjate moža v pripovedovanju?
3. Ali se pri moževih tožbah o glavobolu, o bolečinah v vratu ali kje drugod počutite prav tako slabo, ali pa še slabše kakor on?
4. Ali vso spalnico zaprašite s pudrom?
5. Ali so vaši razgovori zmerom osebnega značaja?
6. Ali pripovedujete svojemu možu vsak večer, ko pride domov, iste stvari o otrocih, o neubogljivih in lenih služkinjah in o sami sebi?
7. Ali hočete govoriti z njim ravno tedaj, ko posluša radijska poročila?
8. Ali ste doma navadno slabe volje in nikoli tako razigrani, kakor utegnete biti v družbi?
9. Ali mu nikoli ne pust'te, da bi se sprostil v nekdanje samsko življenje?
Kot mati
1. Ali živite v domišljiji, da vam vaš otrok vse zaupa?
2. Ali svojega otroka tudi v družbi imenujete z ljubkujočimi imeni?
3. Ali ste užaljeni, če vaš otrok: a) hoče iti brez vas ven? b) kaže, dl se bo razvil v samostojno osebnost in da ne bo samo posnetek vaše osebnosti; c) ako opazite, da se pri otroku razvijajo lastnosti, ki vam niso všeč?
4. Ali se pri tujih ljudeh pritožujete nad neubogljivostjo svojih otrok?
5. Ali zmerom znova pripovedujete ljubke zgodbice iz njihovih otroških let?
6. Ali svoje ljubljenčke zmerom oštevate zaradi umazanih rok, zaradi slabih razvad pri mizi in zaradi kričavosti?
7. Ali zatrjujete otroku vselej, ko je poreden, da je to vpliv tega ali onega .strašnega* prijatelja?
8. Ali mu venomer očitate grehe, ki jih je bil zagrešil bogve kdaj?
9. Ali hočete po vsaki ceni spremiti svojega odraslega otroka, kadar misli zvečer sam oditi zdoma?
10. Ali se lahko vaš otrok tako oblači, kakor si sam želi, ali kakor si želite vi?
11. Ali čitate njegova pisma?
Kot prijateljica
1. Ali zmerom bolje veste, kaj je dobro za vašo prijateljico, kakor ona sama?
2. Ali jo poučujete, kako naj vzgaja svoje otroke, kako naj uči svojo služkinjo, kako naj vodi svoje gospodinjstvo in kako naj vara svojega moža?
3. Ali jo venomer spominjate na neumne otročarije, ki ste jih počenjale v otroških letih?
4. Ali radi zadajate indiskretna vprašanja, potlej ste pa zelo užaljeni, ako nanje ne dobite odgovora?
5. Ali ste užaljeni, ako vam prijateljica na vaša pisma takoj ne odgovori?
6. Ako se vsša prijateljica naveže na kakšnega novega človeka, ali potlej to poznanje takoj zafrkljivo imenujete: »Tvoja nova prijateljica«?
7. Ali se po telefonu pogovarjate z njo brez konca in kraja, čeprav veste, da ima tisti dan pranje, goste, ali pa da se ji mudi v mesto?
Kot gospodinja
1. Ali o vročih dnevih, ko si vaš mož želi lažje hrane, kuhate govedino s cmoki, in ali v trdi zimi, ledeno-mrzlega dne skuhate ,za spremembo* kaj lažjega?
2. Ali ste zelo ogorčeni, ako pride vaš mož pet minut prepozno h kosilu?
3. Ali svoj« služkinjo venomer imenujete Neža, čeprav ji je ime Olga, samo zato, ker ste nekoč imeli dekle, ki ji je bila podobna?
4. Ako dekle vaše naročilo slabo in površno opravi, ali potlej to delo znova sami naredite, služkinji pa očitate njeno površnost vse dotlej, dokler jo imate v službi?
5. Ali vso svojo zalogo zapirate in zaklepate in ali se naposled sredi dela vendarle spomnite na sladkornico, ki še nekje ni pod ključem in ali greste pogledat, ali je še polna?
6. Ali spravljate vse, kar leži okrog, na varno mesto, vseeno, ali je .zunaj zaradi kakšnega določenega namena, ali ne?
7. Ali skrbno pospravljate moževo pisalno mizo?
V službi
X. Ali ste ponosni na to, da še nikoli niste šli na dopust?
2. Ali svoje osebne fotografije razstavite po svoji delovni mizi v pisarni?
3. Ali ste do svojih delovnih tovarišev čisto drugačni kakor do svojih tovarišic?
4. Ali sta količina in kakovost vašega dela odvisni od vašega razmerja do gospodarja?
5. Ali trdite, da ženska ne more biti nikoli tako porabna kakor moški?
6. Ali nočete biti nikoli nič krivi, ako vas gospodar zasači pri napaki?
7. Ali ste prav tako prijazni do tistih, ki so vam podrejeni, kakor do tistih, ki so nad vami?
8. Ali radi vidite, da vas vaši prijatelji kličejo po telefonu v pisarno?
9. Ako vam ne gre vse po maslu, ali tedaj planete v jok, dobite glavobol, ali pa še kaj hujšega?
10. Ali zahtevate, da vam vaši tovariši v službi dvore?
Seštejte zdaj pri vsakem stolpcu svoje točke, potlej jih pa primerjajte z našimi in videli boste, kolikšna je vaša prava vrednost.
Kot žena:
0 Popolna.
9 Nekatere so še slabše od vas.
18 Bolje bi bilo, da se niste poročili.
Kot mati:
0 Vzorna mati ste.
11 Vaši otroci bodo z vami zadovoljni.
22 Poboljšajte se!
Kot prijateljica:
0 Nenadkriljiva.
7 Povprečna.
14 Kmalu ne boste imeli nobene prijateljice več.
Kot gospodinja:
0 Imenitna.
7 Ne preslaba.
14 Morali bi stanovati v hotelu.
V službi:
0 Vredni ste 3000 dinarjev na mesec!
10 Dosti je takšnih kakor ste vi.
20 Kako neki ste le prišli do svoje službe?
(Po »Prager-Tagblatiu«)
Vf
Dear Dorothv Ds k!
*«
Po članku H. B. Deutscha v praškem »Tagblattu«.
Nekje v državi Floridi (prav tako pa tudi lahko v državi Washingto-nu) utegne ta trenutek neka bridko prevarana žena oklevati, ali naj se odloči za smrt s samokresom ali s strupom; v predmestju vil, v Manilli, kuje neko dekle, doma s Filipinov, odkrito zaroto proti svoji materi, ker ji je prepovedala, da bi si ostrigla lase po ameriškem zgledu; nekje sredi Indijskega Oceana si beli neki ameriški mornar glavo, ali so mu njegove zaročenke v Colonu, San Diegu, Charlestonu in Filadelfiji še zveste; v Betlehemu, v državi Pensilvaniji si dela bridke ure neki osemnajstletni mladenič, ker so njegovi prijateljici starši prepovedali, da bi šla z njim na gasilsko veselico; v Newyorku je na trnju ljubka ste-nografka, ker ne ve, ali naj verjame svojemu šefu, ki jo hoče zapeljati in ji obljublja, da se bo ,potem* ločil od svoje žene in se z njo poročil.
In v teku prihodnjih štiri in dvajsetih ur, vzamejo vsi ti ljudje svoja peresa v roko in zaupajo svoje težave neki ženi, gospe Elizabeti Meri-vvether Gilmerjevi, ki živi v New-Orleansu, v državi Louisiani in ki ji ne manjka mnogo, da bo izpolnila svoje sedemdeseto leto. Seveda niti ne slutijo, da je gospe tako ime. Svoja pisma naslove na vse mogoče časopise, toda vsa ta pisanja se začenjajo enako: »Dear Dorothy Dix!«
Pod tem psevdonimom se gospa Gilmerjeva že štirideset let poglablja v ljubezenske probleme milijonov in milijonov ljudi in jih pomaga re-
ševati. Na vsako izmed tisočih in tisočih pisem, ki jih vsak teden dobi, odgovori gospa individualno, bodisi v časopisu, bodisi po pošti. Med pisci teh pisem so moški in ženske, vseh starosti in vseh slojev. Vsebina pisem je cesto tragična, pogosto je pa v njej tudi mnogo neprostovoljne komike. Evo vam nekaj primerov iz vsakdanje gospenje pošte:
»Moj mož mi zmerom pravi, naj grem k vragu. Ali imam pravico vzeti tudi otroke s seboj
»Hladnejši je od frigidaira. Prosim, prosim, ljuba miss Diccova, kako le naj ga o tajam?'/.
»Sem petdeset let star gospod, zaljubljen sem v poročeno ženo. Prosim, pišite mi, kako bi se njenega moža na najlažji in najbolj človeški način odkrižal ?«
»Vem, da ste mnogo potovali, zato vas prosim, da bi mi pisali, ali je na svetil kakšen resničen in uspešen pripomoček za odstranjevanje nadležnih dlačic?«
»Bila sem zmerom pošteno dekle, kolikor se le morem spominjati...«
Inteligenčno vprašanje
Janez in Miha stanujeta v samotni planinski koči. Samo Miha ima \ uro, in še ta ni točna. Nekega dne | gre Janez v dolino po pošto in se ' vrne v istem tempu po 10»minutnem čakanju na pošti. Ko je odšel iz koče, je kazala prijateljeva ura 8-10, ob njegovem prihodu v vas je bila cerkvena lira 8. Po vrnitvi v kočo je kazala Mihova ura 9’20.
Kako je Miha uravnal svojo uro?
»Vedel se je kakor pravi gentle-man, kako naj bi torej slutila, da je že poročen?«
»Šestnajst let mi je, a ne vem, kaj je prav in kaj ne. Prosim napišite mi natanko vse, česar ne smemo delati, da bom vedela in ne bom delala...«
»Imam srednje velik nos, polne listnice in srednješolsko izobrazbo...«
To je pa le prgišče iz vsakdanje gospenje pošte. Med njo so seveda tudi stavki in pisma, ki jih sploh ni mogoče natisniti. In pisma, ki ob njih čitanju človek nehote pomisli, da so le plod bujne domišljije. Znano je pa, da se v življenju gode stvari, ki so napetejše od najdrznejših in naj-senzacionalnejših filmov. Na primer:
»Draga Dorothy Dixova!«
Imam 28 let, preteklo leto sem kot najboljši kandidat diplomiral za inženirja in zdaj imam že dobro službo, ki me zelo zanima. Kakor vsi mladi ljudje, sem tudi jaz imel navado, zahajati v družbo in na plese. Pogosto sem spremljal svoje plesalke in če mi je katera posebno ugajala, sem se z njo še večkrat sestal. Nobena med njimi mi ni bila dovolj všeč in zanesljiva, da bi si jo bil izbral za ženo, posebno pa ne tisto dekle, ki je zdaj moja žena. Verjemite mi, miss Dixova, le dvakrat sem se sešel z njo in je nisem niti poljubil, kajti kmalu sem opazil, da je prijazna tudi z drugimi moškimi.
Nekaj tednov po najinem zadnjem sestanku so vdrli ponoči v moje stanovanje trije moški — oče in dva brata omenjene deklice. Naperili so vame samokrese in mi zagrozili, da me ustrele, ako se ne poročim 'z dekletom, ki nosi mojega otroka pod srcem. S seboj so imeli tudi poročno dovoljenje in tako sem se hočeš nočeš moral obleči, oditi z njimi in se poročiti z dekletom, ki sem jo le dvakrat videl in ki je niti ljubil nisem. Zdaj sem poročen z njo že poldrugo leto. Ne morete si predstavljati, kako trpim. Skoraj ničesar ne govoriva. Otrok ima zdaj eno leto in srce me boli, kadar ga pogledam in pomislim, v kakšnih razmerah bo zrasel. Ločiti se tudi ne morem, kajti ženina brata in oče so mi zagrozili, da me ustrele, ako bi se skušal osvoboditi neljubih vezi. Hrepenim po lastnem domu in po svojih otrocih. Ali veste zame kakšen izhod, draga Dorothy Dixova? Kaj naj storim?«
V takšne in enakšne, na videz nerazrešljive probleme, se je že neštetokrat poglobila Dorothy Dixova, jih razvozljala in tako pripomogla tisočim ljudem do zaželenega miru in do sreče. Nenavadna ženska pravi, da tiči skrivnost teh uspehov v povesti njenega življenja.
Rodbina Elizabete Meriwether Gil-merjeve je bila zelo bogata; starši »Dorothy Dixove« so sadili bombaž, toda v začetku devetdesetih let je rodbina obubožala. Hkrati se je pa tudi Elizabetinega moža lotila neozdravljiva bolezen in tako je morala mlada žena skrbeti za gospodinjstvo. Sprva je pisala kratke zgodbice za neki časopis v New-Orleansu. Glavni urednik tega časopisa je kmalu opazil Elizabetino nadarjenost in sprejel jo je v službo z desetimi dolarji tedenske plače. Elizabeta je bila prva tako imenovana ,solzavka*. Danes ni v Ameriki menda skoraj nobenega
ČUDO ŠAHOVNICE
Najbrže ste že slišali zgodbo o izumitelju šahovske igre. Prosil je namreč perzijskega šaha, naj mu da za plačilo za izum lepe igre en gram žita za prvo polje na šahovnici, dva grama za drugo polje, štiri grame za tretje polje — in tako dalje, za vsako naslednje polje dvakrat toliko kakor za prejšnje.
šah mu je z veseljem ustregel, meneč, da tako dobre kupčije še živ dan ni napravil. Toda njegovo veselje ni
dolgo trajalo; ministrski predsednik, ki je dobil nalog, da izumitelja izplača, je ves obupan prišel k vladarju in mu povedal, da vse njegovo kraljestvo ne premore toliko žita. kolikor ga terja račun 64 polj na šahovnici.
Veste, koliko je znesel račun? 13 bilijonov 460 milijard hektolitrov; t. j. toliko, kolikor bi Jugoslavija ne pri-
delala žita v več ko 100.000 letih prvovrstne letine.
PREPOVEDANI TELEFONI
Leta 1S06. je bil telefon na Turškem zakonito prepovedan, prav tako kakor pridobivanje električne energije z dinamom. Ministri so namreč nagnali sultanu strah v kosti, češ da bi bili kabli in žična kanalizacija kakor za
sultan, če bi imel telefon, prevečkrat zmotil v njihovem sladkem brezdelju pri črni kavi...
KODOVITNA Uš
Profesor Herrick, znamenit newyor-ški prirodoslovec, je natanko stehtal težo navadne listne uši: povprečno ima ta škodljivka nekaj malega več ko 1 miligram. Potlej je prav tako natanko proučil način razmnoževanja te zanimive živali. In dognal je, da bi potomstvo ene same uši v enem samem
nalašč za sultanove sovražnike, da pripravijo atentate nanj.
Pravi vzrok je.bil kajpada drug: ministri so se namreč bali, da bi jih
poletju — če bi kajpada vsaka uš imela list zelja na razpolago za hrano — naraslo na neznansko gmoto 822 milijard kil!
Veste, koliko je to? 82 milijonov vagonov; to je, če bi te vagone postavili v ravno črto ob zemeljskem ravniku, bi z njimi lahko nič manj ko 20krat »opasali« našo zemljo — računajoč, da meri vagon 10 metrov.
časopisa več, ki ne bi med svojimi sodelavci imel tudi takšne ,solzavke • Kadar zvedo v uredništvu za umor ali kakšen drug zločin, ne pošljejo na lice mesta samo glavnega reporterja in fotografa, temveč tudi ,sol-zavko*; ta mora vso zadevo opisati in obdelati s čustvene strani, ki sezc ljudem do srca. Ne dolgo potem, ko je gospa Gilmerjeva napisala svoje prve čustvene reportaže — ki so bile pa polne njene osebnosti in njenih duhovitih opazovanj — so se iz °“' činstva oglasili spontani klici po nasvetu in pomoči. Kmalu so ljudje čitali njen časopis tudi zunaj mej države Louisiahe in ime »Dorothy IJixove« je zaslovelo daleč naokrog. William Randolph Hearst, ,kralj ameriškega tiska* jo je vzel v službo k »Newyork-Journalu«. Danes zasluzi nekdanja reporterka nič manj ko tisoč dolarjev na teden. Iz njene rubrike vleče dobiček neka delniška družba in njene časopise bero v Združenih državah, na Angleškem, v K®* nadi, v Avstraliji, v južni Ameriki, v Mehiki, na Havajskih otokih, v Portoriku in na Filipinih, šestdeset tisoč čitateljev čita vsak dan njen list. Petnajst tajnic odgovarja p°“ njenim vodstvom na stotine in cesto na tisoče pisem, ki jih Dorothy D‘" xova dobiva vsak dan. Mnogo vprašanj je takšnih, da jih lahko razdele v posebne razrede, in tako ni potrebno, da bi »Dorothy Dixova« sama odgovarjala nanje. Mrs. Gilmerjeva Pa vseeno prečita vsa vprašanja in pogosto odkrije v kakšnem, na prvi Pp" gled nepomembnem pismu zanimiv problem, ali pa posebno posrečeno rešitev kakšnega vprašanja.
V vseh štiridesetih letih svojega dela ni Mrs Gilmerjeva nikoli dalj delala za časopise kakor do dvanajste ure opoldne, kajti popoldne je morala mlada žena skrbeti za gospodinjstvo in negovati svojega bolnega moža. Ko ji je mož umrl, je še nadalje vodila svoje gospodinjstvo. ’ V Audubon-skem Parku ima gospa Gilmerjeva prekrasno hišo; gostoljubnost te čudovite ženske je že prešla v pregovor, prav tako pa tudi njena izvrstna kuhinja.
v_ »Dorothy Dixova« pravi, da ji pošiljajo največ vprašanj mlada dekleta, ki so se zaljubile v poročene moške in ki bi rade zvedele, kaj naj store. Cesto jim možje obljubljajo, da se bodo ločili. Pogosto pa ločitev iz tega ali onega vzroka ni mogoča. Mrs. Gilmerjeva pravi iz lastne skušnje, da je v takšnem primeru najslabše, ako pričnemo pridigovati moralo. Nasprotno, v teh dekletih moramo zbuditi sebičnost in nagon po samoobrambi; vprašati jih moramo, kako le morejo spoštovati moža, ki vara ali zapusti svojo ženo in kaj naj poslej pričakujejo od takšnega slabiča? Ako se moški ne ,more‘ dati ločiti, potlej mrs. Gilmerjeva pošiljateljico pisma navadno vpraša, ali se namerava za zmerom odpovedati otrokom. V kakšnem drugem primeru pa spet oplaši svojo ,klientko* z možnostjo nepričakovanega .veselega dogodka', ali pa svetuje, naj ljubljenega moža na kakršen koli način preizkusi.
Tipične in posebno zanimive probleme priobči mrs. Gilmerjeva tudi v časopisni rubriki — seveda brez navedbe imen — kajti ugotovili so, da čita te odgovore z velikanskim zanimanjem nešteto čitateljic, pa tudi čitateljev. Vseeno pa vedno znova prihajajo pisma s problemi, ki je »Dorothy Dixova« že večkrat odgovorila nanje. Mrs. Gilmerjeva meni, da pač vsakdo živi v veri, da je njegova zadeva nekaj čisto posebnega in da se prav zato vprašanja večkrat ponavljajo.	(n)
Zdravniške zanimivosti
V 100 gramih cigaretnega tobaka je 5 gramov nikotina.
V novejšem času so ugotovili, da velika večina šolskih otrok boleha za raznimi srčnimi boleznimi.
Kokošje jajce odtehta po hranilni vrednosti 50 gramov mesa in V« litra mleka.
O e človek ničesar ne dela in 24 ur počiva, izhlapi iz njegovega telesa 900 gramov vode. Ako pa v i?tem času naporno dela, izhlapi iz njegovega telesa skoraj dva litra vode.
Krvni pritisk, ki se zveča na stara leta, nikakor še ne pomeni bolezni ali nevarnosti za zdravje. Pri zmernem življenju lahko človek tudi s precej zvišanim krvnim pritiskom dočaka visoko starost.
Konček slepega črevesa, podoben črvu, je dolg pet in pol do osem in pol centimetra; ako se ta vname, dobimo vnetje slepiča.
Naglušnost je bolezen, ki se vse bolj širi. Samo na Angleškem boleha dva in pol milijona ljudi za nagluš-nostjo. Zdravniki menijo, da je vzrok te bolezni strašanski hrup in ropot, ki so ga polna današnja velemesta. >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦ Cene naših malih oglasov so zmerne in času primerne!
Naš
novi roman
TRNJEVI POTI
Po nemškem izvirniku priredila K. K.
16. nadaljevanje
»Bolnika se nikoli nisem bala,« je rekla na glas. »Če bi me bila njegova mati prosila, naj pridem k njemu kot strežnica, bi šla brez obotavljanja. Gnusilo se mi je le to, da bi morala biti nanj priklenjena z vezjo, ki jo človek sklene samo takrat, kadar...«
Obraz ji je zdajci zalila temna rdečica.
»Kadar resnično ljubi. Rajši bi bila umrla, kakor pa da bi šla pred oltar z njim, ki je bil priklenjen na bolniški stol. Zato...«
»Tako je prav!« je vzkliknil stari Krautner. »Gospodična svakinja ima docela prav in lahko vam rečem, da dandanes ne mislijo vsa dekleta tako. Za denar tega ubogega človeka bi jih na stotine reklo ,da‘ in bi potem svojo mladost zakopale v bolniški sobi. Ali bi pa tega niti ne storile. Njega bi kratko in malo pustile samega, same bi se pa že kje drugje zabavale. Toda kdor se hoče v življenju boriti sam, ta mora biti pogumen in posebno bolniška strežnica mora imeti silno veliko poguma. Ah ste vse to premislili? Ta služba je namreč zelo naporna!«
»Seveda sem premislila, in sicer temeljito premislila,« je odvrnila Julija. »Ali naj na primer,« je nadaljevala, »povečam armado tistih, ki si služijo kruh kot .gospodinjske pomočnice*, ali naj pa naspol zastonj slikam? Ali naj mar iščem službe vzgojiteljice, ko jih je že na tisoče brez kruha? Bolniških strežnic, ki bi svoj poklic resno pojmovale, pa mislim, ni preveč. In čim rahločutnejša je oseba, ki pristopi k bolnikovi postelji, toliko prijetnejši vtis naredi na trpečega. Tako se mi zdi in Mirko mi je bil celo dejal, da sem... da sem mu pri njegovih bolnikih zares pomagala.«
Gospodična Prida ni rekla ničesar več. Obrnila se je in je gledala slike na steni. Ni vedela, kaj je prav za prav bilo, toda nekaj v mladenkinem govoru je bilo, kar jo je prvič zgrabilo, odkar jo je poznala še kot otroka in kar jo je spominjalo njenega očeta. Naj-brže je bil to način ali pa modrost njenega izražanja ali pa morebiti kretnje njenih rok. Tako dolgo dekle tudi nikoli še ni bilo govorilo.
»Torej,« je dejal gospod Krautner in vstal, »vašemu sklepu gre vse spoštovanje, če bi bilo težje, kakor ste mislili, in če bi vaše rahlo zdravje tega ne zmoglo, potem hčerkica, potem se spomnite, kje stanuje stari Krautner. No, dajte mi roko! In če bom kdaj zbolel, potem naj mi ne streže nihče drugi ko vi. Tako! Pri vas sem zastonj prosjačil! Zbogom!«
Julija je pospravljala dalje in teta Frida jo je gledala, toda govorili nista več. šele ko je Juliia onemogla sedla k oknu in je bilo v sobi že čisto domače, kajti mladenka je vsako sliko obesila na tisto mesto, kjer je bila zgoraj, šele tedai je teta Frida s težavo spregovorila:
»In kdaj moraš biti v Kolnu?« »Petnajstega maja, teta.«
»Ali za poroko ne boš ostala tukaj? Saj bo vendar že dvajsetega!
»Ne, teta. Zelo mi je žal, toda to ne gre,« je odgovorila Julija. Potlej je hitro vstala in odšla ven.
Samo šest dni je še do Zinkine poroke in Juliji poteka že zadnji dan v njenem domu.
V staro hišo se je že vselilo praznično razpoloženje. Ropotanje in preurejanje delavcev je utihnilo, Krautnerjeve služkinje in novo osobje bodočega para so očistili vse, kar so delavci pomazali, in vse zgornje nadstropje se je svetilo, kakor bi ga vzel iz škatlice, in je pričakovalo nove gospodarice.
že spodaj v veži si opazil veliko spremembo. Kamor koli si pogledal, povsod sam sijaj. Rdeče ka-menite plošče so odstranili in namesto njih so vdelali bleščeč mozaik iz belega in črnega marmorja, tako bleščečega in gladkega, da je gospe Minki na njem spodrsnilo kakor drsalcu, ko prvič stopi na led. Od tod so bile do stopnic položene ljubke slamnjače in povsod ob moderno poslikanih stenah so stale starinsko izrezljane klopi. Navadno belo steklo na stopniščnem oknu so_ zamenjali z barvastim in sončni žarki so se v pisani luči igrali na mehkih preprogah, ki so pokrivale stare temne stopnice.
Gospa Minka je kar onemela od začudenja. Saj je bilo pa tudi vse kar preveč imenitno. Le nekaj jo je skrbelo. Njen trmasti sin se ni-
kakor ni dal pregovoriti, da bi vse mu temu sijaju prilagodil še svojo čakalnico in ordinacijsko sobo. Trdil je namreč, da se med starim priljubljenim pohištvom počuti kar dobro in da zato ni treba izdati niti vinarja za novo moderno pohištvo. Upal je in mislil, da tudi njegovi pacienti tega ne bodo pogrešali.
Njegova mati se je z vzdihom vdala. Čeprav je spočetka mislila, da bo v Zinki našla zaveznico, je kmalu spoznala, da se je pošteno zmotila. Za doktorjeve sobe se ni Zinka nič kaj zmenila.
»Naj jih le obdrži takšne, če hoče!« je rekla bodoči tašči. »Če je njemu prav tako, mora biti tudi meni.«
Napočil je razkošen majski dan. Vsa narava se je odela v cvetoče zelenje. Zinka je tisti dan priredila poslednjo dekliško čajanko. Julija je povabilo odklonila, češ da ima preveč dela s pripravljanjem za odhod. Ta trenutek je sedela gori v svoji mali podstrešni sobici m je slikala. Barvala je lepo ma-joliko, ki jo je hotela podariti kot poročno darilo.
Njena okolica že ni nič več kazala, da preživlja tu zadnje svetle ure svojega življenja. Sleherni spomin je hotela zabrisati za seboj. In ko je zdaj spravila v kovčeg k ostalim slikarskim pripravam še barve in paleto, ni bilo o njej niti sledu več. Da bi bila vsaj prav tako zabrisala še tiste sledi, ki so se ji bile lani na prav takšen sončni majski dan vtisnile v spomin!
Odložila je čopič in je opazovala svoje delo. Na majoliki je bila tako živo naslikana grčava veja z odpadlimi listi, kakor da bi jo gledala v resnici. Spodaj je bila naznačena voda, široko neizmerno vodovje, ki je za njim zahajalo sonce in ki je čezenj letela jata ptic-selilk, bežečih pred zimo. To je bilo vse, in vendar je v to preprostost položila vse hrepenenje svojega srca. Sonce in ljubezen sta si prav tako želela toplejših krajev kakor jata ptic.
Tako nehote se ji je bilo posrečilo. Na nič drugega ni mislila ko na to, da mu ne bi ničesar naslikala, kar ‘bi izdalo njeno skrb in
je mesto. To je bila tista soba, kjer je nekoč stanoval mali Friderik Adami. S svojim lesenim stropom, z lesom obitimi stenami in velikim okenskim napuščem je bila kakor ustvarjena za prijazno jedilnico. Zdaj je seveda ni bilo lahko spoznati kakor tudi ne veže v pritličju. Stene so bile bogato okrašene in pri oknu pokrite z dragocenimi usnjenimi tapetami. Ogromna zidana peč je imela po starem vzorcu vzidan kamin, ki je moralo biti pozimi pred njegovimi plapolajočimi plameni najbrže prijetno-posedeti. Sredi sobe, kjer je nekoč stala bratova delovna miza, se je zdaj košatila težka hrastova miza in okoli nje mehki, z usnjem prevlečeni stoli. In povsod, na miznem napušču, na kaminski plošči, pred ogromnim zrcalom, ki je segalo do stropa, so stale krasne in dragocene kristalne posode. Jedilnica se ji je zdela tako imenitna, da bi bilo v njej sramotno jesti kakšno navadno kosilo.
čistim glasom. »Na smrt sem se skoraj prestrašila. Kako pa prideš semkaj?«
Julija je hlastno vstala.
»Oprosti!« je rekla s težavo. »Samo majhen opravek sem imela tukaj.«
»Kaj si pa narisala na steklo?« jo je vprašala Zinka in je sklonila svojo plavolaso glavo. Toda že jo je potegnila spet nazaj in njene oči so se iz prebledelega obraza jezno uprle v Julijo.
Odkar je Zinka vedela, da je Julija ohranila skrivnost njene zaroke s Frickom zase in odkar je vedela, da bo dekle odšlo iz hiše, je postala neskrbnejša. O takratnem Frickovem prihodu in o dogodkih v zvezi z njim se Juliji pač ni moglo niti sanjati. Kaj potem zdaj hočejo te prodirljive, očitajoče oči?
»To je bila Friekova soba,« je hripavo rekla Julija.
Zinka je molčala.
»In tisto srce tam je bil vrezal on, ko sta se zaročila. Tega bo približno leto dni.«
»In kaj hočeš danes s tem?« je kljubovalno vprašala Zinka. »Najbrže bi rada norce brila na večer pred mojo poroko? Že dolgo opažam, da nekaj rovariš proti meni.«
»Na večer pred tvojo poroko me ne bo več tukaj, to menda veš. In norcev tudi nimam navade briti iz žalostnih reči,« je mirno odgovorila Julija. »Narobe. Želim ti vso srečo. Bodi srečna, kakor sploh more kdo biti na svetu, kajti tvoja
CVPOO l o	a   —  1 • ; _
»topila nazaj do okni, da bi si ?kr?f;n™Fa.	“	tvW	»*>
svoje delo od daleč ogledala. Nje ne oči so se uprle v majoliko, toda takrat je bilo v njih nekaj praznega in strmečega. Kakor utrujena se je sesedla na stol poleg okenskega napušča. Tu gori je bila tako moreča tišina. Samo nihalo dragocene stenske ure je počasi
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svettolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in Uka domače perilo Parno cisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
nihalo sem in tja. In tedaj se je mladenki iznenada zazdelo, kakor da vstajajo pred njo strahovi prihodnosti.
Ali bo tu prebivala sreča? Bo — ne bo? je tiktakala ura. In uboga Julija je zmajala z glavo in stisnila ustnice. Ni mogla verjeti. In
voljstvo je tudi njegovo zadovoljstvo. In če bom doživela, da bosta drug z drugim res srečna, potem mislim — potem ti bom to in ono lahko odpustila.«
Na lepem mladenkinem obrazu so se spreminjale barve. Ne, ne, Julija ne bo te neumne zaročne zgodbe že iz obzirnosti do njega nikoli izblebetala. To beraško-po-nosno dekle je bilo, kakor ji je bila gospa Minka zaupala, da ušes za-, treskana v doktorja. In Zinka se j je nasmehnila prav tako, kakor se , je zunaj smehljal majski dan. j »Mojo srečo, prosim, kar meni prepusti; kajti to, kar se imenuje | sreča, pojmujem nekoliko drugače ko ti. Verjemi mi, da mu ne bo i nič slabega. Midva se bova razumela tudi brez tvojega blagoslova. Kdaj pa prav za prav odpotuješ?«
»Jutri.«
»No, potem se nemara ne bova nič več videli. Zdravstvu j! V bo
Vsak
nima toliko denarja, da more potovati v kopališče
Toda vsakdo
bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito:
Radenski zdravilni vrelec
onega s rdečimi srci iz
Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci
(pri Mariboru) Zahtevajte gratis prospekte!
zamrmrala Zinka in je s sršečimi očmi pogledala razbito okno.
Potem ji je lepi obraz spreletel poreden nasmeh. Na pragu je stal doktor,
»črepinje? In že danes?« je veselo vzkliknil.
Zasmejala se je.
»Tako nerodna sem bila, da sem razbila okno. Ali ne prinaša sreče?«
»Ali si se kaj ranila?« jo je nežno vprašal in jo privil k sebi.
Pogledala ga je in se mu nasmehnila.
»Ne, ne! — Povej, ali ni tukaj prijetno in tako domače?«
Pokimal je, toda nič se ni ozrl, ampak je gledal samo njen ljubljeni obraz.
»še zdaj ne morem verjeti, da boš zares moja,« je zašepetal. »Toda pojdiva rajši. Tu je raj, ki nama je zdaj še prepovedan. Poidiva, da ne užaliva bogov.«
T . . . -	•---	!	Z|3ajci je tik zraven sebe zapazila
ljubezen. In zdaj je ta slika kar , na steklu majhnega okenca, ki so naj bi ti bila sovražnica.«
prezgovorno izdajala vsa njena čustva.
Vstala je in je pazljivo nesoč svoje delo odšla iz sobe. V jedilnici mladega para je vedela za prostor, kamor bo lahko postavila majoliko kot poslednji nemi pozdrav. Elegantne sobe so bile zdaj prazne, kajti po kosilu so vsi legli spat. Iz košare tete Minke je vzela ključ vežnih vrat, kajti ta trenutek je bila Je teta Minka varuhinja te krasote, in tako je stopila v sobane, kjer bo v kratkem domovala sreča dveh mladih ljubečih se bitij.
Nič se ni ustavila, da bi si od blizu ogledala sijaj stanovanja, ampak je kar hitro odšla v jedilnico, da bi darilo postavila na svo-
,'a bili dekoraterji velikodušno spregledali, ker je kot takšno pač spadalo k okrasu sobe. z okorno
dvignila brezmejna bridkost, gnev in neizmeren prezir. Ko bi smela pred to nezvesto dekle vsaj enkrat postaviti zrcalo, ki bi ji čisto natanko pokazalo njen hinavski obraz!
Vitki mladenkini prsti so sami od sebe drseli po malem srcu, kakor bi ga hoteli izbrisati, a’ zaman. Preveč globoko je bilo vrezano.
»Sveta nebesa!« je zdajci nekdo spregovoril zraven nje z jasnim,
XIII Poroka
Majska noč je. Julija gleda poslednjič ven na cvetoči vrt, kjer se je nekoč igrala svoje nedolžne otroške igre. Jutri bo že v službi in morebiti bo morala že stati ob mrtvaški postelji. Prihodnosti se ni bala Hotela je samo delati in delati, kajti bala se je brezdelja, ki zbuja spomine in ne da, da bi se človeku zacelile srčne rane.
Najrajši bi ne odšla spat, ampak bi se na vse zgodaj odpeljala s prvim parnikom, kar brez slovesa. Kar groza jo je spreletela, ko se je spomnila tega slovesa, kajti to je bilo obenem slovo z izgubljeno mladostjo in srečo.
Čisto tiho je zaprla okno, da bi v sosednji sobi ne zbudila tete, te . čudaške stare gospodične, ki ni dočem življenju ti želim "prav to- j imela zanjo nikoli prijaznega po-liko sreče kakor ti meni «	| gleda ne mehke besede, ki ji je pa
»Zdravstvuj, Zinka! Mislim, da morala biti vseeno hvaležna, kajti se bova v poznejših letih srečali vzela je pod streho otroka brez kot prijateljici.«	i varstva, ga hranila, oblačila in ga
»Hm,« je nekam posmehljivo Pošiljala v šolo. menila Zinka, »res ne vem, zakaj Ali ni pravkar klicala? Julija je
prestrašeno prisluhnila. Ne, saj to ni bil klic, to je bil zamolkel padec. Takoj nato je mladenka že stala poleg tetine postelje in v medli luči je zagledala od bolečin spačeni obraz nezavestne žene.
Stekla je po hodniku skozi čakalnico in udarila s svojo majhne
Julija je trenutek pomolčala.
»Mislim, da bi bilo moje srce
„„„	-	.------■	-	 —	i	zmožno strašnega sovraštva,« je
roč- J a	€ m sp J zacet_ ! Potem tiho rekla m njen pogled
Me sPet zastrmel v okensko steklo, v	naredil	Fncko!	In ,	Tedaj jo je Zinka odrinila vstran,
il iii11 • srcuu se	Je	zdajci i	takoj nato so pa zunaj na	dvori-
ignna brezmejna bridkost mm ščnem tlaku zažvenketale črepinje Pestl° P° doktorjevih vratih.
razbitega stekla.	i	»Mirko, Mirko, teta umira!«
»Tako!« je s tresočim se glasom' Potom je zbudila gospo Minko, rekla Zinka. »Ali si zdaj	zado- stckla nazaj in podprla jecljajočo
voljna?«	j	bolnico s svojimi mladimi močni-
Juiija je zmajala z rameni. I mi rokami.
»Kaj ti je vendar žalega storilo! »Nevarna kap, Julija,« je žalost-to nedolžno steklo? Da, ko bi se i 110 rokel zdravnik, ko je pogledal tudi druge stvari lahko tako hitro' ubožieo in ji je' pomagal, kolikor spravile s sveta!«
Obrnila se je in zavila	proti
vratom.
»Da bi vsaj že odšla!« je jezno
9H
t GREHE
mn
JSS
-
--A
jaz Vam varujem kožo!
Rdeča, hrapava in spokana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate in sicer z NI-\ EO. Kajti NIVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVEO, da oi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu l
ji je pač mogel.
Stala sta v temni izbi pred bol-ničino sobo in stresal ju je hlad majske noči. Gospa Minka je ostala nri sestri.
»Po vsaki ceni moraš ostati tukaj in streči bolnici, uboga mala Julija,« je nadaljeval doktor.
Zdrznila se je in hotela reči:
»Nemogoče, tukaj ne smem ostati!«
Toda iz njenih ust ni bilo besede: nemo je pobesila glavo.
Seveda, saj je bila prva pri njej Kdo naj bi sicer stregel osamljeni. zagrenjeni ženi? In čeprav...
»Bodi dobrosrčna! Dai. bodi do-brošrčna!« si je zamrmrala.
Mirko je ni razumel.
»Mogoče... boš kmalu rešena; morebiti bo že druga kap naredila konec njenemu bednemu življenju, nemara bo pa tudi prebolela. Potem bo nemočna, hroma žena. ki bi ne mogla biti brez tvoje pomoči.«
»Vem, vem!« je vzkliknila. »Prosim te, ne govori dalje. Ostala bom.«
Stisnil ji je roko in se je spet vrnil k bolnici. Gospa Minka je prišla iz sobe, jokala je in tarnala.
»In prav zdaj se je moralo to pripetiti. Ravno na predooremi večer lahko umre in če ostane, potem bo zmerom tako bolna, da bo moral Mirko že zaradi ugleda odložiti svoje poročno potovanje. Prav tega je bilo še treba! Daj. brzojavi vendar v Kdln. da ne prideš. saj imaš tukaj dovolj dela. Zal ne morem s svojimi zgaranimi rokami dvigniti in oskrbovati nobenega bolnika več. Moj Bog. in prav zdaj se je moralo kaj takega pripetiti!«
Deseti bral
Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu
V sedanji čas postavil in v stihe prelil Ivan Rob
VII.
Predvsem v glavo si to zabijte, da je talent — postranska stvar. Najprej si zveze pridobite, naj drugega ne bo vam mar.
O, pač! Svetovni nazor. Važna, od vx-aga važna stvar je to! Truditi zanj se ni vam treba, saj pade vam kar sam v glavo. Potem počnite svinjarije, saj vse vaš nazor jih zakrije!
VIII.
še ena stvar vam bo potrebna: seznaniti se s kritiki.
Pri nas je kritika osebna, podobna je politiki.
Če s kritikom te nekaj veže, če v krog njegov si bil sprejet, potem napiši še tak zmazek in rekel bo: ti si poet.
Če sprt si z njim, tedaj se pazi, po glavi s krampom te oplazi!
IX.
Poglejte, tam pri oni mizi sedi vam kritik srborit.
On strah je naših literatov, ker je načitan, duhovit.
Poglejte ga, kak’ naju gleda, uprto v vino ima oko!
Za vaš uspeh je prepotrebno, da z vami se pobratil bo.« Kozarec je nalahko dvignil, prijazno kritiku pomignil.
X.
In res se kritik je ponižal, prišel tja k mizi je vesel.
O Marjanu ga mož kravatni je informirati začel:
»Na nebu našem literarnem spet nova zvezda nam žari; da publika jo bo spoznala, jo ti, prijatelj moj odkrij!
To pesnik čistega je kova, zlato je lirika njegova.«
XI.
Ko Marjan je to hvalo slišal, je še za liter vina dal, na tihem pa je mislil: kljukec, saj nisi mojih pesmi bral.
Potem je vzel iz žepa pesmi in kritiku dejal plašan:
»Morda zasluži tale ciklus, da kje zagleda beli dan?«
»Brez dvoma,« strogi kritik pravi in pesmi neprebrane spravi.
XII.
Potem je Marjana uverjal, da naj za pesmi ne skrbi, da svoje Muze plod v reviji bo videl že čez mesec dni.
Nato sta Marjana hvalila in on od sreče je žarel, za litrom liter so praznili, dokler jih Bakhus ni objel. Naposled Marjan se poslavlja, domov se z avtom sam odpravlja.
XIII.
Z veselim upom Marjan vozi, z motorjem bije mu srce.
Počasi, Marjan, le počasi!
V zasedi čaka te gorje.
Tam za ovinkom miljni kamen grozeče v gluho noč štrli.
Na levo, Marjan!!! Ah, prepozno! Vse skupaj v jarek zagrmi. —. Drug dan se v bolnici zbudi, kjer s Kvasom v postelji leži...
Zakaj so divjaki?
»V Afriki žive še divjaki, ki ne govore in ne plačujejo davkov.«
»Zakaj so pa potlej divji?«
Pozna jih
Na feminističnem zborovanju gospe Jacqueline Bertillonove je vstal neki gospod in se potegnil za govorničino tezo. Vneto je pritrdil, da ženske res pogumneje prenašajo bolečine kakor moški.
»Hvala, gospod zdravnik,« se mu je z nasmehom zahvalila govornica.
»Ne zdravnik, čevljar,« je popravil .zagovornik' ženskih pravic.
Nemški humor
General Goering se je te dni utegnil do dobrega prepričati, kakšno popularnost uživa pri Nemcih. V nekem nemškem mestecu — ime menda tako ni važno — je neki prodajalec slanikov z veliko vnemo in z laskavimi primerami ponujal svojo lepo robo:
»Kupite moje slanike! Moje lepe slanike! Tolste in debele, debele in tolste kakor... Goering!«
Glej ga spaka! Niti eden njegovih rojakov ni v njegovih besedah zasledil ščepec ironije. Kljub temu je duhovitega trgovca sodišče zašilo za dva tedna zapora.
Ko se je možak spet vrnil pred svojo stojnico, se je okrog njega nabralo vse polno ljudi, največ pa gospodinj. Množica je radovedno čakala, kako bo prodajalec to pot proslavljal svoje blago. Ljudje se niso razočarali...
»Kupite moje slanike!« je vpil prodajalec, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo, »Kupite moje lepe slanike! Tolste in debele, debele in tolste kakor... pred dvema tednoma!« ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Radio LfublfaiuB
od 9. «1« 15. dec. 1937.
ČETRTEK, 9. DECEMBRA
12.00: Plošče 9 12.45: Vreme, poročila 9 13.00: Čas, spored obvestila H 13.15: Radijski orkester 9 14.00: Vreme, borza S 18.00: Otroške pesmi B 18.40: Slovenščina za Slovence 9 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nae. ura 9 19.50: Zabavni kotiček 9 20.00: Radijski orkester H 20.45:	Vijolinski virtuozi H 2100:
Pregled svetovne klavirske literature K 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Plošče H Konec ob 28. uri.
PETEK. 10. DECEMBRA
11.00: Šolska ura B 12 00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila 9 13.00: Čas, spored, obvestila 9 13,13: Plošče 9 18.00: Ženska ura 9 18.20: Plošče 9 18.40: Francoščina B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila 9 19.30: Nac. ura B 19.50: Poročila o izseljencih B 2000: Operni Šramel B 20.50: Plošče B 21.10: Klavirski koncert B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored 9 22.30; Angleške plošče B Konec ob 23. uri.
SOBOTA, 11. DECEMBRA
12.00: Plošče B 12.43: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Plošče B 14,00: Vreme B 18.00: Radijski orkester 9 18.40: Pogovori s poslušalci B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Pregled sporeda B 20.00: Zunanja politika B 20.30: Pisan večer B 22.(10: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Radijski orkester B Konec ob 23. uri.
NEDELJA. 12. DECEMBRA
8.00: Vesel nedeljski pozdrav B 9.00: Čas, poročila, spored B 9.15: Plošče B 9.45: Verski govor B 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice B 11.00: Otroška ura B 11.30: Koncert B 13.00: Čas, vreme, spored, obvestila B 13.20: Plošče po željah B 16.00:	Tercet Stritar B
17.00: Kmet. ura B 17.30: Slovenske narodne pojo: Špelca Neralova, Poldka Rupnikova, Jean Franci in Roman Petrovčič B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Plošče B 20.00: Večer Emila Adamiča B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Plošče B Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 13. DECEMBRA
12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Ruske plošče B 14.00: Vreme, borza B 18.00: Zdravstvena ura B 18.20: Plošče B 18.40: Kulturna kronika B 19.00: Čas, vreme, poročila,
Mislil je9 da je njegova srajca bela.
Pijte samo
zdravilni
PLANINKA
čaj
» plombiranih paketih po Din 20 - m Din 12--
Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana
Ne trudite se pri pranju z' Faznimi drugimi pralnimi sredstvi, ker? samo z Radionom oprano perilo postane snežnobelo. Učinek Vas’ bo presenetil! Dobro Schichfovo milo, prepojeno s kisikom, pronica' skozi tkanino in odpravi brez vsakega mencanja vso nesnago. Ne zadovoljite se s sredstvi za pranje, pri katerih se morate na vso moč truditi, da postane perilo belo, temveč uporabljajte Radion, pa boste imeli z lahkoto »Radion-beto« perilo. Razloček bo očiten, če primerjate perilo. Perilo oprano z Radionom bo ostalo vedno snežnobelo. Razen tega bo bolj trpežno, ker Radion varuje perilo.
ScHichtov
RADION
pere sam
spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zanimivosti 9 20 00: Koncert radijskega orkestra B 20.30: Delavska godba »Zarja« B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Lahka glasba B Konec ob 23. uri.
TOREK, 14. DECEMBRA
11.00: Šolska ura B 12.00: Slavni možje B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Koncert radijskega orkestra B 14.00: Vreme, borza B 18.00: Gorenjski slavček B 18.40: Problem demokracije B 19.00: Čas,	vreme,	poročila, spored,
obvestila B	19.30:	Nac. ura	B 19.50:
Zabavni zvočni tednik B 20.00: Zbor »Sloga« B	21.00:	Plošče	B 21.15:
Lahka glasba B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Radijski orkester B Konec ob 23. uri.
SREDA, 15. DECEMBRA
12.00: Plošče po željah B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Koncert radijskega orkestra B	14.00:	Vreme,	borza B
18.00: Mladinska ura B 18.40: Davčne olajšave B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Uvod v prenos B 20.00: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča — vi. odmoru: Glasbeno predavanje, v II. odmoru: Čas, vreme, poročila, spored B Konec ob 23. uri.
»DRUŽINSKI TEDNIK"
v vsako
SLOVENSKO HIŠO!
Razglednice in voičila
za Božič, Novo leto in za*god, kakor tudi vse pisarniške in šolske potrebščine Vam nudi najugodneje
»Merkur" trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
VLADIMIR JAGARIČ
ZAGREB. JELAČIČEV TRG 15. TELEF. 81-94
Trta,
vse amerikanske korenike, vele-trsnica Prvi jugoslavcnski loznjaci Daruvar. Zahtevajte cenike.
MALI OGLASI
AKO VPLAČUJETE po din 20'—tedensko, vam izplačamo v petih letih din 6.000*—, Prijave sprejema: Klančnik. Stražišče 282.
Plačajte naročnino!
K
POZOR
GOSPODINJE I
Najcene.]o ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIŽ
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII.
Sv. Jerneja cesta 25. TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem
Prilika
ugodnega nakupa Hubertus perilo — obleke — za šolarje
Presker
Sv. Petra c. 14
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG 9
Velita utira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih stelei, daljnogledov, toplomerov, barometrov, barotermomeirov, hygrometrov 1.1. d. - Raznovrstne ore, zlatnina n srebrnina. - Ceniki brezplačno
V naši pedikuri odstranimo:
trdo kožo, zarasle nohte in kurja očesa.
Masiramo noge! Pedikura in masaža DIN 10 —
I LJUBLJANA, SELENBURGOVA 7
PLANINKA
ZDRAVILNI
ČAJI
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. f Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.