LETO V
URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
15. marec 1960
St. 7
VSEBIN A
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠKO
55.	Odredba o spremembi odredbe o določitvi najvišje prodajne cene na drobno za sveže goveje in svinjsko meso.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE
56.	Odlok o pobiranju občinskega prometnega davka nu območju občine Mozirje (prečiščeno bcscmlo).
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJUR PRI CELJU
57.	Odlok o družbenem planu občine Šentjur pni Celju za leto 1960.
58.	Odlok o proračunu občine Šentjur pri Celju zu leto 1960.
59.	Odlok o plačevanju pavšalne skočnine in izplačevanju vzdrževal ni ne rejcem plemenskih bikov.
60.	Odlok o občinskih taksah.
61.	Odlok o določitvi akontacij stanarine.
62.	Odlok o območjih, za katera se lahko ustanove stanovanj ske skupnosti.
65.	Odlok, s katerim sc podaljša veljavnost odloka o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevku iz osebnih dohodkov za leto 1959 šc za leto 1960.
64.	Odlok o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in kilometrini za uslužbence organov Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju, njegovih zavodov in organizacij.
65.	Sklep o prenosu pravice oddajati stanovanju, ki jih uporabljajo uslužbenci in delavci oddelku zu notrurtje zadeve OLO Celje na ta oddelek.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ
66.	Odlok o spremembah ii. dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC
67.	Odlok o izravnavi predpisov o prekrških v odlokih Občinskega ljudskega odbora Žuleč z določbami temeljnega zakonu o prekrških.
55.
Po tretjem in šestem odstavku 5. točke odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 7-9,1/58, 28-543/58 in 39-678/58) v zvezi s
1.	in 2. točko odredbe o proizvodih, za katere morajo občinski ljudski odbori predpisati najvišje cene na drobno (Uradni list iLRS, št. 36-185/58) je Svet za blagovni promet in industrijo Občinskega ljudskega odbora Laško po pooblastilu obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Laško na seji dne 3. februarja 1960 izdal
ODREDBO
o spremembi odredbe o določitvi najvišje prodajne cene na drobno za sveže goveje in svinjsko meso.
jetra
vranica
smrček
vampi
loj
ledvice
možgani
Ifc
III. Najvišje cene prodaje na svinjsko meso se določijo takole:
260 din za tog 260 din za tog 150 din za kg 150 din za kg 150 din za kg 260 din za kg 330 din za tog
drobno za sveže
a)	kare, stegno, pleča	360 din za kg
b)	rebra s fflamom	340 din za kg
Najvišji dopusten odstotek priklade je do 20 %
Odredba o določitvi najvišie orodaine cene na drobno za sveže goveje in svinjsko meso v prečiščenem besedilu (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-149/59) se spremeni tako, da se sedaj novo prečiščeno besedilo glasi takole:
ODREDBA
o določitvi najvišje prodajne cene na drobno za sveže goveje in svinjsko meso.
1.
I.	Določi se najvišja enotna prodajna cena na
drobno za sveže goveje in svinjsko meso	in sicer:
a)	za sveže goveje meso	350	din za kg
b)	za pljučno pečenko	500	dim za kg
c)	za goveje meso brez kosti	450	din za kg
Najvišji dopusten odstotek priklade je do 20 %
II.	Drobovina:
glava	80	din za kg
jezik	330	din za kg
srce	2po	din za kg
pljuča	80	din za kg
2.
Gospodarska organizacija, ki se ne bi ravnala po
1.	točki te odredbe, zagreši gospodarski prestopek po
3.	točki 107. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 49-801/59).
Odgovorna oseba v gospodarski organizaciji se kaznuje po zadnjem odstavku 107. člena navedene uredbe. .Imetnik zasebnega mesarskega obrata, ki se ne bi ravnal po 1. točki te odredbe, se kaznuje za kaznivo dejanje iz 227. člena kazenskega zakonika.
3.
Ta odredba velja za celotno območje občine Laško.
4.
Odredba se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Velja od dne objave.
St. 03/1-36-3/1-1960.
Laško, dne 3. februarja 1960.
Predsednik	Predsednik
Sveta za blag. promet, Občinskega ljudskega odbora obrt in industrijo	Laško
Jože Preščak 1. r.	Stane Brinovec 1. r.
56.
Občinski ljudski odbor Mozirje je po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19—88/52), 18. členu uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-650/57) v zvezi z 2. členom uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 45-727/59) na seji Občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. decembra 1959 sprejel
ODLOK
o pobiranju občinskega prometnega davka na območju občine Mozirje (prečiščeno besedilo).
Odlok o pobiranju občinskega prometnega davka na območju občine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje št. 3-15/59 in 26-215/59) se tako spremeni, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
I.	DEL
SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Poleg zveznega prometnega davka, ki se plačuje po veljavnih predpisih, se pobira na območju občine Mozirje občinski prometni davek, ki je predpisan s tarifo v II. delu tega odloka.
i
2.	člen
Občinski prometni 'davek, ki se pobira po tem odloku, je dohodek občinskega proračuna.
3.	člen
Uredba o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55-474/53) z vsemi poznejšimi sprememibami in dopolnitvami, navodilo za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 2-25/54) in navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 4-21/55) ter uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št. 33-283/53 in 25-316/57) veljajo skladno tudi glede občinskega prometnega davka, kolikor ni v tem odloku drugače določeno.
4.	člen
Občinski prometni davek po tem odloku se ne pobira v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami in v primerih, ko izvira oprostitev iz mednarodnih odnosov do držav, s katerimi obstoji vzajemnost.
5.	člen
Prometni davek od gostinskih storitev ter prometa na drobno se odvaja do 10. dne v mesecu za pretekli mesec. Do 10. dne v mesecu predložijo zavezanci tega davka Upravi za dohodke Občinskega ljudskega odbora Mozirje in pristojnemu denarnemu zavodu poročilo o doseženem prometu in odvedenem davku, do 31. januarja pa sumarno poročilo za preteklo leto. Gospodarske organizacije in trgovska podjetja, katera so dolžna obračunavati in plačevati prometni davek od prometa na drobno po določilih tega odloka, morajo syoje knjigovodstvo voditi tako, da bo iz njega razviden prometnemu davku Obvezan promet. Ta podjetja prav tako obračunavajo in odvajajo prometni davek od prometa na drobno, kot je določeno v tem členu.
6.	člen
Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka daje po potrebi Uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora,
7.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok Občinskega ljudskega odbora Mozirje o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik okraja Celje, štev. 3-15/59 in 26-215/59).
8.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se za leto 1960.
II.	DEL
TARIFA
I.	Na naslednji promet in usluge:
1.	Od nakupa in prodaje nepremičnin se plača davek* od davka, odmerjenega po uredbi o prometnem davku od nepremič-
nin in pravic (Uradni list FLRJ, številka 4-41/54) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami	10	%
2.	Od zakupnine zemljišča, danega v zakup
ali podzakrup se plača od letnega iznosa zakupnine	5	%
3.	Od prejetih vplačil za reklamo v kinematografih	5	%
4.	Od potrošnje alkoholnih pijač v gostinskih podjetjih in obratih od prodajne cene in sicer:
a)	v gostinstvu	7	%
b)	od piva	10	%
c)	od ostalih alkoholnih pijač	20	%
Pripomba: Prometni davek za reklamo v kinematografih se plača do 5. dne v mesecu za 'pretekli mesec.
Davek za nepremičnine se plača kakor zvezni prometni davek od nepremičnin. Vsi predpisi, ki veljajo za zvezni prometni davek od nepremičnin in pravic se uporabljajo tudi pri odmeri in pobiranju davka po tej tarifi.
Davčni zavezanec za plačilo prometnega davka za zakup zemljišča je zakupodajalec. Za plačilo davka jamčita solidarno zakupodajalec in zalkupojemalec. Za zemljišče SLP vračuna ta davek v zakupnino pristojna uprava premičnin ter ga odvede v proračun občine, na katere območju se zemljišče nahaja. Zasebniki morajo sestaviti posebne zakupne pogodbe in jih predložiti v 15 dneh od sklenitve pogodbe v odmero Upravi za dohodke občini, na katere območju je nepremičnina. Za postopek uporablja Občinska uprava za dohodke smiselno določila uredbe o prometnem davku od nepremičnin in pravic.
II. Na promet proizvodov, ki jih stavljajo v promet zasebni obrtniki in drugi zasebniki, od plačil za obrtne storitve in storitve drugih zasebnikov:
Prozvodi iz panoge 113:
1.	Kolomaz	10	%
Proizvodi iz panoge 116:
2.	Izdelki iz mavca	10	%
3.	Zemeljske barve	20	%
4.	Opeka, zidna in strešna	3	%
5.	Izdelki iz cementa	g	%
6.	Keramični in lončarski izdelki	10	%
Proizvodi iz panoge 117:
7.	Kovinske peči in štedilniki	10	%
8.	Vsi drugi izdelki iz panoge 117, od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi prometnega davka razen kovaških izdelkov 20 %
Proizvodi iz panoge 120:
9.	Vsi proizvodi razen tistih, od katerih se
plača prometni davek po zvezni tarifi prometnega davka	20 %
Proizvodi iz panoge 122:
10.	Od prometne vrednosti rezanega bukovega lesa	15 %
11.	Vsi proizvodi, od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi prometnega davka, razen kolarskih izdelkov 10 %
Proizvodi iz panoge 123:
12.	Izdelki oiz papirja, kartona in lepenke,
razen šolskih zvezkov in risank	10	%
Proizvodi iz panoge 124:
13.	Konfekcija	5	%
14.	Volneni, bombažni in svileni trikotažni in
pleteni oblačilni predmeti	10	%
15.	Vsi drugi proizvodi iz panoge	124	5	%
Proizvodi iz panoge 125:
16.	Vsi drugi proizvodi iz -usnja, razen obutve
in sedlarskih izdelkov	10	%
Proizvodi iz panoge 127:
17.	Kakaovi proizvodi	15	%
18.	Bonboni	10	%
19.	Slaščice, keksi, ratluk in podobni slaščičarski izdelki	10	%
20.	Testenine	8	%
21.	Kavni in kakaovi nadomestki	10	%
22.	Mleta paprika	8	%
23.	Vsi drugi proizvodi iz panoge 127, od ka-
terih se ne plača davek po zvezni tarifi prometnega davka in niso imenovani v prejšnjih tarifnih številkah	8	%
Drugi proizvodi:
24.	Vsi drugi proizvodi, ne glede na panoge gospodarske dejavnosti, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi prometnega davka in niso imenovani v prejšnjih tarifnih številkah	10 %
Pripomba: Občinski prometni davek se ne plača od prometa naslednjih proizvodov: od moke in drugih mlevskih izdelkov, pekovskih izdelkov, izdelkov pridobljenih s predelavo mleka, mesa, svežih in suhih rib, od obleke in perila, izdelanega po meri na račun naročnikov posameznikov iz njihovega osnovnega materiala ter ortopedskih pripomočkov, med katere je treba šteti umetne oči in zobovje.
Storitve:
1.	Po določilih poglavja I. točke 4 plačajo prometni davek vse zasebne gostilne.
2.	Od storitev vseh vrst zasebnih obrtnikov in
drugih zasebnikov razen storitev, od katerih se plača davek po zvezni tarifi	8 %
3.	Od plačil za opravljanje samostojnih po-
klicev, razen odvetnikov, duhovnikov in verskih organizacij	5 %
Pripombe:
1.	Od storitev, ki jih opravljajo žage, mlini in
oljarne, se plača davek po stopnji	10 %
2.	Prometni davek se ne plača od plačil za opravljanje storitev krojačev, šivilj, kovačev (razen novih izdelanih vozov z gumijastimi kolesi), sedlarjev, kolarjev (razen novih izdelanih vozov), brivcev, frizerjev, pretiskanja tkanin ter krpanja perila, nogavic in podobno, pranja in likanja.
3.	Davčna osnova je skupni znesek za opravljanje storitev, v katerih je zajet tudi davek po tarifni številki po odbitku materiala, ki je vštet v ceno storitev.
4.	Davek po tej tarifni številki ne plačajo dijaki in študentje za zaslužek od poučevanja.
5.	Davčni zavezanci, ki plačujejo dohodnino v stalnem znesku, ne plačujejo prometnega davka.
III.	Prometni davek od prometa na drobno:
1. Od prometa alkoholnih pijač trgovskih podjetij in v trgovinah, se plača od prodajne cene po stopnji	5 %
2.	Od prometa z naravnimi vini v trgovskih
podjetjih in trgovinah po stopnji	10 %
3.	Od piva po stopnji	10 %
4.	Od ostalih alkoholnih pijač po stopnji 10 %
5.	Od prometa blaga na drobno se plača davek v višini	4 %
razen alkoholnih pijač.
Pripombe:
Osnova za obračun prometnega davka je dosežen bruto promet od prodaje na drobno.
Občinski prometni davek od prometa na drobno plačujejo trgovska podjetja na drobno, trgovine, prodajalne industrij-skih podjetij, obrtnih obratov, trgovskih podjetij na veliko, zadrug in zadružnih organizacij, komisijska podjetja in delavnice, Obrtna podjetja in delavnice, in to samo za tisti del prometa, ki ga imajo neposredno s potrošniki.
3. Občinski prometni davek se ne plačuje od prometa na drobno:
a)	s proizvodi, za katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno;
b)	s proizvodi, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno;
c)	s proizvodi, za katere je z zveznimi predpisi določen način oblikovanja prodajnih cen na drobno;
č) z živili, razen alkoholnih pijač;
d)	s koleki, poštnimi znamkami, poštnimi dopisnicami in drugimi vrednotnicami;
e)	časopisi, revijami in knjigami;
f)	s potniškimi in tovornimi avtomobili, avtobusi, traktorji 'in prikolicami;
g)	z oficirsko opremo (uniforme) in posameznimi njenimi deli.
St. 01-32-6/1-60
Mozirje, dne 30. decembra 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Mozirje
Hinko Cop 1. r.
57.
Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. marca 1960 sprejel
ODLOK
o družbenem planu občine Šentjur pri Celju za leto 1960
Sprejme se družbeni plan občine Šentjur pri Celju za leto 1960, ki se glasi:
DRUŽBENI PLAN OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU ZA LETO 1960
PRVI DEL
SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960
I.	poglavje
TEMELJNI SMOTRI IN NALOGE DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1960
Upoštevajoč smotre perspektivnega plana razvoja gospodarstva občine Šentjur pri Celju v obdobju 1956-1961 in doseženi razvoj gospodarstva v preteklih letih, se postavljajo za leto 1960 te-Je osnovne naloge:
1.	Izpolniti in v nekaterih panogah gospodarstva prekoračiti postavljene naloge perspektivnega plana že v letu 1960, razen v industriji.
2.	Na podlagi tega načina je predvsem nujno:
—	nenehno povečavah obseg proizvodnje storitev, izboljševati kvaliteto izdelkov za odkup v vseh gospodarskih panogah, da se bo s tem zagotovilo naraščanje narodnega in osebnega dohodka v razmerju s predvidenim porastom po občinskem prospekti vnem planu, upoštevajoč splošne naloge v tem gospodarskem letu;
—	na vseh gospodarskih področjih posebno pa v industriji in kmetijstvu povečati produktivnost dela, kar je temeljni pogoj za povečanje in izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva. Skladno s tem načelom je potrebno voditi politiko zaposlovanja delovne sile na eni in izboljševati organizacijo dela in ostale ukrepe na drugi strani. Sistem delitve dohodka v okviru gospodarskih organizacij omogoča večjo stimulativnost delovnih kolektivov in je zaradi tega treba posvečati nagrajevanju po učinku oziroma enoti proizvoda večjo pozornost;
—	zviševanje osebne potrošnje in življenjskega standarda je dosledno povezovati s povečanjem proizvodnih storitev, zlasti pa s povečanjem produktivnosti dela. Glede na to je treba okrepiti preskrbo prebivalstva z življenjskimi potrebščinami, posebno s kmetijskimi pridelki, še nadalje modernizirati trgovsko mn^ žo in ustanoviti trgovske obrate v krajih, kjer dosedanje število prodajaln ne zadošča. Obrtno dejavnost je usmeriti v proizvodnjo an storitve, po katerih je na območju občine veliko povpraševanje, v družbenem sektorju obrti pa ustanavljati uslužnostne obrate gradbene, kovinske in ostalih strok.
—	sredstva lokalnih skladov, predvsem družbenega investicijskega sklada in lastna sredstva gospodarskih organizacij je usmeriti predvsem v razvoj obrti in trgovine ter na manjše rekonstrukcije, nabavo sodobnejše opreme in v ostale svrhe, ki bodo najhitreje zagotovile porast proizvodnje in storitev.
Pri investicijah v industriji je nadaljevati z gradnjo Objektov tovarne »Alpos« in iz nabavo strojne opreme, v lesni industriji pa pričeti s pripravljalnimi deli za uvajanje nove proizvodnje predelave lesa do polproizvodov za pohištveno industrijo in gradbeno mizarstvo. Pri investicijah v trgovini je upoštevati potrebo po specializaciji trgovskih prodajaln v samem Šentjurju, v ostalih ikrajih pa uvajati sodobne tehnične pripomočke. Negospodarske investicije bodo v prvi vrsti usmerjane v gradnjo stanovanjskih objektov, v komunalno dejavnost, elektrifikacijo in ostala področja družbenega standarda. Pri investicijah v kmetijstvu je dati naj večji poudarek na vlaganju družbenih sredstev za povečanje gospodarske baze družbenih posestev in kmetijskih zadrug in posebno te usposabljati za povečanje udeležbe v kooperacijskih odnosih s kmetijskimi proizvajalci. Zakupu zemljišč kot posebni obliki vključevanja zemljišč v organizirano kmetijsko proizvodnjo je posvetiti vso pozornost, ker zagotavlja smotrnejšo obdelovanje in uporabo agrotehnike tam, kjer to sicer ne 'bi bilo izvedljivo.
Pretežni del investicij v kmetijstvu je uporabiti za postavitev hlevov za živino čim enostavnejše in cenene izvedbe, za nakup živine in za nabavo strojne opreme.
II. poglavje
DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK
Glede na dosedanji razvoj gospodarstva in obstoječe razvojne možnosti in pogoje ter smotre, ki so bili začrtani s perspektivnim načrtom razvoja gospodar-
stva, predvidevamo v letu 1960 naslednji porast družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka:
v milijonih' din	Indeksi
	1956	1957	1958	1959	1960	1957 1956	1958 1957	1959 1958	1960 1959
Družb, bruto									
proizvod	1456	1556	1970	2389	2899	107	127	12,1	121
Narodni									
dohodek	626	690	853	959	1189	110	123	112	124
Priložena dokumentacija kaže, da se je bruto produkt v navedenih štirih letih povečal za 95 %, kar pa je vendarle za 13 % manj kot je bilo predvideno s perspektivnim planom. Razlog za to odstopanje je v tem, ker se je s perspektivnim planom računalo na večji porast industrijske proizvodnje kot pa je bil dejansko dosežen, zaradi spremembe rokov kapitalne izgradnje podjetja »Alpos« in deloma tudi Lesne industrije Šentjur. Ostale panoge pa so naloge perspektivnega plana upoštevajoč predvidevanja tega plana presegle. Povprečen porast bruto proizvoda letno je znašal 18,1 % napram 17,4 % po perspektivnem planu.
Narodni dohodek je narasel v primerjavi z letom 1956 za 53 %, torej povprečno letno za 17,3%, dočim je bil po perspektivnem planu predviden porast 19,1 %.
Razmeroma hitro naraščanje bruto produkta in narodnega dohodka kaže na precejšnje potencialne možnosti v vseh panogah gospodarstva, posebno še kmetijstva. Težnje po povečanju osebnega dohodka so ob delovanju stimulativnejšega sistema delitve dohodka znatno učinkovale za izkoriščanje notranjih rezerv v gospodarskih organizacijah.
III.	poglavje
INVESTICIJE
1.	Sredstva za investicije se bodo leta 1960 uporabljala deloma za nadaljevanje pričetih del v preteklem letu, pretežno pa za postavitev novih proizvodnih zmogljivosti na področju gospodarstva in v dejavnosti, ki neposredno omogočajo povečanje živi jenske ravni prebivalstva.
Prav tako se bo v letu 1960 nadaljevala graditev objektov družbenega standarda, predvsem stanovanj in komunalnih naprav. V družbenem sektorju računamo z naslednjimi investicijskimi naložbami v osnovna sredstva:
Indeksi
1958	1959	1960	1959	1960
1958	1959
Gospodarske investicije	288 743	178 137	357 381	61,6	200,6
Negospodarske investicije	46 100	66 600	81 672	144,4	122,6
Skupaj	334 843	244 737	439 053	73	179.3
Z izvršitvijo investicijskih naložb, predvidenih s tem planom bodo skupno bruto investicije določene s perspektivnim planom dosežene s 71 %, od tega v gospodarske namene s 75,7 %, v -negospodarske namene pa 55,4 %. Razmerama velik odstotek odstopanja v po-gledti investicij pojasnjuje tudi odstopanje od predvidene ravni družbenega -bruto proizvoda, posebno v industriji, v negospodarskih investicijah pa se to odstopanje odraža zlasti v pogledu šolstva, kjer je tudi izpolnitev plana naj nižja.
2.	Računamo, da bo dinamika vlaganja investicijskih sredstev v primerjavi s preteklim letom po posameznih .panogah na-slednj-a:
	1959		1960	Indeks		
	znesek		znesek		1960
	struktura			struktura	1959
Industrija	26 000	14,5	115 000	32,1	442,3
Kmetijstvo	134 437	75,5	209 831	58,7	156,1
Gozdarstvo	6 700	3,8	2 200	0,6	32,8
Trgovina	8 300	4,7	11 850	3l,3	142,8
Gostinstvo	300	0,2	500	0,1	166,7
Obrt Gosp. panoge	2 400	L3	18 800	5,2	783,3
skupaj	178 137	100	357 381	100	200,6
Predvidoma razpoložljiva sredstva se bodo uporabljala za naslednje namene:
— Sredstva za industrijo se bodo uporabila za gradnjo obratne hale podjetja »Alpos«, v katero bo vključena posebna trafo postaja, nabava opreme — pretežno stroji za obdelavo kovin — v skupnem znesku za to podjetje 110 milijonov dinarjev.
Lesno industrijsko podjetje »Bohor« bo dokončalo investicije pri gradnji furnirske sušilnice in dovršilo gradbena dela pri rekonstrukcija objekta za sanitarne naprave in prostora za družbeno prehrano. Istočasno bo podjetje izvršilo pripravljalna dela za postavitev zmogljivosti za izdelavo vezanih plošč v prihodnjem letu.
V	trgovini so sredstva namenjena pretežno za ureditev specializirane trgovine v Šentjurju, za nabavo opreme in za urejevanje prostorov prodajaln na podeželju.
V	gozdarstvu so sredstva namenjena za investicijsko vzdrževanje gozdnih poti, za gojitvena dela in za nadaljevanje gradbenih del na gozdni cesti Žepina— Jarmovec.
Investicije v kmetijstvu so pretežno namenjene za gradnjo hlevov za pitanje goveje živine in vzrejo ibe-konov pri družbenih posestvih in proizvodnih obratov kmetijskih zadrug, za nabavo živine, za kmetijsko mehanizacijo, za dovršitev objektov iz preteklega leta, predvsem gradnje zadružnih skladišč.
Za obrt predvidena investicijska sredstva se bodo uporabila za nabavo strojev in opreme, za ustanavljanje novih obrtnih delavnic uslužnostnega značaja in za rekonstrukcije mlina Vrbno.
Pomemben bo porast negospodarskih investicij, posebno v pogledu stanovanjske izgradnje, pri čemer se računa na udeležbo dela razpoložljivih sredstev gospodarskih organizacij, komunalne dejavnosti in kmetijskih organizacij, kjer je nadaljnji porast proizvodnje ob povečanem številu strokovne delovne sile precej odvisen od zagotavljanja osnovnih življenjskih pogojev, predvsem stanovanj. Precejšnja sredstva — med temi tudi sredstva zasebnih investitorjev — se bodo uporabila za nadaljevanje elektrifikacije podeželja na področju Dobja, Kalobja, Dramelj, Ponikve in v drugih manjših krajih. Ostale negospodarske investicije se bodo nanašale na ureditev tistih osnovnih šol, ki so potrebne določenih adaptacij. Predvidene investicije v zdravstvu se nanašajo na nakup manjkajoče opreme zdravstvene postaje v Šentjurju, za potrebe zobne ambulante in za urejanje prostorov ambulant na Ponikvi, Dramljah in v Slivnici. Skupne investicije za družbeni standard bodo za 1,6 % večje od tovrstnih investicij v letu 1959, dočim bodo negospodarske investicije skupaj porasle za 22,6 % napram preteklem letu. Kljub temu Pa računamo, da bo perspektivni plan vlaganja sredstev v negospodarske investicije izpolnjen le s 55,4 %, zaradi tega, ker v tem obdobju niso zaradi pomanjkanja sredstev izvršena dela pri gradnji osnovne šole v Slivnici in pri drugih osnovnih šolah. Za izvršitev osnovnih nalog investicijske graditve 1960 moramo Predvsem:
— sredstva, ki bodo razpoložljiva v tem letu razporejati talko, da -bodo omogočala čimhitrejšo povečanje proizvodnje, kakor tudi postopno naraščanje družbenega standarda;
—	nadaljevati in čimprej dograditi objekte, ki smo jih pričeli graditi v preteklem letu, pravtako pa pospešiti graditev objektov predvidenih za izgradnjo v tem Letu;
—	v vseh gospodarskih organizacijah še posebno pa v industriji prehajati na rekonstrukcije izboljševanja tehnološkega postopka z uporabo sodobnejših tehničnih pripomočkov in opreme in s tem doseči kar naj-večj-o stopnjo rentabilnosti;
—	razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada bodo v tem letu znašala ca. 11.165 milijonov dinarjev za investicije v osnovna iin ca. 9.876 milijonov dinarjev za obratna sredstva. Investicije za osnovna sredstva se bodo deloma uporabile za udeležbo pri najetju kreditov za investicije v trgovini in -Obrti, za poravnanje obveznosti iz preteklega leta ter v manjši meri za izgradnjo komunalnih objektov.
Sredstva iz tega sklada, namenjena za investicije se bodo v posebnem poglavju tega družbenega plana razporedila na posamezne panoge.
Vzporedno z naraščanjem vloženih sredstev za investicije v osnovna sredstva bodo naraščala tudi obratna 'sredstva v Višini 60.557 milijonov predvsem v indu-strij-i radi povečanja povprečnih zalog reprodukcijskega materiala, deloma pa bodo ta sredstva Služila za povečanje obratnih sredstev v kmetijskih organizacijah.
Gospodarske organizacije so dolžne, da zaradi pravočasne zagotovitve sredstev za investicije in vsklaje-vanje proporcev v splošni poli tiki investiranja že v letošnjem letu pripravijo potrebne projekte za investicije, ki bodo v skladu z -načeli perspektivnega plana prišla v poštev v naslednjem letu.
IV.	poglavje
DELOVNA STORILNOST IN ZAPOSLOVANJE DELOVNE SILE
Politika omejevanja prekomernega zaposlovanja delovne sile v gospodarstvu in pa ukrepi, usmerjeni na povečanje nagrajevanja po učinku so v -preteklem letu omogočili precejšen porast delovne storilnosti z istočasnim odkrivanjem neizkoriščenih rezerv. Vse to omogoča tudi v letu 1960 čim bolj racionalno izkoriščanje materialnih sredstev in mehanizacije ob nadaljnjem naraščanju delovne storilnosti.
Obsežne proizvodne naloge narekujejo sicer občutno povečanje delovne sile in sicer za 9,8 odstotkov, vendar se to predvideno povečanje pretežno nanaša na kmetijske organizacije, kjer je z ustanavljanjem novih proizvodnih obratov v okviru kmetijskih gospodarstev in kmetijskih -zadrug nujno potrebna zaposlitev nove delovne sile. V povprečju vseh panog družbenega sektorja gospodarstva računamo s povečanjem delovne sile — pa naj gospodarske organizacije upoštevajo naslednja načela:
1.	Na podlagi pozitivnih ugotovitev o delovanju sistema nagrajevanja po učinku v preteklem letu je iskati in utrjevati take oblike nagrajevanja, ki bodo nenehno materialno spodbujale povečanje storilnosti ob uporabi strojne in druge tehnike in istočasno omogočale hitrejše povečanje materialne proizvodnje in storitev. V tej zvezi morajo gospodarske organizacije uvajati sistem kompleksnega nagrajevanja ob upoštevanju notranje delitve dela.
2.	K pridobivanju nove delovne sile v okviru proporcev tega družbenega plana morajo gospodarske or ganizacije zlasti upoštevati smotrno porazdelitev delovne sile v proizvodnem -procesu, kolikor pa bi s-e najemala nova delovna sila iz podeželja pa jo je pritegovati iz tistih območij, kjer naloge družbenega plana v kmetijstvu predpostavljajo postopno spreminjanje v strukturi obdelovalnih površin v korist krmskih rastlin in živinorejske proizvodnje.
3.	Vso -pozornost je treba posvečati izboljšanju higiensko-tehničnih prilik in uporabljanju preventivnih ukrepov zaradi zmanjšanja obolelosti, hkrati s tem pa
podivzemati ukrepe za povečanje discipline, s čimer se bo postopoma zmanjševal neproduktivni fond časa.
4.	V okviru programa za izpopolnjevanje splošne in strokovne usposobljenosti je potrebno predvsem uporabljati take obl:’.-s izobraževanja, ki bodo usposobile proizvajalce za izvrševanje delovnih operacij dotočne delovne skupine in posebej še njegovega delovnega mesta samega. V pogledu splošnega izobraževanja pa naj gospodarske organizacije s sredstvi sklada za kadre omogočijo članom delovnih kolektivov spoznavanje bistva samoupravljanja in vloge teh organov, da bomo v kar najkrajšem času vzgojili ne samo strokovne proizvajalce, temveč tudi gospodarsko razgledane uprav-Ijalce.
Organi upravljanja v gospodarskih organizacijah, kakor tudi pristojni organi občinskega ljudskega odbora morajo stalno proučevati ukrepe, ki se nanašajo na zaposlovanje delovne sile, kakor tudi na dosežene rezultate v pogledu storilnosti in nagrajevanja.
V.	poglavje
OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD
Nakazani porast zaposlenosti, predvsem pa povečanje osebnih dohodkov zaradi naraščanja storilnosti in povečanje stanarin bo omogočilo povečanje skupnih osebnih dohodkov v letu 1960 za 19 %; pri tem pa računamo, da se bodo realni osebni dohodki prebivalstva povečali za 9,5 %.
Na tako povečanje realnih dohodkov bo poleg navedenih elementov vplivala zlasti povečana kmetijska proizvodnja, posebno blagovna, zaradi česar bo možno ustaliti cene na tržišču glede na večjo ponudbo. Porast obrtniške proizvodnje posebno usiužnostnega značaja v okviru družbenega sdktorja mora prav tako kakor okrepitev trgovske mreže pozitivno vplivati na povečanje splošnega družbenega standarda. Poleg tega bo ustanavljanje obratov družbene prehrane s cenenimi in toplimi obroki vplivalo na zdravstveno raven zaposlene delovne sile in dvig storilnosti. Trgovinska mreža mora v celoti organizirati preskrbo prebivalstva s sezonskimi potrošnimi artikli, zgodnjim sadjem in z zelenjavo.
Na razvoj osebne potrošnje in družbene potrošnje bodo v povečanem obsegu vplivale negospodarske investicije, zlasti v pogledu stanovanjske graditve, elek-trifilkaolje in druge komunalne izgradnje, ki bodo v celoti vzeto za 22,6 % večje od tovrstnih investicij za preteklo leto.
Kljub precejšnjemu vlaganju v negospodarske investicije ne bo mogoče izvršiti vseh tistih nalog, ki jih nakazujejo potrebe glede na hiter porast industrijske in ostale proizvodnje, še posebno pa v pogledu stanovanjske graditve in pa urejanja .potrebnih komunalnih naprav. Zato je potrebno obstoječa sredstva izkoriščati kar najbolj smotrno in jih razporejati tako, da bodo dala kar najboljši učinek.
Sredstva občinskega investicijskega sklada se bodo pretežno uporabila za kreditiranje v obrti in trgovini, zaradi tega bo možno manjši del teh sredstev nameniti za neposredne gospodarske investicije.
Spremembe v oblikovanju stanovanjskega sklada bodo omogočale precejšen porast izgradnje stanovanj in računamo, da bj v tem letu možno investirati v to dejavnost skupno 63,57 milijonov dinarjev, kar je za 45,9 % več 'kot pa v preteklem letu. S temi sredstvi bomo dogradili 16 stanovanj v družbenem sektorju in 18 stanovanj v zasebni lastnini. Zaradi učinkovanja novega sistema najemnin je potrebno dosledno uporabljati take projekte, ki ustrezajo zahtevam in potrebam uporabnikov.
Program investicij v neposredne komunalne namene je sicer nekoliko manjši kot v preteklem letu, nakar
vpliva dovršitev elektrifikacije v relativno najbolj pasivnih predelih, Z izvršitvijo predvidenih del v tem letu bi bilo območje občine kot celote razen nekaterih manjših naselij elektrificirano.
Sredstva za zdravstvo so namenjena deloma izpopolnitvi zdravstvene postaje v Šentjurju, deloma pa urejevanju lokalnih pomožnih ambulant za potrebe zdravstvenega varstva kmečkih proizvajalcev. Med ostale negospodarske investicije štejemo ureditev prostorov za potrebe državne uprave, kjer so razmere zaradi raztresenosti dokaj težavne. Pri negospodarskih investicijah niso zajeta sredstva za ureditev obrata družbene prehrane pri podjetju »LIP-BOHOR«, kjer smo jih zajeli pri gospodarskih investicijah v dejavnosti gostinstva.
DRUGI DEL
RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH
VI.	poglavje INDUSTRIJA
Predvidevamo, da bo v letu 1960 fizični obseg industrijske proizvodnje glede na stvarne možnosti in zmogljivosti za 18 % večja od dosežene ravni proizvodnje v letu 1959. Kljub razmeroma naglemu porastu industrijske proizvodnje od leta 1956 dalje ne bo mogoče izvršiti, niti se približati izvršitvi nalog po perspektivnem planu za leto 1961. Razlog za občutno odstopanje je v tem, da v perspektivnem planu predvidene investicije niso bile vložene v določenem času in bo zaradi tega hitrejše naraščanje kot rezulat vlaganja družbenih sredstev možno šele od prihodnjega leta dalje.
V obeh industrijskih strokah se predvideva naslednje gibanje:
Indeski fizičnega obseg ind. prolizv.
Stroka	1059	1960
	1958	1959
Kovinska industrija »ALPOS«	. 144,3	123,3
Lasna industrija »BOHOR«	126	109,7
Skupaj:	136	118
Računamo na naslednji porast proizvodnje naslednjih pomembnejših proizvodov in sicer:
„ .	Indeks
rmota lg59 !g60 lg60
mere	1959
Kovinsko pohištvo
in oprema	t	295	375	127,1
Kmetijski stroji	t	2,5	—	—
Gradbena oprema	t	54	80	148,1
Varilni praški	t	5,7	5,7	100
Rezan les listavcev	m3	5.563	6.000	107,8
Furnir	m3	651	900	138.6
Predvideva se	skupno povečanje		delovne	sile v
obeh industrijskih podjetjih za 7,3% pri čemer računamo na porast storilnosti za 10,7 %, kar je izvedljivo pri smotrni organizaciji proizvodnega procesa, povečanjem strokovnosti zaposlene delovne sile in odkrivanju rezerv. Povečanje delovne sile se predvideva le tam, kjer je povečanje proizvodnje izvedljivo le z uvajanjem novih delovnih metod ali pa pri delu v več izmenah.
Investicijske naložbe v industriji bodo znašale 110 milijonov dinarjev v proizvodna osnovna sredstva podjetja »ALPOS«, dočim bodo investicije v podjetju les-
ne industrije le manjše v vrednosti 5 milijonov dinarjev in se nanašajo na dovršitev v lanskem letu pričetih rekonstrukcij. Navedene investicije Industrije »AL-POS« se -bodo trošile za postavitev nove obratne hale, deloma pa za nabavo strojne opreme.
V	kovinski industriji je posvečati pozornost predvsem izboljšanju proizvodnega postopka, kar je izvedljivo s pridobitvijo ustreznih delovrah prostorov, v pogledu odnosov do sorodnih industrijskih podjetij pa je pospeševati primerne oblike proizvodnega sodelovanja, pri katerem bodo -prišle zmoglj ivosti do popolnega izraza.
V	lesni Industriji, ki je z združitvijo industrijskega obrata v Mestinju postala pomemben faktor v tem bazenu je postopoma prilagoditi delitev dela med obema obratoma v cilju smotrnega izkoriščanja razpoložljivih količin hlodovine za rezanje, predvsem pa povečati obseg predelave primernih vrst lesa v furnir.
Talka delitev dela omogoča nadaljnjo specializacijo obeh proizvodnih obratov s tem, da se obrat v Mestinju usmeri na izdelavo šolskega pohištva, gradbenega mizarstva in drugih končnih proizvodov, glavni obrat v Šentjurju pa na razrez lesa listavcev in v manjši meri iglavcev, predvsem pa v izdelavo furnirja in vezanih plošč.
VII.	poglavje
KMETIJSTVO
Dosedanji razvoj kmetijske proizvodnje tako v družbenem 'kot tudi v zasebnem sektorju omogoča glede na čedalje večji obseg proizvodnega sodelovanja povečati skupno kmetijsko proizvodnjo napram oceni za leto 1959 za 24 %.
Primerjalni pregled proizvodnje po posameznih strokah v letu 1958, oceno za leto 1959 in planom za leto 1960 je naslednji:
	1959	1960	1960
	1958	1959	1958
Žita	131	107	141
Industrijske vrtnine	129	161	208
Vrtnine	84	148	124
Kmetijske rastline	140	115	161
Poljedelstvo skupaj	124	120	149
Vinograd	52	213	108
Živinoreja	115	118	135
Domača predelava	65	173	113
Sadjarstvo	64	194	120
Kmetijska proizvodnja Skupaj	112	124	138
Z izvršitvijo planiranih nalog v letu 1960 bo dosežena proizvodnja za 4 % večja kot bi naj bila po -perspektivnem planu v letu 1961. Računamo, da bo po posameznih strokah procent dosežka naslednji:
Žita	89,9
Industrijske -rastline	52,8
Vrtnine	104,4
Krmske rastline	122,2
Poljedelstvo skupaj	106,8
Sadjarstvo	85,5
Vinogradništvo	85,4
Živinoreja	119,8
Predelava	78
Skupaj	104
Porast 'kmetijske proizvodnje bo predvsem vplival na povečano proizvodno sodelovanje med kmetijskimi zadrugami in kmetijskimi proizvajalci, bistveno povečana proizvodnja na družbenih posestvih, predvsem v živinorejski proizvodnji, kakor tudi lastna pro-
izvodnja v obratih kmetijskih zadrug. Razmerje med skupnimi površinami in površinami v proizvodnem sodelovanju po posameznih skupinah kultur -bo naslednji:
Površina v Skupna
Udeležba
	kooperaciji površina		v %
Žita	2 202	430	19,5
Vrtnine	800	75	9,4
Industr. rastline	148	138	85
Krmske rastline	1 255	145	11,6
Travišča	5 611	1 880	33,8
Obdelov. zemlja -sk.	10 346	2 668	25,8
Predvidevamo, da -bo skupna potrošnja umetnih gnojil na površinah v proizvodnem sodelovanju znašala 2151,1 ton, po posameznih 'kulturah pa takole:			
	Površina	Umetna gnojila ton	
Pšenica	310		248
Ječmen	40		20
Detelja	120		2
Pitnik	25		29,5
Koruza	130		U7
Hmelj	52		109, 2
Travišča	1880		1466,4
Krompir	75		45
Povečanje kmetijske proizvodnje pri žitih za 7 % bo izvedljivo kljub zmanjšanju površin za 10,9 % na osnovi večjega vlaganja sredstev, predvsem umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, kakor tudi z uporabo ostale kmetijske agrotehnike tako na površinah v proizvodnem sodelovanju kot tudi -sicer -v manjšem obsegu na			
ostalih površinah. Predvidevamo, da se bo hektarski donos samo -pri pšenici na površinah v proizvodnji pridelovanja povečal od 29,7 na 39,4 ali za 32,6 %, pri proizvodnji pšenice na površinah na 18 Mc v letu 1960 izven sodelovanja pa od 15,6 Mc na ha v letu 1959 ali za 9 %.
P ra v tako kot pri pšenici se predvideva zmanjšanje površin pri ostalih vrstah žit, zlasti pod konuzio. Na tak način pridobljene površine se bodo v celoti uporabile za povečanje krmskih rastlin, zlasti črne detelje, lucerne in pitnika. Računamo, da bo pri teh kulturah povečanje naslednje:
	1959	1960	Indeks 1960 1959
Črna detelja	468	531	113,4
Lucerna	178	410	230,3
Pitnik	21	1-65	785,7
Določene spremembe bodo nastale tudi v medsebojnem razmerju površin pod travišči napram -ostalim površinam, predvsem v korist sadonosni-kov s temeljitejšim obnavljanjem doslej neurejenih sadonosnikov in z urejanjem novih nasadov na večjih površinah, na katerih je možno uporabljati kmetijsko mehanizacijo.
Do precejšnjega zmanjšanja bo predvidoma prišlo pri površinah z industrijskimi rastlinami zaradi zmanjšanja posevkov industrijskega lanu tam, kjer v dosedanjih letih ni pokazal nadpovprečne rentabilnosti. Pač pa bodo povečane površine z nasadi ribeza posebno tam, kjer ne -gre za možnost nadaljnjega širjenja hmeljišč in tam, kjer prirodni pogoji upoštevajoč rajoniza-cij-o kmetijskih kultur narekujejo razširitev teh nasadov. Hmeljski nasadi bodo povečani samo -tam, kjer gre za pričeta dela v preteklem letu. Površine pod vmesnimi -posevki se napram preteklemu letu ne bodo bistveno spremenile.
Površine pod vinogradi se bodo z ozirom na postopno zmanjševanje hibridne trte in opuščartjem sta-
rih neproduktivnih nasadov nekoliko zmanjšale, do-čim bodo površine z novimi nasadi le neznatne in to v absolutno vinogradniških predelih. Ne glede na zmanjšanje površin pa predvidevamo precejšen porast proizvodnje, in sicer za 113 %, kar je predvsem posledica podpovprečne letine v preteklem letu.
Asanacija sadovnjakov, pretežno izvršena v preteklem letu je izločila skoraj 20 % starih nerodnih in za nadaljnjo gojitev neprimernih sadnih dreves, s čemer se bo z obnovo precej izboljšala povprečna kvaliteta sadja iin pravtako izboljšal sadni izbor. Predvidevamo, da bo glede na učinlkovitejše ukrepe v zatiranju sadnih škodljivcev in spričo nizke proizvodnje v preteklem letu proizvodnja v letu 1960 porasla za 94 % ali za 20 % napram letu 1958.
investicij v preteklem letu. Struktura teh investicij je odločno usmerjena v korist živinoreje, predvsem v pogledu gradnje hlevov za govejo živino na družbenih kmetijskih posestvih Slom in Planina pri Sevnici, ki bodo usposobljeni prevzemati mlado živino za nadaljnje pitanje, pravtako pa tudi posebna pitališča kmetijskih zadrug, ki se bodo formirala v tem letu. Prav zato je znaten del predvidenih investicijskih sredstev namenjen za nakup mlade in deloma plemenske živine za izpopolnitev osnovnega staleža. Ostale investicijske naložbe se nanašajo na dovršitev v lanskem letu pričetih del pri gradnji zadružnih skladišč v Slivnici, Dobju in na Ponikvi. Ostala sredstva pa so namenjena za izpopolnitev strojne opreme, traktorskih priključkov in za dovršitvena dela pri gradnji hmeljsteih sušilnic.
ŽIVINOREJA
Ugodni pogoji na tržišču z živino omogočajo v tem letu povečanje živinorejske proizvodnje za 18 % v blagovnem pomenu, dočim se bo skupni fizični obseg prirastka živine v številu in teži občutno povečal. Na tako povečanje vplivajo povečani hektarski donosi v trav-ništvu, še posebno spremembe v strukturi glavnih poljedelskih kultur in to v korist krmskih rastlin.
Skupino povečanje števila goveje živine napram preteklemu letu znaša 1700 »glav ali ca. 750 ton, »kar predstavlja za 19 % več kot v preteklem letu, kljub relativno močnemu povečanju prodanih količin goveje živine. Predvidevamo, da bo v letu 1960 šlo na tržišče okoli 2580 glav goveje živine v približni teži 939 ten, kar je za 30 % več kot v preteklem letu. Najmočnejše povečanje tako v staležu kot tudi v blagovni proizvodnji predvidevamo na obstoječih družbenih posestvih, »kjer se bo stalež povečal za 309 komadov goveje živine.
Med pomembne naloge, ki jim je posvečati potrebno pozornost, so manjše regulacije in melioracije zamočvirjenih kmetijskih zemljišč, zlasti ob potoku Peš-nica, s čimer je možno izboljšati 450 ha sedaj manj plodne kmetijske zemlje. V tem letu je pričeti regulacijska dela ob spodnjem toku Pesnice v dolžini 1,5 km.
»Kmetijske zadruge in družbena posestva morajo v letošnjem letu posvetiti vso pozornost vzgoji strokovnega kadra, deloma za vodstvo posameznih kmetijskih obratov ali kmetijskih panog, predvsem pa za pravilno »organizacijo proizvodnje na zemljiščih v proizvodnem sodelovanju. Sedanje število slušateljev na strokovnih »kmetijskih šolah, »od teh eden na fakulteti za agronomijo, 17 gojencev na srednjih kmetijskih šolah in 2 slušatelja nižje kmetijske šole, bo po končanem študiju »bistveno »olajšalo delo v kmetijskih organizacijah, vendar je potrebno, da tak »kader stalno usposabljamo z nadaljnim štipendiranjem dn z drugimi oblikami izobraževanja. Za popolno izkoriščanje kme-
tijske mehanizacije je še nadalje »stalno usposabljati
vajalcev. To usp»osaiblja»nje je izvedljivo v krajših strokovnih tečajih, za kar imajo vse »razvitejše kmetijske zadruge posebne pogoje.
pasme bo veliko vlogo še nadalje odigrala razširitev in dobra organizacija umetnega osemenjevanja, 'ki bo zajela v svoj krog »preko 2700 plemenic.
Skladno s povečanjem števila živine in obsegom organiziranega »pitanja je nujno reševati vprašanje zadostnih količin kvalitetnih krmil. V ta namen se bo pristopilo k pridelovanju krmnih mešanic v okviru kooperacijske proizvodnje, poleg tega se bo pristopilo k poenostavljenim načinom siliranja krme.
Skladno s povečanjem osemenjenih »plemenic na območju občine se »bo ta panoga »razširila tudi na področje Prevorja, s čimer »bo v občini zajetih nad 80 % vseh plemenic v umetno osemenjevanje.
SVINJ BREJA
V letu 1960 predvidevamo Skupno povečanje staleža za 938 komadov ali ca. 56 ton. To povečanje je izvedljivo glede na usmerjenost v vzrejo mesnatih prašičev na račun delnega zmanjšanja prašičev za pitanje. Predvidevamo, da bo znašala Skupna blagovna proizvodnja mesnatih »prašičev 8150 komadov, od tega 800 komadov v družbenem sektorju, »ostalo število pa deloma v lastnih piitališčih kmetijskih zadrug, pretežno pa kot »rezultat vzreje v »pogodbenem sodelovanju. Večji delež proizvodnje v družbenem sektorju odpade na obrat kmetijskega posestva ZPZ Celje v Loki pri Zus-mu, deloma pa na KG Slom Ponikva, dočim bodo preostale zmogljivosti tega posestva v »pogledu svinjereje kakor tudi kmetijska šola v Šentjurju izkoriščene za vzrejo plemenskega materiala, visoko kvalitetnih pasem za nadaljnji »razplod.
Naturalna potrošnja v okviru zasebnega sektorja se v »pogledu teže ne »bo spremenila, pač pa predvidevamo zmanjšanje števila težjih pitancev v korist odstavljencev in lažjih pitanih prašičev.
Na povečanje živinorejske proizvodnje tako v svi-njereji kot v govedoreji bodo bistveno vplivale investicije 'v letu 1960, ki »bodo za 60 % večje od tovrstnih
IX.	poglavje GOZDARSTVO
Skupna sečnja lesa v zasebnih »gozdovih se je v preteklem letu gibala na ravni določenih limitov, vendar s to »razliko, da je porasla, družbena proizvodnja na račun podeželske potrošnje. To povečanje izhaja iz boljšega izkoriščanja bruto lesnih mas, zlasti listavcev. Posebno se je povečala proizvodnja gradbenega In ostalega tehničnega lesa iglavcev, pri listavcih pa proizvodnja bukovih železniških pragov.
Proizvodni »plan v letu 1960 je nekoliko višji od realizacije preteklega leta, predvsem zaradi vključevanja poseka »lesa na nezgodnih površinah v družbene proizvode. Upoštevajoč predviden posek lesa na gozdnih površinah bomo izkoristili v tem letu v povprečju 90 % skupnega prirastka. Zaradi težavnosti spravila lesa v gozdnih kompleksih s slabšimi prometnimi zvezami, se prav ti predeli izkoriščajo izpod povprečja in celo manj, kot bi bilo to iz gozdno gojitvenih razlogov potrebno, nasprotno pa se prekomerno izkoriščajo gozdovi v dostopnejših legah, zlasti še pri manjših gozdnih posestnikih, kjer imajo gozdovi že itak lesno zalogo »pod povprečjem. Investicije v »gozdarstvu bodo v letu 1960 nekoliko manjše kot v preteklem letu, ka»r je posledica angažiranja sredstev gozdnega sklada na večjih objektih. V tem letu se bodo iz »tega sklada nadaljevala dela na cesti Zepina—Jarmov ec v vrednosti 1,000.000 din, zlasti na cesti Žamerk—Virštanj pa j« iz posebnih sredstev za reprodukcijo go»zdov na razpolago 600.000 din. Za vzdrževanje in izboljšanje ostalih krajevnih gozdnih cest se bodo uporabila sredstva v višini 1,500.000 din. Z-a gojitev gozdov se bodo uporabila
sredstva v viširni 1,362:000 din, za varstvo gozdov pa 49.000 din in za odkazovanje 4,400.000 din, kar znaša skupaj s sredstvi za komunikacije 8,911.000 din ali 65 % vseh sredstev gozdnega sklada, ki se vplača na območju občine gozdov iz zasebnega sektorja.
VIII. poglavje TRGOVINA
Povečanje materialne proizvodnje in storitev in s tem povečanje osebnih dohodkov so omogočili relativno hiter dvig prometa preko trgovske mreže, posebno v trgovini na idroibno. Gibanje prometa na drobno od leta 1956 dalje kažejo naslednji podatki:
v 000
1956	1957	1958	1959	1960	1959	1960	1960
1958	1959	1956
260642	280560	314515	365905	398000	116,3	108,8	152,8
Upoštevajoč pri tem blagovni promet na drobno z reprodukcijskim materialom za 'kmetijstvo, česar nismo upoštevali pri gornjih podatkih, bomo v letošnjem letu v celoti dosegli obseg blagovnega prometa, predvidenega s perspektivnim planom za leto 1961.
Vzporedno z naraščanjem prometa je naraščal tudi doseženi bruto produkt in narodni dohodek, vendar v nekoliko počasnejšem tempu, kar je rezultat sprememb v stopnji družbene akumulacije, posebno pri prometnem davku na alkoholne pijače.
Večja proizvodnja potrošnega blaga na splošno, še prav posebno pa hiter razvoj kmetijske proizvodnje je omogočil boljšo založenost kakor tudi pestrejši in kvalitetnejši izbor blaga v trgovski mreži.
Med osnovne pomanjkljivosti, ki jih je odpravljati, sodi predvsem skrb za zadostno preskrbo tistih trgovskih artiklov, ki so predmet občasnega povpraševanja, kakor zgodnja zelenjava in podobno. Glede na zastarelost in nepraktičnost trgovskih lokalov, posebno pa na pomanjkljivo tehnično opremo, je sredstva lastnih skladov v tem letu uporabljati prav v te svrhe, s sredstvi družbenih .investicijskih skladov občine in okraja pa izvršiti rekonstrukcijo poslovnih prostorov centralne prodajalne, upoštevajoč pri tem samopostrežbo. Število trgovskih obratov kljub temu, da je skoraj za 50 % manjše število prodajaln kot pred vojno, v glavnem zadošča potrebam potrošnikov, Izpolniti pa je število prodajaln z ustanovitvijo poslovalnice na H-otunju pri Ponikvi im na Planini pri Sevnici.
Posebno pozornost je posvetiti potrošniškim svetom, ustanovljenim v lanskem letu na Planini pri Sevnici’™ na Ponikvi, da bodo kos tistim nalogam, ki jih imajo kot'družbeni organi. V ta namen je za člane teh potrošniških svetov organizirati posebne seminarje, v katerih naj pridobijo potrebno družbeno-politično in ekonomsko razgledanost, da bodo lažje ob sodelovanju s pristojnimi organi občine in postopoma z organi upravljanja na komunailno-stanovanjskem področju opravljali poverjene naloge.
Pomembno vlogo v preskrbi potrošnikov imajo poleg preskrbovalnega podjetja s celotnim omrežjem poslovalnic tudi kmetijske zadruge, ki morajo skrbeti za to, da oskrbujejo potrošnike svojega neposrednega in bližnjega okoliša s tistimi kmetijskimi proizvodi, ki se na dotičnem območju proizvajajo, da ne bi bilo nepotrebnih stroškov z dovozom blaga. Pravtafco naj kmetijske zadruge z gradnjo skladišč za kmetijske pridelke v kar največji meri skrbijo za to, da bodo lahko kmetijske proizvode nudili na tržišču tudi izven neposredne sezone.
IX. poglavje
GOSTINSTVO
Predvidevamo, da bo skupni blagovni promet v gostinstvu vključno z družbeno prehrano v okviru gospodarskih organizacij za 11 % večji kot v preteklem
letu, da pa kljub takemu povečanju ne moremo pričakovati izpopolnitve perspektivnega družbenega plana v tem letu. Razlog je v glavnem ta, da niso bile izvršene v perspektivnem planu predvidene investicije v to panogo, predvsem pa zato, ker je bil porast delovne sile v družbenem sektorju, zlasti pa v industriji, občutno manjši od predvidevanja, zaradi zakasnitve investicijskih naložb v kovinski industriji. Glede na dejstvo, da je gostinska mreža skoraj izključno v zasebnem sektorju in razen v samem Šentjurju tudi ni objektivnih pogojev za ustanavljanje pomembnejših gostinskih obratov, je predvsem okrepiti obrate družbene prehrane v okviru gospodarskih organizacij, postopoma pa pripravljaiti podobne obrate v okviru stanovanjske skupnosti.
Turistične dejavnosti kljub ugodnim naravnim pogojem skoraj ni, zato je skupno s turističnimi organizacijami v merilu okraja in s pristojno gostinsko zbornico pripravljati ukrepe za pridobitev potrebnih gostinskih in turističnih zmogljivosti na Planini pri Sevnici. Pni pospeševanju turizma je potrebno pritegniti k organiziranemu sodelovanju predvsem planinska društva in jim omogočiti postavljanje manjših turističnih objektov na doslej že obiskanih točkah, kot je to Resevna in drugod.
Več pozornosti je potrebno pri vzgoji gostinskega kadra, saj je sedanje stanje v pogledu kvaliliciranih moči zelo slabo.
Zaradi tega je treba preko mladinskih in drugih organizacij usmerjati mladino v te poklice, gostinska zbornica pa bo morala omogočiti strokovno izobraževanje v obliki daljših in kvalitetnih tečajev ali seminarjev.
Ostrejše ukrepe kot doslej bo treba izvajati v gostinskih obratih proti neprimernemu in škodljivemu točenju alkoholnih pijač mladoletnim osebam in drugim, ker so zaradi pijančevanja poznane negativne zdravstvene in druge px>sledice v okviru družine in okolice.
X.	poglavje OBRT
Obrtniška proizvodnja je zabeležila v preteklih nekaj letih bistvene spremembe v pogledu naraščanja proizvodnje in storitve v družbenem sektorju na eni in v zasebnem sektorju na drugi strani. Družbeno-po-litične spremembe so omogočile razmeroma naglo naraščanje proizvodnje v družbenem sektorju kakor tudi ustanavljanje obrtnih obratov za Izvrševanje različnih obrtnih in komunalnih uslug. Nasprotno se obrtna dejavnost v zasebnem sektorju ni spremenila, v nekaterih obrtnih strokah pa je prišlo celo do upadanja. Zaradi spuromembe strukture prebivalstva v prid nekmetijskim dejavnostim in povečano naseljevanje v samem Šentjurju, nujno terja px>večanje obrtnih storitev, tako proizvodne obrti, zlasti gradbenega mizarstva, še prav posebno pa storitvenih obrti v obliki servisnih služb. Zaradi takih potreb je v tem letu posebno okrepiti obrtno komunalno podjetje z ustanovitvijo režijske gradbene skupine, kovinske servisne delavnice ter instalacije za vodo in elektriko.
Obrtno px>djetje »Moda« naj glede na potrebe tržišča postopno preusmerja svojo dejavnost v izdelavo kvalitetne težje konfekcije, po kateri se čuti pomembnejše povpraševanje kot pa so izdelki lahke konfekcije. V tem smislu je usmeriti tudi program investicijskega vlaganja iz sredstev lastnih skladov.
Obrtni obrat Mlin Vrbno naj na osnovi lastnih in deloma najetih investicijskih sredstev izvrši re-konstruikcijo obratnih prostorov, da bo možno v polni meri izkoristiti obstoječa osnovna sredstva. V Obrtno komunalnem podjetju priključeni obrat Mizarstva je urediti potrebne obratne prostore in preusmeriti dejavnost na izdelavo gradbene in druge stavbne opreme v večjem obsegu, kakor tudi ustvariti materialno pod-
Stran 10
URADNI VESTNIK
■	, ' ” I-'X
Štev. 7 — 15. III. 1960
lago za sodelovanje z industrij»kim podjetjem »Alpos«, v pogledu izdelave raznih montažnih delov za njihove proizvode. Na osnovi investicijskega programa in gradbenega projekta je pričeti z gradnjo odnosno rekonstrukcijo potrebnih obratnih prostorov pekarne v Šentjurju s tolikšno zmogljivostjo, da bo postopoma možna preskrba prebivalstva ostalih krajev.
Obrtne organizacije družbenega sektorja morajo prvenstveno in v celoti uvesti plačevanje po učinku in tako povečati proizvodnost dela v večjem Obsegu kot doslej. Prav posebno pa je pospeševati strokovno usposabljanje obrtnih delavcev in pridobivati sposobni srednjetehnični kader. Za splošno in deloma tudi strokovno usposabljanje bi bilo v sodelovanju z Obrtno zbornico, sindikalnimi organizacijami in strokovnjaki Iz sorodnih panog dejavnosti organizirati posebne strokovne tečaje, kar bi zmanjšalo potrebo po strokovnih obrtnih delavcih na tistih delovnih mestih, kjer delovne operacije ne zahtevajo vsestranske usposobljenosti.
TRETJI DEL
PREDPISI O EKONOMSKIH UKREPIH IN SKLADIH
XI.	poglavje AMORTIZACIJA
Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge ne plačujejo v letu 1960 amortizacije za gradbene objekte (stroje, hleve in drugo), ki jih ne morejo uporabljati.
Za te Objekte izda odločbo za finance pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora.
XII.	poglavje
OBRESTI OD SKLADA OSNOVNIH SREDSTEV
Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti od sklada 'osnovnih sredstev po obrestni meri 2 %. Znesek obresti gre v sklad osnovnih sredstev kmetijske zadruge, ki obresti izplača.
XIII.	poglavje
PRISPEVEK IZ DOHODKA
Kmetijskim organizacijam in splošnim kmetijskim zadrugam se v celoti odstopa del dohodka, M ustreza znesku prispevka iz dohodka, da ga Vložijo v svoj sklad osnovnih sredstev in ga 'koristijo za kmetijske investicije.
XIV.	poglavje
ZEMLJ ARINA
Kmetijske organizacije .in splošne kmetijske zadruge so dolžne 'znesek zemljarine, 'ki po veljavnih predpisih pripada družbenemu investicijskemu skladu občine plačati v ta Sklad, dočim Vložijo znesek zemljarine, ki po zveznem predpisu pripada družbenemu investicijskemu skladu okraja v svoj sklad osnovnih sredstev. Zemljarina nekmetijskih organizacij pripada Občinskemu proračunu.
XV.	poglavje
OBČINSKA DOKLADA NA DOHODKE OD KMETIJSTVA
Stopnje občinske doklade od dohodka iz 'kmetijstva so progresivne in se lahko določijo po rajonih s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora.
XVI.	poglavje
OBČINSKA DOKLADA OD DRUGIH OBLIK DOHODKA
Stopnje občinske doklade od drugih oblik diohodka se določijo s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora.
XVII.	poglavje
OBČINSKI PROMETNI DAVEK
Občinski prometni davek od proizvodov in storitev se plačuje po posebnem odloku občinskega ljudskega odbora.
XVIII. poglavje
PRISPEVEK IZ DOHODKA KOMUNALNIH PODJETIJ
Prispevek iz dohodka komunalnih podjetij in obrtnih obratov, ki ga v pavšalnem znesku določi, v višini pavšalnega prispevka Svet za finance občine Šentjur, se deli in sicer 80 % občinskemu proračunu in 20 % družbenemu investicijskemu skladu.
XIX.	poglavje OBČINSKE TAKSE
Občinske takse se določijo s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora.
XX.	poglavje
SREDSTVA OBČINSKEGA PRORAČUNA
Občini pripada 33 % dohodkov iz skupnih virov dohodkov, doseženih na območju občine. Dodatno pripada občini v smislu 2. točke XXI. poglavja družbenega plana okraja Celje za leto 1960 še 27 % od skupnih deljivih dohodkov doseženih na območju clbčine,
V letu 1960 bo razpolagala občina Šentjur s skupnimi sredstvi za financiranje proračunskih izdatkov v višini 125,908.000 din. Ta sredstva bodo zagotovljena Iz naslednjih virov:
v 000 din
a)	DELEŽ NA DELJIVIH DOHODKIH 60 % (33+27)
1.	kmečka dohodnina	26.400
2.	kmečka doklada iz kmetijstva	24.180
3.	ostala dohodnina	3.120
4.	zemljarina	1.320
5.	prorač. dohodek iz oseb. dob. del. v gosp.	23.400
6.	prorač. prisp. iz oseb. doh. izven gosp.	10.800
7.	obč. prometni davek od malopr. ind. blaga	2.592
8.	občinski prometni davek od alfcoh. pijač	960
9.	državne takse	3.600
10.	prometni davek od davčnih vrednotnic	60
11.	prometni davek od zasebnikov	9.000
12.	prorač. prisp. iz sklada skupne porabe	60
13.	10 % zvezni davek od alkohol pijač	240
14.	del sodnih taks	2.880
Skupaj deljivi dohodki	108.612
b)	NEDELJIVI DOHODKI
15.	občinske takse	300
16.	dohodki uradov An ustanov	400
17.	ostali proračunski dohodki	2.200
18.	dopolnilni proračunski prisp. iz oseb. doh.	1.300
19.	doklade na ostale dohodke	1.000
20.	kmečka doklada — nedeljiva	7.086
21.	prispevek iz dohodka komunal, podjetij	450
22.	občinski prometni davek	4.500
23.	davek iz oseb. doh. državljanov	60
Skupaj nedeljivi dohodki	17.296
Skupaj proračunska sredstva	125.908
XXI.	poglavje
SREDSTVA OBČINSKIH SKLADOV
1.
Občinski družbeni investicijski sklad
Sredstva občinskega družbenega investicijskega sklada, ki so po predpisih uporabljiva v letu 1960 znaša skupaj 14,042 din milijonov, in sicer:
za osnovna sredstva	11,165	milijonov
za obratna sredstva	2,876	milijonov
Sredstva tekočega priliva, ki jih je po predpisih možno koristiti za obratna sredstva bodo znašala 7 milijonov dinarjev.
Sredstva namenjena za osnovno dejavnost v višini 11,165 milijonov se bodo uporabila za kreditiranje investicij :
v trgovini	3	milijone
v obrti	4	milijone
ostalo (obveznosti in drugo)	4,165 milijonov
Sredstva, ki ne bi bila uporabljena v okviru posameznih gospodarskih panog se bodo razporejala po sklepu Sveta za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora v Skladu s smernicami tega družbenega plana.
Nebilancirana sredstva, ki se bodo natekla v investicijski sklad iz razlik pri cenah električne energije so namenjena za razvoj in izpopolnitev distribucijske mreže. Predvideva se, da bodo ta sredstva znašala v lem letu 3 milijone dinarjev.
Občinski cestni sklad
Sredstva občinskega cestnega sklada, ki se bodo po predpisih za leto 1960 lahko uporabila, znašajo 737.000 dinarjev. Pooblasti se Svet za gospodarstvo, da razporedi ta sredstva po posameznih krajevnih odborih.
»	3.
Občinski stanovanjski sklad
1.	Formiranje sredstev stanovanjskega sklada:
v 000 din
a)	stanovanjski prisp. na osebni dohodek	13,920
b)	amortizacija stanovanjskih hiš	1,200
c)	dohodnina od hiš (hišnina)	16,050
d)	del najemnin za poslovne prostore	400
e)	anuitete, obresti in ostali dohodki	1,350
Dohodki Sklada	32,920
prenesena sredstva iz leta 1959	8,940
deblokirana iz leta 1959	7,508
Skupni dohodki	49,368
Izdatki sklada:
bančni stroški in stroški upravljanja	38
delež stanovanjskega sklada LRS	8,230
Razpoložljiva sredstva Sklada	41,100
Sredstva udeležb gospodarskih organizacij	6,575
Skupaj	47,675
2.	Razpoložljiva sredstva sklada skupno z udeležbo gospodarskih organizacij v višini 47,675 milijonov se bodo uporabila:
za neizkoriščene kredite	14,600
za družbeno stanovanjsko izgradnjo	29,000
za ureditev osemletk	1,000
za ostalo stan. in komunalno izgradnjo	3,075
XXII.	poglavje
UKREPI ZA ZAGOTOVITEV SKLADNEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA PO PREDVIDEVANJIH
DRUŽBENEGA PLANA GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE ZA RAZDOBJE OD 1957. do 1961.
1.	Pristojni občinski upravni organi morajo skrbeti, da bodo plani podjetij glede osnovnih proporcev v posameznih gospodarskih področjih -v skladu z določbami občinskega družbenega plana. Občinskemu ljudskemu odboru morajo predlagati ukrepe, ki so potrebni za izpolnitev občinskega družbenega plana.
2.	Da se zagotovi razporejanje sredstev s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije v skladu s smernicami družbenega plana, je potrebno, da Zibor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora občasno razpravlja o delitvi sredstev gospodarskih organizacij na osebne dohodke in sklade.
Na podlagi ugotovitev iz razprav po prejšnjem odstavku ter mnenja sindikatov in zbornic naj Zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora daje gospodarskim organizacijam priporočila za smotrnejšo uporabo njihovih sredstev kadar opazi, da gospodarske organizacije ne uporabljajo teh sredstev kot dobri gospodarji in v skladu s ismernicami tega družbenega plana.
3.	Da se zagotove s perspektivnim pianom in s tem planom predvidena razmerja med novo zaposlitvijo delavcev in povečanjem delovne storilnosti v gospodarstvu, mora za delo pristojni upravni organ stalno spremljati izvajanje teh določb in sproti poročati za delo pristojnemu svetu občinskega ljudskega odbora oziroma zboru proizvajalcev občinskega ljudskega odbora o vseh primerih pretiranega zaposlovanja delavcev. O takih primerih niora razpravljati občinski zbor proizvajalcev in dati gospodarskim organizacijam ustrezna priporočila.
OSNOVNA PRIPOROČILA DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1960
— Širši razmah kooperiranja in specializacije.
— Naj doslednejša izvedba načel boljše organizacije dela, spodbudnejšega nagrajevanja, organizacija kadrovskih služb.
— Večja Skrb za izobraževanje odraslih (v izobraževalnih centrih).
— Podjetja naj skrbijo za smotrnejše koriščenje sredstev skladov gospodarskih organizacij.
— Vsestranska pomoč kmetijskim gospodarstvom pri uvajanju specializirane kmetijske proizvodnje in vsem kmetijskim zadrugam, da bi se usposobile za velike naloge v tem letu.
— Ekonomska in strokovna pomoč stanovanjskim skupnostim. Pospeševanje sodelovanja med skupnostmi, gospodarskimi organizacijami in hišnimi sveti ter sveti potrošnikov.
— Izvajanje vseh Ukrepov za čim večjo štednjo v komunalni izgradnji, gradnji stanovanj, šol itd.
— Organizacija sodelovanja prebivalcev pri vzdrževalnih delih krajevnih cest in drugih komunalnih naprav.
— Pomoč hišnim svetom, da bi se čimprej usposobili za pravilno gospodarjenje z razpoložljivimi sredstvi.
XXIII. poglavje
KONČNE DOLOČBE
Ta družbeni plan velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1960.
St. 01/2-30-3/1-60.
Šentjur pri Celju, dne 11. marca 1960.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r.
58.
Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po 14, členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih 'zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-846/59) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. marca 1960 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1960.
1.	člen
Proračun občine Šentjur pri Celju za leto 1960 obsega:
—	dohodke v znesku	125,908.000 din
—	izdatke v znesku	125,908.000 din
2.	člen
Namestitve pri 'Občinskih organih in zavodih se smejo izvršiti samo v skladu z odlokom o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju.
3.	člen
Krediti, določeni za osebne izdatke v predračunih občinskih organov in zavodov se smejo virmirati med postavkami 'osebnih izdatkov samo s pristankom Sveta za družbeni plan dn finance.
4.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da dodeljuje kredit, ki je določen za dotacije družbenim organizacijam in društvom, katera morajo predhodno predložiti ustrezno utemeljitev oziroma dokumentacijo.
5.	člen
O uporabi proračunske rezerve sklepa Svet za družbeni plan in finance do višine 1,000.000 din.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1960.
Št.: 01/2-31-26/1-60.
Šentjur pri Celju, dne 11. marca 1960.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r.
59.
Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po 47. členu temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ, št. 26-291/54), 42. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57), 7., 8. in 9. členu pravilnika o vzdrževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov ter o načinu plačevanja skočnine (Uradni list LRS, it. 41*212/48) in 3. točki odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi skočnine za javne plemenjake (Uradni list LRS, št. 3-17/58) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. marca 1960 sprejel
ODLOK
o plačevanju pavšalne skočnine in izplačevanju vzdr-ževalnine rejcem plemenskih bikov.
I.	PAVŠALNA SKOCNINA
1.	člen
Na območju občine Šentjur pri Celju obstoji plačevanje pavšalne skočnine.
Višino pavšalne skočnine določi za vsako leto vnaprej z odredbo Svet za kmetijstvo občine Šentjur pri Celju na predlog živinorejskih odsekov kmetijskih zadrug.
Za leto 1960 znaša pavšalna skočnina 1.500 din.
Pavšalno Skočni no plačujejo lastniki oziroma rejci od vsake krave in nad 1 leto stare telice (v nadaljnjem besedilu »plamenice«) za prvo in dve dodatni pripustitvi oziroma osemenitvi. Četrta pripustitev oziroma osemenitev se plača ponovno.
Rejci, ki imajo bika pogodbeno, plačujejo za svoje plemenice pavšalno skočni n o prav tako kakor ostala kmetijska gospodarstva.
Pavšalne Skočnine ne plačajo tista kmetijska gospodarstva, ki redijo bike izključno za svoje potrebe.
2.	člen
Pavšalno skočnino odmerja in pobira za veterinarske zadeve pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Za odmero pavšalne skočnine je odločilno število plemeni c na dan 1. januarja.
Število plemenic se ugotavlja s posebnim popisom, ki se opravi vsako leto najkasneje do 31. januarja, po potrebi pa tudi ob drugem času.
Vsak popisovalec ugotovi številčno stanje plemenic v hlevih. Ob priliki popisa plemenic se ugotovi tudi število za pleme sposobnih bikov in določijo plemeni!nd krogi oziroma središča za umetno osemenjevanje z ozirom na število ugotovljenih plemenic.
3.	člen
Pavšalna skočnina se pobira praviloma pri popisu plemenic, pobrana pa mora biti vsako leto najkasneje do 31. januarja.
4.	člen
Rejci plemenskih bikov ne smejo od lastnikov oziroma rejcev plemenic pobirati nobenega posebnega 'prispevka, nagrade ali plačila.
Pripustitev oziroma osemenitev plemenice se izvrši le proti predložitvi potrdila o plačani pavšalni skočnim.
5.	člen
Pri pobiranju Skočnine se mora obvezno za vsako posamezno plemenic o ločeno izdati potrdilo o plačani pavšalni skočnini.
Če osemenitev mi bila opravljena iz opravičljivih razlogov (prodaja, pogin, neozdravljiva' jalovost itd.), vrne organ, ki razpolaga z vplačano skočnino po odločitvi pristojnega upravnega organa lastniku plemenice vnaprej plačano skočnino ob .predložitvi potrdila veterinarja.
II. VZDRZEVALNINA REJCEM PLEMENSKIH
BIKOV
6.	člen
Plačana pavšalna skočnina sc sme uporabljati samo za plačevanje računov veterinarskih postaj za osemenjevanje, za vzdrževanje plemenskih bikov in za nabavo potrebnega števila teh bikov, če preostanejo sredstva po izplačanih vzdrževalninah.
7.	člen
Okvirno vzdrževalnino določi za vsako leto naprej Svet za kmetijstvo občine Šentjur pri Celju.
8.	člen
Vzdrževalnina se izplačuje rejcem plemenslkiih bikov din sicer v štirih obrokih letno, to je do 15. apnila, do 15. julija, do 15. Oktobra in do 15. januarja.
9.	člen
Vzdrževalnina se plačuje rejcem plemenskih bikov le za največ do 100 plamenic letno.
10.	člen
Občinski ljudski odbor plača za osemenjevanje plemenic veterinarski postaji Šentjur pri Celju stroške osemenjevanja po enoti osemenitve v okviru potrjene kalkulacije na podlagi predloženih potrdil o osemenitvi in prejetih potrdil o plačani pavšalni skočnim, prejetih od lastnikov plemenic.
11.	člen
Svet za kmetijstvo določi osemenjevalne ckoliše in plemen line kroge.
Prirodno osemenjevanje se dovoljuje le tam, kjer ni pogojev za umetno -osemenjevanje.
Določenih plemenita ih krogov se morajo rejci plemenskih bikov strogo držati. Rejci plemenskih bikov, za katere je določen plemeni ta i krog, ne smejo pripuščati plemenic, ki niso v dotičnem plemenilnem krogu.
12.	člen
Občinski referent za kmetijstvo in veterinar sta dolžna četrtletno kontrolirati plemenske bike pri vzreji in glede na zdravstveno stanje, o čemer se vodi kontrolni zapisnik.
13.	člen
Osemenjevalci oziroma osemenjevalna središča morajo voditi evidenco o osemenjenih plemenicah in o uporabljenem semenu posameznih plemenskih bikov.
Uslužbenec, ki vodi osemenjevanje, mora izdati lastniku plemenice potrdilo o osemenitvi s -podatki, ki so potrebni za rodovniško službo.
Pooblaščeni vzdrževalcu oziroma lastniki licenci-rinah bikov morajo voditi zapisnik o priroidnih osemenitvah, v katerega vpisujejo kdaj je bila opravljena osemenitev in podatke, potrebne za rodovniško službo. Lastniku plemenice so dolžni izdati -potrdilo o osemenitvi.
14.	člen
Kršitelji določil 4. člena tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 10.000 din.
15.	člen
Ta odlok velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St.: 01/2-32-25/3-60.
Šentjur pri Celju, dne 11. marca 1960.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šentjur -pri Celju Peter Hlastec 1. r.
60.
Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po 47. členu zakona o upravnih taksah (Uradni list FLRJ, št. 28-513/59), 1. členu uredbe o občinskih taksah (Uradni list FLRJ, št. 3-23/60) in 50. členu zakona o Občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 11, marca 1960 sprejel
ODLOK o občinskih taksah.
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Poleg taks, ki se plačujejo po zakonu o upravnih taksah in drugih veljavnih predpisih, se -pobirajo na območju občine Šentjur pri Celju še občinske takse, ki so predpisane s tarifo v II. delu tega odloka.
2.	člen
Občinske takse, ki -se -pobirajo po določilih tega odloka, s-o proračunski dohodek občine Šentjur pri Celju. Način uporabe tega dohodka se določi z občinskim proračunom.
3.	člen
Občinske takse se pobirajo z uporabo posebnih taksnih znamk (kolekov), ki se lepijo -in razveljavljajo na način kot je določen z zakonom o upravnih taksah in na njegovi osnovi Izdanim-i -predpisi. V določenih primerih se občinske takse pobirajo v gotovini.
4.	člen
Določila uredbe -o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, štev. 33-283/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami veljajo smiselno tudi glede občinskih taks.
5.	člen
V primerih, k-o je priznana oprostitev taks po veljavnih predpisih, se ne morejo pobirati takse, ki so predpisane s tem odlokom. Takse po tem odloku se tudi ne pobirajo v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami v primeru, ko izvira oprostitev -iz mednarodnih običajev do držav, -s katerimi obstoja vzajemnost.
6.	člen
Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odtoka daje po potrebi Svet za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora, za izvrševanje tega odloka pa Skrbi finančni upravni organ občinskega ljudskega odbora.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odtok o občinskih taksah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 17-172/58).
8.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje in velja od dneva Objave.
II. DEL
TARIFA OBČINSKIH TAKS
Tar. št. 1
Za glasbo.v gostinskih in podobnih javnih lokalih ter poslovnih mestih, k-i spadajo k njim (vrtovi, terase itd. za vsakokratni primer posebej (priložnostna glasba) 300 din;
za glasbo s plesom na veselici za vsak primer posebej 2000 din;
za stalno glasbo v gostinskih obratih mesečno 1000 din — tnomesečno 2500 din.
Opomba: Taksa po tej tarifni številki se ne plača na glasbo, ki se reproducira z mehaničnimi sredstvi (gramofon, radio, magnetofon).
Tar. št. 2
Za igralna sredstva v javnih lokalih (gostilnah itd.), kakor tudi na poslovnih mestih, ki spadajo k njim, se plača letno:
a)	za biljard 2000 din;
b)	za igralne karte 3000 din.
Pripomba: Taksa na igralne karte se plača ne glede ali se igra vrši s prinesenimi kartami ali pa s kartami, ki jih da na razpolago imetnik lokala.
Tar. št. 3
Za izobešanje firme se plača letno:
a)	privatni obrtniki:
1.	uslužnostn-a obrt brez tuje delovne sile 500 din
2.	uslužnostna obrt s tujo delovno silo 1000 din
3.	proizvodna obrt brez tuje delovne sile 2000 din
4.	proizvodna olbrt s tujo delovno silo 3000 din
b)	gostilničarji:
1.	v Šentjurju pni Celju
2.	v ostalih krajih
c)	kmetijske zadruge č) 'industrijska podjetja
d)	ostali
3060 din 1500 din
15.000	din
30.000	din
10.000	din
Pripomba:
1.	Taksa se plača za vsako napisno tablo oziroma napis posebej v kolikor gre za posamezne Obrate gospodarske organizacije.
2.	Na napisne table za potočne mline ob nestalnih vodah se plača taksa kot na uslužnostno Obrt.
Tar. št. 4
Za objave in razglase, ki se pritrdijo na zidove in ograje in druge predmete se plača letno:
a)	za redno plakatiranje 2000 din;
b)	za občasno plakatiranje ne glede na število razglasov 400 din..
Opomba:
Taksa po tej tarifni številki se ne plača na posmrtne objave in oglase in ne na objave in razglase, ki se nanašajo na dejavnost državnih in družbenih (negospodarskih organizacij).
Tar. št. 5
Za objave, razglase in sporočila na za to določenih mestih na krajevno običajen način, od primera 500 din.
Pripomba:
Za objave in razglase kmetijskih zadrug v zadružnih zadevah se plača taksa pavšalno letno v znesku
1.000	din.
Tar. št. 6
Za uporabo prostega prostora v začasne namene:
a)	za postavitev vrtiljakov, cirkusov in podobno od m2 dnevno 10 din;
b)	za postavitev šotorov, stojnic, dnevno po 100 din. Tar. št. 7
Za pse se plača letno 300 din.
Taksa se ne plača za pse vodnike, reševalne pse in službene pse, ki jih ima JLA In LM.
Takse so oproščeni tudi čistokrvni psi, ki so vpisani v rodovniški register.
Št: 03/1-32-14/1-1960.
Šentjur pri Celju, dne 11. marca 1960.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora-Šentjur pri Celju Peter Hlastcc 1. r.
61.
Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po 25. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, .številka
47-753/59), 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 2. točki navodila o načinu določitve akontacije nove stanarine (Uradni list FLRJ, št 50-817/59) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. marca 1960 sprejel
ODLOK
o določitvi akontacije stanarine.
1.	člen
Dokler ne bodo izdane odločbe o določitvi stanarine, se določi akontacija stanarine, ki jo plačujejo nosilci stanovanjske pravice.
Akontacija se izračuna tako, da se stanarina za december 1959 pomnoži z 2,5.
2.	člen
Akontacija stanarine se plačuje najdalje do 31. marca 1960.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 02/2-39-11/1-60.
Šentjur pri Celju, dne 11. marca 1960.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r.
62.
Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po 10. členu splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Uradni list FLRJ, št. 16-278/59) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. marca sprejel
ODLOK
o območjih, za katera se lahko ustanove stanovanjske skupnosti.
1.	člen
V občini Šentjur pri Celju se lahko ustanove stanovanjske skupnosti za območja krajevnih odborov Šentjur pri Celju, Ponikva pri Grobelnem in Planina pri Sevnici.
2.	člen
O ustanovitvi stanovanjskih skupnosti bo na predlog zborov volivcev odločil občinski ljudski odbor na seji Občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01/2-39-10/1-60.
Šentjur pri Celju, dne 11. marca 1960.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r.
63.
Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po 12. členu zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ, št. 52-647/57), 57. členu pravilnika o obračunavanju in plačevanju prispevkov iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (Uradni list FLRJ, št. 12-193/58 in 28-551/58) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št, 19-88/52) na seji občinskega Zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. marca 1960 sprejel
ODLOK
s katerim se podaljša veljavnost odloka o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnih dohodkov za leto 1959 še za leto 1960.
1.	člen
Odlok o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnih dohodkov za leto 1959 (Uradni vestnik okraja Celje, št. 23-194/59) velja tudi v letu 1960.
2.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje in velja za leto 1960.
Št. 01/2-31-27/1-60.
Šentjur pri Celju, dne H. marca 1960.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r.
64.
Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po
5.	členu uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javni huslužbencev (Uradni list FLRJ, štv 9-113/60) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zibara im na seji zbora proizvajalcev dne 11. marca 1960 sprejel
ODLOK
o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in kilometrini za uslužbence organov Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju, njegovih zavodov in organizacij
1.	člen
Dnevnica uslužbencev organov Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju, njegovih zavodov in organizacij znaša:
1.	za uslužbence, razvrščene od XX. do vštetega XI. plačilnega razreda in za tehnično osebje, razen za osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca 1300 din;
2.	za uslužbence, razvrščene od X. do vštetega V. plačilnega razreda in za tehnično osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca 1500 din;
3.	za uslužbence, razvrščene od IV. plačilnega razreda navzgor 1700 din.
Honorarnim uslužbencem se določa dnevnica po honorarju v skladu z določbami, ki veljajo za redne uslužbence. Honorarnim uslužbencem, katerim honorarna služba ni edini poklic, se določa dnevnica po njihovem glavnem poklicu, če je to za njih ugodneje.
2.	člen
Nadomestilo za ločeno življenje za uslužbence organov Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju, njegovih zavodov in organizacij znaša od 6.000 din do
10.000	din mesečno. Izjemoma se sme priznati usluž-
bencem prve in druge vrste ter tehničnemu osebju s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca tudi večje nadomestilo, ki pa ne sme presegati 20.000 din na mesec. Če se prizna uslužbencu nadomestilo nad 10.000 din na mesec, mora izdati o tem pristojni starešina posebno obrazloženo odločbo.
3.	člen
Uslužbenci organov Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju, njegovih zavodov in organizacij imajo pod pogoji iz 14. člena uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev pravico do kilometrine, ki znaša 25 din za vsak prevoženi kilometer.
4.	člen
Ta odlok velja od 1. aprila 1960. S tem dnem preneha veljati odlok o določitvi višine povračila za službena potovanja ali terensko delo, ki se opravlja v mejah občine do 10 km od ožjega območja občine in o uvedbi kilometrine (Uradni vestnik Okraja Celje, št. 9-237/57). Odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št 01/2-1-50/1-60.
Šentjur pri Celju, dne 11. marca 1960.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r.
65.
Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po
4.	členu zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16-279/59 in 47-753/59) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. marca 1960 sprejel
SKLEP
o prenosu pravice oddajati stanovanja, ki jih uporabljajo uslužbenci in delavci Oddelka za notranje zadeve OLO Celje, na ta oddelek.
1.
Na Oddelek za notranje zadeve OLO Celje se prenese pravica oddajati stanovanja, ki jih uporabljajo uslužbenci in delavci tega oddelka.
2.
Ta sklep velja od 1. aprila 1960. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 01/2-39-12/1-60 Šentjur, dne 11. marca 1960.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r.
66.
Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi s 1. in 5. členom uredbe o pravici ljudskih odborov, da 'lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ. št. 19-118/53 in 52-897/58), 3. členu uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, številka 55-477/53, 55-659/54 in 54-678/57) in 3. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 3-16/58, 16-298/58, 39-671/58 in 1-15/59) in v zvezi z odlokom o okvirnih stopnjah občinskega pro-
metnega davka (Uradni list LRS, št. 16-62/58) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. decembra 1959 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku.
1.	člen
V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik okraja Celje, št. 15-115/59) se spremeni tar. št. 2 tako, da se glasi: »Od prometa blaga na drobno, razen alkoholnih pijač, se plača po stopnji 4 %.«
2.	člen
Stopnja 4 % občinskega prometnega davka od prometa blaga na drobno se razdeli takole:
1.	kot dohodek občinskega proračuna — 4 %;
2.	trgovskim podjetjem in trgovinam ter drugim pravnim osebam, ki opravljajo promet na drobno, se odstopa 1 % kot prispevek v sklad osnovnih sredstev.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1960.
St. 03/3-32-21/12-1959 Šoštanj, dne 30. decembra 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
Stane Ravljen 1. r.
67.
Občinski ljudski odbor Žalec je po 3., 8. in 163. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2-22/59) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. januarja 1960 sprejel
ODLOK
o izravnavi predpisov o prekrških v odlokih Občinskega ljudskega odbora Žalec z določbami temeljnega zakona o prekrških.
1.	člen
Predpisi o prekrških v odlokih Občinskega ljudskega odbora Žalec se spremenijo tako, da se vsi prekrški po teh odlokih kaznujejo z denarno kaznijo do
10.000	din.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Okraja Celje.
St. 01-2-5/1-60
Žalec, dne 26. januarja 1960
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Žalec
Tone Delak 1. r.
1
Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Stane Selih — Tiska C P »Celjski tisk« v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-OG, interna 47 Naročnina znaša letno 1200 din, cena
posamezni številki 50 din — Tek. račun: 603-70/2-599