XVIII - 85 - 1997 
POVZETEK 
. Na podlagi zbranih podatkov iz obdob-
Ja 197?-1997 lahko ugotovimo, da je 
kameniar v Sloveniji relativno reden a 
maloštevilen gost. Spomladanska media-
na je 8.5. (26. pentada), jesenska pa 31.8. 
(49. pentada). V tem obdobju je bilo 
zbranih 27 podatkov (skupno 37 oseb-
kov), povprečno pa je bilo opaženih 1,4 
o~~bk~ na opazovanje. Zanimivo je, da so 
bili na Jes~ns~i selityi opazovani predvsem 
mladostni :pnme~ki, kar je v nasprotju z 
naved~am1 v_ literaturi. Kamenjar čez 
Sl_ov~n1Jo potuj~ relativno hitro, saj nikoli 
ni bilo zabelezeno več kot enodnevno 
ustavljanje. Pred letom 1976 obstaja sa-
mo en P<??,°:tek o <?pazovanju kamenjarja 
y Sl?ven111 ~~-okoli leta 1850, precejšnje 
~tev1lo. no'!_,~Js1h . pod?~kov. pa je pripisati 
mtenz1vne1s1 orn1toloski aktivnosti. Podana 
je tab~la ~ v~emi opazovanji in histogra-
ma poJavlJanJa po pentadah in letih. 
SUMMARY 
On the basis of the data gathered 
?,Uring 19_7 6-1997 we may conclude that 
m Slovenia the Turnstone is a relatively 
regu~ar u:iough sparse guest. The spring 
median 1s reached on May 8th (26th 
pentad), the autumn median on August 
31st (49th pentad). 27 records were made 
in this period (with a total of 3 7 indivi-
duals); on average 1.4 individual was 
recorded per observation. It is interesting 
that mainly juveniles were noted during 
autumn migration, which is contrary to 
the statements available in literature. The 
Turnstone moves across Slovenia relative-
ly quickly, as we have no record of this 
bird stopping in our country for more than 
a day. Pri?r to 197 6 there is only one 
record available on the observation of the 
Turnstone in Slovenia,i.e. from 1850 while 
the high number of later records can be 
attriibut~~ to a more intensive ornithologi-
cal activ1ty. A table with all of the 
observations is given, together with two 
histograms indicating the occurrence of 
this bird per separate pentads and years. 
Primož Kmecl, Riharjeva 28, 1000 Ljubljana 
ACROCEPHALUS 
Iz ornitološke beležnice 
From the ornithological 
notebook 
ČRNI ŠKARNIK Milvus migrans 
BLACK KITE - On ih July 1997 at Velike 
Bloke 
pne 7. julija 1997 zjutraj smo blizu 
nas~ga tgbora (Velike Bloke) opazili pti-
c?, cepe~? ~a t~lefonskem drogu. Ker je 
bilo v blizmi veliko navadnih kanj Buteo 
buteo, ji sprva nismo posvečali kake 
po~ebn~ pozornostt. Toda ko sem prima-
knil dalJnogled kocem, ptica sploh ni bila 
podob~a kanji. Po vsem telesu je bila 
temnoriavo obarvana in imela je razme-
rom~ majhno glavo. Takoj mi je bilo jasno, 
da imamo opraviti s črnim škarnikom. 
Opazovali smo ga najmanj četrt ure 
preden je odletel neznano kam. V nasled~ 
njih dveh tednih se ni vrnil. Ko sem 
pozne_je slišal, da je ta vrsta v Sloveniji 
pr~ceJ re?,_ka, sem bil resnično prese-
necen, saJ Je severno od Alp to ena izmed 
~aj~olj razširjenih ujed. Med potovanjem 
iz Nizozemsk~.Y s.lov~nijo~ smo na primer 
samo v NemciJi videli vec kot deset črnih 
škarnikov. Ruud van der Helm, Korveezee 
straat 37, 2628 ED Delft, Nizozemska 
KAČAR Circaetus gallicus 
SHORT-TOED EAGLE - On 6th July 1997 at 
Velike Bloke 
Zg?daj zjutraj 6. julija 1997 smo pripo-
tovali v Velike Bloke. Ob približno 8. uri je z 
zahoda _prgetela ujeda. Ni se nam bogve 
kako priblizala, pa vendar dovolj, da sem 
lah~o ugotovil, da ne gre za navadno 
kanJo B1:1teo_ bu_teo ali ka~o drugo običajno 
vrsto .. Ptica Je .bila kar velika, Spodaj je bila 
precej sve~!a m p~ogasta, po glavi in vratu 
p~ temn~J~a. Pac pa v pregibu peruti ni 
bilo opaziti temnih peg, ki jih ima skoraj 
vsaka navadna kanja. Opazil nisem tudi 
185 
ACROCEPHALUS 
bolj ali manj temnih površin na trebuhu, ki 
so ravno tako znamenje zelo bledih kanj. 
Kačar, kot sem naposled le zaključil, je 
neuspešno prežal na plen in potem odletel 
v severovzhodni smeri. Ruud van der 
Helm, Korveezeestraat 37, 2628 ED Delft, 
Nizozemska 
ŠKRJANČAR Falco subbuteo, GRIVAR 
Columba palumbus 
HOBBY, WOOD PIGEON - A nest of Hobby 
and another one of Wood Pigeon on the 
same willow on 8 th July 1990 at Ljubljan-
sko barje 
8. julija 1990 sen:i bil skupaj z Bogda-
nom Vidicem v Lipah na Ljubljanskem 
barju. Na suhi veji pod vrhom vrbe sem 
opazil sedečega škJjančarja, ki je nemo 
opazoval okolico. Cez dobro uro sva se 
ponovno vrnila na to mesto in tudi 
škrjančar je bil še vedno na isti veji. Ko 
sva se mu malo približala, je odletel. V 
tistem trenutku pa je s sosednje vrbe iz 
gnezda zletel še en škrjančar, verjetno 
samica. Ko sva si od spodaj ogledovala 
škrjančarjevo gnezdo, sva na sosednji veji 
opazila še eno gnezdo, iz katerega je štrlel 
rep valeče ptice. Kasneje sva ugotovila, 
da je v tem drugem gnezdu valil grivar. 
15. julija sem splezal do škrjančarjevega 
gnezda in v njem našel dve topli jajci. Tudi 
divji golob je še valil v svojem gnezdu. 
Tako sta na isti vrbi istočasno valila 
škrjančrn: in divji golob. 
Dare Sere, Langusova 1 O, SI-1000 Ljub-
ljana 
VELIKI PRODNIK Calidris canutus 
RED KNOT - On 14th September 1997 at 
Sečovlje salina 
Že precej dolgo sem mami obljubljala 
vodomca, zato sva se 14.9.1997 po celo-
nočnem dežju odpravili na morje. Bolj 
mimogrede sva se ustavili v strunjanskih 
solinah, saj sem še vedno imela v spominu 
spremenljive prodnike, ki sva jih s prijate-
ljico opazovali iz neverjetne bližine 
prejšnje leto. Tokrat je tam kar mrgolelo 
črnoglavih galebov Larus melanocepha-
lus, ki sem jih v svoji lenobi sprva odpra-
186 
XVIII - 85 - 1997 
vila kot rečne, kasneje pa sem se spomni-
la Rubiničevega predavanja in se odločila 
malce pokukati v knjigo. Ko sem potovala 
med njimi s teleskopom, sem odkrila celo 
kričavo čigro Sterna sandvicensis, ki se je 
ravno spravljala k počitku. Mojega ogle-
dovanja galebov je bilo konec takrat, ko 
sva z mamo nehote splašili nekega po-
brežnika. V letu sem videla le trikotno 
belino, ki je s trtice segala na hrbet, zato 
sem najprej pomislila na kakšnega mar -
tinca. Ptica se je kot nalašč spustila v 
bližnji bazen, kjer sva jo na podlagi 
razločno progastega hrbtnega in 
bočnega perja, rahlo navzgor zakrivljene-
ga dolgega kljuna ter opazovanja v letu 
(v perutih ni bilo opaziti beline) določili kot 
progastorepega kljunača v zimskem per -
ju. Najbolj mi je padla v oči snežno bela, 
močna nadočesna proga, ki pa v Jonsso-
novem priročniku sploh ni vrisana. Med-
tem ko sva se skušali kljunaču po spolz-
kem nasipu še bolj približati, je brez glasu 
odletel in kasneje ga nisva več videli, 
čeprav sva ravno zaradi njega še nekaj-
krat prehodili nekatere bazene in plezali 
prek zapornic. Slabo vreme ponoči pa 
nama je pripravilo še nekaj presenečenj 
v sečoveljskih solinah. Po razmočenem 
solinskem blatu so se mirno prehranjevali 
komatni deževniki Charadrius hiaticula in 
mali prodniki Calidris minuta, katerih 
drobnost sva občudovali kar brez daljno-
gleda. Nekje na drugi strani bazena je 
mama odkrila dva večja pobrežnika, ki 
sva se jima morali zaradi zoprnih sunkov 
burje bolj približati. Ko sem ju končno 
imela v teleskopu, sta me popolnoma 
zbegala, saj nisem vedela, kam bi ju 
dala. Kratek kljun, zelene noge, sivo perje 
in velikost (bila sta približno 4-krat zajet-
nejša od malih prodnikov) pa so me na 
koncu vendarle prepričali, da opazujeva 
dva velika prodnika Calidris canutus v 
zimskem perju. Po pripetljaju s kljunačem 
se mi je zdelo, da je redkosti za ta dan pač 
zadosti. Sumim pa, da je mamo navzlic 
moji zanesenosti najbolj očaral kovinsko 
modri blesk vodomčevega hrbta, ko je 
brzel navzgor po kanalu v Strunjanu. 
Katarina Senegačnik, Gorkičeva 14, 
1000 Ljubljana