PoSfntita plačana v gotovini Posamezna številka 3 din. IZDAJA FIZKULJURNA ZVEZA SLOVENIJE DOGODKI PRIHODNJEGA TEDNA I. Zimskošportne igre železničarjev FLRJ Leto W Štev. 4. Ljubljana, 23. Januarja 1949. FIZKULTURNI TEDNIK Slava nesmrtnemu Seninu Dne 21. januarja se je ves delavski razred in vsa napredna javnost spominjala 25. obletnice smrti velikega Lenina, i ^smrtnega borca mednarodnega proletariata, tvorca in organizatorja Boljševišfce partije, stratega in idejnega začetnika oktobrske proletarske revolucije, ustanovitelja in voditelja prve socialistične države na svetu, najvidnejšega propovednika znanstvenega socializma in materialistične filozofije, genija epohe imperializma in proletarskih revolucij, največjega človeka v zgodovini sploh. To kratko razdobje 25 let pa pomeni po veličini dogodkov, ki so se razvili v tem razdobju, po zgodovinskem pomenu velikih zmag, ki jih je delovno ljudstvo Sovjetske zveze in drugih držav, ki se ravnajo po Leninovem nauku, izvojevalo nad imperialističnim suženjstvom in zatiranjem, po izgraditvi nove socialistične družbe cela stoletja. Veliki lik Lenina v tem razdobju pa le ni zatonil v vrtincu dogodkov, marveč je vtisnil tej dobi svoj pečat. Njegov nauk je bil in ostane najmočnejše orožje zatiranih množic v borbi za zrušenje imperialističnega suženjstva in izkoriščanja, za zgraditev nove družbe brez izkoriščevalcev in izkoriščanih. Kot nihče drugi je znal Lenin napovedati ogromne zgodovinske prevrate in usmerjati borbo proletariata, kajti on je bil rojen voditelj proletariata armade, genij delavskega razreda. Težko je tudi le bežno orisati neizmerne Leninove zasluge za osvobodilno borbo zatiranih množic. Brez-usmiljeno je udaril po vseh, ki so napadali nauk Marksa in Engelsa in poskušali živo revolucionarno teorijo spremeniti v mrtve dogme. Očuval in nadalje razvil je Marksov in Engelsov nauk o državi in diktaturi proletariata. Poglabljal se je v sodobna dogajanja ter sledeč marksistični dia-lektitki odkrival nove zakonitosti sodobne družbe ter bogatil revolucionarno teorijo. Lenin je odkril značilnosti in zakonitosti imperializma in dal s tem delavskemu razredu v roke novo orožje za uspešno borbo in končno zmago. Ogromen del svojih razprav je posvetil osvetlitvi osvobodilne borbe zatiranih množic in dal tako neprecenljiv prispevek v zakladnico marksizma. Lenin je nastopil proti vsem vrstam zatiranja ljudskih množic in se zavzemal za enotnost vseh zatiranih, za vodilno vlogo delav. razreda v njihovi borbi. Hkrati je Lenin odkril ogromne revolucionarne sile zatiranih kmetov in narodno osvobodilnega gibanja zasužnjenih narodov, jih povezal z delavskim razredom in ustvaril iz njih rezervo proletariata v korist osvoboditve vsega delovnega ljudstva. Po zmagoviti Oktobrski revoluciji je bila mlada socialistična država izpostavljena najrazličnejšim nevarnostim ter se znašla v ogromnih gospodarskih težavah. Toda Lenina vse to ni presenetilo, ker je vnaprej predvideval dogodke, odkrival zakonitosti prehodne dobe iz kapitalizma v socializem in učil Partijo, da se ravna po tej zakonitosti. Poznavajoč zakone im. perializma, odnose v svetu, sile, na katere se naslanja Partija, zakonitosti prehodne dobe in brezmejno prepričanje v moč osvobojenih množic, je Lenin iz leta 1915 poudaril, da je tudi v dobi imperializma možna zgraditev socializma v posamezni državi. Praksa je potrdila to Leninovo in Stalinovo stališče. Socializem je bil ustvarjen na eni šestini zemeljske oble, a po drugi svetovni vojni je vrsta drugih držav krenila na pot zgraditve socialistične družbe. Lenin je postavil in znanstveno razčlenil naloge Partije v prehodni dobi, pola, sredstva in tempo socialistične izgraditve. Ze na osmem vseruskem kongresu Sovjetov decembra 1920 je postavil plan obnove in preobrazbe gospodarstva, plan za izgraditev ekonomskih temeljev socializma. Podčrta! je ogromen pomen težke industrije za socialistično preobrazbo države, za njeno obrambno silo. Tudi jugoslovanski narodi so pod vodstvom Komunistične partije sledeč naukom Lenina in Stalina izbojevali ogromne zmage ter so po zmagoviti narodno osvobodilni borbi krenili na pot izgradnje socializma po poti, ki jo je pokazal veliki Lenin, zavedajoč se, da bedo le po tej poti ustvarili resnično socialistično domovino. Slava nesmrtnemu učitelju in voditelju delavskega razreda V. I. Leninu! !• študentske stimskošpor tne igre so se končale s slavnostnim defilejem pred častnim predsedstvom na Sledu Planica je bila spet prizorišče številnih zimskošportnih prireditev izposoje- Ljubljane Ljubljana je zmagala tudi v patpolnem teku BLED, 22. jim. Predzadnji dan tekmovanja za prvenstvo zimskih študentskih iger je bil na sporedu patrolni tek na 8 km. Tudi v tej disciplini so zmagali zastopniki ljubljanske univerze, toda šele po ostri borbi z Beogradom, ki ni zaostal niti za poldrugo minuto. Proga za patrolni tek jo bila skoraj ista kakor pri štafetnem teku. Nekako sredi proge je bilo strelišče Zaradi novo zapadlega pršiča je bila smuka idealna. Start je bil ob 11.30 pred domom na Pokljuki. Prvi so šli na pot tekmovalci ljubljanske univerze, že po nekaj metrih si je Milovan Mihorko zlomil smučko, vendar nesreča ni vplivala na plasma zmagovalne patrole. Z h no smučko so tekmovalci kljub temu prvi prišli na cilj. Mnogo preglavic je tekmovalcem povzročilo streljanje V tem pogledu so se najbolje odrezali Ljubljančani z državnim prvakom Mikorkom na čelu, ki je imel tri zadetke. Biihm je zadel enkrat, Novak pa je pri vseh treh strelih zgrešil tarčo. Prav dobro jo vozila patrola Beograda, odpovedala pa je v streljanju. Edini zadetek je imel njen tekmo-valec_ Marinkovič. Sarajevčani so na današnjem tekmovanju spet pripravili majhno presenečenje s tem, da so zagrebško patrolo potisnili na četrto mesto. Tekmovalci Skoplja so odstopili Podrobni rezultati so naslednji: L Ljubljana (Ferdo Bohm, Janez Novak, Milovan Mihorko) 59.39 minute, 2. Beograd (Marinkovič, Djordjevič, Lazič) 1:01.8, 3 (Sarajevo (Kapetanovič, Djodjo, Sarzovski) 1:01.18, 4. Zagreb (Pavičič, Mašek, Grgurič) 1:49.57. Organizacija tekmovanja je bila dobra Zadnji dan študentskih iger Bled, 23. januarja Zadnji dan študentskih iger se je zaključil s ostrini sporedom v Planici. Dva izredna izletniška vlaka sta pripeljala v Planico številne gledalce, ki so bili ob lepem sončnem vremenu priča izredno zanimivih prireditev. Zadnji dan so obiskali prireditev tudi tov. Stane Kavčič, sekretar CK KPS, tov. Danilo Dougan, predsednik Komiteja za fizkulturo LRS, tov. Vlado Jurančič, sekretar FSZ in tov. Mile Cubrič, sekretar Komiteja za fizkulturo FLRJ. Umetno drsanje se je pričelo ob 10. V tem nastopu sta bili združeni dve prireditvi — umetno drsanje za študentske igre in za prvenstvo LRS. V okviru študentskih iger je žel med moškimi največ priznanja Marko Lajovic, ki je tudi zasedel prvo mesto. Med ženskami se je najbolj odlikovala Lukecova. Nastopila sta tudi Pal-metova in Lajovic. Ivo Razboršek pr*vak univerz FLRJ v skokih Komaj so končale tekme za prvenstvo v umetnem drsanju, so se začeli na 45 metrski skakalnici skoki za prvenstvo jugoslovasnkih univerz v samostojnih skokih. Prvenstvo je osvojil Ivo Razboršek, ki je imel z 41 m najdaljši skok. Razboršek je od prireditve do prireditve boljši in izgleda, da bo letos med najboljšimi v Jugoslaviji. — Tehnični rezultati so naslednji: 1. Razboršek 321.5 (36, 41, 41 m), 2. Leben 254.0 (32, 33.5, 34.5 m), 3. Urbanc (vsi Lj) 243.4 (35, 36 p., 36 m), 4. Vukmanič (Z) 238.5 (30, 31.5, 32m), 5. Gorišek (Lj) 217.2 (29, 28.5, 32 m). Ljubljana ima v tej disciplini 22, Zagreb pa 4 točke. Uro prej so bili skoki na 25 metrski skakalnici za klasično kombinacijo, kjer je bil najboljši Mitja Kavčič (Lj), ki je hkrati dosegel prvenstvo v klasični kombinaciji. Rezultati skokov so bili: 1. Vukmanič (Z) 194.9, 2. Kavčič (186.7, 3. Gaj (oba Lj) 184.6, 4. Kojc (S) 182.7, 5. Tomac (Z) 181.8, 6. Lazič (B) 178.6 točke. V hitrostnem drsanju je zmagal Hočevar, sicer Ljubljančan, a slušatelj zaorebške univerze. Skupno je nastopilo 15 tekmovalcev. Dva sta bila diskvalificirana, eden pa je med tekmo ob primernem treningu lahko še znatno napredovali. Med ljubljanskimi igralci so bili najboljši Ogrizek in Čuček v napadu ter Betetto in Saksida v obrambi. Danes smo x Planici videli naše najboljše mojstre smučarskih skokov i________________________________________________________ Prvenstvo Slovenlfe v namiznem tenisu KRANJ,- 23. jan. V petek zvečer se nost : Gregorčič 5 :3, Kladivar : Enot-je pričelo tretje prvenstvo Slovenije v nost 6:2, Krim : Gregorčič 5 :2._Končni namiznem tenisu. Tekmovalce so po- vrstni red moštev: 4. Kladivar, 2. zdravili v imenu Udarnika tov. Rebolj, Enotnost, S. Krim, 4. Gregorčič, zastopnik namizno-teniške zveze Slo- ženske ekipe: Nastopilo je 8 ekip. Naši olimpijski skakalci: Polda, Pribošek, Klančnik odstopil. Proga je bila dolga 500 m. 1. Hočevar (Zagreb) 52.5; 2. Slap-nikar (Ljubljana) 52.7; 3. Sajevic (Ljubljana) 54.3; 4. Stefan (Zagreb), 59.9; 5. Leman (Beograd) 63.0; 6. Miličevič (Sarajevo) 65.0. Finalna hokejska tekma Moštvi sta nastopili v naslednji postavi: Zagreb: Rihter, Kelenski, Miočka, Dragovič, Madjar, Mirtelj, Uršič, Stefan, Bival, Hočevar. Ljubljana: Saksida, Osredski, Betetto, Ogrizek, Ošaben, Čuček, Janežič, Cesar, Muršič. Ves čas igre so bili igralci Zagreba v premoči, saj so bili v reprezentanci Ljubljane po večini začetniki, ki šele prvo leto goje hokej. Vendar pa se je med ljubljanskimi igralci opazilo nekaj nadarjenih hokejistov, ki b'">do veni je dr. Krečič in zastopnik MLO Kranj. Do 18. ure so bili doseženi naslednji rezultati: Moški posamezno: Nastopilo je 78 tekmovalcev. Do četrt finala ni bilo nobenega presenečenja. Za finale šo se plasirali in dosegli naslednje rezultate: Bradeško : Podobnik 3:2, Strojnik : Čoh 3 Strojnik : Podobnik Med igralci Zagreba sta bila naj- «£ Čoh ^ =rade«kojl2. Zadnji dve boljša Miočka in Hočevar. Vi prvi tret- Pinalne tekme so bile: Enotnost : Gregorčič 3:0, Kladivar : železničar (Ljubljana) 3:0, Enotnost : Kladivar jini so ljubljanski igralci povečini Ze branili svoj gol, po prvem golu, ki je bil avtogol Betetta, pa so izgubili na borbenosti in so precej popustili, tako da je prišel Zagreb v vodstvo 4:0. V drugi tretjini so bili Zagrebčani ves čas v premoči. Igralce Ljubljane je rešil večjega poraza le vratar Saksida. V tretji tretjini se je igra še bolj razvneja in tu so tudi Ljubljančani dosegli časten gol. S to zmago so postali Zagrebčani študentski prvaki v hokeju. Po hokejski tekmi je sledila drsalna revija. Mladinci posamezno : Nastopilo- je 46 igralcev. Finalne igre so bile: Graraa-cikov : Korbar 2 :0, Ahačič : Petrovič 2 :0, Ahačič : Gramacikov 2 :0, Korbar : Petrovič 2 :1, Ahačič : Korbar 2 :0, Petrovič : Gramacikov 2:1. Končni vrstni red: 1. Ahačič, 2. Gramacikov, 3. Petrovič (vsi Udarnik), 4. Korbar (Gregorčič) ženske posamezno: Nastopilo je 32 tekmovalk. V finalu so se srečale: Pogačar : Rihtar 2:0, Urbar 3:0, Gregorčič : železničar (Lj) 3:1. Končni vrstni red : 1. Enotnost, 2. Kladivar, 3. Gregorčič, 4. železničar (Ljubljana). Mladinske ekipe: Nastopilo je osem ekip. Udarnik : Enotnost 5 :0. Gregorčič : Radovljica 5 :0, Udarnik : Gre-Sevšek gorčič 5 :2. Končni vrstni red: 1. Udar- Q (’> G T' • iifV O Crotr orMŽi O /-vfro o f A Po. 2:0, Urbar : Rihtar 2:0. Pogačar : nik, 2. Gregorčič, 3. Enotnost, 4. Ra-Sevšelc 2:0, Sevšek : Rihtar 2:0, Za dovljiea. prvo in drugo mesto se še vodi borba Mladinske dvojice: V finale sta se med Pogačarjevo in Urbarjevo (obe plasirala Ahačlč-Petrovič z zmago nad Enotnost), tretja Sevšek (Enotnost), Mihelčič-Brezar ter Korbar-Kernc z četrta Rihtar (Kladivar). zmago nad Marinšek-Kokalj. Finalno Moške cldpe: Sodelovalo je 14 mo- srečanje se je končalo z lahko zmago štev. V finalu so bile odigrane nasled- dvojice Ahačič-Petrovič. nje tekme: Kladivar : Krim 5 :4, Enot- E. G. 1. Polda 325.5 točke (47. 45, 46 m),----------------------------------------------------------------------------- 2. Pribošek 324.1 (44, 45, 46 m), 3. nizij z rezultatom 3:0 (15:7, 15 :13). Klančnik 318.4 (42. 43, 44 m), 4. Raž- Tekmi je prisostvovalo 50 gledalcev, boršek 296.3 (36, 41, 41 m), 5. Langus Sodil je Gromščik. 292.4 (38, 42, 42 m), 6. Gašperšič 283.6 (36. 41. 38 m). Končni plasma reprezentanc posameznih univerz na prvih zimskih študentskih igrah je naslednji: Beograd Zagreb Skoplje Sarajevo Ljublj; alpska kombinacija 6 10 1 3 15 klasična kombinacija 0 10 0 6 15 patrolni tek na 8 km 10 3 0 6 15 štafeta 4x8 km 3 10 1 6 15 tek na 12 km 1 0 0 0 25 tek na 5 km 6 3 0 0 17 soloslalom 0 1 0 0 25 veleslalom 0 4 0 0 22 samostojni skoki 0 4 0 0 22 hitrostno drsanje 1 ■ 13 0 0 12 skupaj 27 * 58 2 21 183 SABLJANJE SABLJASKI TROBOJ V MARIBORU Maribor, 23. jan. Danes je bil v Mariboru troboj v sabljanju med Celjem, Ljubljano in Mariborom. Od zadnjega srečanja so sabljači vidno napredovali. V splošnem je bil Maribor najboljši. Zmagal je v vseh kategorijah razen med mladinci. Tam so zasedli prvo mesto Ljubljančani. Najlepše borbe so bile (floret): Ribarič 4 in pol (1). Vospernik, Kersnik, Petrič 4, Velej, Kržin 3 in pol« Toš, Sila 3, Cuderman 2 in pol, Vavpotič 1, Šinkovec 0. Danes zvečer ob 9. je bil delile vseh udeležencev pred Parkhotelom na Bledu. Nato je bila razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. Športni dogodki po Slovenip Uspel telovadni tečaj Okrajni telovadni odbor Celje - okolica je od 17. do 23. t. m. priredil tečaj za vodnike moških oddelkov, ki se ga je udeležilo 15 tečajnikov iz desetih društev. Udeleženci so marljivo sledili teoretični in praktični vad- odlofinejše in boljše, so se odlikovali Pavlovčič (32). Poženel (32) in Kovačič (27). V reprezentanci klasične gim- Mladinci: Goleč (M) : Grahor (L) 5:4, Celestina (M) : Grahor (L) 5:4, Keršič. (M) : Brčič (L) 5:4. Mladinke: Košir (M) : Pohleven (L) člani: Kristan (M) : Tavčar (L) 4 :1. 5 :2, Vojsk (M) : Rojc (L) 4:5. nazije pa so bili uspešni Rainer (7) in Sablja: V sablji so bili Mariborčani --V Ijivo premagal Grahorja 5:3. ŠAH MLADINSKO PRVENSTVO SLOVENIJE bi, ki so jo izčrpno- predelali na te- sta sodila z manjšimi napakami. Ženske: 22:19 (13:12). Medtem, ko nam igra moških repre. zentanc ni ugajala, je bil povsem drugačen potek igre ženskih vrst, ki sta bili enakovredni tako po borbenosti, kakor po tehničnem znanju. Tudi v tej tekmi je vrsta I. mešane gimnazije po odločnejši igri sicer s tesno razliko v koših, pa vendar zasluženo premagala svojega tekmeca. V vrstah I. mešane gimnazije sta se odlikovali Bra-dičeva in Majerjeva, pri klasični gimnaziji pa sta bili najboljši Filipič in , . . Radšel. Pavlovčič n Brumen sta sodila krnjeno. Stanje po osmem kolu: Podkrajšek 6 in pol (1), Roblek 6 in pol, Drobez, Njegovan 5 in pol (1), Kos 5, PRVENSTVO BREŽIC V ŠAHU Brežice, 23. jan. Danes je bil odigran šahovski brzoturnir za prvenstvo Brežic za mesec januar. Prvo mesto st delita Steger in 16 letni Malneršlč, ki imata 7 in pol točke od 9 dosegljivih Drugi je Petač. (Vrstovšek) Tekmovanje na Uršlji gori _ V organizaciji SŠD Fužinarja iz G listanja so bile (kljub slabim snežnim razmeram zanimive tekme v slalomu in veleslalomu z Uršlje gore. Nastopilo je 3" tekmovalcev in tekmovalk iz Maribora, Prevalj, Žerjava, Slovenjgradca in Guštanja. Med precej izenačenimi tekmovalci so se razvile zanimive borbe, predvsem med Mariborčanom Sevčnikarjem in Slovenjgradčanom Cesarjem, ki je bil obakrat uspešnejši in zasedel obe prvi mesti. Pogrešala se je predvsem večja udeležba mladincev, pa (udi sicer je bilo število tekmovalcev dosti manjše od število prijavljencev. Rezultati tekmovanja so naslednji: SLALOM: Člani: 1 Cesar Pavle (Slovenjgradeč>' 48,4 sok., 2. Sevnikar Jože (Polet) 50.0, 3. Gologranc Jože (SIo-vpnjgradee) 52,0. 4. Ocepek Drago (Po-■" -I,®: m 1 a - , — - ... (Fužinar) 1:05,4, 2. Kotnik Beno (F) 1:08,6, 3. Šober Dušan (Polet) 1:21,0. 4 Godec Anton (F) 1:29.0, 5. : Razgoršek Ivan (Slovenigra-dec) 1:51,8; članice: 1. Heel Anica (F) 1:33,5, 2 Koncčnik Milka (F) 1:52,0, 3. Fanedl Anica (F) 2:21,0; pionirji: 1. Ficko Peter (F) 53,0, 2. Ivertnik Anton (F) 59,0. z manjšimi napakami. Neumestno in graje Maribor, 23. jan. Danes je bilo odigrano osmo kolo mladinskega šahovskega prvenstva. Rezultat je bil naslednji : Roblek : Kersnik 1:0, Kržin : Kos remi, Petrič : Cuderman 0 :1, Ve- tej . Šinkovec 1.0, Toš : Siia remi, Dominik (F) i-tp r ^ t;n]1 ,n-n Vavpotič : Vospernik 1:0. Podkrajšek (SIg) 1:03 5- m la .1 in c i-T Kotnik : Drobez in Ribarič : Njegovan _pre- Beno (F) 1:17.0?2. Razgoršek Ivan fSIg!) 1:25,0, 3. Šober Dušan (P) 1:28.0, 4 Godec Anton (F) 1:28,6, 5. Kotnik Stanko (F) 1:29,5. VELESLALOM: člani: 1. Cesar Pavic (SIg) 55,0. 2. Sevčnikar Jože (P) 1:60,(I, 3. Ocepek Drago (P) 1:010, 4. Kos Okrajni telovadni odbor Gorica bo priredil dne 30. t. m. svoj smučarski dan . 2e dalj^ časa se ozirajo soriški smu- Ob prihodu smučarjev in gostov bo čaru proti hribom ter poslušajo vre- pred zadružnim domom na Lokvah menske napovedi, ki bi jirn prinesla zborovanje. Ob 9. uri bo otvoritveni je Kukanja. Gledalcev 500 (Hartman) ii^T&©nMJaj!š55,06.LjS: n^.™Jei.la^,Loživeli nadalinji ® Q t°čk, posame™-*1'** .. nasledn^ Kavčič 426.7, 2. Gaj k--s* ^ vredno pa je čaju. V to so vložili mnogo truda vodja tečaja Tone Grobelnik, kakor dejansko ovirali potek tekmovanja. MURSKA SOBOTA : »LOBOD, delana je bila vsa snov za vadbo pio- (Varaždin) 1.1 (1.0) nirjev in mladincev. v opravljena pa od«£ Sobot* l^mDanes^e bila še v tem mesecu f°dno^smuk8. PrL Šovor'.ob 9.30rtari ptonirievnafi'km. tudi teoretična, strokovna m politična ma med pdomaeim moštvom Murska nem občutku da še bo s^zon^ vendar S d vL kstfn9n la?ic.ln ,nliadmk S3 predavanja. Tečajniki so v kratkem Sobota in Slobodo iz Varaždina. Kon- takrat"odprla^toda* v° bližini čiLo^na^S 8 °km St3rt mladmcev in čala se je neodločeno 1:1 (1.0). Sodil zaenkrat snežne razmere še vedno sla- be. Nekatere sekcije so si sicer že po- Ce bodo snežne razmere dopustile iskale oddaljena smučišča ter so že bodo popoldne tekme v smuku in sla-pridno trenirala, vendar bi vsi radi, lomu. Od svoje strani je OTO Gorica da bi pobelil sneg naše bližnje hribe poskrbel, da se bo smučarski dan vr-in gore ter v prvi vrsti Trnovski gozd. S1* brezhibno. Vv ta namen bo organi-Vas Lokve, ki je bi bila do tal požgana zacijski in tehnični odbor odpotoval že po okupatorju ,je najidealnejše smučar- 29. t. m. na Lokve, da bo uredil vse sko polje, ki ima že mednarodni sloves, potrebno. Vsi udeleženci smučarskega OTO Gorica - smučarski odsek pri- dne bodo prejeli topel čaj in prigrizek, pravlja za 30. t. m. svoj smučarski dan Goriški smučarji se nadejajo, da bo in je v ta namen ze pozval vse svoje do konca meseca smuka pripravna in sekcije in člane, da se istega udeležijo, da bodo vsi pravi ljubitelji belega Razposlana so bila navodila in urnik športa prišli tokrat na svoj račun V tekmovanj. OTO je preskrbel za prevoz slučaju slabega vremena se bo smu-vseh smučarjev tekmovalcev in netek- carski dan prenesel na drugo nedeljo movalcev. in bodo o tej spremembi vse smučar- je sle- ske sekcije pravočasno obveščene po-*nm časnpjsia. K. B. času pridobili precej osnovnega znanja, ki ga bodo kot vodniki prenašali v društva z aktivnim in požrtvoval- UDARNIK : PARTIZAN 9:0 (3:0) 3 Tomac 407.1,' 4. Vukmanlč^ž*!1 ¥)’ okraineSa odbora Celje - okolica imel 390.6. 5. Marinkovič (B) 380.2. 6. Djodjo zaključni govor, nakar so bila razde- 353.4 točke. ijena spričevala tečajnikom, ki so iz- Poleg študentov .pastopili_ na 45- nit napravili. S prav dobrim uspe- kfsef^nVtečaju v Planici. Najboljla^e hom 50 Prestali izPn Kocjan, Peter- biia trojica Pribošek, Klančnik, Polda, nel, Kavka, Travner in Poznik, ostali Šfce® ^nikipaso 1% Trbovlje, 23 .jan. Danes je bila od- Program smučarskega dneve kašala Klančnik in Pribošek, imela pa brim uspehom. Za zaključek so se igrana prijateljska nogometna tekma deči: sta nekoliko krajše skoke. tečajniki zahvalili predavateljem z ob- med domačim Rudarjem in Partizanom Skokom ie sledilo hitrostno drsanje, ljubo, da bodo z novim poletom pri- To je bila prva prireditev te vrste Jeli za delo v telovadnih društvih, pri nas V hitrostnem drsanju se ni- Uspeli tečaj je korak naprej k dvigu ”----------n „ tehniki niti V ru- vodilnega kadra v telovadni orgam- Uršič Jože smo povzpeli niti v tehniki niti v ru- ... tini na vzgledno višino, saj je ta panoga pri nas šele v povoju. Med tekmovalci je bilo največ članov hokejskih moštev. Tehnični rezultati so: Športna nedelja v Mariboru KOŠARKA I. MEŠANA GIMNAZIJA : KLASIČNA GIMNAZIJA Moški: 124 : 16 (57 :S). V povratnem srečanju sta se srečali V petek reprezentanci I. mešane gimnazije in klasične gimnazije. Po dokaj surovi igri moških reprezentanc se je tekma končala s prepričljivo zmago I. mešane gimnazije. V moštvu I. jne-šane gimnazije, ki je bila vseskozi iz Ljubljane. Končala se je z rezultatom 9:0 (3:0) za Rudarja. Sodil je Vineii. Gledalcev okrog 300. (Lapornik) ODBOJKA' GARNIZIJA (Brežice) : RAZLAG 3:0 Brežice, 2?. jan. Danes j'e bila odigrana tekma y odbojki med Garnizijo Brežice in Razlagom. Zmagala je Gar- Obvčščamonaročnike, ria ;o list predvidoma dva- ds trikrat izšel v ponedeljek zaradi tehničnih ovir. jugoslovanski študenti so imeli svoie prve zimsko-športne igre O gostmip sušili ■ hokejistov v Avstriji Na Bledu so se v nedeljo 16. t. m. začele I. zimsko športne študentske Igre. Študentje jugoslovanskih univerz so, kakor vemo, že preteklo leto organizirali prve študentske igre, ki so obsegale vrsto športnih ger in disciplin, zdaj pa so svoja tekmovanja, ki se bodo ponavljala vsako leto, razširili še na zimske športe. Reprezentance posameznih univerz so se na tekmovanje marljivo pripravljale. Zato so doseženi uspehi v posameznih disciplinah zadovoljivi in so jamstvo, da bomo iz vrst študentov naših univerz dobili dostojne predstavnike posameznih športnh panog za državne reprezentance. Zimskošportne igre so se slavnostno začele V nedeljo 16. t. m. so se na Bledu pred Parkhotelom zbrali vsi sodelujoči reprezentanti jugoslovanskih univerz, ki jih je v prisotnosti in pod častnim predsedstvom organizacijskega sekretarja CK KPS tov. Staneta Kavčiča v imenu Ljudske študentske mladine ljubljanske univerze pozdravil tov. Miran Mejak in želel tekmovalcem, da bi na prvih zimsko-športnih igrah dosegli čim boljše uspehe. Izrazil je željo, naj bi študentske igre poleg športne tendence imele tudi najugodnejši vpliv na zbližanje študentov naših narodov, v svetu pa naj bodo hkrati dokaz pravilnega razumevanja, ki ga ima naše državno in vodstvo slavne Komunistične partije, do fizkulturnega udejstvovanja. Po nagovoru tov. Mejaka je pionirka članom častnega predsedstva izročila šopek cvetja, pionir pa je pozdravil drage goste iz vse Jugoslavije. Jeseniški kovinarji so s himno »Hej Slovani« zaključili to prisrčno slavnost nato pa so tekmovalci prisegli. Prisega se je glasila: »Mi, študentje visokih šol FLRJ, zbrani na I. zimsko-športnih študentskih igrah se obvezujemo, da bomo tekmovali v duhu medsebojnega tovarištva. V plemeniti. medsebojni borbi bomo- utrjevali zveze med študentsko mladino in s tem bratstvo in enotnost naših narodov. V ta cilj bomo položili vse svoje sile in sposobnosti. Obvezujemo se. da bo naše tekmovanje zgled, kako naj se bori študent-fiz-kulturnik nove Titove Jugoslavije«. Na Pokljuki so tekmovali v tekih Prireditelj je zaradi pomanjkanja snega na Bledu preložil tekmovanje v smuških tekih na 12 in 4 km na Pokljuko. Ker je sonce močno omehčalo sneg, je bila proga za tekmovalce precej težka. Moški so tekmovali na (Beograd) 25:52, 6. Jug Božena (Ljubljana) 26:07. Tekmovanja v smuku so bila v Kranjski gori Proga za smuk, ki jo je dobro začrtal Rudi Stopar in je bila dolga 1700 metrov s 300 m višinske razlike, je potekala z vrha Bukovnika do državne ceste. Tekmovalci so vozili mimo petih kontrol. Daši je bilo tik pred startom vreme toplo in se je sneg nekoliko odtopil, so bili v slalomu doseženi dobri časi. Skupno je nastopilo 34 tekmovalcev, med katerimi so startali najprej tekmovalci Partizana izven konkurence. Najboljši čas med njimi je imel Jože Bertoncelj, ki je presmučal progo v 2 minutah in 31 sekundah. V konkurenci študentov je zmagal favorit Hladnik, za njim pa so tri mesta še zasedli predstavniki slovenske univerze. 'Najboljši med predstavniki ostalih univerz je bil Beograjčan Djordjevid za njim pa Zagrebčana To-mac m Cop. Podrobni rezultati v smuku so bili naslednji: 1. Damjan Hladnik (Ljubljana) 2:09,4 minute, 2. Ljubo Bizjak (L) 2:11,2, 3. Janko Dernič (L) 2:15,5, 4. Marijan Praček (L) 2:19,6, 5. Djordjevid (Beograd) 2:21,8. startalo 33 tekmovalcev, ki so povečini bili precej izenačeni in v glavnem dosegli prav dobre čase. Vrstni red članov na cilju je bil naslednji: 1. Ferdo Bom 56:06 minute. 2. Mitja Kavčič 1:03,38. 3. Janez Novak 1:04,05, 4. Aleš Gaj 1:05,08 (vsi Ljubljana), 5. Mita Marinkovič (Beograd) 1:06,03. 6. To-mac (Zagreb) 1:07,30. Zenske so tekmovale na progi ki je bila dolga 4 km in tudi razmeroma precej težka. Nastopilo je 18 tekmovalk, med katerimi se je za prvo in drugo mesto razvila ostra borba med zastopnicama ljubljanske univerze Oblakovo in Černičevo. Zmagala je Oblakova s komaj 1 sekundo razlike pred Černičevo. Daši je smuški tek med ženskami pri nas še malo razvita panoga, so tekmovalke pokazale viden napredek. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1. Meta Oblak 21:25 minute. 2. Staža Černič 21:26 (obe Ljubljana), 3. Karambašič (Beograd) 23:21, 4. Gr- gurič (Zagreb) 24:50, 5. Kratohvil 12 kilometrski progi, ki je bila izpeljana v obliki osmice in je imela 150 m višinske razlike. V celoti je Prvi trije tekmovalci vsake univerze so se avtomatično plasirali za tekmovanje v alpski kombinaciji, medtem ko bodo ostali tekmovali samo za plašni av slalomu. Zagreb je v hokeju premagal Beograd v Planici sta se v okviru prvih zimsko športnih iger v hokeju na ledu srečali študentski reprezentanci Zagreba in Beograda. Tekma, ki se je končala s prepričljivo zmago Zagrebčanov s 13:0 (3:0, 7:0, 3:0) je bila zanimiva in je privabila številne gledal ce. V moštvu zagrebške reprezentance so nastopili: Rihter, Dragovič Coron-ski, Bival, Miočka, Dejanovič, Madjar, Hočevar, Uršič, Stefan in Mirtelj, beograjsko pa so sestavljali Pamtelič, Jevremovič, Jovanovič I, Petrovič, Kmec, Vidicki, Ivanovič, Jovanovič II, Jovanovič III, Miodragovič, Jovanovič IV. Tekmo je objektivno sodil Lombar. V smučarski štafeti so zmagali Ljubljančani Naslednja disciplina na študentskih igrah je bila štafeta 4 x 8 km na Pokljuki, za katero so v hladnem vremenu bile prav dobre snežne razmere. Največji uspeh so dosegli študenti ljubljanske univerze, ki so v štafeti, sestavljeni iz tekačev Kavčiča, Gaja, Novaka in Bohma dosegli prvo mesto. Podrobni rezultati tekmovanza štafet so bili naslednji: 1. Ljubljana 2:43.59 (Mitja Kavčič 43:33 minute, Aleš Gaj 40:48, Janez Novak 43:05, Ferdo Bohm 36:33), 2. Zagreb 3:28.26 (Šušteršič 52:29, Macelski 51:27, Kotnik 52:16, Ma-šek 52:14), 3. Sarajevo 3:43.25 (Djur-djičič 54:14, Srčič 58:49, Kojc 52:14. Djodjo 49:08), 4. Beograd 3:45.37 (Be-lovič 57:24, Markovič 68:08, Lazič 54:23, Marinkovič 45:42). 5. Skoplje 4:15.11 (Kuzmanski 63:37, Popovski 68:30, Hri-stovski 66:03. Deskorides 57:01). Ljubljanska druga štafeta je dosegla čas 3:15.46 (Napokoj 49:12, Mihorko 50:18. Žvokelj 48:52. Bren 47:13), za- grebška druga štafeta pa je vozila 3:29.51 (Kocutar 51, Uterin 57,14, Gregorič 50.03, Stankovič 51.34). Organizacija tekmovanja je bila dobra, zaradi neizenačenosti tekmujočih ekip pa so se tekme precej zavlekle. Hokejisti ljubljanske univerze premagali Beograjčane Druga hokejska tekma v Planici med reprezentanco ljubljanske in beograjske univerze se je končala z zmago Ljubljančanov. Beograjčani so v tej tekmi pokazali precej boljšo igro, kakor so jo pokazali v tekmi z Zagrebčani. Da so igrali bolje, je razvidno že tudi iz samega rezultata, ker so tekmo z Zagrebčani izgubili s 13:0. tekmo z Ljubljančani pa s 5:1. Pomanjkljivost v njihov igri je slabo znanje drsalne tehnike, medtem ko obe moštvi kažeta še slabo tehniko ravnanja s hokejsko palico. Ljubljančani so bili vso tekmo v premoči in je njihova zmaga bila zaslužena. Tudi v alpskih disciplinah premoč ljubljanskih študentov Četrti dan zimsko športnih študentskih igre so študenti tekmovali v slalomu, študentke pa v veleslalomu. Tudi ti dve progi je trasiral Rudi Stopar in sta vodili iz Bukovnika v Kranjsko goro. Proga za moške je bila dolga 500 metrov in je imela 36 vratič ter 70 m višinske razlike. Zenske pa so tekmovale na 1000 m dolgi progi z 22 vratci in 200 m višinske razlike. Zaradi po-ledenelosti snega so morali tekmovalci pokazati vso svojo sposobnost in tehnično znanje. Večini tekmovalcev se je pokazal pomanjkljiv trening v alpskem smučanju, zato je bilo na tekmovanju tudi veliko število padcev. Poleg slaloma za alpsko kombinacijo so študenti tekmovali tudi v soloslalomu. Nastopilo je 10 tekmovalcev, med katerimi si je prvo mesto priboril Ljubo Knop s časom 2:03,5, kar pomeni tretji najboljši čas dneva. Kakor med moškimi tako so tudi med ženskami prevladovale alpske smučarke reprezentan- ce ljubljanske univerze. Podrobni rezultati tekmovanja so bili naslednji: Slalom za kombinacijo: 1. Damjan Hladnik 1:59.6 minute, 2. Ljubo Bizjak 2:01,0, 3. Marijan Praček (vsi Ljubljana) 2:05,7, 4. Cop 2:07.8, 5. Kumar (oba Zagreb) 2:09.4; soloslalom: 1. Ljubo Knop (Ljubljana) 2:03,5, 2. Stankovič (Beograd) 2:45.3. ........""t1 . Hladnik Damjan, zmagovalec v alpski kombinaciji Plasma za alpsko kombinacijo je naslednji: 1. Damjan Hladnik 0 točk, 2. Ljubo Bizjak 2:03 točke, 3. Marijan Praček 10.58, 4. Janko Dernič (vsi Ljubljana) 12.05, Cop (Z) 17.10; veleslalom: 1. Mili Hanuš 1:21.4, 2. Meta Oblak 1:29.0, 3. Vlasta Kozak 2:31.5, 4. Bizjakova (vse Lj.) 1:32.1, 5. Novakovič (Z) 3:18.3. Izven konkurence sta Ljubljančanki Matičičeva in Černičeva dosegli rezultate 1:31 in 1:33. Obisk funkcionarjev fizkulturne organizacije na Bledu V petek 21. t. m. so študentske zimsko športne igre obiskali nekateri vidni predstavniki našega fizkulturnega gibanja. Tekmovanja je obiskal generalni sekretar FISAJ-a Miroslav Krea-čič v spremstvu člana CK LMJ Jože Bačiča in sekretarja Komiteja za fiz-kulturo pri vladi FLRJ Mileta Cubri-ča. Gostje so prisostvovali še preostalim tekmovanjem študentov ter slavnostnemu zaključku I. študentskih iger iZ101£TOENi4Cl-<£' P-0#iZSL/A Rudar (Trbovlje) : Nova Gorica 3 : I Preteklo nedeljo sta se pomerila v Šempetru pri Gorici prvak I. lige Slovenije Rudar in prvak II .lige Nova Gorica. Trboveljsko moštvo je pokazalo tehnično boljšo iisrro, lepo povezavo med posameznimi vrstami, kar velja posebno za krila. Domače moštvo se ni znašlo pred nasprotnikovem golu. Saj je imelo nebroj prilik, da bi popravilo rezultat, toda zaman Prvi gol je zabil Rudar v 15 minuti, sledil je kmalu nato zadetek Nove Gorice. V prvem polčasu je beležilo trboveljsko moštvo še nadaljna dva gola. Po odmoru so se Goričani zbrali in pokazali lepo igro z glavo, a nič več. Obramba gostov je spotoma čistila vse nevarne akcije Nove Gorice. Sodnik je zadovoljil obe stranki. Šemipetrsko igrišče je z bog podnebja zelo prikladno za zimski trening in tekme. Mogoče bi bilo na mestu, Če bi kompetentni športni krogi Slovenije vzeli v poštev to dejstvo in usposobili igrišče Nove Gorice za vse one zimske tedne, za katere ne pridejo v poštev druga igrišča v tem letnem času Meddruštvene smučarske tekme v Planici TD Rateče-Planiea je izrabilo prosti termin in povečalo svojo prireditev — pionirske medruštvene tekme $e z meddruštvenim tekom članov in mladincev pod okriljem društvenega dneva TD Žirovnica. Tekme so bile v istem času kot skakalne tekme, vendar pa se je na cilju kl.iub temu zbralo precej gledalcev, ki so z zadovoljstvom spremljali borbo naših najmanjših tekačev, kajti 9 cilja ie bila vidna skoraj vsa n roga Organizacija teKmuvuuja je pokazala, da so funkcionarji kos tudi večjim prireditvam. saj so v istem času tekmovali kar na štirih tekmovalnih progah. S takim zanimanjem za razvoj smučarskega športa v Ratečah, kot ga imajo funkcionarji društva Rateče-Planiea se bo smučanje v tem delu Slovenije najbolje zakoreninilo in ee razširilo med delavsko in kmetske mladino. Druga dobra stran društva je, da je v organizaciji in tehničnem pogledu ponudilo vso svojo pomoč organizatorju tekmovanj TD Žirovnica. V tekih je sodelovalo 38 tekmovalcev. Tehnični rezultati: pionirji (6—10 let) — 1 km: li. Rožič Janez 7:09 0, 2. Matjaž Andrej 7:10.0. 3. Mlinar Janez 7:17.0 (vsi TD Rateče); pionie.ii (10—14 let) — 2 km: 1 Kavalar Janez 10:48.0, 2. Brane Marjan 11:00.0. 3. Pušar Stanko 11:13.0 (vsi TD Rateče); pionirke (10—14 leti — 2 km: 1. Mlinar Marija 9:50.0. (TD Rateče); mladinke: 2 km: 1. Baloh Marica (TD Žirovnica) 6:05.0; mladinci — 8 km: 1 Gregorij Jože 27:24,0. 2 Makovec Tono 29:06.0. 3. Tof Aleksander 29:47.0 (vsi TD Rateče): člani — 8 km: 1. Petrič Ladko 27:38.0. 2. Grilc Anton 27:55.0 (oba TD Ratere). 3 Kelmenc Matevž 32:41.0 (TD Žirovnica); člani TD Žirovnica — 8 km: 1. Klemenc Matevž 32:41.0. 2. Strnad Mirko 33:34.0. 3. Slamnik Franc 34:53.0; mladinci TD Žirovnica — 8 km; 1 Svetina Matevž 45:05 0 2. Bartole Lado 46:08.0. KAVI O skupščini Avtomoto društva Domžale 16 januarja je bila v Domžalah letna skupščina Avto-moto Domžale na kateri so bili prisotni vsi predstavniki grup in krožkov v okraju Kamnik. Odborniki so podali obširna poročila o plodnem delu društva v preteklem letu. Vse postavljene naloge in plani so bili 100 % doseženi a plan kadrov presežen. Avto-moto Domažale ima močne grupe v Kamniku. Mengšu. Lukovici in agilne krožke v Stranjah. Mostah, na Viru in na Pšati. Po živahni diskuziji je bil Izvoljen novi odbor z predsednikom tov. Lavričem, ki si .ie zadal kot glavne naloge: vzgoja in šolanje novih kadrov ureditev mehaničnih delavnic in čuvanje voznega parka V tem letu bo društvo izvedlo več športnih prireditev širšega značaja Skupščini ie prisostvovalo 122 članov. Na predlog skupščine se je društvo preimenovalo v Avto-moto društvo Domžale Franceta Vidmarja-Cihra Kakor je že znano, je bilo pred kratkim na. turneji po Avstriji moštvo, sestavljeno iz najboljših naših liokeistov, ki so nastopali pod imenom reprezentance Zagreba. Naše dnevno časopisje je na kratko objavilo izide posameznih tekem, potrebno pa je, da se o tej turneji spregovori ekaj več, saj je celokupen rezultat turneje pomemben uspeh, kakršnega naši hokeisti dosedaj v inozemstvu še nikdar niso zabeležili. Ta uspeh je brez dvoma posledica sistematičnega celomesečnega treninga na novem drsaličšu v Planici, česar našim igralcem hokeja v bivši Jugoslaviji, ki je šport samo zavirala, nikdar ni bilo dano. Moštvo je igralo na turneji v naslednji postavi: VVeiner, Žitnik, Kovačevič Aljančič, Pavletič, Eržen, David Renaud, Gogala. Stipetič, Tomič. Organizacija turneje ni bila najboljša kajti moštvo bi po prvotnem načrtu moralo v štirih dneh igrati štiri tekme zaporedoma. Ta napaka je tudi v praksi prišla do izraza in je precejšen vzrok za tlvoštevilčni poraz v prvi tekmi na Dunaju, zadnjo tekmo pa je bilo treba radi preutrujenosti igralcev, preložiti za en dan. Poleg tega, je ekipa od Ljubljane do Gradca potovala od Zidanega mosta do Maribora s tovornim vlakom, do meje z avtobusom, mejo pa prekoračila peš in tako šele po (5 urnem potovanju prispela v Gradec. Tudi to je bil vzrok pomanjkljive organizacije. Prva tekma je bila odigrana v Gradcu proti najboljšemu graškemu klubu GSV. Tekmi je prisostvovalo 3000 gledalcev. V prvi tretjini je bila igra precej izenačena, nekaj časa je graško moštvo celo vodilo z 2:1, opaziti pa je bilo boljše drsanje in tehniko naših igralcev. V drugi in tretji tretjini pa je poleg tega prihajala veri no bolj do veljave kondiciska premoč in borbenost našega moštva, tako, da so domačini le redko prihajali preko svoje polovice igrišča. Končni rezultat 12:4 za Zagreb je zato popolnoma realen. Tekma, ki sta jo brez posebnega truda vodila dunajski sodnik Lederer in zagrebški sodnik Valušnik, je bila lepa in fair. Graški radio in časopisje je objektivno priznalo splošno nadmoč našega moštva ter povdarilo, da. se je domače moštvo lahko marsikaj naučilo 'id naših igralcev. Po tej^ tekmi, ki se je končala po-no zvečer, je naša ekipa takoj naslednje jutro ob 6. uri odpotovala na Dunaj, kamor je prispela popoldne. Zvečer istega dne je bila na sporedu tekma proti klubu WEG- Razumljivo je,- da. so bili naši igralci utrujeni od prve tekme in dolge vožnje. Že zaradi tega ni bilo moči računati na povoljen rezultat našega moštva, poleg tega pa dunajsko moštvo WEG, danes predstavlja kompletno avstrijsko drž. reprezentanco in je v naslednjih dneh kot tako tudi nastopilo proti reprezentanci čeho-slovaške. Toda vse to našim igralcem ni vzelo volje. Takoj v začetku igre, kateri je prisostvovalo približno is1o število gledalcev, kot v Gradcu, je izgledalo, da poraz našega moštva ne bo previsok. Precej časa je trajalo, preden je Dunajčanom uspelo zabiti prvi gol. Res je, da so domačini bili v vseh pogledih boljši, zlasti v brzini drsanja, toda izredna borbenost naših igralcev je te njihove prednosti precej zmanjšala. Tudi rezultat prve tretjine 3:0 za. domačine je bil za naše moštvo dokaj ugoden- Proti koncu druge tretjine po stanju 8:2 za WEG in v tretjem delu igre pa se je našim igralcem pričela očitati utrujenost prve tekme in dolge vožnje. Končni rezultat 15:2 za VVEG je vsekakor previsok in ne kaže pravega. _ razmerja znanja in moči obeh moštev. Poleg tega sta dunajska sodnika na momente dopuščala domačinom nedovoljene stvari, v našo škodo pa celo prisodila dva neregularna gola. Naši igralci so si, kjlub porazu s svojo borbeno, toda fair igro osvojili simpatije publike. Kritika dunajskih časopisov, ki novi Jugoslaviji pra.v gotovo niso naklonjeni, je prinesla laskave ocene našega moštva, povdarjajoč predvsem težave te vrste športa pri nas, kjer še nimamo umetnih drsališč in povdarjajoč vzgledno discipliniranost naših igralcev, ki so lahko vzgled avstrijskim društvom. Naslednjega dne zvečer je bila na sporedu tekma na stadionu Engelman s klubom EKE, lanskoletnim avstrijskim drž. prvakom. Izgledi našega moštva nad zmago tudi tu prav gotovo niso bili veliki. Renomirani nasprotnik je bil za naše hokeiste brez dvoma trd oreh, posebno še, ker je bila to že tretja zaporedna tekma. Vendar naše moštvo ni klonilo in je prav v (ej tekmi vsak igralec pokazal vse tisto, kar mora, odlikovati pravega športnika današnje Jugoslavije-Kljub tehnični premoči dunajskih igralcev je naše moštvo na tujih tleh izvojevalo pomembno zmago, ki je bila predvsem rezultat izredne volje in borbenosti ter enotnosti moštva. Tekma, ki je bila vseskozi silno napeta in razburljiva, je naše moštvo šele v zadnjem delu z odličnim fini-šem odločilo v svojo korist z rezultatom 4:2. Po igri, ki so jo naši igralci v tretji tretjini bi bil uspeh prav za prav lahko še večji. Tekmo sta sodila dunajski in zagrebški sodnik. Četrta tekma našega moštva je bila predvidena spet naslednjega dne v soboto zvečer v Leobnu. Radi preutrujenosti naših igralcev je uspelo preložiti srečanje na nedeljo dopoldne, toda na dolgo pot je bilo kljub temu treba oditi že v soboto. Toplo vreme je v Leobnu skoro onemogočilo prireditev, kajti ledena ploskev je bila precej poškodovana. Moštvo Leobna, LSV spada medi kvalitetne klube Avstrije. Kljub temu je po pokazani igri v prejšnjih nastopih naše moštvo računalo na zmago. V prvi tretjini igre se je premoč naših tudi v resnici pokazala in sicer v boljši tehniki, drsanju in povezanejši igri. Rezultat 3:1 za našo ekipo je to tudi številčno potrdil. V ostalih dveh delih igre pa je postal led mehak, Izrabljen in drsanje skoraj nemogoče. Premoč našega moštva ni mogla več priti do izraza. Poleg tega je igralec Renaud z nesmiselnimi solo akcijami razbil povezanost naših igralcev, domačini pa so te napake znali izkoristiti in izenačili rezultat, ki se do konca igre ni več menjal in ostal 4:4. V tej tekmi bi v normalni tekmi naši igralci s svojim boljšim znanjem drsanja, vsekakor zmagali. Tekmo, ki je bila odigrana pred eca 1500 gledalci, sta sodila Leobenski sodnik VViirth in Ljubljančan Kačič- Prvi ni preveč obvladal svojega posla,. Takoj po tekmi so naši igralci ponovno orlpotovali na Donet, kr«1- en zvečer prisostvovali srečanju med reprezentancama Čehoslovaške in Avstrije. Na sporedu turneje je bilo še srečanje med reprezentanco Zagreba in reprezentanco Avstrijske Štajerske v Gradca, ki pa je vsted južnega vremena morala odpasti. O naših igralcih bi bilo v splošnem pripomniti sledeče: v vseh tekmah je bil najboljši na igrišču sploh vratar VVeiner, ki je včasih reševal skoro nemogoče stvari, inozemska kritika ga je po pravici ocenila med prvorazrednega igralca. Od branilskih parov sta bila solidnejša Aljančič in Pavletič, dočim je paru Žitnik Kovača,vič na momente pošla kondicija. Napad Eržen, David, Renaud je igral borbenejše, pred golom pa radi naravnost trmastega egoizma igralca Ena,uda ni izkoriščal zrelih prilik. Napad Gogala Stipetič Tomič je kombinatorno igral lepše, radi pomanjkanja dobre kondicije pa je včasih v obrambni igri popustil. Kot celota je moštvo dostojno reprezentiralo naš hokej in je končna bilanca: dve dobljeni, ena neodločena in ena izgubljena igra, dosedaj vsekakor najlcpši uspeh naših liokeistov. Ob koncu bi opozorili merodajne faktorje, naj posvete vso pozornost pravflni časovni razporeditvi terminov posameznih srečanj za turnejo, na katero bo v začetku februarja odšlo isto moštvo v Italijo. PO DOMOVINI BEOGRAD. Košarkaški klub Crvena zvezda je na čast 11. kongresa KP Srbije organiziral tridnevni košarkaški turnir s sodelovanjem Crvene zvezde. Metalca, Železničarja, ekip Državnega instituta za fizkulturo v Beogradu. Železničarja, Ljubljana in Jedinstva iz Novega Sada. Po hudih borbah, ki so se odigravale med posameznimi nasprotniki vse do finala, ni bilo lasno, katera ekipa si bo priborila prvenstvo tega turnirja. Ljubljanski Železničar le imel zaradi močne konkurence in precejšnje smole slabe rini, saj je vse tri tekme izgubil Končna lestvica turnirja: Crvena zvezda 3 3 0 0 126:91 6 Železničar (B) 3 2 0 1 125:91 4 Jedinstvo 3 2 0 1 80:98 4 Metalac 3 1 0 2 93:92 2 DIF 3 1 0 3 79:92 2 Železničar (Lj.) 3 0 0 3 60:111 0 ZAGREB Pretekle dni so hrvaški fizkulturniki obiskali veliko število istrskih mest in vasi, kjer so izvedli vrsto propagandnih nastopov, ki so med domačini vzbuditi veliko zanima-nje in ns.vdiPenlo za posamezne vrste ni ry n 2 športa. To propagandno skupino športnikov LR Hrvatske so sestavljali naslednji vidni športniki: kolesarja Sol-man in Celesnik, boksarja Jozič in Hauter, dvigalca uteži Goldin in Her-ceg, rokoborci za grško-rimsko rokoborbo in prosti slog Moguljak, Mrkus, zivičnjak, Janež in Hristič, in sabljači inž. Radovič. Jelačič in Fabjančič. Skupina je izvedla propagandne nastope v Vodnjanih, Pulju, Poreču, Rovinju, Pazinu, Labinu in v Raši. Športniki so bili povsod prisrčno sprejeti, njihovim nastopom pa je v celoti prisostvovalo blizu 10.680 gledalcev, povečini mladine. OSIJEK. V prvem kolu zimskega nogometnega pokala so bili doseženi naslednji rezultati: v Osijeku: Drvode-lac : Zmaj iz Zmajevca 7:2, Dinamo (Vinkovci) : Tekstilac 11:0, v Dalju: Omladinao : Metalac (Osijek) 2:1, v Kneževu: Trgovački Osijek : Belje 2:0, V Djurdjenovcu: Sloga : Borac 3:1. v Valpovu: Naprijet ': Bratstvo (Našice) 3:2 in v Belišču Proleter : Mladost (Suhopolje) 3:0 p. f. REKA. V nedeljo 16. t. m. Je bila v giedališču Partizan tia Reki v prisotnosti 1200 gledalcev slavnostno otvorjena manifestacija »10 dni fizkul-ture na Reki«, ki jo je organiziral Mestni odbor FISAH-a v zvezi z Mest- nim telovadnim odborom. Izredno lepo je uspela fizkulturna akademija, za katero so nastopajoči vestno in natančno naštudirali posamezne točke sporeda. Na akademiji so nastopili telo-vdaci TD večine reških rajonov, najbolj pa so se izkazali pionirji in mladinke 3. rajona, ki so odlično izvedli vaje jugoslovanskih fizkulturnikov na XI. vsesokolskem zletu v Pragi. BEOGRAD. 15. in 16. t. m. je bilo v Beogradu prvo posvetovanje nogo metne zveze Jugoslavije o problemu našega nogometnega podmladka Član IG NZJ inž. Kosta Popovič je ob tej priliki podal poročilo o dosedanjem delu na polju vzgoje in napredka našega mladega nogometnega kadra in ugotovil, da je nujno potrebno takoj sestaviti natančen načrt tekmovanj mladinskih moštev tako za prvenstvo države kakor za prvenstvo posameznih republik in za mednarodna srečanja. Pri tem je paziti, da mladi nogometaši ne bodo preobteženi z velikim številom tekem. Inž. Popovič je podčrtal nujno potrebo po formiranju posebnih vodstev nogometnih sekcij, za delo s Podmladkom. ZAGREB Fizkulturni aktiv gradbenega podjetja Udarnik iz Zagreba je pretekli teden gostoval v Splitu in Dubrovniku s svojo rokometno, nogometno in narnizno-teniško ekipo. V Splitu je rokometna ekipa Udarnika premagala reprezentanco Splita z 9:7 (1:3), medtem ko je nogometna ekipa v Du- brovniku bila premagana v tekmi z Jugom 1:7 (1:3). V namiznem tenisu je spet zmagala ekipa Udarnika z visokim rezultatom 7:0, medtem ko Je rokometna ekipa Udarnika premagala reprezentanco Dubrovnika s 3:1 (2:1). Minimalna razlika golov kaže, da se rokomet v Dalmaciji lepo razvija. SUBOTICA. Na prvem plenumu namizno teniškega kluba Spartaka iz Subotice je bilo sklenjeno, da bo klub osnoval šolo za namizni tenis, ki bo prva take vrste v Jugoslaviji. Sola bo trajala dva meseca in bo začela z delom sredi marca t. 1. Med tem pa bo seminar za učitelje namizno-teniške šole s starejšimi aktivnimi igralci namiznega tenisa. Seminar bo vodil Ha-rangozo 1., državni reprezentant tn eden najboljših strokovnjakov za namizni tenis v državi. 1. februarja bo v okviru društva pionirski namizno teniški turnir in pionirji, ki se bodo na tem turnirju najbolje izkazali bodo sprejeti v to šolo. ZEMUN. V soboto 13. t. m. Je bil v dvorani Doma kulture v Zemunu zadnji dvoboj ekipnega prvenstva FLRJ v boksu ined Milicionerjem in Lokomotivo iz Zagreba, katerega najlepša borba je bila v lahki kategoriji med Matičem (M) In Jozičern. Zmagal je fizično in tehnično močnejši Matič. Po tem srečanju izgleda lestvica boksar-sega ekipnega prvenstva FLRJ takole: Partizan 10 7 3 0 113:49 17 Milicioner 10 7 2 1 110:50 16 Metalac 10 5 1 4 84:76 11 Radnički 9 2 2 5 52:92 6 Lokomotiva 10 2 1 7 62:98 5 Spartak 9 1 1 7 43:101 3 Zaostalo srečanje Radnički : Spartak bo odpadlo, ker sta pred časom iz tehničnih razlogov obe ekipi odpovedali dvoboj. OSIJEK. 16. januarja je bilo v Zagrebu na igrišču SD Zagreba prijateljski nogometno srečanje med osiješkim Proleterom in Zagrebom iz Zagreba. Tekma se je končala z realnim rezultatom 1:1 (1:0) in se je Proleter odlikoval po napadalnosti in borbenosti. Zagreb pa je bil tehnično boljši. BEOGRAD. V dvorani Državnega instituta za fizkulturo sta bili na časi letne skupščine mestnega odbora FI-SAS-a, — odbora za odbojko odigrani dve tekmi v odbojki. V prvi tekmi je ekipa Crvene zvezde premagala ekipo Graditelja z rezultatom 3:1 (15:4, 15:3 11:15, 15:8), v drugi pa Je Beograd premagal železničarja prav tako z rezultatom 3:1 (1:15, 15:7, 16:14, 15:10), SKOPLJE. Preteklo nedeljo je bila v Skoplju ustanovna skupščina Kolesarske zveze LR Makedonije. Referat o razvoju kolesarskega športa tn delu odbora za kolesarstvo je podal Ki ra Vasilevski, po bogati razpravi pa ie bila Izvoljena uprava nove zveze s predsednikom Filipom Brajkovskim, pomočnikom sekretarja za personalno službo vlade LR Makedonije. Skup- ščina je ob koncu svojega dela sprejela odločilne sklepe za dvig in napredek kolesarskega športa v Makedoniji. SABAC. Najboljše rezultate o pred-vojaški vzgoji je v Sabcu pokazalo učiteljsko središče obrtne šole za gospodarske učence. Odgovorni voditelji kakor tudi tekmovalci so tekmovali z vso resnostjo in disciplino in so vojaško politična predavanja izvedli z odličnim uspehom. Doseženi uspehi o predvojaški vzgoji v Sabcu bi morali biti zgled vsem ostalim središčem predvojaške vzgoje nove Jugoslavije. BEOGRAD. Uprava Narodne milice LR Srbije je organizirala enomesečni smučarski tečaj na Goliji, ki se bo začel te dni in ga bodo posečali miličniki z vsega teritorija LR Srbije. V tečaju bo sodelovalo 80 tečajnikov, ki bodo v lani zgrajenem smučarskem domu na Goliji imeli vso udobnost in bodo pod dobrim vodstvom pridobili potrebno znanje, ki ga bodo uporabili v poznejših lokalnih tečajih posameznih enot Narodne milice. KARLOVAC Pred 201)0 gledalci je bila te dni odigrana nogometna tekma za zimski pokal zagrebških nogometašev med Slavijo iz Karlovca in Metalcem (Zagreb) Slavija je premagala člana II zvezne lige z rezultatom 2:1 (1:1). Metalac je lako že drugi zagrebški klub ki je bil skupno z Milicio-n a rje m. premaganim od Radnika iz Kutine aziočen iz nadaljnjega tekmovanja, Uspešno Mo FA |e odvisno od sodelovanja s TO Na podlagi pridobljenih izkušenj v delu je I. plenum Telovadne zveze Jugoslavije sprejel važne sklepe. Predvsem je treba posvetiti vso pozornost, množičnosti telovadne organizacije, ki je že uspela, da si ustvari pogoje za nadaljnji razvoj. Svoje delo postavlja telovadna zveza na še širšo osnovo kot dosedaj. Stremela bo zajeti v svoje vrste čiinvečje število delavstva, kmečke in šolske mladine posebno pozornost pa bo posvetila aktivom, ki so v dosedanjem delu telovadnih organizacij stali ob strani. V zvezi s tem je plenum sklenil, da bodo tizkulturni aktivi organizacijsko povezani z najbližnjim telovadnim društvom, ki bo pomagalo pri delu aktiva, da se bodo telovadna društva krepila in mobilizirala novo .članstvo. S tem bodo aktivi v podjetjih in ustanovah dobili resno pomoč od telovadnih društev, ki jim bodo dajala pravilno vsebino dela. To pa ne pomeni, da bo s tem dejavnost aktivov omejena na splošno telesno vzgojo. Nasprotno, aktivi bodo v okviru svoje podružnice ali podjetja nadalje razvijali svojo športno aktivnost, bavili se bodo s tistimi športnimi panogami, za katere je največ zanimanja in ki ima možnosti razvoja. Na ta način bodo sindikalni tizkulturni aktivi organizacijsko povezani, njihovo delo pa se bo razvijalo bolj načrtno kot dosedaj. Aktivi in telovadna društva morajo skrbeti za čim tesnejšo medsebojno sodelovanje, ki ga bodo ustvarili, če bodo člani naših aktivov aktivno delali v upravnih odborih telovadnih društev. Na ta način bo telovadno društvo imelo tesno po- vezavo z aktivi na svojem območju. Le tako se bo razširila dejavnost in povečalo število članov obstoječih in ustanavljajočih se aktivov. Telovadna društva naj redno sklicujejo široke plenarne sestanke z referenti fizkulturnih aktivov. Da bi ustvarili res dobro povezavo s telovadnimi društvi, pa morajo tudi fizkulturni aktivi pokazati več iniciative za sodelovanje. Nepravilno je bilo dosedanje stališče posameznih voditeljev telovadnih društev, ki ne vidijo potrebe po sodelovanju z fizkulturnimi aktivi. Vodstva telovadne organizacije morajo po I. plenumu Telovadne zveze Jugoslavije razumeti, da so tizkulturni aktivi osnova za širok razvoj telovadne zveze, iz teh aktivov morajo črpati ne samo članstvo, ampak tudi vodilni kader. Sindikalni tizkulturni aktivi pa morajo poiskati stvarne možnosti za sodelovanje s telovadnimi društvi in težiti za tem, da se vključuje članstvo v redno sistematično udejstvovanje. Telovadna društva bodo skrbela za vsebino dela aktivov, vnesla vanje sistematičnost in program telesne vzgoje. Aktivi bodo pa imeli polno svobodo športne dejavnosti pri čemer Jim bodo telovadna društva pomagala. Na ta način se bodo aktivi postopoma privadili na vse stransko in sistematično delo .postajali bodo številnejši. Nove aktive je treba ustvarjati tam, kjer živein delajo, oziroma se zadržujejo naši delavni ljudje. Ustanavljamo jih pri podjetjih, ki danes postajajo središče vse družbene dejavnosti našega delavstva. Z. V. ii ■ Ob zaključku IV. nrvenstva FLR3 v šahu 16. januarja je bil v Beogradu zaključen XV. šampionat Jugoslavije z majnno slavnostjo, združeno z razdelitvijo nagrad. Turnir je potekal v razburljivi borbi za prvo mesto, saj so se igralci neprestano menjavali v vodstvu. Brvo in drugo mesto sta zasedla Pirc in Gii-goric. Velemojster Pirc je z zmago ponovno potrdil svoje velemojstrske kvalitete. Sodil bi, da igra od vseh udeležencev najbolje. Gligorič je v prvih dveh kolih izgubil obe partiji. Nato pa je z neverjetno energijo neprestano zmagoval in dal zgled borbenosti turnirskega igralca. Dosledno je vodil partijo do zmage in se ni zadovoljeval z remiji. Z nekoliko sreče mu je uspelo, da se je povzpel na prvo in drugo mesto. Trifunovič je bil v času turnirja bolan, drugače bi bil lahko nevarnejši konkurent za prvo mesto. Igral je premehko in preveč remiziral. Na turnirju je ostal neporažen. Enako neporažen je Rabar, ki je to pot presenetil z izvrstno igro in je zasluženo dosegel IV. mesto. Prvi štirje tvorijo svojo skupino, saj so za dve točki oddaljeni od ostalih tekmovalcev. Peto mesto je za Miliči. ::,peh. Nato slede D ja ja in Nedelj-kovič. Djaja je to pot mnogo pokazal in lahko pričakujemo od njega še lep razvoj. Neaeljkovič je postal novi jugoslovanski mojster. Njegov šahovski vzpon je zelo nagel. Po svojem slogu je iznajdljiv, soliden igralec. Vsi ti igralci so dosegli nad 50%. Na čelu poraženih sta Puc in Simonovič. Puc je to pot razočaral. Po prvem porazu je izgubil glavo ter hotel z nesolidno igro ponovno priti v vodstvo. Gotovo bi se uvrstil med prvo četvorico,_ če bi se pravočas- no zavedel, da igranje na zmago za vsako ceno ni koristno. Simonovič je kljub bolezni na turnirju dosegel lep uspeh. Za Janoševiča velja isto kot za Puca. _ ^------ Vukovič zadnje dve leti dosega same toda igra premalo precizno. Tabelo za-». Božič in ICulžinski gpadata ključujeta Horvat in Subarič, ki sta za- neuspehe. talenta, toda njegovo zdravje ni naj- bu J111 uuscB‘i vmgu- boliše in mu to onemogočuje uspehe, rič, Milic, Djaja, Nedeljkovic in ostali Sedemnajstletni Fuderer je s 7 točkami mladi mojstri, nam kažejo velik napre- dek jugoslovanskega šaha in nam dajejo perspektive za nove uspehe na mednarodnem polju. MLADINSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V Mariboru se, nadaljuje mladinsko šahovsko prvenstvo Slovenije, na katerem igra 16 najboljših mladincev starih pod 18 let. Po starosti je 5 mladincev rojenih 1931, pet leta 1932, trije 1933 in trije 1934. Na turnirju se igrajo zanimive in borbene partije, ki so tudi kvalitetno na višini. Po četrtem kolu je stanje na tabeli sledeče: Drobež, Podkrajšek 4, Njegovan 3 in pol, Ribarič, Kos, Roblek 3. Sila 2 in pol, Vospernik 2, Toš, Kersnik, Petrič 1 in pol, Cuderman, Velej 1, ICržin pol, Vavpotič, Šinkovec O. ŠAHOVSKE VESTI IZ SLOVENIJE Dolnja Lendava. V Dolnji Lendavi je veliko zanimanje za šah. V preteklem mesecu so priredili sindikalno moštveno tekmovanje z sedmimi moštvi. Zmagalo je prvo moštvo Nafte z 22 in pol točkami, slede jim OLO, Okrajni maga-cin. OZKZ. OP. kombinirano moštvo Nafte in Rudarskega tehnikuma in Rudarska šola. V soboto 22. januarja je igral inž. Milan Vidmar, internacionalni mojster., simultanko v Dolnji Lendavi s 50 igralci. V nedeljo pa so_ ustanovili okrajni šahovski odbor, saj imajo v svojem okolišu 10 šahovskih kmečkih aktivov s 100 člani. Celjsko okrožje. V celjskem okrožju se bo pričelo 30. januarja okrožno moštveno prvenstvo, v katerem igra šest moštev. Prvenstvo se bo odigralo po turnirskem sistemu tako, da bodo vsa moštva igrala med seboj. V prvem kolu bodo Igrali naslednje tekme: Edinstvo (Rogaška Slatina) : Sindikalnemu šahovskemu društvu Celje, Rudar (Trbovlje) : Hrastniku, Bratstvo (Rogatec) : Savinjčanu (St. Peter). Ob priliki izročitve pohvale In nagrade za uspešno delo, po sklepu skupščine SSJ. šahovskemu društvu Savinjčan v St. Petru, je tov. Mirnik iz Celja odigral simultanko s 35 igralci s sledečim izidom: + 35, — 9, = 4. V Celju igrajo mesečne brzoturnirje za osvojitev prehodne zastavice. Ob koncu 1. 1948 si jo je osvojil v dokončno last tov. Fajs Mirko, ki je na lanskih brzoturnirjih štirikrat zmagal. Na januarskem brzoturniriu pa je zmagal mladinec Hočevar Niko s 13 točkami ter premagal vse nasprotnike. 14. januarja ie Hočevar igral simultanko z 20 mladinci celjske gimnazije z rezultatom 4- 14. —3, =3. V Trbovljah je bilo v tem mesecu tudi več šahovskih prireditev. Redni mesečni brzoturnir je igralo 10 igralcev. Odigrane so bile štiri simultanke, ki sta jih igrala Rugelj in Tavšič. Rugelj je igral proti mladincem gimnazije in dosegel rezultat: +20, —2, =3. Proti šahovskemu aktivu separacije pa + 6, —3. Tavšič je igral simultanko z aktivom Elektrarne in je 11 partij dobil, 3 izgubil, 1 remiziral. Z aktivom zunanjih obratov pa je dobil 8 partij, 1 izgubil in 1 remiziral. I. smučarski tečaj TZS gg fJ§P@lst-skupaj se je zbralo 88 udeležencev tega izleta, ki je bil zvezan e društvenimi smučarskimi tekmami. Kljub nezadostni smučarski opremi je nastopilo 10 članov na 6 km dolgi, ten-Marljiva smučarska sekcija SŠD Tek- nično zelo težki progi. Prvo mesto si je z,- . z.- TMx!Xn In nu^ndi » »11 L'« n i H .. .. .. I.. x n .... ■,» i K a 1.11 misliti 1 Ti VellkO Obe— Veleslalom na Kolcali tečajniki ki jih je bilo dva in dvaj- stilca iz Tržiča le zaradi pomanjkanja zasluženo priboril mladi in - ,n leusjui , ‘„.l J.. ----_ „--------- » dolini izvedla svoje društveno tajoči Rožič 'Vinko v odličnem času .0 ... i l...nm tiltinini _________a njim je privozil skozi odlične šole našega smučarskega prvaka in olimpijca Žemve Lovra . Mladinci so tekmovali na 3 km dolgi progi, ki je zahtevala od vsakega veliko mero znanja in borbenosti. Zmagal je Mandeljc Rudolf s časom 14 niln, 8 sekund. Drugi je bil Golob Ivan .. =_ .. —v tretji časom" 14 min".'. 41 selr. tretji pa Gaber-ščak Janez. Tekmovalo je 8 mladincev. Pionirji so tekmovali na 2 km dolgi progi. Nastopilo je 15 pionirjev Med starejšimi ,1e bil zmagovit Gabersčak Stanko pred Golobom Francem in Rožičem Stefanom Pri mlajših pa Je zmagal Repe Vlado pred Mačkom Jožetom in Justinom Jankom. - , , Pionirke so tekmovale na 1 km dolgi progi in so dosegle odlične rezultate. Prva je bila Zalokar Ivanka, druga pa je prišla na cilj Dežman Pavla pred Mandelc Ivanko. Proge so bile odlično izbrane in dobro • bilo zadovoljstvo 200 m in je imela 26 vratič. Člani so progo presmučali dvakrat, ostali samo enkrat. Sneg je bil zmrznjen in Je bila proga zaradi tega težka. Doseženi so bili naslednji rezultati: Člani (24 tekmovalcev); 1. Kališnik Janez 2*43 4 minute, 2. Čadež Lojze 2:45.6, markirane, tako da je Mio zadovoljstvo 3. Lang Vili 2:48.00. 4. Polajnar Lojze vseh "»«očlh popolno - Vodstvo, te- 2:40.3, 5 Bogataj Milan 2:51.2. Članice (3 tekmovalke): 1. Lukane Darinka 1:47.4. Mladinci (21 tekmovalcev): 1. Jurkovič Jože 1:52.00, 2 Zaletel Cveto 1,54.00, 3. Štete Janez 1,55.4, 4. Stritih Franci t: 56.2, 5. Frelih Vinko 1:58 2. Za zaključek se je pomerilo med seboj na lažji in krajši progi 21 tržiških smučarskih veteranov, ki so se plasirali v naslednjem vrstnem redu: 1. Omejc ter-do, 2. Srečnik Štefan. 3. Salberger Nad-ko, 4 Kravcar Karol, 5. Sajovic Anton. Smučarski dan na vasi Smučarski dan v Gorjah že dalj časa se telovadno društvo v Gorjah trudi, da pritegne čim več inla-i „ v n 4tran 3 0 MARIJI ISAKOVI (ZSSR), NAJHITREJSI DRSALKI NA SVETU Svetovni rekord brez treninga? Ko se je predlanskim na svetov- za zimsko sezono in za vsako tekm-o-nem prvenstvu v Oslu pojavila sov- vanje, jetika drsalka Marija Isakova in se »Velika tajnost« treninga Marije J’e zacfi’a„? svo.J° krasno tehniko drsa- lsakove je ravno v neprestanem nja oddaljevati od lsvojih nasprotnic, upornem delu in v rednem trenirani bito vec mkakega dvoma, da bo nju postala po absolviramju vseh tekem Ona sama pravi o tem naslednje: atealutna svetovna prvakinja v hi- »Nepoučeni ljudje, ki jih je žal- mno-rcstnem drsanju. Tako jasna m ne- gC tudi med športniki, si predstav-dvomna je bila namreč njena pre- ]ja.jo, da so hitrostni drsalci in sum- “v"*,., , , . . , . carji le sezonski športniki. To mne- Veltika Sproščenost pri tekmovanju nje nj pravilno! Ja,z pridem na teza svetovno prvenstvo, s katero je kališče drsališča, le po dolgi in vse-osvojila prvo mesto, je navdala mno- 6transki pripravi. Poleti veslam, telo-izredni nadarje- vad,im, plavam in tečem na večje eS1U r"z'j?tostl-v.Toda.ce bl razdalje. Čim bolj se bliža zimska f*llzie ". lenega sezona, tem dalj časa trajajo moji treninga, bi videli, da obstoje čudeži treniim. v športu samo za nevedne. Vsak tak v ”' , . . čudež ima svojo osnovo v‘odiočuio- K(1 nast?P,1 Pr,vl ™Taz.,sei? pravilo- čem dejstvu: v veliki količini vsestra- v »bri^formi. Začenja se pre- nega treninga. V slovarju mnogih m,sljena ™ vazna etapa moje prtpra-trenerjev je najčešče najti začarano *e tsreejng na ledn. Predvsem mo-besedo: pretreniranje. Zato udobni rf'm vaditi tehniko drsanja. To so v športniki rajši za mizo razmetavajo, sbmian gibi rok _ in nog na ravni kako bi dosegli rekord, namesto da fT0®? 111, Pa .zavoju. 1 azen _je tudi bi navajali svoje telo* na vedno več- tremn« držanja telesa m fmisa. jo porcijo treninga, da bi strenirali svoje telo tako, da ga ne bi mogli pretrenirati. Kar si sejal, to boš žel! Dnevi treninga in priprava k tekmovanju marajo biti točno zabeleženi v dnevniku po urah in minutah-V svojem dnevniku imam zapisano prav vse: hrano, razne občutke in dojme, kakor tudi točen razpored dela. Zelo prijeten je občutek, če človek spozna, da je njegovo delo res rodilo saldove. Po končanem tehničnem treningu na ledu sledi trening na daljše razdalje. Tu pa se lahko uveljavi stara ruska priskmca: »Kar si sejal, to^boš žel.« Športniki, ki v poletju ničesar .ne delajo, navadno pravijo po svojem porazu: »Ni mi tokrat šlo,« toda bollj pravilna bi bilo, če bi rekli: »Slabo sem se pripravljal.« Marija Isakova pa opravlja zelo važno delo. Vidite jo lahko v Vsezveznem . društvu za kulturne stike s tujino, sicer pa deluje tudi pri Dinamu, kjer jo očitno lahko vidite med mladino. »Ko je na tekmah v Tarkuju zaplapolala zastava ZSSR in je orkester zaigral himno Sovjetske zveze, sem bila srečna in ponosna mai svoje tovarišice,. jpa tudi nase, da se uspela ohraniti čast naše velike domovine.« Uspeh Marije lsakove na svetovnem Tepete Marije lsakove nam naj-prvetustvu v Oslu ni bil nikakor slu- bolje odtonvajo njeno dušo. Sovjet-čajen. Popolnosti in umetnosti ni mo- sko 'lifastvo je po pravici ponosno goče doseči takoj, ampak je potrebna ?a hceiko kot na eno najbolj- dofošna mera znanja, upornega dela *ih sportec dežele, in izkušenj, kakor tudi neprestanega , P? TSenl te™ m m,kakega dvoma, treninga, močne volje in samozateje- fa bomo imeli priliko, videti Manjo vanja. Pot do vrhunstva in popolno- Isakov? tudl na letošnjem svetovnem ati v športu ni lahka. prvenstvu, za katero je ZSSR prija- Marija Isakova se je rodila v Ki- £lIa, 6VO-Te wMjse tekmovalke na rovu. Svoje detinsivo je preživela ^toem Podl'u najboljših hitrostinh sredi sproščene severnjaške narave- Cljc ^ na J’veIU’ Sramota za milijon lir Letošnja kolesarska dirka »Tour dtitalia« se je končala z zmago Fiorenza Magnia, ki pa po mnenju italijanske javnosti ni zmagal pošteno. Glavni vzrok njegovega uspeha je bilo, da so imeli razni činitelji v italijanskem športu poseben interes, da bi zmagal prav on in so znali za to tudi poskrbeti. Na milanskem stadionu je bil Magni, ki bi moral po tekmovanju prevoziti še častni krog, izžvižgan od gledalcev, ki so vedeli, da mu je pomagalo med dirko na vzponih nekaj vozačev, in metali nanj časopise in razne druge predmete. Vzrok nezadovoljstva gledalcev je vreden omembe, kajti znano jim je bilo, da je bil že leta 1943. Magni izbrisan iz seznama italijanskih kolesarjev zaradi sodelovanja s fašističnim režimom. Pozneje pa je bilo vsa zadeva znova potlačena in so mu zopet dovolili tekmovati. Zmagovalec letošnje Tour d' Italia bi moral postati Rzio Cec-chi, ki se je boril vso tekmo, kljub temu, da mu ni nihče pomagal. Bil je stalno tesno za »zmagovalcem« in je zaostajal za njim v končni klasifikaciji borih 11 sekund. On bi moral biti v resnici proglašen za zmagovalca ih ne Magni, kar je v širokih športnih krogih Italije splošno znano. Magni, ki ima po številnih letih tekmovanja gotovo že trdo kožo, ni reagiral na napade občinstva. Zanj, pa tudi za tiste, ki so mu k »zmagi« pomagali, je glavno nagrada v višini 1 milijona lir, ki jo je daroval urad za stave TOTIP. Proti nezaslišanemu postopku nekaterih odločujočih činiteljev dirke je protestiral tudi svetovni prvak Fausto Coppi, ki je v dokaz svojega odpora z vsem moštvom dva dni pred koncem dirke odstopil od nadaljnjega tekmovanja, kar pa ni pomagalo, ker so gospodje, ki so hoteli, da zmaga Magni, deiali naprej po zastavljenem načrtu. To je še en dokaz, kakšni so smotri in cilji športnih voditeljev, pa tudi ' moralne kvalitete športnikov zapadnoevropskih kapitalističnih držav. St.ar s i so nam era vali, da jo bodo dali j£0iedar telovadne zveze Slovenije za leto 1949 po dovršeni šoli učit kake obrti in so hoteli z nje napraviti pravega strokovnjaka. Toda vsakega človeka spremlja njegova usoda in že v naprej določena zaposlitev. Isakova je postala v resnici mojster, velik mojster. Postala je najhitrejš-a drsalka ZSSR. Udeležila se je več kot petdesetih tekem v hitrostnem drsanju. L. 1944. je osvojila v Moskvi naslov prvakinje ZZSSR v hitrostnem drsanju na 1000 in 3000 m. Leta 1945 je postala absolutna prvakinja ZSSR v hitrostnem drsenju in od takrat ni bila premagana bo izšel v začetku februarja t. L, kar dajemo na znanje vsem organizacijam TZS. Ker je povpraševanje veliko, bodo prejeli koledar v prvi vrsti prednaročniki društva, okraji in posamezniki. Zato opozarjamo vse interesente, da takoj kolektivno ali posamezno naroče koledar in pošljejo takoj naročnino po položnici na ček. račun 6-93603-8, na zadnji strani položnice pa naj označijo: »Naročnina koledarja«. Koledarček bo žepnega formata, opremljen s slikami in članki ter statističnimi podatki razvoja TZS in razvoja športa. Obsegal bo okoli 159 strani. Cena broširanega koledarčka je 18 din. TELOVADNA ZVEZA SLOVENIJE Od :ni,kogar_na_6vetu. Leto pozneje je ^^ri/avnic T/lfgittefaeU OBJAVA za 1948 plačajo samo 10 din letno člana- Po odločbi Nogometno zveze Jugosla- r!‘ Rrav *a'jn, morajo nogometne sek- vije bo od 1. januarja 1949 dalje regi- k,f;U„Ui nn’0^1'" ill1 w‘Lna-Iii?«0 ” osnovi *'^ 1948. (lin 100 in zo_ loto 19-19. din ICO. Jt^VSaT SffSoS vCreadnu’ njvlh® Smldf ne® bodomneti ermm sekcijam, ligaškim moštvom in n?gtopati lla prijateljskih in prvenstve- dosegla z M. Petrovem v Oslu prvo _ __ _ __r_ _ mesto v dvoboju ZSSR: Norveška. Na metnim sekcijam, ligaškim moštvo ehsebSmE - dvignila sloves sovjetskih športnikov. metaši v 3 primerili po navodilih, ki so rp Dopisniki norveških časopisov so šali o njej, da je »dekle kot blisk!« pi- jih prejeli. Vse izpolnjene formularje je treba Zaradi incidentov na tekmi FD Zarja : FD Maks Perc, 14. XI. 1948 se po- kaznuje: 1. k u s i k Saša, član FD Domžale, Veliki uspehi na Finskem so znova ‘katere" vd&st poneha potrdili njeno visoko mednarodno ’ ' * — ~ vrednost. Njena zmaga na Finskem je bil zanjo pravi triumf. V športnih krogih se šalijo: »Marija Isakova je vedno pripravljena za slati NZS najkasneje do 31. januarja _____________________________ ______________________ 1949. Formularjem morajo prijavljene! p0 27. čl. discipl. pravilnika NZS s pre-priložiti tudi svojo staro fizkulturno povedjo igranja za dobo 4 (štiri) mese- i--z j.:-1 * - i-«*««« — ol lovmic-f nnonnlin-----i '■> a t iiun ce od 14. XI. 1948 dalje. 2. P e zel j Josip, član FD Slovana za nogometaše s 1. marcem 1949 Ker bodo stare legitimacije zamenjane z no- po“27. čl? disciplTpravThlika NZS Y Vimi, mora priložit! vsak 1 fotografijo, povedjo igranja za dobo 4 (štiri) n V Slučaju, da je igrač zgubil svojo le- ce 0(j 14, XI. 1948 dalje. gHiniacijo mora to navesti. ______________________________ 7ZJVZn'treba nrek^^noverleništva FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE, pre- mese- kartone bo treba preko poverjeništva prijaviti NZS. Opozarjamo, da ne bomo izdali legiti- ZDRAVSTVENI ODSEK SPOROČA: Društva naj pošljejo pismeno poro- tekmovanje, toda njen trening je velika tajnost-« Tako govorjenje kroži zato, ker lsakove pri treningu nihče m a c ’ij '"hrčz"’fo tog ra? i j",’ kakor tudi - - -y- . -. . ni videl » mm p.«.™.-W. nad 10 let. Raizen _ njenega^ in njenih najbližjih prijateljev ,ič nc , lgjs _ fljn jn za leto 1919 din 10, pregiedu po zdravstvenih kartonih, da ^^M^ka^svlca. Kertu Pehkonen katero se ^ Prijavilo ^ drža^ Anglija, iSTnrvpšlra in Avica. Negoanelna prvenstva evropskih tiriav Italija — 22. kolo: Sampdoria : Fio- 6. Lelkova, 7. Beinhauerjeva Moskva s Finska 16:0 V Moskvi je bilo mestno reprezentanco srečanie med in sindikalno aanicz-jU-m TT premagal Lundberga,^ pet^hnj^a. H^anu- lw\u- oaiuiiuuua . tiu- 2-34 6, 3. De Bigontine U) 2:30.1, Tainerfa°' lahkaT Greiner Siljan- rentma 2:1, Juventus : Genoa 2:1, In- odermatt 2:38.0, 5. Schneider (S) 2:41.0; ‘JE? vse po točkah, polsrednja: Sčer-ter . Lazio 1.0. Atalanta_ . Milan lil, ,, «incvi vninhinaciii so zasedli prva 4 ,, „ i im!n k. o., sred- iolfcrtof I1 Oiinger toba S) ' 3. De Bigontine (I) 2.35.4, 1:2', Novara : Modena 2:1, Bologni 0:0, Livorno : Palermo 0:2, L Pro Patria 1:0, Roma : Torino Bari : Triestina 1:1. Lestvica: Torino 32, Inter 30, Genoa 29, Sampdoria 28, Lucchese 27 itd. Francija — 23. kolo: Rennes : Marseille 6:1, Reims : Toulouse 2:0, Lili e : Metz 5:0, J3ochaux : Roubaix 5:1,_ St. sms ijggaB De Huertas. bil šele peti — Francoz Hokej Evropska prvenstva ZSSR — Krilja S. : Dinamo 3:2(!), CDKA Dzerdzmec (L) Etienne Strassbourgh 5:1, Sete : Čan- Spartak : Dzerdžinec (C) 5:1, Dinamo Nice : Montpellier 0:0, Stad~ —- T ...... nes 1:0, Nice : Montpellier 0:0, Stade (R) : Dinamo (T) 7:1. Lestvica: CDKA Red Star : Colmar 5:2, Nancy : Ra- 17, VVS 13. Krilja S. 12, Dinamo (M) cing 3:1. Lestvica: Lille 31, Marseille 11, Spartak 8, Dzerdzmec (C) 7, Dina-30. Rennes 29, Reims 28, Racing in St. mo (R) 6. Dinamo (L) m Dinamo (T) Etienne 27. 4, Dzerdžinec (L) 2. Anglija — 27. kolo: Aston Villa : Švica — I. skupina: Arsenal 1:0. Bol ton W. : Liverpool 0:3, Zurcher SC 5:3, HC Arosji : Rotweiss bakov Karlssona v 1. kolu k._o., srednja: Kogan Sauminena, poltezka: Ste-panov Huhtonena oba po toc., težka. Koroljev Pekkalo v 1. kolu k. o. Tudi v drugem srečanju dva dni pozneje so zmagali sovjetski boksarji z enakim 1 eyU Birminghamu je Anglež Thompson 7:2, premagal Belgijca De Preissa po točkah v 15 kolih m tako obdržal naslov evronskega prvaka.v lahki kategoriji. V praški dvorani »Luzerna« je bil mednarodni večer, na katerem ie nastopilo 5 finskih boksacev. . V musji (M) kategoriii j^Horak'premagal dvakrat-HC Davos : nega reprezentanta Evrope v srečanju - ---- z ZDA Lehtinena (F), v peresni Tuji- 1_.•__ 'T v lahki sta Sei-denglanz in Ranta (F) boksala neodločeno, v srednji je Salo (F) premagal ftaliia_ Aleeo • Assiago 4:3, Amat- Kovdelo v 2. kolu k. oy v težki, pa je ri3di Milano f A-ssiago 3:1, Amattorl Rademacher premagal Siljanderja (F) — po točkah. Rokoborba EKitiBUP? ešu sst »sa&ffi mh sea 2:1, Manchester U. : Manche.ster C. ters 4:1. 0:0, Preston NE : Birmingham C. 0:0, It",= "~ Sheffield U. : Huddersfield 0:0, Stoke tori u* . C. : Neivcastle U. 1:1. Sunderland : di M. : Alego 3:1. „ , .... Derby Countv 2:1, Wolverhampton W. Avstrija — KAC : Scnwarz-Weiss : Blackpool 2:1. Lestvica: Portsmouth 13:1, Grazer SV : Armmen (Dunaj) 38, Newcastle 35, Derby County in 8:1 in 4:1. __ Manchester U. 33 itd. Reprezentanca CSR je med tednom na Dunaju v prvi teicmi do močnem Ostal« ticgcsnct dežju in na drsališču pokritem z vodo Najboljši švedski nogometaš, srednji 3®"ednfi normalnimi’ oko-’ napadalec Norkoppmga m. svedske re- s 17:2 (8:0, 6:1, 3:1). Pariški Racing je na gostovanju v Londonu izgubil proti Streathamu s prezentance Gunnar Nordahl je podpisal pogodbo za 2 in pol leti z italijanskim moštvom FC Milan, po katerem mu je zagotovljena za prestop nagrada 125.000 švedskih kron poleg mesečne plače 1500 Šved. kron! V Atenah je na gostovanju dunajski Sportklub izgubil z AIK-om z 1:2, premagal pa mestno reprezentanco s 3:2. . Smučanje Tekme v Ghamemzm Pariz, 23. jan. V Chamonixu je bilo zadnje dni mednarodno tekmovanje v smučanju. V slalomu je pri moških zmagal Oreillen (F), pri ženskah pa Seghi (I), dočim je v veleslalomu pri moških zmagal Couttet, pri ženskah pa Schmit-Couttet (oba F). V teku na 18 km je zmagal Tarrara (F), pri ženskah na 8 km pa Pehkonen (Finska). V skokih, ki so bili na olimpijski skakalnici, je zmagal Švicar Tschannen, v slalomu pri moških De Lacroix (F) pred Zenom Colom (I), pri ženskah pa zopet Schmit-Couttet. 3 Kanadsko moštvo Sudbury Wolves, ki bo zastopalo Kanado na svetovnem prvenstvu v Stockholmu, je na gosto- Zmaga Švedou V Stockholmu je bilo srečanje med reprezentancama Svedske . m ostalih nordijskih držav v g.rsko-rimski rokoborbi, ki se je koncaio z visoko zmago Švedov 29:3. Tenis Davisov poka! kal se je prijavilo doslej 11 Falkirk Lions s 3:4 in Fife Fliers z 1:2. ------- Med doslej odigranimi sedmimi srečanji v Evropi so Kanadčani izgubili 6 z razliko golov 13:33, Zaradi šibkosti tega moštva je Kanadska hokejska zveza sklenila poslati jim 5 novih U,UJ^„ ----, - igralcev kot ojačenje. . 7:5. Pri ženskah je Landry (F) v Harringav Racers, angleško profesi- premagala svojo rojakinjo Uustaian s ---1___‘ c r.-,r«-,4z-, 4-1-1-r- d-A Za letošnje tekmovanje za Davisov pokal se je prijavilo doslej 11 držav. Anglija, Belgija, Čile, Danska, Grčija, s . . *~i£at pjorve- , _______„_____za prijave je Sl. januar. , . V Parizu je na mednarodnem zimskem teniškem prvenstvu Ratinga zmagal Francoz Thomas, ki je v polfinalu premagal Pattyja (ZDA), v finalu pa svojega _rojaka Borotro s 6A, o.3, 3.ti Mednarodna Ba*nklTj’aMef bjjj iBgSffiSS v Švici veliki mednarodni smučarski Broekman. ki je premagal celo vrsto Swavthling cup bo 7 ^ finale posamez- tekmovanji: v Wengenu 20. slalom m najboljših nordijskih drsalcev. Na --•■--L -- R- -=- tradicionelni »Lauberhorn«-smuk v 5000 ih je postavil z 8:21.4 najboljši čas Griindelvvaldu pa 11. tekmovanje na svetil po vojni in premagal Hedd-žensk v smuku in slalomu ter letos lunda (S) 8:30.3, Anesena 8:34.6, Liak-tudi v teku na 10 km, katera discipli- ]eva 8:35.2, dočim je bil Farstad (vsi na je bila sprejeta tudi v spored na- N) šele 9. z 8:45.2. Ostali rezultati: slednjega prvenstva FIS-e 1950 L, re- 599 m: j. Henry (ZDA) 43.7, 2. Her- onalno moštvo, je na koncu svoje turneje po CSR premagalo mestne reprezentance Ostrave z 12:4 (4:1, 2:1. 6:2), Brna s 5:4 (0:1, 3:1, 2:2) in Prage (brez LTC) s 6:1 (2:0, 2:1, 2:0). Reprezentanca ZDA je na gostovanju v CSR nredsinočnjem na praškem Zimnem stadionu izgubila proti reprezentanci CSR s 3:5 (9:3, 1:1, 2:1), včeraj pa proti LTC s 4:11 (2:4, 1:5, 1:2). ad umetno drsanje Drsanje Velik® mednarodno fekm®wa5i|e v OsSgs V Oslu je bilo še eno veliko mednarodno tekmovanje v hitrostnem dr- 6:4, 6:5. Namizni tenis Svetovno prvenstvo Stockholm, 23. jan. Za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, ki bo tu od 4. do 12. februarja, seje prijavilo 205 posameznikov iz 25 držav. V moštvenem tekmovanju bo igrala Jugoslavija v I. skupini, kjer so med ostalimi Madžarska, ZDA in Francija, najmoc: nejši nasprotniki v II. skupini pa so CSR, Anglija in Švedska. Jugoslovan Dolinar je kot posameznik v skupini s Soošom (M), Slarom in Stipekom (CSR). Bordrezom (F) in Fliesbergom (S). Harangozo II. pa je v skupini s Sidom (M). Tokarjem (CSR). Bednar- zultati pa so bili: gesen "(N) 43.9, 3. Farstad 44.2, 9. Borek- Schmit-Couttet °ČF)(tiOte >6. SegM (I) " “ n6Sen 4:12,0; slalom: 1. 0— m m: 1. DroeKinan 11.11. z. /\neseu 17:44.9, 3. Liaklev 17:46.3. V , i - reznltoH- TONETOV NAJLEPŠI DOŽIVLJAJ... Lep dan je bil to nedeljo. Sonce je prijetno sijalo in zeleni okvir pokrajine je deloval očarujoce. Lahna pomladna sapica, ki je pihljala od Ljubmka je prinašala s seboj prijeten vonj prebujene narave, zelenih gozdov in logov. Sora pa, še pred kratkim vsa narasla, skalovja, kakor da bi hotela preskočiti" iz struge. Mesto ob Sori je tiho in izgieda skromno, tako, da se niti iz bližine ne čuti njegov dah. Izgieda skoraj zapuščeno, brez življenja, 'vendar bi boljši opazovalec le našel nit življenja, ki se počasi toda vidno vleče skozi navidez mrtvo mestece. Tu in tam še najdeš človeka, ki je hodeč po svojih opravkih po mestu še zaostal in morda prav zdaj razmišlja ali bi šel domov ali pa bi si privoščil kosilo v kaki gostilni. Gruča otrok, ki se razposajeno igra kar sredi ulice, te spomni, da je vendar življenje tudi tu, sredi navidezne puščave. Mlad kmečki fant, kakih 17 let morda, ki je bil z očetom prišel v mesto, nestrpno hodi pred vrati zakotne gostine sem in tja. Oce, ki si ga je hotel po stari navadi »malo privoščiti« sedi še zdaj v veseli družbi ne meneč se za uro, ki je že prešla poldan. Fantu, ki je prebral že vse naslove nad vrati bližnjih hiš se ustavijo oci na kostanju na nasprotni strani ulice. Njegovo radovednost je vzbudil velik plakat. Z veliko težavo je fant prebral naslov, umetniško izpisan, ki je vabil na Propagandno fizkulturno tekmovanje v sledečih disciplinah: teki, skoki, meti, telovadba. Spomnil se je, da so ob nedeljah včasih tudi vaški fantje prirejali slična tekmovanja, v _katerih je tudi on sam sodeloval in večkrat odne- Stran 4 sel tudi zmage. Posebno mu je »ležalo« metanje kamna, ki ga je od vseh vrgel najdalj. Za skoke in teke pa je bil nekoliko pretežak in preveč neokreten. Hodil je še nekaj časa okrog gostilne, ker se pa oče le ni pojavil na vratih, sklene, da ga ne bo več čakal. Ni vedel določno ali naj bi šel domov ali pa ... »Grem, pa je,« si je dejal pri sebi in čvrsto odločen, da bo gledal fizkulturno tekmovanje, se napoti proti telova- ^Bil' je prvi. Lepo urejen prostor je nanj napravil mogočen vtis. Tekališče ie bilo razdeljeno z belimi črtami na 6 prog ki so se na ovinkih stapljale v eno prostor za skoke je bil lepo uravnan, mivka sveže zrahljana, na stranskem igrišču pa je videl.bradi jo, drog, kroge, ki so lepo pokriti s pločevinastimi strehami čakali telovadcev. Vsedel se je na travo, v. senco tivke topole, ki je rasla ob ograji. Po njegovem računu bi že moral biti cas napovedanega tekmovanja, toda razen par otrok, ki so se prav tedaj pripodili na mehko travno igrišče m bilo se nlko-gar. Dolgo je gledal otročaje, kako so brcali žogo, se pri tem prerekali m prekucavali. Ko se je slednjič malo zavedel je opazil, da se je med tem zbralo že precejšnje število ljudi, pa tudi nekaj v žive drese oblečenih fantov_in deklet, je tekalo po stranskem igrišču sem in tja. Ko je slednjič reditelj prepovedal otrokom igranje z žogo je megafon naznanil tekmovanje. Tone ni strpel ob metali so vsi iz kroga brez zaleta, ne kakor na vasi in zdelo se mu je, da sorazmerno svoji moči ne mečejo tako daleč, kakor bi mogli. Na vaškem tekmovanju so metali gotovo mnogo težji kamen in so skoraj vsi fantje dosegli večje daljave, kakor ti tukaj. Mikalo ga je, da bi tudi on sam sodeloval, toda sramoval se je, morda bi se mu smejali, če bi nastopil on — s kmetov, nepoznan, toda skrita želja, da pokaže svoje znanje, mu ni dala miru. Približal se je sodniški mizi. »Ali nebi mogel tudi jaz metati krogle?« je vprašal napol boječe in sramežljivo enega izmed sodnikov. »Zakaj ne, le poskusi če imaš korajžo!« mu posmehljivo reče le-ta in ga pri tem ogleduje od nog do glave. Tone je bil malo v zadregi in ni vedel, kaj bi počel. Gledal je v tla in molčal. Tedaj se dvigne od mize drug, mlajši sodnik, ga potreplja po rami in mu prijateljsko reče: »No, le pojdi z menoj, da se slečeš. Dam tl dres in copate, saj menda ne boš nastopil kar v čevljih in dolgih hlačah.« Tone gre poslušno za njim. Prideta v garderobo, kjer se je slačilo še nekaj tovarišev, ki pa so ga napol prezirljivo pogledovali in se nekaj pogovarjali po tihem. Posebno zaničljivo ga je pogledoval mlad atlet, visok in širok mladenič, Mirko po imenu. Tone se sleče, sodnik pa je ostro pogledal mlade napihnjence, mu dal hlačke, majico in copate. Brž je bil oblečen in šla sta na teren. »Od kod si pa doma?« ga vpraša sod* ni»iz Hrastja,« mu precej nesigurno odgovori Tone. »Ali si že kdaj metal kroglo,« Tone mu na kratko opiše svoje uspehe na vasi, kako je doslej nepremagan in da ie že dosti njegovih vrstnikov, ki prav tako dobro mečejo kamen ka- ?yv' ograji. Ko je zaslišal ploskanje in klice gledalcev se je tudi on pomešal mednje in obstal vdolž igrišča. Teki ga niso prav posebno zanimali, tudi ne skoki, razen skoka ob palici, ko pa je začelo metanje kopja in nato krogle, se je Tone pomaknil čisto na sam rob igršča. tako da ga je reditelj nekajkrat moral opozoriti. Vrstili so se tekmoval- umu ya, uu ju --- , ci drug za drugim, toda Tone z njiho- atlet stopil v krog. je nastala groona p vim metanjem ni bil zadovoljen, kajti tišina. Mirko je bil mladinski prvak, bi kor on. , ... »Kroglo^meče8Bahovec Mirko!« se oglasi megafon. Ploskanje se razlega, nato pa, ko je visok lepo razvit fant gledalci so to vedeli. Bil je dober fiz-kulturnik, toda domišljav, ker hvalospevi nanj niso delovali pravilno. Zdaj je zamahnil, se vzravnal in sunil kroglo, ki je v lepem loku odletela. Sodniki so izmerili. »13 metrov, 42 cm« je objavil megafon«, nato pa se je ponovno razleglo ploskanje in klicanje. »Kroglo meče Tone Blažič, novinec. Do sedaj še ni nastopil kot fizkultur-nik!« se je skozi še nepoleglo navdušenje oglasil megafon. Tone je z nesigurnim korakom stopil v krog in vzel kroglo. »Pazi, da ne prestopiš! mu je nasvetoval prijazni sodnik. Tone ga je hvaležno pogledal. Med gledalci je šlo pritajeno šepetanje, tu in tam se je zaslišal porogljiv smeh. Napel je vse sile. Krogla je v dolgem in lahkem loku padla — skoraj za cel meter dalj od zastavice, ki je označevala Mirkov met. Tone bi skoraj padel na nos iz kroga, toda z vso svojo voljo in močjo se je obdržal in nato pravilno izstopil. Med gledalci se je zaslišal en sam »a-a-a-a-,« potem pa viharno ploskanje. Sodnik Ivo, njegov znanec je pristopil in mu čestital. .......... »14 metrov, 25 cm« je objavil megafon. ... , »Pa to je, to je .... nov rekord!« je vzkliknil Ivo. »Fant, za 20 cm si popravil državni rekord!« mu je ponosno vzkliknil Ivo, in prisrčno stisnil roko. Tonetu ni bilo takoj jasno zakaj gre, vendar po neprestanem navdušenem ploskanju in vzklikanju, se mu je dozdevalo. da se je zgodilo nekaj velikega. Med tem, ko je on zbegan stal v krogu sodnikov in mladih atletov, ki so z začudenjem opazovali njegovo zmedenost in resen pogled, ga vsi vprek spraševali po tem in onem, pa je Mirko stal ob strani. Grizel si je nervozno ustne in ni si upal prav pogledati proti oni grupi, ki je obkrožala Toneta. Mislil si je v sebi, češ, da je to le trenuten, prvi uspeh, ki se potem dolgo, dolgo več ne povrne, kakor se tp rado zgodi pri mladih tekmovalcih. On sam ia, stalno trenira in napreduje in ne io dolgo, ko bo tudi ta rekord padel. Take in še različne misli so mu švigale po glavi, ko ga je sodnik spet poklical na start. »Čestital mu pa ne bom, dokler ne bomo videli, če m to samo slučajen uspeh«, si je dejal sam pri sebi in stopil v krog. , ■ Telovadci, ki so med tem vezbah na orodju, so bili skoraj brez gledalcev, kajti' vest o novem rekordu se je bliskovito razširila po igrišču in vsi gledalci so se zbrali okrog mladih metalcev. Slišala so se različna »strokovna« mnenja. . Mirko je bil jezen, ker se publika skoraj ni vec zanimala zanj. Nikamor ni pogledal, kakor po navadi, ko je z ošabno Kretnjo rok tehtal kroglo. Oči vseh gledalcev so bile uprte v Toneta, ki je obKrozen od številnih atletov komajda vedel, kaj se z njim dogaja. Mirko mu m privoščil niti enega samega pogleda. Meril je z očmi daljavo do bele zastavice, se bliskoma pognal — m sunil kroglo. Svoj rezultat je zboljšal za 32 cm, toda še vedno je zaostajal za belo zastavico za celega pol metra. Nekaj gledalcev je pri tem sicer zaploskalo, toda on tega ni slišal. Jezen nanje, Toneta, sodnike in sebe, je sedel v travo m se zamislil. Sedaj je bila vrsta na Tonetu. Stopil ' je v krog.še_ bolj nesigurno kot prvič. Vzklikanju in ploskanju m bilo konca ne kraja. Vrgel je kroglo, bolj zalučal kakor sunil m ona je snromliana po tisoč očeh padla tik iza bele zastavice. Občinstvo je ponovno zaploskalo. »Se za 10 cm si popravil rezultat!« je veselo vzkliknil Ivo ip ga objel. »Dobro si vrgel, samo glej da drugič suneš z roko, s prsim, s celim telesom, no, pa to te naučim drugič. Dobro je, dobro. »Od nekod se je pojavil tudi fotograf in pričel vrteti Toneta da ga slika. Občinstvo je živo komentiralo o njegovem rezultatu. »Mirko ima zadnji met. Sedaj že nekoliko mirnejši, kajti vedel je, da Toneta ne more dohiteti, pa četudi bi napel vse sile. Z močnim sunkom je pognal kroglo, ki je padla za nekaj cm dalj od njegove zastavice, toda čeprav je bil to njegov najdaljši met v življenju, Mirko ni bil zadovoljen. Počasi, kakor da bi bil pretrpel klofuto je sklonjene glave stopil iz kroga, vzel trenerko in se počasi oblačil. Gledal je v tla, toda z enim očesom je vendarle škilil na Toneta, ki se je pripravljal za svoj met. Tone je bil zdaj že skoraj čisto miren in na črtah njegovega obraza se mu je poznalo, da hoče doseči še boljši rezultat, da misli prekositi samega sebe. Dvignil je levo nogo, zakrožil z njo po zraku prav tako kakor je videl Mirka, odskočil in sunil. Met je bil izvrsten. »Najboljši met dneva, 14 m, 88 cm«, se je oglasil napovedovalec, gledalci pa so zaloskali, priskočili k Tonetu, ki se je v hipu znašel na njihovih ramah in ga med navdušenim vzklikanjem odnesli proti garderobi. Bil je v strašni zadregi, kajti niKdar še ni videi, niti doživel takega navdušenja. Ves rdeč v obraz ni vedel, kaj in kako bi odgovarjal na številne pohvalne besede in vprašanja gledalcev. Pred oblačilnico so ga izpustili in še dolgo po tem, ko se je počasi oblačil, 5e bilo slišati vesele glasove od zunaj! Sodnik Ivo, ki je bil stalno ob njem, je sede! njemu nasproti in ga izpraševal to in ono iz njegovega življenja m, ko mu je Tone končno obljubil, da Pride_ sigurno na trening, se je z njim prisrčno pozdravil in odšel. V Mirku se je kuhalo. Športna čast mu je narekovala, da svojemu velikemu nasprotniku čestita in prizna svoj poraz, zavist in prezir do »kmečkega štora« pa nista mirovala. Vendar, prevladale so v Mirku dobre lastnosti, kajti v svojem srcu vendar le ni bil pokvarjen in njegovemu držanju in prevzetnosti je bila kriva edino le prevelika reklama, s katero ga je povzdignila njegova družba. — Odločil se je, skromno pristopil k Tonetu in mu čestital. Tone, ki mu je bilo preje Mirkovo držanje zelo neprijetno, je bil tega bolj vesel, kakor ob svoji zmagi pri krogli. Skočil je, ga objel in poljubil. Od takrat sta bila najboljše« prijatelja. Tonetu pa je bil to najlepši dan v življenju. M. Kramaršič.