Leto III.» Stev. 71. v Celfn, sobota due 18. junija 1921. Foštnina placcna v gotovini. Stane celoletno 120 K, tneseCno 10 K. — Oglasl za vsak mm višinc stolpca 1 K 20 v. Rcklama med tekstom, osmrtnice in eahvaic K 150 — Pocamezna čievfilKa Btmi® K 1*20 Izhaia vsaK to?ek, četrtek in soboio. Urec3nlšLvo Strossmajcrjeva ul. Št. l,I.nadstr. Telefon St. 53. Upravnlšlvo Strossniajerjeva ul. St. 1. pritliCje. Telefon St. 65 Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. Lulta Baroš in Relca. l<*cš-ka jugoslovenska stranka je iz- ihila spomenico. v katcri oziiaenje svoje .siališče v vprašanju lukc Baroš" in celega komplcksa zarnotancga reskega vpraša- tijj Pravi mixl drugim: V interest! svoboikie državc Reke in v inicicsu dobrega sosedstva s kraljevi- no SHS, ad kalere edino jc mogoč spas liijsi inali državici in njeiii luki, sinatrumo za neubhodno potrebno, da Inka BaroS Pripadt- v popolno suverenost kraljevinc Najodločnejse protesliranio, da se v »olrauie poslc svobodue in suverene re- ske državc vmcšava Italiia ali Jugoslavi- ia. zahtevamo skupno z vse-mi ostalimi re_ škiini stra-nkaini najodločncjše, da se nc ornejiije siivereno pravo Rekc, da se svo- botlno pogaja z drugi-mi državami bodisl v političuih boclisi v gospodar&kih vpra- sanjili, ter protcsliraino, da se ltalija ne- poklicano vsiljujo kol zaščitniea svobocl- ne države ter da v rijencm hnemi in za njo sklepa kakoršnekoli pogodbe. Italija je z vsein svojim dozdajnlm pnsiopanjem napram Reki p)kazala, da ji ni do italijanstva Reke, ampak dn hoCe biti v katerikoli obliki odločuioči njen va- ruh, da tako onenioffoea prav'len gospo- darski razvoj tega nesrečnega mesta ter da drži v šahu vso tivozno in izvozno tr- ^ovino kraljevine SMS prcko Reke. ki je vsaj začasno njen m.ravni i:i edino mtv v.oei i/hod na morie. Luka Baroš v stivcrcni poscsti Rokc lcr obe v stvarnem vaništvn Italijc jn ter obc s stvaniem vaništvn 31alije in njene zlobne politikc znači ncmožnosr n- rcditvc gospodarskih in polititnih razincr na keki. Niti Reka niti Jugoslavija bi od niedsebojinega sporazuma nc inicli kori- sti, če bi imela Italija pravico sodelova- n.ia v upravi reško-baroškc Inke kot cna- kopraven činitclj, ker bi vedno ustvarja- ia in poostrovala sP^re. Da ni Trsta "i Benetk, bi so Italija nikdar nc vnv;Savafa v reške posle. Kcr sc pa boji. da bi po- pnlna politična in ^ospodarska harmoniia trrcd Rcko in Jiijroslavijo pomcnila kon- kurcnco za Trst in Benetkc, neprestano rovari, da sc vsili kot ravnopravni clan v posle reške države in v niene odnošajc s kraljevino SHS. l.uka Baroš v popolni snverenostl SI1S poaneni, da bo iracla ta intercs, da s svojim blagorn prihaja nu SuSak-Delto- Sponiinu ..Toučk:; Sivka. Kadar je človeku samotno v dnši, za- želi si diužbe vcrnih tovariscv in mlado- 1 sti, ki je bila bogata od njili in lcpa. Ozre se na/.ai. pa zagleda tarn v daljavi za se- boj doUjo vrsto «robov kakor belc spo- mine na rrekaj minulega, čndovito svetk- KO.-Takrat začnti nenadoma v sebi malo- dnšnost kakor trudno staro-st. iam v daljavi pa se beli dolga vibhi grobov. In poslednji v tej vrsti je dorn Tebi, Tonček. Zgodiija in svetla so biia junijeva ju- tra leta 1916. Komaj je zablestela v ka- sa;iio njih hladna, tuja svotloba, žo nas je zgrabil y »panic in mozcg rezki, nciz- p.rosni »Auf!« Živeli sino iz dneva v dan nevedc in nchotc, vse na poveljc nečesa, kar jc viselo teiniio in neizogibna nad na- ^imi trudniinii glavami. Doživeli smo ve- lUio lazočaranjc. Izgubili sino pravico do mladosti in življenja, ki jc ostalo za nami dalcč. 0 večerih snia sloneli ob oknih in milj za ugašajočo zarjo. Kar je kričanjc dneva ubijalo v nas, to se ie zdaj dvig-alo in se jc k-rvaveče trgalo odtcd drugam. tja v daljno svoboido daljav nazaj do vsc- ga izgublienega. Z naimi si sanjal tudi Ti, Tonček! V očeh scm Ti videl vročo iuč, hrepenečo ßaro«. Čim se to zgodi, jc jasno, da bo iskala način, da sc sporazunie s svobod- no državo Rcko v vseli vpraSanjih in da bo Ruka Jugoslaviji Sla na roke do skraj- nih rncj nvožnosti. Baš io pa hoče ItaHja za vsako ceno preprcčiti- Ce je rapailska pogodba »za vcčne časo- zajainčila svobodo in suvcronost rcskc ciržavicc. ka-ko pride Itnli.in do te- ga, da to suverenost na.najgrši način kv- Si? S kojim pravom zahteva ingcronco na Rtl.o? Ali more Jugoslavija dopiisiiti. da se ta naša snvcrcnost takoj na prvi konik krši, dasi dobro ve. da Italija hoče s tern samo oiicrnogočiti sporazinr. Jugo- slavije z Roko ali ga vsaj otežkočati? Zcikaj vlada v Bcogradu nc pokliče ¦strokovtjjakov iz naših krajev? Zakaj nö kličo Zanelline vlade na posvet v Bfeo- grad? Zakaj ne kliče naša jiigoslov. strai'kc, strankc avtonoma^ev Ootthar- di|2vc skupine? Zakaj ne kliče zastop- stva 10.000 organiz-iranili dclavccv na Reki? Mi Ručnni najsvccaueje izjavljarno, da lie bomo nikdar dopustili, da kdorkoli krši suvereno. pravo naSe svobodnc ;lcde lukc Baroš je danes posh dr. Trumbič vložil interpela- eijo, v kateri zahteva pojasuila, a!i je tak sporazuui res sklenjen in pndpban, ter objavo teksta. Z napetosčjo pričakujejo Pašičev (?dgov-or- Izjava kleriknlnega kluba. si e o g r a d 15. junija. Včeraj je kle- rikalni k!nb po svojih odposlancih izročil predsedniku konstituante dr. Ribarju iz- javo, v katcri dolži vladnc stranke, da glede ustave niso iskale ploinenskega spoiazinna glede notranje državne orga- nizacije. dalje da pripuščaio sprejetjc u- sjtave potom plernenske majorizacije, to jc proti plenienski večini Hrvatov 'm SIo- vcncLV. V znak protesta zap.'iseajo klerf- kalei zboniioo za eas, dokler traja speci- jalua usfavna debata in glasovanje fer odklynjajo odgovornost za vc-e posledice v zadevi drzavnega in narodncga edin- stva. Ne bodo neliali se boriti, dokler ne dobc take ustave, ki bo zadovoljevala vsa tri plemcna v političncm, socijalnern. gospodarskcm in kuHnrnom o/iru. (Kle- rikalci se igrajo trmastega fartička, ki užaljdii .i^re v kot in dela šobo!) Sprejetje XI. in XII. oddclka ustave. Bcogr a d 16. junija. V danasnji do- poldanski seji konstituante sc je nadalje- vala razprava o XI. oddclku io vojski). Govoriii so Deržič, Ivanfč, (jrujič, Kusar, Cijorgjevic, Kostiö. Skoro vsi so se za- vzemaü za modcrni ustroj armade ter za kolikor mogoC-e nizko službcno dobo. V popoldanski seji se je razprava na- daljcvala. Govoriii so: Angielic, Cubro- vič, Ang.iclinovlč ter vojni minister Had- žič- Sleclnji je branil obsfojcči incšani si- stem vojskc, ki .ic fnie/ cJozdaj sijajne re- zultate. Pri glasovanju je bil XI. oddelek u- stave z veliko večino sprejet. Nato sc jc pričela takoj razprava o XII. odudku ustavc, ki govori o Pogo.HIi za sprcmenibc ustavnth določb. OO'VorJli so: riamstalja Omjanovič, Pajo- v'tö, Ant. Krisfan, IvanJč in minister Trlf- kovič- Tudi XII. oddelek je bil z veliko veeino sprejet. Jutri se prične razprava o XIII. od- Jclku (razdelitev države v oblasti). iatclj, ki nas je grel, ko je ledena buna piliala in bril veter, da je bilo joj. 1 ok rat nam nebo ni bilo milo, Prvj dan je svetilo še toplo, gorko solnec. Prekrasen razgled se odpira na vse strain". Na levi in desni v ncposredni bli- žiui cela vrsta razbitih skalnatih gorskih velikanov obmcjnih albauskih Alp. Ne- znanc, nevideue oblike, ki jih ni mogočc popisati. Barve gora in skal popolnoma drugt: kot pri nas. Pred nami odprta ob- žirna Albanija: hribi. dol.iue, rcke. vasi. kdo jih pozna, kdo jim ve imena? V levo v Albaniji gledam visoko go- ro, ki je svetlo rujava. skorai rudcča. Vi- del scin jo tudi pri poznejšem pohodii v Albanijo ter si še sedaj ne morem tc eud- ne barve razložiti. V ozadju obširno oh- ridskci polje, Peristeri in gorski veükanl gf?kcga Epira. Ncpopisna, nepozabna sJika! Zrak čist kot kristal in zdrav. da se širijo prsi, ki so vdihavale dosedaj toplo dolinsko sapo- V bližini pod skalo imenl- ten studeii'ec. Hrana prihaja redno vsak dan, konji jo nosijo 5 'iir daleč iz doiine. Moštvo si Je po strelskih jarkih napravi- ]o ležiSča. Da bi vrerne ostalo mirno, b( bilo eisto prijetno. Prva noč, ki jc prešla v ne-mimem priiakovaniu, je minila. Drug dan zjutraj ^V nedeljo 19. tm. <>b ^11 uri na koncert Ž.CJ.F.V nostril vrt! ¦SerA'- 2. »HO V A DOB A« ~ZI~ Proti niatini oblastim. B v\o#.r ast. O (ej slav- nosti so poslali v francoski klerikalni list »Libre parole« v Parizu dopis, v katerein stoji mod drugim: »S leii; einom so l^r- Virt'i hoteli iz'ra^iti svoje globokc simpa- tije za katoliško Fraucijo, in pokazati vsemu hryatskemu.narodu, pregaanjane- niu po sovražni beogradski vladi in sedaj figrožeiieniu v njcgovi verski in uarodni ekslstencl vzor krščanskega patrijotlz- nia, ki je cdino sposobon. da jlm zopet pribori nazaj liiihovo versko in narodno svohodo.ft — Te besede povedo vcč ne- go tcfe knjige. Povcclo, da naSi klerikal- ci hoce.ie nazaj pod liabsburgovce, ker so iiiieli tarn versko syobodo, t. j., da se je klerikalizem nemotend razvijal. Pove- do, da so naši klerikalci smatrali naše su- Ženstvo pod nie.mskiini habsburgovci za rvarodno svobodo, katero si želc nazaj. All hoede 5e ka.i vcč? ., V Gornji šleziji sc je poiavilo ob- sežno boljševiško gibanje. Blizii Korfan- tyjevega glavnega stana se yc ustanovila rdeča arm aid a. V indtistn.iskein ozemijn vihrajo rdeče žastave. Iz Korötana. Proti »Koroški sloveuski stranki« je nastopil s posebaikn letakoin znani kleri'- lcaltii politični potclin monsignor Pod- gorc v Gelovcu. Bega slovcnsko ljud- stvq, ljnj raje glasuje pri volitvah Vj. tm. za nem.Ško kršč.-soc. stranko- Smo rado- vedr.i, če ga bo tudi fokrat «Straža« vzc- la v zn^eito! ; !z PretcMirjä. Spljonažo za Madžarsko so odkrili U .dni v Hoi. Lendavi. Pokradeniii je bilo iyna, Madžar^ko prcnešenih več vojaškfli tijöb'ilizäcijskih akt(>v> Več oäebie že pod kijučem.., • .,- vv-1 '«' '•'< '*¦¦ Župnika Klekki, bratn prekmnrskega poslanca, ki so.ga. irncli, Madžari od pre- yrata sem intenfiraiiega, so te Ini na od- ločrn? zahtevo nasega konzula v Bndinr. pešti izpuslili. ••••;: ; Mariborske novice, j Na 9 ict težke je^e jc.hil 15. tm. pred j niariborsko poroto obsojen 17-letni Am- ! brož Malek iz Selc pri Sv. Lenartu v Sl. jcoricah, ki je .svoio. nosačo 18-letpo l.m- bicc> Antonijo Mnrko. z robcem zadavil in JQ.vf^el v mlako. Pant ni kazal niti naj. •rnarij ,t"csa in je obsodbo v. nasmehoui vzel naznanje. , Novc občinsJie dokla.de hi prlstojbi- ne, kakor jih je sklenil gercntski svet nia- jc ce! tabör zbran okrog novinca; ki jra vsi ^nieiiajo.Stal ie po.rioci na stražlv rovu, ko,zasliSi, da uekdo z nasproine strani prihaja. Kmaluse prikaže sejica — junak lioče ra.vno alarmirati. cel rov, kc vkii, da je velika divja svinja, ki iS5e fcrane. Par minut je bi!a v bližini in z lab. Icod.ietna energi- ja, deloma pa tudi stranke same, ki se Tiapeljave branijo. Cirndbeno gibanje v Mariboru pociva že nad 10 let. Zadnji čas sc je začclo rnrtvün nelvoliko gibati. Uslanavlja se dražba, ki bi priČela graditi mala stano- vanjska poslopja. Tudi stavbenik Kilt- mann namerava graditi, kakor čujcmo, novo palačo za 8 milijonov kroij. L.pokojen jc na vojaški realki v V»a riboru major Anton ivanovič Mccgcr na lastno prošnjo. Kakor čujemo, sä lioče posveliii popolnoma knltiinicmu dein. Ravnatelj mariborskega üledalisca Minko Nučič je odložil upravniške poslc gledališča lasna beseda glede mes^ih cen. Prcvl prilieno 14 dnevi so naši nie^ sarji.dvignili cene govejemu mesu na 36 do 3S K, teletini na 28—40 K, svinjini na 40 K itd. V Mariboru je bila. isti Cas cena govejemu mesu 28—30 K. Imamo pa do- kaze v rokali, da so proda.iali isti čas mc Karji v Štorah, toraj eno uro od Celja, govedino po 26 K (brez izgube!), v Rog. Slatini po 24—26 K, v Sl-ov. Oradcu po 30—3i K. Ycnio dalje, da so «. pr. minuli teden celjski meisarji imeli.v celjski inc- stai klaynici teleta na prodaj po lö K za 1 kg žive vage. Kesnica je dalje, da je v naši državl danes dovolj zivine, toliko, da agrarci za- hjevaio prost izvoz. Resiuca je, da je na sveiovTicni trgu cena živinA 'padla, da ie RamitTiija odprla svoje meje za prosr. iz- voz, da ponuja svojo živino na Dunajn za iiižjo ceno kakor staue v »asi državi brez izyoznih stroškov in brez carine. Sploš- no je tudi znano, da je tudi pri nas cena ziv'nii padla. , , Kako' )e törej" mogoče, da so naSi caljski niesarji do zadnjeita četrtka nstali s cenam: na viSini 38 K z-i govedino? Ne bomo obtoževali, zakai zadostna obtožbn je silno razburjenje med prebi- valslvc-m samim, katcro je ponmo/.ila se nergdna naredba mestnega magistrata, da gostilničarii tie smejo od ziimij dobav- ljati nicsa. Jasno je, da bi gnstilniear, ki bi dobil iz Stör meso po 26 K, lahko veli» ko cenejc dajal hrano, kakor če ga mors jemati v mestu po 38 K. Prepoveil uvoza mesa od. zunaj je nesmisel, smisel bi pa imel ukaz, da, se mora vsako uvoženo meso pregledati v mestni klavnici! Kar ie slabcga, se naj konfiscira. 1 Minuli cetrtek so šli celjski mesarji s Debru, kjer je prejnoči in'nocnemu na- padii uspelo, da sö naše čete predrli, pri- čcla jc cnorgična protiakciia. General Smiljanič, osvoboditelj Ko- roške, je prevzel poveljstvo in kmalu smo čutili njegovo energično roko. V par •dnch ie zbral ojaeeiija, posebno t.opni- štvp. iu potem 5e pričel pies, ki je trajal le par dni, pa nasprotnike püducil, da sc ne smejo §aliti. Od Debra do grške meje pričeli so nekega jutra topovi svojo pe- sem. Artilerijskemu ognju šo sledili po- hodi peSadije, ki so povsod uspeli. Na mnogili mestih smo udrli globoko v Alba- nijo ler poplačali vse nasprotne račune^ obrestmi vred. Večinoma sc je sovažnik že topovskemu ognju nmaknil in pešadi- ja ni imela težkega dela- Službcno sem bil ravno v Oliridu, Iro mi je javil polk, da priene to noč uai^a čc- ta operiri,ti. V 3 urah sem prijahal do ta- borišča nazaj, ki sem je našel že prazno. OdtMniti sem moral z 1 moženi po noči v gore, ter sem ob 1. uri zjutraj dospcl v mejno trdnjavo. Naši so biii 2c v rvlbanlji tcr taborili v gosti šumi pod sediom. 1 Ko st jc zdanilo, pričeli srno prodi- rati dalje. Pravcati pragozd sto- in sto- ; letnih liravtov in bukev, v knterem goto- yo še lii pela sekira, prekoraeimo. Strmi- nu.je.taka, da liudje in živali padajo. PoU cenami pri govedini na 32--36 K. pri te- letini na 24 K. Z ozironr na padajočo tendenco pri ceni živine senain zcli tudi to še pretirano. Saj je preznačilen dogo- dek. ki ga pripovcdujc mariborski «Ta- bor <¦ o dobavni licitaciji mesa, ki se. je vršila 1.3. jun. ža mariborsko vojaško o- krožje. »Ta licitaeija* pravi >-'l'al)or^ --.¦»ie nov dokaz, da so razmere na na- šem lncstnem trgu Škandnlozne in da v- pijejo po takojšnjili prisilnili ukrepili me- stnega magistrata. Od mariborskili uie- Stiijev, ki prodajajo goveje inoso tudi-.na drobno, se je najbolj poteftoval za to do- bavo mesar Vlahovie. Kakor drugi me- sarji pjodaja Midi on goveje meso po 28 in 30 K in je hudo uzalkn. ako zahteva kdo znižanje cen. Vojaštvu pa ga je po- imdil najprej po 25 K ter koncčuo sei clol na 17 K. Ker mesar Vlahovie goiovo nc bi iiotel ulnpeti pri tako obsežrnli dob:.i- vah, kakor üh potrebuje vojaštvo. teinn prinicrnih veiikih izgnb, je jasno, da jc v stanu prodajati goveje meso in sicer po- gojeno debre kvalitete tudi po 17 K. ker še.nismo doživeli, da bi kak mesar skle- pal tako veiike dobave v lastno zgubo. Mesar V!ah- kraju višje kot v.mariborskem. In vkljub temu smo imeji istoeasno v Ce.liu eene govcdiui 36—^8 K, v IviarlivH-u pa 3S do 30 K..- . r,V¦ M,",: Ali se oblasti ne zdi, Ja vsi ti podatki jasno govore za potrebo,. da treba kou- siimenta vendaiie še ščititi? .. Za danes dovolj — če bo treba, bo- mo govorili še z drugimi podatki. Konstatiramo li koncu sarno še, da so. &c, 15. tm. prodajali v Žalcu primn-voli po 18—20 K za 1 kg žive teže. Uradni dan v Celjlu bo obdržal po- verjenik za javna dela g- dipl. agr. A. Jamnik v pondeljek, dne 20. junija tl. od 9. do.li1. urc na okrajnem Klavarstvu'y Celjui ta dan bo. sprejemal stranke, ki imajo opravke. fičoče se poverjeništva za javnr. dela. »Advokat ilr. Fritz Zangger« je pri nekisodni obrayriavi v Laškem (zadeva Kvaniec -Stadlbnuer!) dne 22. aprila -IT. izjavil kot zastopnik nemškutarja Stadl- bduerja, da «na »Novo Dobo« ne reflek- tira«. Zato se tem bolj Cudimo, da ga .ie nnš dopis. »V dobi zatirnnja Nemeov v Celju« v 5t. 68 od 1.1. tm, tako spekel, da nam pošilja p'ojasnilo, v katerem pa pove | isto, kar smo.mi pi.saü. naniroč: da je tvrdki Belič in drug pi;?al, da smatni za »Verhöhnung«., ker ni hoteUi spr.ejqti in je vrnila pd njega, poshino ji nern§ko..pi- siiio. f/govtfrja.s.e otrocje, da jc »zvedcl«, da tvrd'ka tudi ncmške dopise sprejema in jih nemzko.i'c^nje, v^led.česac da jc mlslü. da ga, je hotela le »potegnili^, Zato da jl jii pisal, da Sinatra to za, »Verhöhnung«- Mi pa pravimo, da je tako otroejeneinn- uo opravičevanje drz.ua »Verhölnumg« | vse slovenskc javnosti, kakorSue si od prave sploh ni, le yoda in gore dajejo ( smer. Ko pridem-o iz gozda. priene iz do- line soteske streljanje puSk. SpuScamo se v kotlino, v kateri drvi in bobni ydik, srebrtioeist hudournik. Ko se prerijemo iz soreske, zagledamo v dolini albansko vas. Odposlane patrujje ngotovijo, da je pvaznn :— razvan par žcnsk jc vse po- beglo: živino so odgnali ter [)oskrili v planinah in ncdostopnih gozdovih. V vas-i je. par hiS razbitih in poi?-ganih od artüe- rijt'ke»a ognja. Vas je prüepljena na strin breg. Hišc so videti še prcceLsnažne, nv- katerc celo en-onadstropne. Okna imajo le po eni strani. na drugih so odprtinc za puSke in ob'rambo. Po hišah sc suši obilo krasnega, kot cekin rumenega tobaka, s kaicrim sc na§i fantje dobro založijo. Tu- di jaje. sira, masla, m'eka in kokosi je dosti. ^al je p-ot še dolga, da ne liioremo vsch teh (lobrbt si>raviti pod streKo, ker mostvo zt munieijö le s težavo vlaCj- V neki hiši iztaknejo straže poü «¦- senim stropom skritega kr'v0"f;R^ Turčlna, ki se trese kot Siba na vod in sl»c da je priSla zadnja ura. "udc^a ^ nm ne zgodi druzega Jcot da. mora z na- mi napn-i in kazati pot. .. Na nekem dvongču je drevo poino nailepsih zrelih ja balk — prava. redkost v teh krajih. V trenutku so na'tlch in g. Fritza, ki pod krinko muzikalnosti ho- če iii.Ui-v slovenskih krogili dobiti äure- olo objektivnosti, ue bo pustila dopasti. Nani, ki so nam šc v živem. spominu Iz bivše Deutsche Wacht« njegovt strnpe- ni profislovenski govori ob raznili prili- kah v iu¦¦inSki hiši pod pokojno Avstrijo, nani. ki smo videli nemška od rijega po prcvrmu slovcnskirn kmetom v Savinj- slvi dolini poslana pisrna itd., ne bo g. dr. Fritz siigeriral preprieauja, da je naeijo- naino skozinskoz nedolžen angelček. Si- cer pa ¦¦¦• on »na »Novo Doboc< nc reüek- iii\-bo! 1. uro v mestnem vr;iu velik pro- uienadnj koncürt, ki'ga prii-eiP »/tenska Cirü-Mctodova podružir. v 'opuina - pol dinar ja —¦ k jako nizUa,.z ozirom ixKspravljene v malhah. I")olga in težavna je bila Sc pot in naloga. ki smo jo moraTi izvršiti. Ci'Olvi go;re, s.tiine in nepristopne, ozke doline, neprodirni gozdovi, bobneči hudouniiki, tisoč za.prek. ki jih stavj na.-, rava, povrh pa šc nevarnost v sovražni deželi. Razven par albanskih predstraž, ki so se že po par strelih umaknile, pa sovražnik? ni bilo videti. . ,...';' Srečiio dosežcrno cilj, ter javimo ko- mandi dragoccne podatke. :i.,. V najbolj divli samoti pripluje nad nas cropfan. Kako prijetno se razvedri li, ce. ko ivis pozdravliaio njega modro-bc- lo-rndeče barve. Pot nazaj je bila sl1 težavnejSa. (Ji0- boko v gozdu na albanski strani smo morali (aboriti in prenočiti ob velikah- skih ognjih; ki snio jih zakurili, ker so ljudjc in živ-iina popadali. I V najlepSem vremenu dosia je cela j ekspedicija drugo jutro zopet na meip : nazaj. Tu nas je Cakala veseia vest, da pi'idomo po cnomesečni, neprestani. lia- ! Porni bojni službi v vaš Oörnjo 'Belieb, i I'-' Lire oddaljeno od itjcJc, 800 mctroy 1 visoko nad morjem. Vsi križi in, težavc i Sfi bili pozabljenj, samo da pridemo zbpet pod streho. (Konec- sledi.) Stev. 71 »NO V X DOB A. Bfran 3. iTi to se preplačila hvaležno sPrejcrnajo. Kcr enakega užitka že dolgo nismo bili dcležni, pričakujemo mnotfobrojiii obisk. ¦ •- Odbor I. C. M. P. Draniatično društvo ima dancs v pe~ tek odborovo seio v igralnj söbi kavarne J'\ropa ob 8. uri zvečer. UC-itcljsko društvo za čeijski okraj zboruje v Celju v mestiii osnovni soli v strick, due 23. junija tl. Zanimiv spored Ipredavanjc in obisk celj&kc cinkanie) je razviden iz »Učit. Tovariša«. Zacelek zborovanja točno ob 9. uri. Polnošteviine iicieLv.be pricakuje — odbor. Cisti dobieek »Dečjega d«e« 22.000 K se }č naložil dancs v Celjski posojiln-ici knt os!wvna glavnica, iz kalerc se bo j>o!agoma omislilo oskrbovališec za ubo- Ke in zanemarjene otroke. — Podroono- sli o tej krasno uspeli prireditvi slcde. Dijaški kiihlnji so darovali names to venca na grob ge. Juste Kussove, sopto- k'e davenega nadupravitelja v Celju, tiaveni uradniki y Celju 130 K. ledenski izkaz ku/iilh bolczui v celj- skem politlčnem okraju. V tcdnu od b. junija do 12. junija ste nanovo oboleli v •poiitienem okraju Celje 2 osebi za koza- ii;i v Ljubnem. Skupno v evidenci so se tsaliajaic 3 za kozami bolne osebe Cirkus Reiilow, ki tačas gostuje v Uubljani in je s svojuni produkeijami ^vetovnoznan, pride v kratkem v Celje in bo nudil našemu obeinstvu ueka.i dni prijelen užitek svojimi zanimivimi pred- Mavanii. Izvajanja slavnili jezduih in te- lovadnih umetnikov, izvrstno dreshanih kojij iid. so občudovala 2e največj-.i mc- sta Kvrope. Slavnostna otvojitvena p_red- stava je v čutrtek 23. jun. tl. ob pol 9. uri zveeer, V nedeljo dvc slavnostiii preci- stavi ob 4. uri pop. in ob pol 9. uri zve- ccr. Vstopnice y prcdprodaji v trafiki Franc. Kovač v Aloksawdrovi ulici. Vec Tin lepakih. Klub slovenskili kclesariev v Cclju priredi v ncdcljo, due 19. junija 1921 izlei v Lasko. Odhod ob pol 2. uri pcpoldne od gostilne »Branitxw«. Prosi se, da sc vsi elani po možiiosti izl;;ta udeleže. Za Mestno gledallšče v Celju je po- davila Zadružna Zveza v Celju 1000 K in pisarna dr. Kalana iz poravnave Mari- .ia Rudolf—-Lipold 500 K. t)ruštvo pekovskili pomučiukov v C<;l.i« priredi v nedcljo, due 1^. junija 1921 veliko vrtno vcsclico v gostilni »pri Istrijanu« (prcj Hubcrtus). Spared je razvideu iz lepakov. Zueetek ob 3. uri popoldnc; (k) Obrtni vestnik. SEJA GOSPODARSKCCJA SVETA vsi)boto 18. tin. zv©5er ol> pol 6. uri v Ka- varni lioiela Balkan. Prosi so točtie ude- lcžne zaradi kratke^a Cusa, Ma ilnevacäu rcdu iiujiie t'ekocc zadeve. — Obieslov. obrmo društvo. Turistika in sport. i/let na Mrzllco. Celjski od^ek Sav. pudr. CPD. priredi v ncdeljo, due V). tin., ob ugodiieju" vreiiienu izkt na Mrzlico. Oclliod iz Ce-lja ob 4. uri zjutraj (kapuciii- .ski most) čcz Tremeric—Smohor. Provi- iant je vzeti seboj. Povratek po dogo- voru, Sokolstvo. Ceitikl Sokcl ponovno objavlia, da priredi jutri, v nedeljo 19. junija za eian- stvo in'ves naraščaj peSizkt v Bukov- zlak. Zblrališče ob 1. uri popokliiü pred telovadnico, nato odhod mimo Skalne kleti, Turkovega mlina Cez Tcharjc v Uiikovžhi-k. Odborova seja Celiskega Sokola sc vrši v neddjo 19. junija ob pol 11. uri do- poldne v društveiii sobi. Prvi zlet zagrebške sokolske župo v nedeljo \2. tm. je sijajno uspcl vkljub te- imi. da ga je bojkotiral zagrebski lirval- ski Soko!. Sodelovalo je 516 izvenza- grobških Sokolov in 261 izvenzagrebških ^okolic. Pri javni telovadbi je nastopilo 1079 deekov, 960 deklic, 325 gojencev pudoficirskc sole, 400 dijakov, 300 dija- kini. učinkoviti so bili skupni nastopi So- •kolstva z vojaštvom. .?J00 Sokolov in vojakov je izvajalo sirnboličii^ vaje osvo- bojenja. Zlet v Osijek. Vse slovent>kc sokol- ske žtipe pozivljamo, da javijo najkasne- je do 20. tm. brzojavno udel'czbo za zk't v Osijek, da vemo pripraviti zadostjio Sfjvilo vozov za posebni vlak. S poseb- nim vlakom se vozijo samo pravočasno prijav.'urm ndeležniki; kdoi ni javljen do 20. tin., se mora voziti z navadnirn vla- koni, za katerega pa vel.iaio tudi pr.lovič- ne cenc s sokolsko lcgitimncijo. ,?upe naj pn/ijo, da to pravilno urede m razjasnljo svojim člaiiom- Društva ob piogi No\*t) nresto --Karlovac se voziio § posebnim vlakom, ki odhaja iz Zagreba 26. juniia ob S.20. Ta vlak ima z-vezo z rediuni vla- kom, ki odhaja iz Novega inesta ob 1.3T". Č la nice, ki ne nastopijo v tclovadiicm kroju, prosimo, da sc udeleže zleta po ni'O/ncKUi v narodnih noÄali. — Savezno slarc?instvo. Vztrajajmo v delu za osvo- bojo neodrešenih bratov! (Oovor preJsedni'ka ccljske podruzniee j-JiiK*fKlov. matice«, ginin. ravnatelja Jer- šinoviča, na slavnosti 12. tm.) Zahotelo se nam je Icpega, v^scloiya dne: v zabavo sm-o sc zbrali dancs, pa tej zabavi in radosii ?.q na dnu np.bih sre pi^'ru/i briiMva caiia skrbi in bridkosti -¦- skrbi in bridkosti za one, ki so na.e deset drugiii. Kri padlih nniakov zalileva to od nas; zahieva pa to od nas tudi naš razum m naše sree. Svobodni smo, princsimo svo- bodo tudi oniin, ki so naši in iako silnu in koprneče lirepene po njej! /livela »Jugoslov. inatica«! /^iveli v pogiirnncm vztrajanju ob naši podpori naši neodrešeni bratje in sestre! Vestnik invalidov. Za krojaško delavnico v Invalklskcm domu v Ljubljuni se iSCe invalid-delo- vodja, ki je obenem prikrojevalcc. Rc- flektira se na prvovistno moe z večlcino skusnjo, Zadevne prošnje, opremljcne z i/.;)!.cc;aii je poslaii do I. julija 1921 in- validskcmu oddelku povcrjeništva za so- cijalno skrb v Ljubljani (Sentpetcrska vojašnica). Socijalna politika. Stanovanjska naredba, katore besc- di!n sine žcobjavili v izvlecku, je scdaj izsla v toliko izpremenjena, da se je na- .K-mščina določila tako, da odgovarja ŠH- rikratm (pogojno trikratni) predvo.ini na- icniSCini. Trbovlie. V nasem rudniku se licpre- stano dognjaio veeje in manjše nesreč^. l'ako je zoptvt te dni 18-letna i!e!a\ka Matilda Srnodic iz Retja bila p^dsuta i'i ji je zlonii'lo lirbtenico. Ali su kdo zanima za varnostne napravc v rudniku?! Apričc. Umrl'jc 14. tm. nadueitdj An- dre j Cuibnie, begunec iz Koroškc Jugoslovanski ga.silec. üA^ILSKE OJRGANlZ/wCUH. (K ob^ncinu zboru JOZ c]ne 10. julija 192i vŽalcu-) Društva, katera so se ustanovila do k-la 1S95, so pomilovania vredna, zdi se n:\, da so bila pišcauci brez kcklj?. Na svojo pest so se nstaniivliala i» tavt--laf vsako diiiotvo zase, po ncrazorani cclini Sasil5,k,: O'iS.'tiil/acije. Vsa.ko drustvo jc misülo le na sehe in svojc »parade«. V rein tici vzwik, da so si drustvi nacav- lj.'iia gstsilno orodje vsevprek, brcz v?-a- kih navodil, brez vs'ake skupnosti. Kar S3 brjyfjalni- tiče, naj že bode, sai se je tudi v onili časih vsaka tvrdka tnidil« oddati le debre izdelke. Drugaee jo hilo s spon- kami na ce-veh, eni so hlieli to, drugi dru- go šieviic sponk in Ce je v slueaju p.ožara tnCiTiU diustvu znjanjkalo le par metrov eevi, si v dostih slueajih niso niogii po- inagati, knjfi so'Sedno drustvo je imeio drugo števiJiko sponk in (ako je neorgaui- ziranost doslikrat bila kriva razširjenjii požara. Scdaj pa najliujse — krojil Vsu- ko drušivo si je nabavljalo pu svoje, eni so inn.ii in Imajo se danes suknje Cv-, j.i- ient'ock) z eno aii celo dvemi vistami guinbov, drugi so inieli saino jopicc U'»lu- /.o). L'li vsch sc je kazala zelja, nastoi^ti kar ijajsijajnejc in zato Je biio zlato: 2ia- to na čepiei in na siiknji aii liiuzi, celo na hlacah sUiO nasli do 3 cm široke paspulje zhitili tiakov. Cim vec >;lata, tern lepše; namesto gasilskih sekiric najdemo subijc, nantesiG eno^tavnih gasiiskili eeiacl pa biesteee eclad'c s koujskinn rcpi lazjieiu lcžc in doJü'ostV ka-kor tudi nr/Aičinn burv. Pri javnili nastopili in pri pužarih jiobene cnotnosti. Da taka koJobucija ue more trajuo obstojati, je jasuo in v resni- ci so ue začele ustanavijaü gasilske or- gamzaeije, toda ta pot je biia za nstano- vitcije tmjeva; kajti čestokrat si dobii ]ia prijuzuo vabilo za vstop odgovo/: kaj nas Lodete drugi »kornundirali«, smo b.'ii že tako dolg'o sami, bo demo pa še v/ia- prej. Šc le, ko i& n. pr. v bivši Stajerski po.segla dežekia vlada vines in izrekla, ¦ua dobijio podpore iz dezelnega ognic- gasiieg-j zaklada le ona druslva, katera so včlanjcna v gasilsko organizacijo, so jela društva vstopati v te svoje organi- zacije. Sevcda so bili, vsaj na 'štajer- skem, sami >A'erbandi«, slovenskili zvez še ni bilo. Iz vseh deželmh »verbaiiduv* je nastal v ra>ni Avstriji »Ivcichsteuer- wehrverbaii'd«, kateri je bil na polju ga- silstva vsegamogoeen hi — po stari na- vadi — Slovanorn nepravičen. Severni naši bratje so kot prvi raztrgali te okove in si zaceli ustanavljati svoje »gasilski.1 jednote«. Tudi Jugasloveni nismo spali. BivŠa Kranjska je dobila pred kakinii 26 leti svojo zvezo in tudi Sp. Štajerska je v letu 1898 zaeela zbirati svoja, takrat šc pntv redka slovenska drušiva; vendar je ,pa še le leta 1902 nastala «zveza spou- nještajerskili požarnih bramb<. Kot proti- ulež neniškemu državneniu »Verbandu« so bratje Celii ustanovili slovansko gasü- sko zvezo za celo Avstri>o in s tern svo- jini korakom delili konečiio avstrijsko gasilstvo v slovansko in nemško. Njih dclavncst je postavila mogočno zgradbc. Ustanovili so si v 15rnn nekako bunko (»hasičko banko«) in čisti dobiček letno 20-iiiilijonskega proineta je sol v zvezno biagajno, iz katere so se placevalo kras- ne poupore ponic-sreeenim ali obolelim gasilcem, včlarijeniin v slovanski zvezi, poleg tega jc tudi država izdatno podpi- rala zvezo in trcko 360 slov. giui- društev in preko 10.000 mo/, jc lan- sko leto o priliki 50-letnice Jjubljanskcga diLŠiva zboTOvala v drugie v Ljubljani in pnredi svoj tretji občni zbor o prLliki stl- ridcsotlotniee žalskega gasilskega dru- slva, dne 10. jidija 1921 v /.alcn. Za /!alec in njegovo drustvo gotovo Castno, sa] nnš gasilski svet (tako hrienujcnic naše obCne zbore) s tern pokažc, da ve ccniti ncscbieno delovanjc žalskega drušlva, matice slovM1-lr". ' •¦^ilstva v bivši Žta- icr.ski. ^r« ^« Bergaiaü»;. Sodba ur. /vi«.J:uiča o kauieu. mese- ca dec. 1^20. unirli krški biskup Cv. Mah- uic, ki je našim klerikiricem vzor, ie iinel o K'adicu malo drugaeno mnonje m:go so ga iineii že takrat in ga iniajo se dunes .:asi kk-rikalei. Ob priliki' nekega katoii- šlvega iliO'da pred vojno so si klerikalei za pur ado privoščili tudi prihod Radiča na ta shod in so inn seveda priredili slav- nosten sPi'ejem. »Cas«, znau:>i:vcnd rcvi- ja Leonove družbe, pišc v št. 3./-1. -,tran 25J, da je takrat dr. Mahnič dr. Kri'ka zaradi tega »liud'o zdclal«. »Vi politikar- ji<, je naglašal Malinič prav trdo uaspro- ti Krekr, »Vi bi inorali tega eloveka po- ziiiuilS To je čiovek, ki se norčuje iz Sv. Rešujcga Tclesa. iz prebl- Device Marije, iz Marijinih dnižb! Hrczverec je! Norču- je se iz vsega. kar je svetega- Vi pa sc družite in bratiie ž njim! Kako mu rnorc- te sploh kaj zaupati!« — Radio se gotovo odsilidob ni nic spremenil, razun da na shodih hinavsko zaene s >'Hvaljen Isus ¦i M;iriia*« V duši in po dejaniiii je pa isti kot jc bil. In vendar je nasim klcrikalccm •danes vzor politika. Pa kako bi ne bil, saj on in pa klerikalei ima jo i.sii cilj: gonjo proil Silioin, sovrastvo prod etlinstveui državi, razrušenje naroduega cdinsiva! Kraijcvska cksekvatura jc poduliena francoskeinu kojizuhi Albertu Henrietu in ital. konzulu Emiliju Maniredijn v Du- brüvniku. Nikola PaSič pride na Bled? Min. preds. PaŠič pride čez polctno sezono ns odmor mi naš Bled in bn slai-oval v Wiiulischgraeizovi vili. Na Madžarskcm so ;e pn zaunjem Ijudskciti šteiju naštelo 7,8^10.832 prebl- vaicev. Od tega odpade na Veliko iiu- dimpešto 1,184.316. Albin Prepcluli, bivši socijalni demo- krat, danes zvest sobojevnik klerikalnili separat is tor proti narodni in državni edinstvenosti (s svojim listom »Avtono- niist«), fflasom izjave soc. dem. glasila »Najiroj- ni vcč clan sue. dcm. straukc. Kako je v Riisiji*? Vodja linske trgo- vi.'iske uelegacije, ki se je dalje časa r.iit- dil v Rusiji zaradi trgovinskih pogajanj, je p.) povratku v Melsingi'ors izjavil mod driigim: V Petrogradu je veliko pomnuj- kauje kriiha in moke Življenje (»mugoča lu iihotapstvo z zivili. Peirograd dela utis izumrlega mesta. V Moskvi je neko- liko boljše. Med Moskvo ii? Petrogra- dom vlaki zopet rcdno vozijo. Neinške podinorske čolne, ki jih je morala Nemeija na podlagi mirovne po- godbe in dolocb vrhovnega sveta oddati, so uriccü 1,4. tm. v pristanisču v TomIojiii potapjjati in niiičcvati. Ka«i pojdejo prist-iši mtirlcga raz- kralja Nikite? Iz Rima poročjijo: Ker ita- Stran.-C »NOVA DOBA. Stcv. 71. lijanska vlada na podiagi pogodbc z .hi- ' goslavijo od'klaiiia nadaljno podpiranje Crnogorcev. pristašev Nikire, Id so lict- stanieni \ o-srednjcm taboni v Oaf>, so se obrnili ti na rimskega zastopnika sovjct- ske Rusije, da bi jirn izposloval dovoljc- nje za nasclitev v Rn-siji pri Novorosij- sku. TutH klerihalci prod separalizimi. Obcinski oclbor v Trati.na K'ranjskcm se- stoji iz 11 klerikalcev in 10 demokratov. Vkljub temu jc klerikalni predlog za av- ton'jmijo Slovenije v obc. seji 12. tin. propadel, kcr je.zanj sdasovalo le osem kU*rikalcev. Značilnol l.jiibljansko dratnsko gledališče, ki je bilo ionnelno dos lei še vedno last dfüStva »Deutscher Theaterverein«, je prešlo v slovenske roke, ker je vlada dntstvo razpustila in ie vse premrr/cnje društva prcšlo v last Kranjske liranilmVe. Veleizdajnlški proces v Zagrebit pro- ti vsoučiliškerriu profesorju v p. dr. Sul- laju in rovarišem se je pričela v pondc- ljek r.acia.ljevatL Trajah bo precei doltfo. Spremcmbe prl flnaneni dclegacüi v l jub!|anl. Prcjeli smo: Priliajajc iz Bco- grada poročam o nameri vlade, po zaslu- Ki nasih poslancev v obmoeju ijublj. de- IcM'acije finančno slnžbo korenito prc- ustrojili. V perzonalnem oziru pridelc de- legahi dr. Šavrrika k mmistrstvii, ker »mi je tako opesal poslull, da se radi tega 5c daij Casa bridko pritožujejo stranke, za tako cksponirano mesto ni več piimercn. Davčui referent dr- Rimnik pa odpotuje mied lctoSnjiin svojim dopustom v neki sanatorij za živene bolezni; i/vrsijo sc tudi so druge spremembe. — V sluzbe- neni öziru dobi dc-iegac/ia moderne, d;i- Jiašpjiiu časom prhnerne predpisj, ker ista.v teni polledu ni st-orila čimo nie. ieniveč so po starokopihum avstrijskc-ni dulin reSevali referate, ie Rlede na uovc ra;:niere in novo država ¦ - 'I'a nkrep ob-. činsrvo in iiradništvo prav hvMiszno po- zdravlja, kajti rnzanere so postal«; že tic- znosne Sprcjem gojeiicev v 11- artllerijsko poifofk-)rsko Šo!o v Mnriboni. l.etos bo sprejetih v to Solo iz meščanslva in voj- ske do 200 mUvdeničev. Prošnje morajo 1/itl vloženc pvi pov^.j^tvu sole tmjcUilie dv2N. sept. Sprejenini pogoji in drujco je razvidnc iz oglasa, ki-je na rnzpolau'o v imSei'.i urednlštvu. Tudi smo za pismenc informacije na razoola.^o, če se vpraša- nju priložijo znamke za odgovor. Računanjo v dloarjih je fin- ministci zaukazal samo za proračun, kjer se boclo navajale pregledne postavke v dinarjih namesto v kronah, da bo olajSano pri- mer Jan je, Iz politi^ue sluibe. Za provizoruega ¦okr. komisarja je Imenovan i:i okr. gla- varstvu v Ptuju dodeljen je J>5vsi ';odni kapetan dr. Herbert Kartin. Umrla je v četrtek ponoci v rjanju gospa Ivanka Franchetti, sop-roH'st briv- skega mojstra Eng. Franchetiija v Linb- ljani, xnanega voditelja slov. nbr*nikov na Kranjskem. Proniet na progl Splljle—Ijuioiiier sc zaradi terorja nemškega Kauernbnnda s 15. tm. ni mogel otvoriti. Narodno gospodarstvo ViNSKI SEjEM V LJUBLJANI. fl?ovpdo.ni trgovüUo-obrlnuga vele- seiina od 13. do 24. aygusta tl. v Unblja- ni namerava vinarskl.in sadiarski edsek Maribor slov. kmetijske dnižbe prirediti za svoje področje (za Slov. ^tajcrsko) veliki vinski sejem v zvezi z vinsko raz- stavo. V to svrho iz odbornikov in drugih odlič-n'h članov odscka scstavljen SirSi pripravljalni odbor ie v svoji s-Ü dne 23. niaja tl. določil za udeležitev na vinskein sejinu, ozir. vinski razstavi sledeče snier- nice: 1. Propagirati jc nemudoma. mod producenti in driigimi interesenli po vin- sklh okolišihza soudeležbo na velesejmu. 2. Radi enotnega postopanja prevza- me to prireditev vinarski in sadiarski od- sek v svoje roke. 3. Pripuste sc k velcscjniu pod okri- ljein odscka vinski producemi, zadnige in trgovci iz Slovenije, vendar mora vsa- ko razstavljeno blago.priti na sejem pod izyirnim imenoin. 4. Na seiem pride vino lahko v so<5- ekih in stekienicah. na vzorčni prostor saino v stekienicah; novo vino se zato lahko po potrcbi sproti polni.v steklc- niee, S.'Seimase l.anko ud;iieže.interesen- ti, ki imaio vino na prodai in pa taki, ki g'a ijam> Za onnožko-ljutonierski in gor- njcradftonski vinarski okolis. Naznaiiiia sprejeina in daje lozadevna pojasnila g. lavnatelj Žnidarič, km-otijski nadzornik v Ljiitoiiierii. Sprejemni.prostor: klet p;. Fi'Jca Zeniljica v Ljutonieni c) Za sftvsko-sotekki i:> ci.-i>mm vj- naivski akolis, v&tcvši okrajc I^ogatcc in Konjice. Naznanila sprejenia In dale to- zadevna pojasniia .<. iavnatclj l>ele v i^t. Jiujw ob juž. že!. Sprejemni prostor.' Viiiarskii-zadruga v Cclju. č) Za Halozc, ptnjski vinarski okuJis (er spodnjc Slov. goricc. Naznanila itd. Kpi cjeiiia vinars-ki inštruktor fc. Josip 7.\\. pane v Ptuju. Sprejeinni prostor se do- loei nakhadiK). 7. Označene komisijc posliejo po po- trcbi encga čla-na k sejam glavneifa prl- pj'avljaJnega odbora v Maribor, ki irr^a skrbcti za eiiolnos.t prireditve. Ravno ta- ko odpo-Silja ülavni pripraviialui odbor radi prc>.kiKsnj€ vin in enotnega postopa- nja po potrebi svojega zastopnika k po- sanicznini koinisijani. S. Komisiijain sc naroea, da skrbijo, 'da se za scje nanienjena tipicna vina iz- roče v j-vrho analize krneltjsko-kemične- inii preiskuševalisču v Mariborii ali Ljiib- ljani, ker so te anadize važn^ za boJjSe spozuavunje na^i'i vin. ^i^i,- imi< /¦¦> -i- narstvo v občc J, Na VCiU^vJ.n-ui M." si'Ujinviii ju/.iii) vina še sadjevec, šainpanjcc, brczalko- liolnc in razuc zgaru1 pijace ter saclni iz- delltL • / 10. Tekom i-\ dni je javiii glavneinu piipravljalnemu odboru šttvilo u.dcbžni- kov in množino za sejem namenjencga blaga.. 11. Za iinanciranje r;»v».ivi; se jc sestavil koiizorcij, ki pröskrbl poircbna denania sredstva in jih da odseku na razpolago; Do konCnega obračuna so vsi dohodk! iz prireditve-last konzoroia; kc je • kriia. izposojena svota z obreslmi vred, ostane eventualni prebitek od.seku kot U)v-cl za priliodnje enake prireditve. 12. Dd.sek skuša kriti svoje stroSke deloma s pfispevki, ki so pričakovatl od kmeliif.ke družbe, vlade in drugih koroo- racij kr s prodajo vina na ta način. da se udeležuikom sejuia izplaea za na sejmii razslavljene vzorce vina i. dr. le pol iz» kupicka. Vendar se razstavljalce opozar- ja, da bo ta polovi&ni izkupičck pri.-pro- ih\l v stekienicah .znašal ol'oli 25 K za stcklcnico aJi.vsaj za en liter na sejem postfivJjencga vina. 13 Radi boljšega.gmotnejfa usp.eha in pa, cla širše občiiistvo prlstna štajer- ska vina bolje spozna, si odück lahko nrcdi tudi točllnieo vina na veseličnein prosioru tcr točenje. vina v stekienicah \f v elesejmski restavraciji. 14. V velesejmski komite se delegira en zastopnik odseka iz Stajerske in sicer g. Petovar, Iva'njkovci. Kcr |e prJredkev zelo važna zu spo. znanjo wasllt vin v in- in Inozwustvu In za «adalinl razvHek uaSe .vlnske Ugovi. «c sc vinosradulk! In drusi interesenli s tem iiujiio väbiio, da se v čhn večjem Stevilu veiescima s svojimi prodnktl mpoldne. In- tcicstMiti morajo preskrbeti voz od zad- nie ž.lczniSke postaje in skrbcti tudi za zadosino u-deležbo od strani kmctoval- cv. Pi'oSnje na poverienlštvo za kmetij- stvo v Ljnbljftni. je treba pravočasno- predložiti, iiajbolje en inesec prej,.da ho nio.vcoce vs'.' prn¦.¦>-r-čzs\:o \ikvciiiti in ob- javiti, KnlClij.^i-i icC'ijj /a lju:iy«jv.- 1 "'m'vi'j'j- nistvo za kineiij.stvo pr.iredi v casu od 18. jul. do 27. avgnsta tl. šesltedsiiiski krne-- tijski tcčai za ucitcljc na kmetijski soli na Ormu. V ta teeaj sc sprcjcinajo prosilci iz vse Slovenije pod slcdecimi pogoji: 1 da iuiajo najman] 5 let liudsko$ols.ke uči- teljske pra'kse in usposobljeiiüstni izpit iz lJLidske Sole; 2. da so s kmetije doma. oziroma, da so se s kmetiistvoni že prak- tiCno peeali; 3. da so že po svoicin tlo- sedajncin dclovanju pokaznli potre'uno zanimctnje in doforo voljo za kmetijski po- iifr; 4. da so iz krajcv, kjer je upati, da se Jiajprej uš-anovc kniotijsko-na-clalievalni tecaji in 5.-da napravijo konccm teeaja izpit o predan/ani učni tvarini. in si prido- bc s. teni izpričevalo uene usposobljeno- sii za slrdkovni pouk na knielijsko-nnda- Ijevainih tcCajih. Pro-silci naj poiog tega navedejq (brez pvilog) v prosuii tndi vse druKe običajne podatke glede starosii, rojstncga kraja, dovršenih stiulii. dosc- da.iiiega službcvanja, kakoj1 liidi gledc te- jca, ali so ožcnjcini all. samci. — V tceaj Kr>rcjeti učitelji dobe-na zavodu prosto ¦oslirbo. obji-toje-ce iz proste hraiiv (znju- tcrk jvosilo in več-ejjo brez Jna) in pro- st c-ga stanovanja. Mod tecajem je pouk ncprclrgan (brez dopiislov) in se imajo tudi nt'delje porabiti za poucne ekskurzi- je. Sprcjeti ucleležuiki se movajo z rc- vezrom zavezati, dn se bodv^ točno ude- leževali ponka in ravnali v vsem po od- redbah rnvnateljstva. ProSnje. za sprejem v kmetijsilci tcčaj je vlagaji naravnosi pri poverjcniStvu za kmetijstvo v Ljubljnni in sicer uajkasneje do 31. luuija tl, Za sta- jerske" učitelje se bo izposloval potreben dopust, Izkaz. pcsredavalnicc .skweaskc^a trgovskega društva. »Merkur« v Ljublia- ni. Spreimc se:. 5 knjigovo-dii, 1 korc^- pondein. 5 kontoristov, 4 polniki, 4 sK'a- dii-čniki, 6 pomocnikov rneSane stroke. 2 poaiočnika SpQcerijske.stroke, 3 jiomcč- nikl niodne in galanterijske stroK?, n kontoristhij, 2 blagajničarki, U) proilaJalK. 14 nčencev, 4 nčcnke. — -Službe išče: 6 kniigovodji, 8 kontoristc-v, 4 poslovodje 2 potnika, 29 pcmočnikov mešane stroke, 2 pomoC-nika železninske stroke, 3 pu- mocniki manuiakturne stroke, 5 poinoC- nlkov špecerijske stro-ke, -1 kcntorislinj, 11 blasainiiark, 34 prodajalk, 8 učenccv, 9 ncenk. — Posredovalnica posluje za delcdajalcc in člane dnsšiva brezplaCno z.a druge pa proti inali otlškodnini. Og. trgovce prasimo, da se pri nastJivIjanjn trgovskega in drugega osobja vcdno po- služujcjo naSe posredovalnice, ki bo sku- šala željam kar najna.tančnej2 ustrečl. Blagovna borza v Novem Sadu, Due 29. maia. se je vršila v Novem Sad» u- smnovna slatpšoina liovosadske blagov- ne borze. Za .predsednika je bil izvoljen veleposcstnik Gjungjerski. üor-za Steje is sedaj 285 članov in je pričakovati, da postane že v najkrajšem časn najmoC- nejša biagovna borza v naši državi, po- sebno, ako se pomisli, da je štela budim- peStanskn blagovna borza za časa naJ" tr.ocnejšega razvoja 800 članov. , Pollsk. mark, ^i m^inrska ^o ;a 1 Mc /acinii čas zelo padlMia v^eh boizali. rurih- Benin 850 Niwyork 592, i a ii^ Pariz 4790, Milan 301U, Pria n8 2^ BiidiVnpcSU 2.35, Zagreb 4 BÄsTa '9, VarSnva 0.S0, Dunaj 1.22 in, nol avstr. 9.\g. krone 0.90. P Zagreb Dr/izc: -B-rlin 212-21?.75 itcilijA 743-744, London 544 -5h, New* york 142-145, Pariz 1170 1175, Prapa 20.75-203, Švica 2436-2444, Dunaj 21.75 -21.80, EukareSta 7.75—58.25, Valutc: Dolurji 141.50 142, franUi 0—1156, nemSke marke 216-221 50, leji 220—0, lire 730-0, sranki 2400-0, Razne vesti- Rodbinslia žalolgra pred poroto. Uubiianska-porota je 13. tm. obravnava- la slueaj Binllije Verhunc, žene prektip- čevalca-Ivana Ver-hunca na Sv. Petra nasipu-v Ljnbljani. Na 'pepettiicno jutro: 21. jan. tl. okoli 3. ure zjutraj-sta-priSla- oba zakonska z nekuga plesa tiomov tir sta ve sprla zaradi prile'>.nice Ivan?-Ver- liunca. V prcpiru jc-mož-vzel-iz omare samokres. Kmaln paje počil strelin Ivan- Volume jc obležal mrtev. Mniilija-Ver- lmnc je bila obtožena uboja. Izpovednla .jc, cla jc hotela možu izviti revolver iz i J ok, pri čcrmir se jc-sprožil in-ga-zädel. Porotniki so vprasanje kvivde -öbtözenke z 8 proti 4 fflasovom'zanikali, nakar jc bi- la oproSčena. Pred dv-orano na bodnikTi sta ves čfts ra7i3Ta've čaJcala dva sin^ka obtožtnke in venomer Jsrovofiln: »Brer mainice ne gremo domov. Kdaj pride rnaTiilca?« Pretre&ljiv ie bM prizor, ko ju je mati po¦ dolarjcv (300,000.000 fcron). Mestece iina ¦ okro« • 3$i) obitelji, tako da pride na vsako obi- teli en milijon kron« Sedaj" bi radi-vsi okoliski kraji pripaidali tej sreeni obciiri in sc je vneia pravda med obCino Milno ter-' nckaierimi va-Soani krajey 15obovisee in i.ožišče, kaiteri hočejo dokazati, da spa- da jo v Milno. ; i&»«ftnrftt" por^»^lleL« Nai ivicarski roslanik v Beoüiadii. B e o grad 10. jnnija. Senikaj je do- i:\ All hit in Jovanovič, naš poslauik v IK-rnu. Posctü je min. predS'-dnika PaSi- i'd. Cez nekoliko dni se vnie. Poloiai v üornji ^leziji, I; trlin 16. juuija. V notali, Ki jili Jc nein&ka vlada poslahi v ParU, London in Kim, ,se u&'otavlja, da jc Kortanty"že šest ttdnov lKio-mej^n gospodar Oor,- Slezijc Našteva se trpljeaue-,. ki mu je rcpostav- Ijcno -S!ez-ko prebivalstvo. Odloeno se z:\- liitva, da se na temeiju- ljudskeg;i»-gla«o- ' vanja neinSko prebivalstvo povsod in popolnoma osvobodi. C) p o 1 e 16. jnnija. Angleske, iranco- skc in italijanske eete sozasedle-Ratibor iu sj več drngili krajev- Zcdiitieue dsžave in Zveza narodov. W a S li i n g t o n 16. juuija. Zedinje- nc države se ne udeleže skupSčlne Zvez; narodov, ki se pričroe jutii 17. tm. Aiigle&kl delavci odkla»]ajo pogoje dclodajalcev. London lö. junija. Olasovanje rn- darjev v cell Angliji kaže dozdaj večirio v prid odklonitvi pogojev, ki so jih sta- vili dtlod-ajalci in vlada. Koniereiica Hasledstvenhi držav. Kim 16. iunija. Predkonfcrcuca na- slc-dstvcnih držav se je -pričehi včera!- Avstrijska delegaoija je zastopana polno- številno pod vodstvom poslanika Kvia- tovskega. Konfeienca je odobrila pred- log, da se odgodi do oktobra. Posamezni odseki bodo med tein delali^^___•__..... .vi.rua gJIp^Čn"a"ifiCi' Pri bolj?i dru, >.ini stanuvani*. ^e |II.°S°CS| f h^no. Ct-nene poiiuJbe proii na V. L. Za ¦fe»i|O ,____________________ ^____________________ ¦e lade z 20 50 000 Din. katera ima fselje do prodnje klobukov in v to troko spadajočega bia^a za Celje. Lahko je tudi vdova. Avg. PirS. klo- '^ičar, Store. j- 074 -------------, ,__________________j—------------------»«_____ Lastmca in izdajatoiiiCH: Zvezna Uskarna v Ccl]u. Urednik: Vekos'av SpinUler. Tiska: Z\ezna tiskarna v Culju, Siev. 71. .NOVA DOBA« StranÄ. Usionovljena 18BY. Hranilnfca mestne občine Celje Y lastni palači ^>i?i KolocLirox»ia (prej Sparkasse der Sladlgemeinde Cilli). 22 -Ž4 Ustanovijena 1861. Statij® hrastilnih vlog K 22,010,000 HRANILNE vioge, ki se sprejemajo od usako- gar, užiuajo najpopolnejšo yarnost in ugodno obresiovanje. Poštne položnice siraniom brez- plačno na razpolago. Rentnino plačuje zauod iz suojega. SPREJEMA ludi u uarno shrambo od strank in sodišč razne urednostne papirje, uložne knji- iice i. t. d. Daje u najem PREDALE v svojih safeblagajnati, tako, da obdrži ključ stranka sama. Vrednost rezervnega zaklada K 8,000.000. OSKRBUJE suojim oložnikom prodajo in na- kup useh ursl urednoslnih papirjeu itd. Izur- §uje za nje ludi inkaso in drugs denarna opra- uila najkulantneie. IZPLAČILA u inozemsfuii izredno ugodno in promptno. Posojila wseh vi*st pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasftifla in strokounjaški nasueti u useh denarnih prašanjih. Proda se Jivalni stroj in gTamofon z več plošča- mi. Poizve se na Dečkovem trgu 6,/U. Išče se stanovanje za tri dijakinje od 1. sept, tl. pri boljši obitelji. Naslov: hotel Ev- ropa, soba št. 29, Celje. 4—1 Jetika! Specialist za pljučne bo- lezni Dr. PeCnik xdravi in ozdravi pogoslo jetiko. 20 let skuSnje iz zdraviiiSča in iz prakse. Tačas Šentjur j. ž. pozneje Celje. 50-17 priporočam psfilnicaricttt hi ho* ftlif JCISIPQ zmcnrih ccnsh: aalfinciso 5s!rmo, Ga^rJloVičcVo 1: «mentals sir suroVo cajnc tna;!o n tf elikafesRO uMpüo slauino „ (Jelzin) preRajeno papFiclrana $!atsitto „ nas.ljü'Q $ia»ino „ sVinUHo mast naffiiztio olj« 3~1 P l5lttO bttCKO 0!j& Pis!! flCsO^l!! ttiulitlOV1 5^ ttaaaije msimclažo, Hotnpotc, 5 fdine, Knoi, ü, Kavo, surovo ir» praž^ 0 H#i' *s« drttjo dcliH§!«sno in jpccwijsljo Majs Jinn LoiSiiFr ,tf|0tin pri Ate«5, Cetje. samski, spretcn in marljiv se sprejme. Po- nudbe z navedbo place je poslati na Trgo- vačko prometno druätvo Banjaluka Bosna. 1 663 3-3 CENE ZMERNE! iiifira iii ii TRGOVlliA LeSje, Kralja Peir^ c» : se priporoca za : L mnogobrojen obisk. | IPOSTREŽBA TOCNÄ» Modra galica 7& §kropljenje. trsja žveplo, slivovka, nam^RO olj©, milo, 10-4 sveee, kpema ixn YS6 dx>ugd Bpecerijsko to 1st«5-0 se isvajpl najceJtiej^ pri Aht. Mocnik Celje, Glavnl trg &t. 8 Celje. Zahvala vsem, ki soCutvujejo z nami ob izgubi ljubijene soproge, hčere in matere, gespe JUSTE KUSS vsem spremiievalcem na njeni poslednji poti, darovalcem vencev in šopkov, predvsem veleč. duhovščini. Posebna zahvala veleč. go- spodu pridiKarju Pr, Lukmanu za ljubeznjive obiske med bo- leznijo in spremljanje na zadnji poti. Tisočera zahvala plemenitj gospej Nataliji Geramb za ves njen trud in podporo v bolezni, v zadnjih urah in pri pogrebu! Celje, dne 16. junija 1921. Žalujoči ostali. 3QT n^jem se oada: dobro upeljana hizarska delavnica, kom- pletna z orodjem za 3 delavce. VeČ se izve v Vojniku št. 40 672 Obleka popolnoma nova, dobro sukno, se iz prijaznosti pri C. I. Hofman v Gosposki ulici št. 27, proda. 669 Btavtoerao *k galaxi- Ant. lost» nssl. FranjoDolzan Celje, «ralja Pefra ccsla 8 bo priporoca zn lxdelarb vsahorrstnili atftvbonib in ffalantsrijskih del. Kritja f Btreh, zvonikov, poyravila istlb, nn- prava »trolovodov ltd, Izvriitvv toöna. Ceiie zmsnid, Za izvržena delft »• Jamöl. Tovarno taiii izfclta» Mil Kristalnn soda Blauberjeua sol Hale, ii ferist Bi-cnha sol, pressn Praln! prošeii Hafrijcu in ftsiljeu solitsr Zelena in modra galica SupBifosfat Halijeva sol Prstfne torn flntihior Chromkali Znsplena fsislina Solna hislina Politpova hislinn trnUa v vselr mfii& in bartrafr SMpiljsRa barua lire] ills Bumi arsbicum .Neosan* t«fp!ipono bFema zq M\i Modrilna esenca Crnilo za usiijc na subskripeijo deRnic Maribor- ske fiska^ne d, d. y Waribcru. Rednl občni zbor dne 25. aprila 1921 je sklenil zviSafi delniško glavnico od K 2,fiC0.0CO— na K 2,500.000 — ter pooblastil upravni svet, izdati 2500 komadov novlh delnic po K 200'— nominale, glasečih se na ime, pod sledeCimt pogoji: ' 1. Starim delničarjem se pridrži pravica do na) in Jvtireli&E» ¦¦—w CELJE Glavnl trg 4, 55 -23 (prej Pacchlaffo). Prlporoča se tvrdka Jos« PeteSinc, Ljubljana Sv. Fetr»Lt nasip T. 1350 52-37 Tovarniška zaloga šivalnih strojev in njih delov, ter potrebSčine za krojače, čevljarje in Sivüje na debelo in drobno. I VhIIIIh Gosposka ul. 16 Celje, Ljubljanska c. | Mlim Wr Specijalna' delavnica za popravila avtomcbilov in S prccizijskih strojev. — Zaloga vseh vrst potrebščin '¦ Teles, št. 107. II t575 kakor bencina, pneumatike, avto-olja itd. 52—29| Samo na debelo! '•"¦¦¦ ¦"-* hHBbhJiS i • ¦ '¦':•'.¦ ¦¦¦'•'. hhE^hS *¦¦¦ *- ^ Zahtevajfe cenik! Trgovina z galanterijskim, modnim in norimberškim j blagom ter kranjskimi izdežki po najnižjih cenah v CeljuL, na Kr»Älja I*«ötr»a. cesti. 206 Zaloga cigaretnega papirja in stročnic. 50-19 L. __________________> se dobijo pri dalmatinski xaiogi I. P. Matkdvic, mJLl*?l>9s mT" Brez konkupence! "Wi 10-10 Oglejle si manuf aKturne trgovino Celje - Gaberje št. 16, nasproli vojasnlcl prestolonaslednika Aleksandra Priporoča se vsern odjemalcem: na drobno in debelo« Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za m.oške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. Jadranska l>»i^b:a.