I RAZRRODAj
JESENSKO-Z vlSKE KONFfcKCUE
Dolg pesniku
V soboto v Vinici prva Zupančičeva proslava
Uradno proslavljanje 100-let-nice rojstva Otona Župančiča se bo začelo v soboto, 21. januarja, v Vinici. Počastitvi pesnikovega spomina v Beli krajini bo že v torek, 24. januaija, sledila osrednja proslava v ljubljanski Operi, kjer bo slavnostni govornik akademik Josip Vidmar. Krog republiških proslavitev bo sklenjen junija — spet v Beli krajini, pečat prireditvi pa bodo dali mladi iz vse Slovenije in zamejstva.
Odbor za proslavljanje pri republiški konferenci Socialistične zveze, ki ga vodi književnik Matej Bor, je že lani pozval kulturne ustanove, organizacije in skupnosti, naj Zupančičevo 100-letnico proslavijo na način, kakor jim to dovoljujejo možnosti, predvsem pa naj ta jubilej vnesejo v redne delovne načrte. Tako je nekaj manifestacij že mimo (uprizoritev Zupančičeve ■•Veronike Deseniške", izdaja Zupančičevih pesmi pri Prešernovi družbi itd.), več lani začetih pa se nadaljuje letos v različnih oblikah.
Potrebno je podčrtati, da čas, v katerem slavijo pesnika Župančiča, enega od velike četverice slovenske Modeme, ki mu je bilo dano najdlje živeti in ustvarjati, označuje prizadevanje za novo kakovost v družbenih odnosih, kulturni politiki in ustvarjanju, aem je treba šteti tudi množične užbene akcije, kakršna je ta, ki j° je začela Socialistična zveza 23 večjo razširjenost in dostopnost knjige. Hkrati je Zupanči-eva 100-letnica tudi priložnost, da znova ovrednotimo, kar je dragocenega v slovenski družbeni in kulturni zgodovini, to gojimo in hranimo kot dediščino, se k njej nanehno vračamo in jo bogatimo z nje vrednimi dejanji.
Po padavinah v prvi polovici tedna, ki so bile pretežno kot sneg, bo v drugi polovici tedna ponovno suho vre-z delnimi razjasnitvami.
Dva „Zmaja” in tri diplome
Na letošnjem sejmu Moda 78 podeljeni najvišji priznanji metliški Beti in sevniški Jutranjki
17. januarja je strokovna žirija sejma „Moda 78“ na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču med dobitniki najvišjih priznanj prisodila kar dva „Zmaja“ našima kolektivoma Beti in Jutranjki. Novomeški Labod je dobil dve diplomi, Lisca iz Sevnice pa prav tako diplomo.
Konkurenca je bila huda, kajti še nikdar v trindvajsetih letih tradicionalnega sejma ni bilo toliko razstavnega prostora in razstavljal-cev iz vse države.
O sejmu in njegovem blišču bomo obširneje poročali prihodnjič, tokrat pa le o naših nagrajencih. Izjemno je, da sta kar dva iz Sevnice. Beti iz Metlike je dobila „Zmaja“ za kolekcijo perila, sevniš-ka Jutranjka pa za kolekcijo otroških oblačil iz rebrastega žameta, kombiniranih s karo blagom. Labodu sta pripadli dve diplomi, in sicer: diploma za kolekcijo moških oblačil, ki so posebnost glede pestrosti materialov, pa za kolekcijo ženskih vrhnjih oblačil. Diplomo je dobila tudi sevniška Lisca, ki je na sejmu pokazala nov program ženskega perila iz bombaža.
R. BAČER
Na fotografiji vidimo gosta pred vhodom v novi novomeški Dom JLA v družbi z Lojzetom Šterkom (desni) predsednikom medobčinskega svetaZK na Dolenjsko in Janezom Slapnikom, sekretarjem novomeškega komiteja ZK. (Foto: Ria Bačer)
Spodbuditi ustvarjalnost vseh ljudi
Predsednik CK ZK Slovenije Franc Popit na dvodnevnem delovnem obisku v Črnomlju, Metliki in Novem mestu
Razgovor o uresničevanju zastavljenih družbenih ciljev na Dolenjskem
V sredo in četrtek, 11. in 12. januaija, so predstavniki CK ZKS na čelu s predsednikom Francetom Pipitom obiskali črnomaljsko in metliško občino in se udeležili razšiijenih sej komitejev OK ZKS.
V Črnomlju so tovariša Popita in njegove sodelavce najprej izčrpno seznanili z razvojem te občine na družbenopolitičnem in na gospodarskem področju. V občini, ki šteje okoli 17.000 prebivalcev, je sedaj 820 članov Zveze komunistov, ki delujejo v 44 osnovnih organizacijah. Se vedno pa je v ZK premalo kmetov - teh je le pet odstotkov, čeprav se s kmetijstvom ukvarja kar tretjina prebivalcev.
Volilne konference so kljub nekaterim pomanjkljivostim in slabostim, kot je pomanjkanje kritičnosti, še bolj povezale komuniste v občini, se zavzele za hitrejše uresničevanje programov javnih del - to velja še posebej za obkolpske KS, kjer je bilo zaradi tega precej negodovanja - hitrejše odpiranje novih delovnih mest, brzdanje samovolje posameznikov, za odločanje le v samoupravnih strukturah ipd. Ena glavnih nalog komunistov je boj za odpiranje novih delovnih mest, prizadevanje za prestrukturiranje gospodarstva, ki se mora usmeriti v bolj zahtevne in s tem bolj akumulativne proizvodne programe, vlaganja v modernizacijo proizvodnje, izobraževanje zaposlenih, večjo produktivnost in nagrajevanje po delu.
France Popit je dejal, da je prijetno presenečen nad razvojem in uspehi, ki so jih v zadnjem obdobju dosegli v občini „Kljub temu pa se mora Bela krajina hitreje razvijati, saj je še vedno na repu Slovenije," je poudaril predsednik. „To pa boste lahko dosegli le s takimi razvojnimi programi, ki temeljijo na dohodku, ki ga delavci in kmetje ustvarjajo. V zavesti ljudi je treba učvrstiti novo pojmovanje dohodka: ljudje morajo vedeti, da ne gospodarijo samo s tistim, kar dobijo v kuverti, ampak tudi s tistim, kar gre za zdravstvo, šolstvo, investicije itd. Večji dohodek pa da le večja produktivnost, zato se je treba boriti za povečanje produktivnosti
Seveda 'Se Bela krajina ne more razvijati samo z lastnimi sredstvi," je nadaljeval France Popit. „Sredste\ za razširjeno reprodukcijo si ne morejo zagotoviti sami občani; vsi pa si morajo prizadevati za boljše gospodarjenje, za večjo produktivnost. Precej je tudi odvisno od povezo-
vanja s širšo skupnostjo, od koder naj pritekajo sredstva za razširjeno reprodukcijo. Seveda mora biti to povezovanje v skladu s širšimi razvojnimi programi, tako regije, republike kot zveze.“
Metlika: več TZO
V metliški občini je 445 članov ZK v 29 osnovnih organizacijah. Na
razširjeni seji komiteja OK ZKS pa so poudarili, da niso zadovoljni, saj lani kar tretjina osnovnih organizacij ni sprejela nobenega novega člana. Tudi v tej občini je v vrstah komunistov premalo kmetov, vsega skupaj le 12.
Tudi v metliški občini so volilne konference strnile vrste komunistov in je njihova vloga na vseh področjih
(Nadaljevanje na 4. strani)
SUŠA V SUHI KRAJINI
Suha krajina ni izpostavljena suši le v poletnih mesecih, ampak jo ljudje občutijo tudi pozimi, če dlje časa ni moče. Tako je pretekli teden suša ogrožala že več suhokranjskih vasi v bolj odročnih predelih. Kljub temu da so vaščani zadnja leta zgradili precej dodatnih vodnjakov, so se le-ti posušili. H gasilcem v Žužemberk so že začela prihajati naročila za dovoz vode s cisterno. Zaenkrat stanje še ni kritično, ker vsak dežek in snegec pomaga za nekaj dni prebroditi krizo. Utegne pa oskrba z vodo postati problematična, če ne bo kmalu izdatnejših padavin.
M. S.
RAZPRODAJE - Novo leto je mimo, redki so že, ki se držijo predpustnih poročnih navad Čas množičnih nakupov \n daril je torej nekako mimo. Trgovci pa so vedno z novci, ™ v splošni ponovoletni suši razpisujejo popuste. Od 30 do ~~ odstotkov. Zp tisto, kar ostane na policah. Vsa slava trgovcem, ki vedo, da se jesenska ali zimska konfekcija za uglednega debeluha da prilagoditi za nekoliko nižjega suhca. »Užaljen torej ne moreš biti, tovariš ali tovarišica, to je vendar razprodaja. Kaj si vendar mislite. Za ta denar". Mislimo seveda nič. Samo v Ljubljano hodimo po nakupih, celo raz-prodajnih. Milijoni odtekajo ,,na tuje". (Tega se, kot je zna-
no, novomeški trgovci premalo zavedajo). (Foto: Janez Pav-lin)
Slavje godbenikov
Novolesov orkester bo imel v Straži slavnostni koncert
Pihalni orkester Straškega Novo-lesa praznuje 20-letnico ustanovitve.
Ta jubilej bodo godbeniki proslavili s slavnostnim koncertom v soboto,
21. januarja, v Straškem domu Svobode, kjer bodo dolgoletni člani orkestra dobili Gallusova odličja.
Orkester bo koncertiral pod taktirko dirigenta Milana Posavca, ki je vodstvo prevzel od ustanovitelja tega orkestra Ladislava Leška po njegovem odhodu v Ljubljano.
Danes šteje orkester 32 godbenikov, od katerih jih 15 (mladincev)'obiskuje glasbeno šolo v Novem mestu.
V jubilejnem letu bo orkestru delo še bolj olajšano. Dobil bo nove instrumente, sedanje pa prepustil oddelku glasbene šole, ki ga bodo po zimskih šolskih počitnicah odprli v Straži. Največ zaslug za te pridobitve ima prav gotovo sama delovna organizacija Novo les, ki je zadnjih pa pripravljajo na Bizeljskem Še deset let orkester fmetno podpirala.- -presenečenje: ' pester' sprevod
POGOVOR S KOROŠCI — Občinski center OZN iz Novega mesta je 12. januaija v Domu JLA za svoje člane in družbenopolitične delavce občine pripravil predavanje in razgovor o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji. Vodila sta ga tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koro&em Feliks Wieser (desno) in tajnik Slovenskega narodnega sveta Filip Warasch. (V prihodnji Prilogi Dolenjskega lista bomo objavili intervju s Filipom Waraschem. (Foto: Pavlin)
Praznik posavskega vina
Vinska poskušnja in druge prireditve na Bizeljskem
skoz vas, v katerem bodo predstavili priljubljene vinogradniške običaje. Prireditev bodo popestrili prodajalci suhe robe, kmečkega orodja ter vinogradniških pripomočkov. Interesenti bodo za izbrane stroje lahko sklepali pogodbe na kraju samem. Turistično društvo vabi obiskovalce tudi na vinogradniški kviz, v katerem bodo sodelovale samo ženske, vino-gradnice.
J. TEPPEY
Vinogradniki območja Novega mesta in Šmarja so se z veseljem odzvali sodelovanju na razstavi vin na Bizeljskem. V oceno so poslali več kot 300 vzorcev.cvička in bizeljčana. Komisije so jih ocenjevale od ponedeljka do srede. Pri Hmeljniku so analizirali vzorce z novomeškega območja, pri krškem Agrokombinatu vzorce iz sevniške in krške občine, pri Slovinu v Brežicah za območje Brežic in Hrvaškega Zagoija ter Prigoija, pri Hmezadu v Šmarju pa za šmarsko območje.
Turistično društvo z Bizeljskega vabi obiskovalce na poskušnjo od 26. do vključno 29. januarja. Vinska razstava bo v zadružnem domu, kjer bodo goste zabavali domači ansambli.
V osnovni šoli bo razstava okusnih kmečkih jedi. Tam bo tudi razstava vinogradniškega orodja in fotografski prikaz vinogradniških opravil od pomladi do pomladi. Za otvoritev praznika posavskih vin 77
Evidentiran vsak tretji
V sevniški občini evidentirali 4.202 občana — 53 odst. žensk
V sevniški občini so do minulega tedna evidentirali za možne delegate 4.202 volilca, kar pri nekaj nad 12.000 volilci v občini pomeni, da so zajeli približno vsakega tretjega volilca.
Dosedanje priprave na volitve - v ponedeljek sta jih na skupni seji ocenjevala občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet - so plod temeljitega dela družbenopolitičnih organizacij. Preden so se na vseh 383 mestih, ki so bila v občini predvidena za evidentiranje, lotili dela, so dobili v roke pregledno gradivo, ki je med drugim vsebovalo vse izvoljene delegate in tiste, ki so ostali na „zalogi“ od prejšnjih volitev.
Pri občinski konferenci SZDL menijo, da je bilo neposredno za organizacijo evidentiranja vključenih okrog 2.000 ljudi. Po pregledih so svoje delo najtemeljiteje opravili v krajevnih skupnostih. Po krajevnih skupnostih so za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine evidentirali 619 ljudi, za samoupravne interesne skupnosti 1.362, za družbenopolitični zbor občinske skupščine 104, 29 za zbore republiške skupščine in enega za zvezni zbor. V delovnih organizacijah so za zbor združenega dela evidentirali 716 kandidatov, za zbor krajevnih skupnosti pa 1.371.
SEVNICA: EVIDENTIRANJE ZA VODSTVA
Na seji občinske konference SZDL so v ponedeljek v Sevnici za predsednika izvolili dosedanjega sekretarja Slavka Štruklja, za sekretarja OK SZDL pa dosedanjega organizacijskega sekretarja OK ZK Maksa Popelarja. Na skupnem delu zasedanja z občinskim sindikalnim svetom so evidentirali možne kandidate za volilne funkcije v občini. Za predsednika občinske skupščine je evidentiran Janko Rebernik, za predsednika občinskega izvršnega sveta pa dosedanji predsednik Mihael Keršič. Ravno tako so evidentirali 14 kandidatov za člane občinskega izvršnega sveta. Kot možne kandidate družbenopolitičnega zbora skupščine iz posavskih občin so evidentirali Jožeta Bogoviča iz Sevnice, Mirka Kambiča in Janeza Roškarja iz Krškega.
KOČEVJE:
STANE LETONJA KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA
Na ponedeljkovi seji predsedstva občinske konference SZDL Kočevje so razpravljali o pripravah na volitve.	Med drugim
so razpravljali tudi o evidentiranih možnih kandidatih za najvišja mesta v občinski skupščini in SIS. Z vsemi evidentiranimi še ni bil izveden razgovor, če pristanejo na kandidature, pač pa bo to storjeno v teh dneh. Zato naj tokrat povemo le, daje bil kot možni kandidat za predsednika občinske skupščine imenovan inž. Stane Letonja, sedanji direktor INKOP, za predsednika izvršnega sveta OS pa dosedanji predsednik Alojz Petek.
UREDMŠTVO V GOSTEH
Prebivalce krajevne skupnosti Dolnja Nemška vas vabimo na uredništvo v gosteh, ki bo v torek, 24. januaija 1978, ob 17. uri v gostilni Ane Grmovšek
V PONIKVAH
Naši novinarji bodo prisluhnili vsakomur, kdor jim bo želel kaj povedati o delu krajevne skupnosti, vaših vsakdanjih težavah in uspehih. Čim več vas bo prišlo, tem bolj vemo podobo vašihJcrjje^hoipo Jahko predstavili’^ časniku.
A A Jk ak Jk
NOVO MESTO, četrtek.
19. januarju 1978
'3 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416 ??l?
Št. 3 (1484)
Leto XXIX
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
tedenski
mozaik
Pravična in trajna rešitev krize na Bližnjem vzhodu je možna le, če se Izrael umakne z vsega ozemlja, zasedenega med vojno leta 1967 in če palestinsko ljudstvo uveljavi pravice, ki vključujejo tudi pravico ustanovitve lastne države.
To sta poudarila v svojem, ta teden končanem razgovoru predsednik demokratske ljudske republike Alžirije Huari Bumedien in predsednik SFRJ Josip Broz Tito.
Oba predsednika sta se zedinila tudi glede svojih stališč o tem, da je ključni problem na Bližnjem vzhodu palestinsko vprašanje. Pri
Uspešni pogovori
menila, da brez tega ni moč bUžnjevzhodne
tem sta ureditve končati krize.
Pri tem sta predsednika obeh neuvrščenih držav poudarila, da bi morale neuvrščene države odigrati še pomembnejšo vlogo pri reševanju bUžnjevzhodne in drugih kriz, še posebej tistih, v katere so vpletene prijateljske in neuvrščene dežele. Glede tega sta menila, da bi morati obe, skupaj z drugimi aktivnimi neuvrščenimi deželami, vložiti velike napore za razrešitev tega in drugih mednarodnih vprašanj.
Pred tem je alžirski predsednik Huari Bumedien na svečani zdravici na večerji, ki jo je priredil v njegovo čast predsednik SFRJ Josip Broz Tito, poudaril, da sta osebnost predsednika Tita in Jugoslavija eden izmed najbolj spodbudnih in temeljnih nosilcev gibanja neuvrščenih.
Vsakršni poskus, da bi bližnjevzhodno krizo rešili v škodo arabskih držav in palestinskega ljudstva, bi bližnjevzhodno krizo lahko samo še podaljšal ter ustvaril na tem območju nove napetosti, kar bi ogrožalo mir in varnost vsega sveta, sta
poudarila predsednika v svojem skupnem sporočilu po pogovoru.
Predsednik	Huari
Bumedien in Josip Broz Tito sta v svojih razgovorih zajeh tudi druge aktualne točke in nerešena vprašanja ter pri tem, zlasti kar zadeva območje Zahodne Sahare ugotovila, da se položaj čedalje bolj slabša, kar ogroža tudi sicer varnost vsega Sredozemlja.
ITALIJA: ČIGAVA VLADA?
Sosednja Italija je brez vlade. Potem, ko je ministrski predsednik Giulio Andreotti pojasnil predsedniku republike Leoniju svoj odstop, pričakujejo v Rimu, da bo predsednik republike poklical k sebi predstavnike vseh parlamentarnih strank, s katerimi se bo posvetoval o novi osebnosti mandatarja za sestavo vlade.
Opazovalci poudarjajo, da so predstavniki krščanske demokracije poskusili vse, kar so mogli, da bi se izognili vladni krizi, vendar pa so republikanci, socialisti in komunisti trdno vztrajali pri svojih stališčih. Dosedanjo vlado so obtoževati, da ni bila sposobna uresničiti šestemega sporazuma italijanskih parlamentarnih strank, ki so ga podpisali sredi lanskega leta in na podlagi katerega naj bi Andreottijeva vlada reševala najbolj pereča vprašanja sosednje dežele.
Se celo nasprotno, opozicijske stranke menijo, da je vlada s svojim ravnanjem pripeljala deželo na rob stanja, ki ni daleč od državljanske vojne.
Izhod iz najnovejše politi čne krize v Italiji je skrajno negotov, vendar pa prevladuje prepričanje, da bo naprednim strankam uspelo sestaviti z večino dovolj trden in oprijemljiv vladni program.
JANEZ ČUČEK
m**'
„HOJA Z BERGLAMI — V torek so se začeli v Jeruzalemu pogovori med predstavniki Egipta in Izraela. Mednarodni opazovalci pravijo, da je to ,Jioja z berglami". Teh pogovorov se z ameriške strani udeležuje tudi zunanji minister Vanče. Na naši sliki se Dajan (na desni) rokuje z egiptovskim predstavnikom Mohamedom Kamelom. (Telefoto: UPI)
Ponovila se je stara pesem
Poslabšana zunanjetrgovinska bilanca - Kratkoročna, enostranska ponudba največja
hiba
Dokajšen del odločitev bo prešel z zvezne administracije na republike in pokrajine oziroma interesne skupnosti. Povrhu tega pa se v mnogih organizacijah združenega dela vse bolj zavedajo, da pomeni veliko enostra-nost tudi pretirano povezovanje z zahodnimi državami, pri čemer nujno zanemarjamo dobre možnosti za tesnejše stike z vzhodnimi socialističnimi državami in še posebej z deželami v razvoju.
Vse to lahko nedvomno pomeni dokajšen napredek na tem področju. Dosežki predlanskega leta po svoje kažejo, da se da marsikaj doseči. Prav zato je v resnici predvsem važno, da v naši lastni miselnosti tudi na tem področju zajezimo stari tok in spoznamo, da se moramo vsi skupaj obnašati kot del združenega dela. JANEZ KOROŠEC
Čeprav še ni popolnih podatkov, nam je že zdavnaj jasno, da smo lani kar precej zaostali v pogledu zunanjetrgovinskih odnosov za cilji, ki smo si jih zastavili. Zunanjetrgovinska bilanca je precej slabša, kot je bila predlani. Zato mora biti precejšen del naše pozornosti pri uveljavljanju družbenoekonomskih ciljev za letošnje leto
usmerjen na to področje.
Ob tem vrsta strokovnjakov opozarja, da se naše organizacije združenega dela do mednarodne menjave obnašajo vse preveč kratkoročno in enostransko.
Znano je, da je tuje tržišče zelo težko osvojiti, izgubiti pa ga je mogoče kaj hitro, kar je doslej že spoznal marsikateri naš delovni kolektiv, ki se je kot ponudnik spet pojavil na tujem trgu.
In če se bomo tako obnašali še naprej, potem je jasno, da je planiranih 8 odstotkov več izvoza za letošnje leto samo lepa želja, ki jo bo nemogoče uresničiti. Načrtovani izvoz je mogoče uresničiti, vendar le s pogojem, da se bomo znali in hoteli bolje organizirati, da bomo v tem pogledu skladneje in enot-neje delovali, da se bomo dome-
nili za ustrezen sistem, ki bo spodbujal izvoz, da se bomo zavedali pomena tečaja dinarja in predvsem, da bomo čutili resničen družbeni interes, torej interes združenega dela in ne dopustili prevlade ožjih podjetniških koristi.
Kljub temu da so mnogi videli v lani sprejetih novih zakonih, ki so pomenili nekakšno obdobje prilagajanja, predvsem le svoje pravice, mnogo manj pa obveznosti, nekatera gibanja le lahko vlivajo optimizem. Začela je delovati samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino, v okviru Jugoslavije pripravljajo nove ukrepe glede politike uvoza in izvoza.
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
katerih naj se ravna naš samoupravne socialistične ne uresničujejo sama od
Določila, po politični sistem demokracije, se sebe. Zavor je še precej.
V naši dnevni praksi se srečujemo s pritiski tehnobirokratizma, ultralevičarstva in podobnega. Še zmerom imamo opraviti tudi z ra zkoraki med družbenim položajem delavca, kot ga opredeljuje ustava, ter dejanskim stanjem. Po svoje vpliva na ta proces tudi različna raven izobrazbe, kulture in uporabe znanstvenih dosežkov. Tako se na primer dogaja, da imajo v praksi v združenem delu večji vpliv izobraženi in strokovno bolj kvalificirani ljudje, kot pa delovni kolektiv kot celota. Tu lahko iščemo tudi izvire nastajanja teženj po monopolu v
Zaviralne sile
sistemu upravljanja. Poznamo tudi primere, da sprejema zelo pomembne sklepe majhen krog ljudi.
Toda treba je tudi poudariti, da je sam sistem samoupravljanja čedalje večja ovira za takšne težnje, kajti prav samoupravljanje je tisto, ki omogoča vse močnejšo kontrolo delavca, z nadaljnjo krepitvijo samoupravne zavesti in strokovnim usposabljanjem samo-upravljalcev pa bo delavčev nadzor še uspešnejši.
Politični sistem socialističnega samoupravljanja, ki ga je tako ustvarjalno razčlenil tovariš Edvard Kardelj v svoji znani študiji, mora zato postati še močnejša opora pri vzpostavljanju in krepitvi delavčevega položaja v združenem delu ter v družbi kot celoti.
Zato po našem mnenju sedaj ne gre le za potrebo po prilagajanju političnega sistema
spremenjeni družbenoekonomski bazi družbe, marveč tudi za to, da politični sistem prispeva k ustvarjanju pogojev za realno uresničevanje samoupravnih in demok ratičnih pravic delavcev.
DOPOLNILA
V Beogradu je bila seja predsedstva CK ZKJ, na kateri so obravnavali osnovne teze na pripravo stališč ter dokumentov za enajsti kongres jugoslovanskih komunistov. Razpravljavci so predlagali dopolnila za izboljšanje tez, hkrati pa so poudarili osnovno usmeritev, ki jo razčlenjujejo predloženi osnutki dokumentov.
BOJAZEN
Na ljubljanskem Navju, pokopališču, kjer sta našla med drugim svoj mir tudi dolenjska rojaka in pisatelja Levstik ter Jurčič, so nepridipravi prekucnili nekaj nagrobnih spomenikov, čeravno lahko nasploh trdimo, da Ljubljana ta del svojega kulturnopolitičnega obličja že vrsto let zanemarja — v svojo in našo sramoto.
V Ljubljani se „boje“ le tega, da bi pričeli na Dolenjskem glasneje spraševati, kako je z urejenostjo poslednjih počivališč Levstika in Jurčiča, ki sta vtisnila pečat nepozabnosti vsej slovenski literaturi
EVIDENTIRANJE
Predsedstvo RK SZDL je evidentiralo kot možnega kandidata za novega predsednika skupščine SRS Milana Kučana, za predsednika slovenskega izvršnega sveta pa dr. Antona Vratušo. Kot kandidata za funkcijo predsednika predsedstva SRS je predsedstvo RK SZDL evidentiralo dosedanjega predsednika Sergeja Kraigherja.
MILAN MEDEN
sezonska
\o
9°
ie\o
o9°c
se'
‘““razprodaja
ZNAlf :i, ki I t nap rt
iar
eri
M
ŠE VEDNO NI ZN. kdo so bili napadalci začetku tega tedna prostore uredništva tf Palestincem naklonjt časopisov in z roči bombami razdejali nji prostore. Pri tem je izi življenje ena oseba, več bilo ranjenih. To je že dl napad z bombami na p\ lestinski časopis „Al Kij al Arabi". V Bejrutu samo nekaj dni pred doslej še vedno nezi napadalci napadli gla\ vhod v poslopje, v katei je uredništvo omenjen časopisa.	Sicer	pa
značilno, da je časnik, ki 1 ga napadli doslej še vedt neznani teroristi, ost napadel pobude predsednik Sadata v zvezi z rešitvi bUžnjevzhodne krize. \ Nikoli se ne ve.
TA ČAS PA SO V RIM začeti dialog med delet cijama Hondurasa in Sak dorja, ki naj bi naposh uredila vprašanje medi bojnih odnosov, sklenjen leta 1969. Že pred skofl desetimi leti sta namrt diplomaciji obeh dei prekinili sodelovanje ? hudem incidentu, ki se i pripetil nogometnima repK zentancama dveh sosednji dežel Kasneje je v oborf ženem spopadu, ki je sled temu incidentu, izgubi življenje več deset oseb j obeh dežel, več deset pa i bilo ranjenih. Spopad j prišel v zgodovino latinski ameriških držav pd imenom	.JVogometfl
vojna"	... Salvadorski
honduraške zdrahe...
IN ČE SKOČIMO SAM V SOSEDNJO NIKA GUO, bomo zvedeli, da brat ubitega politika i urednika opozicijskega lisi „La Prensa" izjavil, da i vsaj eden od morilcev pl' padnik vladnih varnostni sil. Sagier Camoro, ki / urednik „La Prense“ in brf ubitega Pedra Camore, t izjavil, da bo njegov časrir še naprej v opoziciji v m predsednika Somose. Sicrf je tudi uredništvo tef časnika izjavilo, da je vW neposredno odgovorna J uboj njegovega urednik hkrati s tem pa poudariti da se bo še naprej zoperst^ vljalo vsemu, kar bo vla® naklepala „v nasprotju : voljo ljudstva in dežele" Videlo se bo, kdo je močn^l ši...
Am
1 Rl
da i
M
■
i
1
5
=
I
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllIllllIllllllllllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniTi
TELEGRAMI
RIM - Italijanska vlada je padla - tudi uradno. Majala pa se je žc dolgo prej. Od leta 1945 je imela Italija kar 35 vlad - rekord v Evropi. Med kandidati nove vlade omenjajo imena: Andreotti, Fanfani in For lani. Mnogi pa celo napovedujejo, da bo po Andreottiju prišel na čelo vlade spet - Andreotti
JERUZALEM — V glavnem mestu Izraela se nadaljujejo pogajanja o rešitvi političnih vprašanj med Egiptom in Izraelom. Egiptovski predsednik Sadat je odpotoval na desetdnevni oddih, ta čas bo porabil za temeljit premislek. Pogajanja na relaciji Kairo — Jeruzalem se v bistvu še ve dno niso premaknila z mrtve točke.
NIKOZIJA - Generalni sekretar svetovne organizacije Waldheim se je na Cipru sestal za najvišjimi predstavniki grške in turške nacionalne skupnosti. Po sestanku je Waldheim izjavil da so realne možnosti za obnovo razgovorov. Turška stran se zavzema za bizonalno ureditev otoka - turška skupnost naj živi v svojem delu Cipra, grška pa v svojem.
KARTUM — Etiopska in sudanska vlada sta se sporazumeli o vzpostavitvi letalskega prometa med obema državama. Sploh se odnosi med Etiopijo in Sudanom izboljšujejo. Etiopija želi tako izboljšati svoje pozicije pri eventuelnih pogajanjih s Somalijo. Za ta pogajanja je zdaj nekaj več realnih možnosti.
    nuni mn m*
5 Iz zadnjega Pavlihe
| — Da, pri nas smo že uvedli medsebojno ocenjevanje. iiiMiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiniiiiniiiiiiiinmi
| - Ti bi sicer zaslužil Se mnogo ve6|o kuverto,
| ampak večje, kot je ta, sploh nimamo...
innnnnniinninniMinnniniinnnnniniinininnnninnilinnnninnniniinnininininninniniiiii1"
vsajali
M
w:
POUK KAR NA HODNIKU — Škocjanska šola je stara komaj šest let, pa je med tistimi, ki nimajo telovadnice. Zaradi tega poteka pouk telesne v*g°je v neustreznih razmerah. Kot vidimo na fotografiji, kar na hodniku. Blazina na tleh je telovadno orodje. (Foto: R. Bačer)
KONČNO BO BETONSKI - Sodražica bo, če bo vreme ugodno, še ta mesec dobila betonski most. Novi most bo s hodnikoma vred širok skoraj 12 m, gradnja bo veljala okoli 2 milijona din, dela pa izvaja SGP Pionir Novo mesto. Na fotografiji: razdiranje lesenega mostu. (Foto: J. Primc)
ANALIZA TAKOJ — V četrtek je v novomeško bolnišnico prispela naprava za hitro zamrzovanje tkiv, prva od štirih, ki so jih v tujini naročili z denarjem iz solidarnostnega sklada za nakup dragih instrumentov. Naprava bo omogočala hitro branje diagnoz obolelih tkiv. (Foto: J. Pavlin)
Z NASTOPA NA NASTOP - Oktet Boštanjski fantje - mentor jim je še vedno dirigent Egon Kunej iz Celja - je pripravljen za nastope. V p etek popoldne so snemali za ljubljanski Radio v krškem delavskem domu, zvečer so nastopili še na otvoritvi Stopaijevih skulptur v Stillesu.
ODVEČNA
TELEFONSKA
ŠTEVILKA?
Kandidatom za telefonske priključke! V svoji prošnji novomeškemu podjetju ptt vljudno zahtevajte, naj vam dodelijo številko 22-301. Vaša prošnja bo zagotovo uslišana, to je namreč številka Novotehninega skladišča plinov na Cikavi Je popolnoma nesmotrna in celo odveč. Odložena je, ali pa je ni nihče dvignil že od lani Zanimivo pa je, da ima Novotehna glede plina tudi druge številke. Žal niso za javno telefonsko licitacijo.
Neporavnan dolg do ostarelih kmetov
O _ "	•	\z-	v
o e j m is ca
NOVO MESTO: Na ponedeljkov sejem so pripeljali 307 prašičev, od tega 279 živali do 12 tednov starosti. Lastnika je zamenjalo 233 prašičev. Pujske so prodajali po 664 do 900 dinarjev, za starejše vrstnike pa je bilo treba odšteti 910 do 1.300 dinarjev. Posebnost novomeškega sejma je bila precejšnja podražitev odojkov. Smo pač v predpustnem času.
BREŽICE: Hudo povpraševanje po pujskih je bilo tudi na sobotnem brežiškem sejmu. Pripeljali so jih 505, prodali pa 409, in to po 33 do 35 dinarjev kilogram žive teže. Prašičev so ponujali samo 28, prodali pa 21. Kilogram žive teže je bil po 23 do 25 dinarjev.
Kmečka posestva v brežiški občini so razdrobljena. To ovira strojno obdelavo in preusmerjanje. Tudi številke o starostnem sestavu kmetov so iz leta v leto bolj zaskrbljujoče. Vedno pogosteje se dogaja celo, da sinovi zapuščajo urejene kmetije, čeprav so končali kmetijsko šolo. Od doma jih žene spoznanje, da iz kmetije ne bodo mogli iztisniti toliko, kot jim nudi zaposlitev, četudi v drugem poklicu.
Konec 1976. leta je bilo na primer v brežiški občini samo še nekaj manj kot dvanajst odstotkov čistih kmetov do 50. leta starosti, se pravi kmetov, ki so sposobni za pridobitno delo. Veliko večji je bil odstotek tistih, ki životarijo in so potrebni družbene pomoči. Kar 68,7 odst. jih je po takratnih podatkih že prestopilo 60. leto. Če se ozremo še dve leti nazaj, vidimo, da so bile številke precej drugačne, da je bilo na kmetih precej več mladih ljudi.
Zadnji čas je, da se stvari spremenijo. Zato je delcgacija tozda Kooperacije pri Agrarii predlagala občinski skupščini, naj se kmečke dajatve v naslednjih petih letih ne povečajo. Tu niso mišljeni le davki, ampak tudi prispevek za zdravstveno in pokojninsko varstvo.
Zemljiška skupnost mora prav tako prenehati životariti, sicer je bolje, da jo ukinejo. Seveda pa si s 314 tisočaki, kolikor so ji namenili, ne bo opomogla. Zaradi tega predlaga delegacija, da ji prispeva ustrezen delež tudi industrija oz. vsi tisti, ki so trideset let dobivali poceni hrano, zemljo, gradbeni material in delovne moči.
Kmetijski nasveti
Mlado vino je kot otrok
zo^Pn^11*0 ^ kot otrok- Potrebuje nego, skrb in stalen nad-V ta nam em vrenju 8aJe treba preizkusiti, če je obstojno. Ce nnl	ga.natočuno v kozarec in pustimo stati nekaj dni.
in 13*	?•	V6*53	zažveplati.	Ima	lahko	tudi	druge bolezni
vinu	ni	povsem	povrel	in je ostal v
vmu kot goječe neželenih bakterij.
mrSlneVarn3 bolezen je cik vina; prepoznamo ga po tanki
mi Jmu* (!vzroča j° jpilo grozdje ali pa dotik s cikasti-
ste cevi i«* na p”mer z gumijasto cevjo. Točenje prekgumija-
lahko nnwr	nevarnosti	vse	graje	vredna	razvada. Cik
oln	l1	Posoda> khko pa nastane tudi, če sod
oin Ul ce ip tUt  i-
m
P,0™ če ie klet pretopla.
Najhujše je to, da ciknje
> vzi stne
d°točenL
lahko	lu’	ciknjenega	vina	ni	mogoče	pozdraviti,
mo vzrok tn "!? nadalinje propadanje vina, s tem da odpravi-ocetae h,wS l- d°VOd zraka 111 toPlote- Ce ni ^aka in toplote, zS“!„jeLnJemo[ej° razkrajati alkohola v kis in vodo. Že
neprijetne vonje. Duh
do	V*na	naJ	opozorimo	na	n
plan so
_■ R . . * I- > 6—— ... pustobi je znak slabega
J«** rz ko ga opazimo, je treba vino pretočiti v zažve-Dremo^an Pretaka,njem se vino tudi prezrači. Ce je duh že lahko dnh:;^0^?3 čistilo« denimo želatina. Mlada vina (beksefk 4 l- v?nj P° gm^ jajcih - ogljikovem žveplecu rahlo zaiv« i Poškodovano vino je treba takoj pretočiti v na primer s£e£ ** t0	ZaleŽe’ uPorabimo •“ko sredstvo,
sladkor0^VCSi?n vreniu vina ni naklonjena, se rado zgodi, da nnHQh,„ °. onca povrel in obstaja nevarnost za zavrelko. ranih kva«!? f-jf ™°20če vzbuditi z dodajanjem selekcioni-tonel te. k .bodo povrele slakodr le, če bo mošt primerno Ukren v oi ° “greta- Seveda je v času, ko to pišemo, za ta g avnem že prekasno, saj je že čas prvega pretakanja
vina.
Boljše čase bi lahko zagotovila kmetijstvu tudi interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva, če bi ji prispevali denar vsi, ki potrebujejo hrano.
JOŽICA TEPPEY
/Ne/nasitni trg?
Sodeč po napovedih jugoslovanske avtomobilske industrije, v kateri dela več kot 125.000 tisoč delavcev, bodo naše ceste v letošnjem letu še bolj polne. Domača avtomobilska industrija bo naredila kar 302.100 osebnih avtomobilov in tako ponudila trgu 70 tisoč .železnih konjev* več kot minulo leto.
In koliko avtomobilov bo na trg poslala novomeška IMV? V minulem letu je dosegel novomeški velikan zelo lepe uspehe, novozgrajene proizvodne zmogljivosti pa bodo pripomogle, da bo letos ponudil okoli 60 tisoč svojih vozil, čez dve leti, računajo strokovnjaki, pa 150.000 osebnih vozil in 50.000 avtomobilskih stanovanjskih prikolic.
Jugoslovanska avtomobilska industrija ima torej lepe načrte, poraja pa se vprašanje, kako bo proizvode prodala. Že konec minulega leta so prodajne službe opazile, da povprašanjc po avtomobilih upada. Kaže, da bo letos zavoljo strožjih pogojev za pridobitev posojil povpraševanje še bolj upadlo. Zato ni čudno, če naši štirje proizvajalci avtomobilov zahtevajo, naj uvoz
'
Inž. M. L.
omejijo. Lani so odgovorne službe računale, da bomo uvozili največ 47.000 osebnih avtomobilov, ob koncu oktobra pa smo to številko presegli kar za 20.000 tisoč; poznavalci trdijo, da smo v 1977 letu uvozili več kot 80.000 avtomobilov. Zato se bojijo, da se ne bi ponovila lanska praksa, upajo pa, da bo letos prišlo čez mejo največ 34.000 osebnih vozil.
Skozi dvoje očal
Novi reklamni katalog, ki poskuša kupca seznaniti in ga prepričati o praktičnosti in visoki modni vrednosti najnovejše Novoteksove kolekcije Safari style, lahko pogledamo skozi dvoje različnih očaL
Prve so nataknjene na nos oblikovalca ter esteta. Skoznje je publikacija videti prijetna, dokaj domiselna, in če ne že povsem izvirna, pa vsekakor dovolj sveža za dolenjske razmere. Za to plat kataloga sta se potrudila ljubljanski Design biro, oziroma oblikovalec Nino Kovačevič in fotograf Zvone Pelko. Kot tak gre katalog brez zadrege v roke še tako izbirčnemu in razvajenemu kupcu.
Druga očala pa so nataknjena na nos navadnega državljana, ki morda celo dela v šepajočem Novotekso-vem tozdu Konfekcija. Ta se seveda najprej vpraša, ali bodo stroški potovanja manekenov in fotografov v vroče afriške puščave ter sploh stroški izdajanja takega kataloga v razumnem razmerju s koristmi, t. j. prodajo. Vpraša se tudi, zakaj je potrebno za „živ in izviren" prikaz oblačil, v katerih naj moderni človek občuti sproščenost in udobje ob prikupnosti, barvni skladnosti in modnem okusu, potrebno tuje okolje, ko bi enaka oblačila prav lahko prikazali v našem, se pravi v okolju, v katerem potencialni kupci safari kolekcije tudi žive, za tujce pa bi bilo vsekakor mnogo izvirnejše kot zlajnane puščave! Mar bi sproščenost in udobnost v prizorih ob Krki, na Gorjancih, v Rogu in drugod bila manj prepričljiva?
M. MARKELJ
Pred novim letom je bil dograjen enajststanovanjski blok v Mokronogu. V kraju sta predvidena še dva podobna bloka, pogoj za začetek del so v glavnem le neke predelave projekta. Razen tega nameravajo v Mokronogu pridobiti dvoje učiteljskih stanovanj, seveda če se bodo dogovorili za primerno ceno stare stavbe. Na Mirni pripravljajo projekte za gradnjo dveh blokov po 16 stanovanj. Podobno kot v Trebnjem naj bi hkrati s to gradnjo postavili tudi osrednjo kotlovnico. Njene peči naj bi grele 108 stanovanj. Mirenski načrti naj bi bili nared do marca.
V Trebnjem nameravajo zgraditi še eno vrsto blokov, takih, kot so
bili nazadnje zgrajeni na Pavlinovem hribu. To bo novih 42 stanovanj. S pripravami bi bili nedvomno že dlje, če ne bi bilo zavlačevanj z dokumentacijo zaradi pomanjkanja vode. Stanovanjska skupnost se zaveda pomena preskrbe z vodo in gradnje kanalizacije, zato dajejo 20 odstotkov letnega dotoka solidarnostnih sredstev za program komunalne skupnosti Doslej zgrajena stanovanja prinašajo tudi nekatere izkušnje. Tako ni malo izdatkov z nabavo kuhinj, na kraju pa ugotavljajo, da stanovalci marsikaj nosijo na podstrešja in zamenjujejo. Po novem zato po vsej vejjetnosti kuhinj ne bodo več vgrajevali.
PROSTA
MESTA
Novi ključi v roke ob letu
■............  ■■......———	 —-......	i	  >
Stanovanjska skupnost bo gradila v Trebnjem, Mokronogu in na Mirni — Skrb za komunalo
Po srednjeročnem načrtu stanovanjske skupnosti je treba zgraditi še 168 stanovanj. V Trebnjem naj bi tako postavili še 86 stanovanj, na Mimi 60 in v Mokronogu 24. V celoti predvidevajo med tem tudi 60 solidarnostnih stanovanj.
„ LABOD", TOVARNA OBLAČIL NOVO MESTO
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
OBJA VLJA
naslednja prosta delovna mesta:
1. VODJA SLUŽNOSTNIH DEJAVNOSTI POGOJI:
— srednješolska izobrazba ekonomske ali tej ustrezne smeri
— tri leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih
— organizacijske sposobnosti
2. PERSONALNI REFERENT:
POGOJI:
— dveletna administrativna šola
— dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih
— trimesečno poizkusno delo
3. ARHIVAR POGOJI:
— srednješolska izobrazba ekonomske ali tej ustrezne smeri
— tri leta delovnih izkušenj na področju arhiviranja
— trimesečno poizkusno delo
* TEHNIČNI ADMINISTRATOR POGOJI;
Srednješolska izobrazba administrativne smeri in eno leto delovnih izkušenj ali
dveletna administrativna šola in dve leti delovnih izkušenj. Trimesečno poskusno delo.
Objava velja do zasedbe delovnih mest. Prijave sprejema kad-rovsko-socialna služba Laboda, Novo mesto. Prijavam je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev.
SOP" KRŠKO SVET ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD STORITVE,
OBJA VLJA NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA:
4 DELAVCI
za opravljanje kleparskih del POGOJI:
— dokončana poklicna šola kleparske stroke oziroma ključavničarske stroke
— dve leti prakse pri teh opravilih
— odslužen vojaški rok
— poskusno delo za dobo treh mesecev,
1 DELAVEC
za delo čuvajske službe
POGOJI:
— poskusna doba 3 mesece 1 DELAVEC
za delo v skladišču, prevoz z viličarjem in kontrola avtomobilov
POGOJI:
— dokončana poklicna šola za avtomehanika
— odslužen vojaški rok
— poskusna doba 3 mesece
V
Prijave sprejema kadrovska služba „SOP" Krško 8 dni po objavi oglasa.
Spodbuditi... Zakaj mladim zmanjkuje volje?
(Nadaljevanje s 1. strani)
družbenopolitičnega in gospodarskega življenja v občini odločujoča. V industriji se zavzemajo predvsem za prestrukturiranje proizvodnje, saj je v nizko akumulativni tekstilni industriji zaposlenih več kot dve tretjini vseh delavcev. Njihova prizadevanja že kažejo sadove. Novoleso-va tovarna za predelavo akrila zaposluje v glavnem moške, za katere je bilo do sedaj v občini vse premalo delovnih mest; še letos bo IMV začela na Suhorju graditi novo tovarno kovinskih izdelkov, tečejo pogovori z novomeško „Krko“.
V razpravi so precej pozornosti posvetili vprašanju metliške Kmetijske zadruge, ki ima eno temeljno zadružno organizacijo in tozd Vinska klet. Čeprav je metliška občina majhna in najbolj oddaljeni kmet nima več kot 10 km do občinskega središča, je tovariš Popit predlagal, naj bi eno TZO ,.razbili" na več temeljnih zadružnih organizacij, saj bodo le tako kmete še bolj pritegnili h gospodarjenju; le tako bodo kmetje začutili, da je zadruga res njihova organizacija, in bodo pristali tudi na delitev rizika in ne samo skupnega dohodka.
A.	BARTELJ
Novo mesto: več ustvarjalnosti <
12. januaija popoldne so se razšiijene seje komiteja v Novem mestu udeležili France Popit, predsednik CK ZKS, Janez Barborič, predsednik republiške konference Zveze sindikatov, ter Franc Šali, član CK, in gosta iz republiške konference SZDL in mladine.
O delu komunistov v novomeški občini pred novo volilno konferenco in v predkongresnem času je obširno govoril Janez Slapnik, sekretar komiteja ZK. Ob uspehih je pokazal tudi na nekatere slabe strani in naglasil, da v ZK še nismo razvili ustvarjalnega dela in še nismo dovolj strokovno organizirani, da bi obvladovali celotno problematiko v tozdih z vidika nove samoupravne organiziranosti in uskladitve z zakonom o združenem delu.
Med uspehe pa lahko štejemo, da je bilo v zadnjem času pridobljenih v članstvo ZK veliko mlajših ljudi, predvsem iz neposredne proizvodnje. Tako smo med njimi pridobili celo vrsto zagretih političnih aktivistov. V razpravi so še drugi seznanjali goste z delovanjem komunistov znotraj SZDL, sindikata in v krajevnih skupnostih.
France Popit se je v Novem mestu izrecno zanimal za delovanje komisije za mednarodne odnose pri komiteju in za politično vzdušje med ljudmi. Predlagal je v premislek, ali ne bi kazalo obnoviti staro prakso z zunanje in notranjepolitičnimi pregledi na partijskih sestankih. Prav tako je menil, da bi bilo koristno pod okriljem SZDL razviti sekcijo ali drugo obliko dela z občani, v kateri bi lahko sodelovali vsi, ki jih zanima zunanja politika, ne glede na to, ali so člani ZK ali niso. Prav tako naj bi skušali predvsem inteligenco pridobiti za organizirano razpravljanje o kulturnih in filozofskih vprašanjih.
Nadalje je predsednika Popita zanimalo stanje na področju kulture, kar sta razložila Miro Vute in Aleš Kulovec, nato pa se je razvila obširna razprava o nagrajevanju prosvetnih delavcev, ki jo je načel Stefan Galič.
R. B.
VOLITVE SE BLIŽAJO
V petek, 13. januaija, je bila v Metliki seja predsedstva OK SZDL, posvečena pripravam na volitve, na kateri so obravnavali volilni pravilnik o poteku predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil ter rokovnik za izvedbo teh opravil. Beseda je tekla tudi o konstituiranju delegacij in delegatskih skupščin v letošnjem letu. Govor j«, bil še o merilih in sestavi družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Predsedstvo je vse to gradivo obravnavalo in ga predlagalo v sprejem skupni seji OK SZDL in občinskega sindikalnega sveta, ki bo v petek, 20. januaija.
NOV PROSPEKT
Te dni je izšel v 10.000 izvodih prospekt „Gorski kotar“, ki so ga izdali v Delnicah. V slikovnem delu in besedilu so prikazani tudi kraji, ki meje z občino Kočevje, predvsem Čabar s Čabranko in sploh Kolpska dolina. Med živalmi so prikazani polhi in divji prašiči. Privlačna sta tudi panoramski in pregledni zemljevid, ki zajemata območje od Črnomlja, Kočevja in Knežaka na severu do Reke in Krka, Selc ter Ogulina na jugu.
Posavje: športna, kulturna in druga društva ne morejo zapolniti praznine javnega udejstvovanja — Mladi so deležni premajhne pomoči starejših — Krivda na obeh straneh
Po volilnih konferencah so posavski komunisti svojo „vodstve-no“ strukturo precej pomladili in obnovili. V 142 osnovnih organizacijah so 75 sekretaijev izvolili na novo (53 odst. celo prvič), med njimi pa je tudi 31 žena. V treh občinskih konferencah je vsega skupaj 38 odstotkov neposrednih proizvajalcev, v novih komitejih pa le dva manj. Člani medobčinskega sveta ZK pa so manj zadovoljni s podatkom, da je v konferencah sedaj še vedno samo 14 odstotkov članov mlajših od 27 let in da je takih v komitejih še
družbenopolitičnih organizacijah in društvih in drugje?
mnogo manj (le štiije člani).
Ob tem smo slišali vrsto vprašanj o vzrokih za take razmere: ali mladi nimajo volje, da bi opravljali odgovorne funkcije? Ali jim jih starejši še vedno ne zaupajo? Ali mladi sploh hočejo javno delovati ne le v ZK, marveč tudi v drugih
GOR JANCEM BOLJŠI OBETI
S	podpisom dogovora o ustanovitvi skupnosti spominskega območja Žumbe-rak - Gorjanci se obetajo prebivalcem nerazvitih hribovskih krajev na obeh straneh Gorjancev časi hitrejšega napredka. Ti kraji so namreč veliko žrtvovali v narodnoosvobodilnem boju. Zdaj se jim končno obeta priložnost, da jim bo družba povrnila dolg. V krški občini sodita v območje omenjefie spominske skupnosti krajevni skupnosti Podbočje in Kostanjevica z delom, ki sega na Gorjance. Sklep o pospešenem razvoju tega območja je občinska skupščina zapisala v svoj srednjeročni program, podpis sporazuma pa pomeni še dodatno zagotovilo za prodor napredka v gorjanske vasi.
ŠOLA V NARAVI NA SNEGU
Šole v trebanjski občini in občinska izobraževalna skupnost se vneto pripravlajo na šolo v naravi na snegu za učence petih razredov. Minuli teden, ko so bili obeti za sneg še izredno slabi, so. se pripravljali tudi za skrajni primer, če doma ne bi bilo snega. Skušajo namreč najti kakšno šolo na Gorenjskem v bližini primernih smučišč, da bi v njej lahko domovali smučaiji iz trebanjske občine. Vse šole že premorejo prenosne vlečnice in tudi smučarsko opremo za en oddelek. S skupnimi napori šole še dokupujejo opremo, da bi smučanje lahko omogočili tudi socialno šibkejšim. Kakršnakoli že bo zima med počitnicami v naših krajih, učenci petih razredov naj bi prišli na svoj račun, če ne drugače, malo dlje od doma.
Pravi odgovor bi lahko dala le poglobljena analiza razmer, slišali pa smo vseeno veliko bolj ali manj sprejemljivih mnenj in trditev:
„Mladi se funkcij skoraj povsod otepajo, tudi v lastni organizaciji, v ZSMS (seveda so tudi izjeme), vse manj se jih aktivno vključuje v športna, kulturna in druga društva in tako naprej.“ Vzroki za to so seveda številni, od primera do primera različni, krivdo zanje
Zdaj je čas za dopolnila
Pobudo za združitev dveh ali več krajevnih skupnosti v eno ali za razdružitev KS, da sta lahko (med drugimi) tudi dve tretjini občanov. Tako predvideva osnutek novega statuta občine Ribnica, dan v javno razpravo, ki bo trajala še do konca januarja. To določilo bo gotovo treba popraviti, saj da pobudo lahko vsak občan ali najmanj skupina občanov (razen političnih organizacij, vodstev KS itd.). Ce se z združitvijo (ali razdružitvijo) strinja dve tretjini občanov, potem je to že sprejeto dejstvo in ne šele pobuda.
Med razpravo o statutu je tudi pravi čas, da se občani odločijo za nove meje volilnih okolišev oziroma okolišev KS. Tako bi občani Praprošč lahko zdaj uresničili svojo dolgoletno željo ah celo zahtevo, da bi volili v 700 m oddaljenem Ortneku oz. KS Velike Poljane in ne pri Sv. Gregoiju, kjer je sedež njihove KS. To pa pomeni tudi, da ne bi morali spremeniti le volilni okoliš, ampak tudi mejo KS, saj volilci KS Sv. Gregor ne morejo voliti delegatov (za zbor KS občinske skupščine) za območje druge KS, se pravi v tem primeru KS Velike Poljane.
V	osnutku je še več zelo zanimivih določil, ki zadevajo ne le vsakega delegata ampak, celo vsakega občana. Tako so pomembna določila, ki govore o informiranju občanov, pravicah in dolžnostih delegatov, postaji milice, odgovornosti in drugem. Osnutek statuta in suhoparen akt, ampak razmeroma zanimivo branje, posebno za občane, ki se zavedajo, da jim dobra, življenjska določila lahko koristijo.
J. PRIMC
Mladi pokazali, kaj vedo
Kviz o Otonu Zupančiču in drugem
V	soboto, 14. januaija, je bil v Fari kviz znanja, posvečen 100-letnici rojstva velikega modernista Otona Župančiča. Pomerili sta se ekipi mladinskega aktiva osnovne šole in osnovna organizacija ZSM v KS Vas-Fara. Prireditev je zelo uspešno vodil sekretar OO
pa lahko pripišemo tako mladim kot starejšim.
Če odmislimo dejstvo, da naraščanje družbene ravni ni v skladu z naraščajočim zanimanjem za javno udejstvovanje tudi pri starejših, pa moramo priznati, da mladim premalo pomagamo, oziroma jih prema-
lo	pripravljamo, da bi slej ko prej prevzeli naloge in delo
starejših. Vemo tudi, da se v osnovni šoli, žal v srednji nekoliko manj, vendarle ukvaijajo z mnogoterimi svobodnimi dejavnostmi, a jim volje zanje kasneje kaj hitro zmanjka. Pa je ne bi, če bi na tem področju ne vladala skoraj povsod praznina, ki je športna, kulturna in druga društva nikakor ne morejo zapolniti tako, kot bi si naša družba želela.
Menda bo držalo, da smo na take dejavnosti in na tiste, ki naj bi jih vodili, preveč pozabi-
li,	da jim ne dajemo moralne in še manj denarne pomoči! Če je tako, pa je skrajni čas, da to nemudoma popravimo!
Ž. ŠEBEK
PO NOVEM KATASTRSKKI DOHODEK VEČJI
Po trinajstih letih se spreminja katastrski dohodek, zato je tudi brežiška občinska skupščina sprejela z odlokom novo lestvico za katastrske okraje Brežice, Krško in Planino. Predlog sedanjega izračuna je pripravila medobčinska komisija po navodilih iz republike, vendar so na seji skupščine poudarili, da to ne pomeni povečanja davščin in prispevkov. Primeijava katastrskega dohodka z letom 1964 je pokazala za zasebni sektor 4,8-kratno povečanje za območje brežiške občine. Najbolj se povečuje KD pri travnikih in pašnikih, ker je delež narodnega dohodka od živinoreje realneje upoštevan. Precej se povečuje tudi katastrski dohodek pri vinogradih, in sicer zaradi tega, ker so cene grozdja med vsemi pridelki najbolj narasle.
zmagala ekipa osnovne šole s 43 : 40 točkami. Tako zmagovalci kot poraženci so prejeli lepe knjižne nagrade. Tekmovanje so dopolnjevale vesele tekmovalne naloge.
Velika udeležba krajanov na tej prireditvi - prišlo jih j« okoli 70 -je pokazala, da prebivalci spoštujejo delo mladine. Seveda tudi mladinci zaslužijo pohvalo starejših.
ZSMS KS Vas-Fara Jože Štefan-	MARIJA	VOLF
čič.
Mladinci so tekmovali v znanju o petih panogah: literaturi (s poudarkom na moderni in Župančiču), pregledu NOB v Kolpski dolini, neuvrščenosti, samoupravljanju in o dosežkih v športu. Borba je bila enakovredna, vendar je končno
NOVA LESTVICA, DAVEK PA OSTANE
Od prvega januaija dalje bodo v kršld občini izračunavali katastrski dohodek po novih lestvicah. Komisija jih je predlagala v skladu z republiškim odlokom. Zanje je uporabila podatke o cenah za 1975. leto ter podatke o pridelkih za obdobje 1971 — 1975. Nove lestvice ne bodo vplivale na povečanje kmečkih davkov in na stopnje prispevkov za samoupravne interesne skupnosti.
V času od 16. novembra 1977 do 6. januaija 1978 so v sklad za drage medicinske inštrumente, namenjene pokrajinski bolnišnici v Novem mestu, prispevali gotovino naslednji občani in delovne organizacije oz. ustanove:
Družina Tratar iz Novega mesta namesto cvetja na grob pok. Francija Kolarja 400 din, Krajevni odbor RK Mirna peč 607,20 din, KPG NOVOGRAD, skupne službe, namesto novoletnih čestitk 3000 din, Zdravstvena šola Novo mesto 1000 din, Osnovna šola Janez Trdina, Stopiče, namesto novol. čestitk 500 din, LB, podružnica Novo mesto, namesto čestitk 5000 din, Knjigotisk Novo mesto 2000 din, PETROL Trebnje, namesto čestitk 500 din. Šolski center za gostinstvo Novo mesto 1003,40 din, Bobič Ivan, obrtnik iz Novega mesta, namesto novoletnih čestitk 6000 din, Škerlj Tone, odvetnik, Novo mesto, namesto novoL čestitk 1000 din, Občinska skupščina Novo mesto, namesto novoletnih čestitk, 10.000 din, in Vinko Novak, obrtnik, namesto novoletnega koledarja 5000 din.
Do 6. januarja 1978 je bilo zbranih v gotovini za nakup nujno potrebnih medicinskih inštrumentov za novomeško bolnišnico 905,038,95 dinarjev. - Vsem darovalcem: iskrena hvala!
OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIZA
„NOVOTEHNA", trg. podjetje na debelo in drobno p. o.
Novo mesto. Glavni trg 11 Delavski svet
ponovno razpisuje JAVNO LICITACIJO
za prodajo rabljenega tovornega avtomobila TAM 5000, letnik 1971, cena s prometnim davkom 45.000,00 din.
Licitacija bo v soboto, dne 21. 1. 1978, ob 8. uri na avtomobilskem servisu „NOVOTEHNA" v Novem mestu (pri železniški postaji v Kandiji).
Ogled vozila je možen vsak dan na servisu „NOVOTEHNE". Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti 10 % varščino od izklicne cene
Vse dajatve v zvezi s prenosom in prometni davek plača kupec.
POZORNOST PRODUKTIVNOSTI
Pod geslom „Clovek, znanje, pro-duktivnost“ začenjajo v brežiški občini komunisti v sodelovanju s Socialistično zvezo, Zvezo sindikatov in mladinsko organizacijo akcijo za hitrejši gospodarski razvoj in se tako vključujejo v dejavnost predkongresnega obdobja. V tozdih bodo ob sprejemanju zaključnih računov preverjali ekonomičnost poslovanja, izkoriščenost delovnega časa, uresničevanje srednjeročnega razvojnega plana, realnost plana za leto 1978, kadrovsko zasedbo ipd. Prav zdaj se po kolektivih začenja tudi razprava o samoupravnem sporazumu za nagrajevanje inovatoijev z namenom, da bi spodbudili inovacijsko dejavnost z ustreznejšim nagrajevanjem predlaganih izboljšav.
DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE OTOČEC
razpisuje prosto delovno mesto
EKONOMSKEGA TEHNIKA
za delo v administraciji in računovodstvu šole. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
TEČAJ ZA VOZNIKE TOVORNIH VOZIL
OZD ..GORJANCI"
TOZD TOVORNI PROMET
vabi interesente, da se zglasijo v splošnem oddelku podjetja zaradi dogovora o načinu in pogojih šolanja na tečaju za voznike. Prednost imajo osebe z odsluženim vojaškim rokom, s smislom za vožnjo, brez zaposlitve in z urejenimi stanovanjskimi razmerami.
Priglasitve so možne do 30. 1. 1978.
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA
ZANIMANJE ZA SMUČARJE
Sevniško Planinsko društvo prireja tudi v letošnjih zimskih počitnicah smučarski tečaj za šolaije. Računali so na okrog 50 udeležencev, v začetku minulega tedna pa se jih je prijavilo že 110. Čeprav so planinci veseli tolikšnega odziva, jim to hkrati povzroča nemajhne skrbi. Dotekanje denarja za to dejavnost se namreč ne ozira na povečanje dejavnosti, temveč strogo na ustaljene zneske. Društvo si v danih razmerah spet ne more drugače pomagati, kot da prizadevni člani odbora moledujejo po raznih podjetjih in drugih naslovih za pomoč. Smučarski tečaj naj bi predvidoma trajal en teden na Lisci. Nasplošno tudi pozimi ni uplahnilo zanimanje članov za izlete. Predzadnjo nedeljo se je udeležilo izleta na Bohor 60 članov, za novo leto je bilo na Lisci 40 članov.
UČITELJI V TOVARNAH
V	ponedeljek bo v trebanjski 1 občini predvidoma dan prosvetnih delavcev. Učiteljski kolektivi posameznih šol naj bi obiskali po eno delovno organizacijo. Med drugim si bodo ob tej priložnosti ogledali proizvodnjo, z vodstvi kolektivov, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij se nameravajo pogovoriti o aktualnih vprašanjih. Pred obiski kolektivov naj bi na šolah proučili zunanjepolitična vprašanja.
BOBNAR IN SERINI
Minuli petek je novomeško Gozdno gospodarstvo pripravilo v Ribniku v Kočevskem rogu za svoje delavce prvenstvo v veleslalomu. V skupini do 40. leta je na 500 m dol-
ne
gi zmagal Bobnar iz skupnih ,35:3), za njim pa seje uvrstil
Pirc (tozd Straža, 36,2). V skupini
gi progi z služb (35:
y
\ Hvala za vašo kri, j ki rešuje življenja!
4
*
*
*
4
4 * * * * *
5 5
P
*
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku:
10. 1.: Domnik Kren, Stanka Fink, Peter Repovž in Ana Cesar, člani Krke, tovarna zdravil, Novo mesto; Andrej Senica, član Javnih skladišč, Novo mesto; Ivan Bradač, Jože Pugelj, Matjan Zupančič, Ivan Miklavčič, Draga Miklavčič, Tihomir Barbič, Anton Žvan, Drago Trlep, Marjan Andrejčič, Ivan Stopar in Franc Zupančič, člani Novolesa, Straža; Janez Kopina, član Pioniija, Novo mesto; Miran Hočevar, Marija Kaferle, Ciril Progar, Martin Brudar, Avgust Cvetan, Bojan Štalcar, Jožica Kobe, Jože Kavšček in Bojan Pureber, člani Novoteksa, Novo mesto; Andrej Jurca, član Ele, Novo mesto; Ivan Ucman, Miodrag Lampret, Janez Gazvoda, Stanislav Hren, Zvonko Peterle, Franc Per in Karlo Majetič, člani IMV Novo mesto; Fani Turk, članica Laboda, Novo mesto; Kristina Škof, gospodinja iz Črešnjevca; Marija Kovačič, dijakinja Zdravstvene šole, Novo mesto; Jožefa Škafar, članica Splošne bolnice, Novo mesto.
12. 1.; Milivoj Zadkovič, Ana Osolnik, Fani Kukman, Miiko Bajec in Anica Škibec, člani Novoteksa, Novo mesto; Anton Petje, Marko Kirar, Slavka Bratkovič, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Marija Sajevič, Ana Kristan, Kristina Štangelj in Marija Konček, gospodinje iz Cešče vasi; Marko Mesojedec, kmet iz Cešče vasi; Jožefa Mohah, članica Splošne bolnice, Novo mesto; Slavka Avsec, gospodinja iz Smolenje vasL
starejših je bil najboljši Serini 37,8, drugi pa inž. Štor.
1
11 BR€2IŠK€..^Ti P0R0DNIŠNIC£ ^ ^
5 Namesto cvetja in čestitk *
s
s
s
*
Ž
s
4
4
4
4
4
4
4
4
1
V času od 7. do 14. januaija so v brežiški porodnišnici rodile: Nevenka Gabriša iz Nedelje - Elizabeto, Vlasta Šekoranja iz Dramelj - Ireno, Marija Lukiča iz Mihalovca -Karmen, Anica Hribar s Trške gore
-	deklico, Jožica Hotko iz VeL Obreža - Suzano, Alenka Iljašz Bizeljskega - Andrejo in Barbaro, dr. Stanislava Zorčič iz Brežic - dečka, Milenka Mišič iz Slanega dola — dečka, Ruža Ivič iz Laduča - Miška, Marija Vaš iz Brestanice — Saša, Milka Pajič iz Bregane - Vlada, Dragica Vrtar iz Rakov potoka - dečka, Ivka Munič iz Rajca - deklico, Nevenka Brdarič iz Vratnika - deklico, Šenka Troha iz Samobora -Tamaro. - ČESTITAMO!
V tem času so umrli: Anton Zem-ljak - kmetovalec iz Raven, star 65 let, Matilda GrebBčki - gospodinja iz Risvice, stara 71 let, Antonija Kravos - upokojenka iz Krškega, stara 79 let, Marija Zorič - gospodinja iz Samobora, stara 79 let, Franca Reščič - gospodinja iz Šip-ačkega Brega, stara 52 let, Ana Skomina - kmctovalka iz Lukovca, stara 81 let, Bariča Hribar - gospodinja iz Luga, stara 67 let.
V	času od 5. do 11. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Saša Motore iz Krškega - Aljoša, Cvetka Dvornik z Broda - Mojco, Olga Šraj iz Starega trga - Ljubico, Marija Jazbec iz Sevnice - Metliko, Zdenka Kump iz Bršljina - Tjašo, Darinka Šinkovec iz Mačkovca -Lidijo, Marica Ivičič iz Metlike -Igorja, Anica Fabjan iz Dolnjega Gradišča - Borisa, Rozalija Turk iz Dolenje Straže - Tadeja, Anica Zore iz Vrhtrebnja - Alojza, Boža Žitnik iz Sevnice - Damjana, Vera Golobič iz Sela pri Semiču - Sandro, Boži dara Frfolja iz Črnomlja -Jasmina, Marta Staniša iz Regerče vasi - Darjo, Marija Gorše iz Drga-njih sel - Simona, Olga Babič i* Mačjega dola - Ksenijo, Breda Bar-tolj iz Hrastna - Antona, Anica Savšek iz Mokronoga - ddečka, Dragica Banič iz Gornjega Gradišča
- dečka, Stanislav Gorenc, z Dolge Rake - deklico, Pavla Koščak z Roj
- dečka in Jožefa Šuštaršič U Stranske vasi - deklico. -ČESTITAMO!
OGLAŠUJTE V DL!
pisma
in
otl m tvi
WMM hhhhm Veliko prošenj brez odgovora
9.M*	.£
ti/roei/hjLJ5UKr
Kako je mogoče na nezazidljivi zemlji graditi hišo?
OD VALČKA DO POLKE
Prejšnji četrtek je bilo v telovadnici OS Grm tekmovanje v standardnih in latinsko-ameriških plesih. Po •Ogrevanju je šlo zares. Najprej smo plesali angleški valček, nato pa fokstrot, polko in še kaj. Ocenjevali »o nas plesni učitelji, ki so v treh odmorih seštevali točke in sporočili, kdo lahko tekmuje še naprej. Tako je od 28 parov na začetku prišlo v finale le sedem. Vrstni red: 1. Aš-Franko, 2. Mazovec-Lajko-(vsi OŠ Katja Rupena), 3. Ivančič-Vidrih (OS Grm) itd.
IRENA GRAHEK Literamo-novinarski krožek OŠ Grm Novo mesto
Z BESEDO IN SLIKO O AFRIKI
V ponedeljek, 9. januarja, smo imeli v Šentrupertu prireditev ob zaključku akcije pionirske solidarnosti z Afriko, hkrati pa smo počastili 35-letnico tragičnega konca Pohorskega bataljona. Po kratkem kulturnem programu nam je Tomo Martelanc z visoke šole za politične vede, biologijo in novinarstvo pripovedoval o Afriki, njenih prebivalcih, živalih in drugih zanimivostih. Predavanje je zaključil s predvajanjem filmov. Tako smo vsaj malo spoznali deželo, kateri je bila namenjena naša solidarnost.
DAMJANA ZUPAN OŠ Šentrupert
POUČNO PREDAVANJE O PLANINSTVU
12. januarja je planinka, ki obiskuje brežiško gimnazijo, preda-ViUa članom planinskega krožka na OŠ Artiče. Govorila nam je o nalogah planincev in posebej poudarila, da moramo planinci varovati naravo. Pokazala nam je tudi diapozitive planinskega cvetja; spoznali smo mnogo vrst čudovitega gorskega rastlinja, tako tudi 28 zaščitenih rastlin. Planinka je učence osmega razreda povabila na sestanek mladih planincev v Brežice, za poučno predavanje pa smo se ji zahvalili.
Člani nov. krožka OŠ Artiče
JUGOŠtAVlIA jUGOSlAVHA'
filatelistični kotiček
NOVE ZNAMKE
Vse zbiralce znamk, predvsem mlade filateliste, ki že imajo zbirko lika mr šala Tita (oziroma ,,Jugosla-vica , kakor ji rečemo filatelisti) ali si jo nameravajo še sestaviti, opozarjamo na serijo 4 znamk LRD Kore-je. Serija je bila izdana v zvezi z lan-skoletnim obiskom tovariša Tita v Koreji. Na znamkah vrednosti po 10, 15 in 20 ter 40 jun sta Uka predsednika Tita in Kim II Sunga, zastavi obeh držav in gesla v korejskem jeziku.
Ta serija znamk vsekakor sodi v uvodoma omenjeno zbirko. Z nabavo bo treba pohiteti, da ne bodo ker je zanje med sl°-venskimi filatelisti veliko zanimanja.
Nove jugoslovanske znamke: Ja"uaria bo izšla serija 4 “jamk ..Muzejski eksponati*1 v sku-P™ nominalni vrednosti 19,80 din ■n rDC kuverta;
20' februarja pa izide ena znamka v vrednosti 1,50 din v polah po 9 kosov v spomin na 100-letnico srbsko-turške vojne.
ANDREJ ARKO
Tiha želja novinarjev Dolenjskega lista je, da bi nam krajani, ki prihajajo na uredništva v gosteh, pripovedovali največ o stvareh, ki zadevajo njihovo krajevno skupnost na splošno. Kajpak radi prisluhnemo tudi osebnim stiskam, četudi se nato izkaže, da so večidel nezanimive za deset tisoče bralcev, pa jih zato ne zapišemo, oz. zanje običajno zmanjka prostora.
Tudi na Drski smo pred kratkim zvedeli za dokaj zgolj osebnih težav, ki ne sodijo v sklop reportaže z uredništva v gosteh. Ena je vseeno takšna, da^ne bi bilo prav iti mimo nje, kajti podobna težava žuli morebiti še katerega občana novomeške občine. Zakaj bi torej o njej molčali!
Jože Kodrič iz Irče vasi 16 je povedal: „Ob moji hiši je nekoliko občinske zemlje, ki sodi v t.i. zeleni pas, kar pomeni, da je nezazidljiva. Imel sem jo v najemu poldrugo desetletje, zanjo plačeval pristojne dajatve in jo z velikim trudom obdeloval, kajti sem invalid brez leve roke. Odločil sem se, da bi to zemljo kupiL Na občino sem doslej naslovil že najmanj deset prošenj, toda do danes nisem dobil še nikakršnega odgovora. Tak odnos občinskih mož me žali, še posebno, ker je omenjeni kos zemlje nekdo dobil za gradbeno parcelo, in to ne glede na dejstvo, da je zemlja po veljavnih načrtih nezazidljiva. Tisti občan že izvaja pripravljalna gradbena dela, meni pa je z nagosto zapičenimi količki onemogočil dovoz do hiše, lahko pa se' zgodi, da tudi peš ne bom mogel do nje. Sprašujem: zakaj mi z občine niso odgovorih na
Pred 50 - letnico senovske godbe
Godbeniki bodo vadili v sejni sobi Metalne
Senovska pihalna godba Svoboda že petdeset let druži delavce, ki imajo radi tovrstno glasbo. Igrajo ljudem ob delovnih zmagah, mnoge pa z glasbo pospremijo tudi k večnemu počitku.
Starejši godbeniki, ki danes ne igrajo več, se radi spominjajo, kako so pred desetletji pomagaii senov-skim rudarjem prvič praznovati 1. maj. To je bilo v buržoazni Jugoslaviji, med zadnjo vojno pa so se senovski godbeniki pridružili partizanom. Po osvoboditvi z veliko zavzetostjo nadaljujejo svoje glasbeno poslanstvo.
Kot veliko amaterjev na Slovenskem tudi senovske godbenike pesti prostorska stiska, ki pa bo kmalu odpravljena. Do zdaj so vadili v majhni sobi, včasih tudi v dvorani osnovne šole, pred kratkim pa jim je senovska Metalna ponudila svojo sejno sobo. Ta bo zelo primerna za vadbo, saj je velika in ima visok strop.
Godbeniki so s to reštivijo nadvse zadovoljni, v novem prostoru se bodo lahko še bolje pripravili na praznovanje 50-letnice godbe, ki bo letošnje poletje. Prizadevali si bodo, da bi s svojim igranjem tudi vnaprej zadovoljevali ljudi. To pa bo res vsestransko mogoče le tedaj, ko bo na Senovem zgrajena primerna stavba, v kateri bodo imeli svoje prostore tudi godbeniki
IVAN UMEK Senovo
PRILOŽNOST ZA TRGOVINO
Zatem ko bi Elma na Čatežu zgradila novo tovarno, bi v sedanjih prostorih ostali le še stružni avtomati. Precej prostora se bo sprostilo. Lep prostor bo lahko dobila krajevna skupnost in krajevne družbenopolitične organizacije. Ob tem se ponuja tudi edinstvena prilika za preselitev Mercatorjeve trgovine, ki se sedaj stiska v neprimernem prostoru.
prošnje za odkup zemlje, ki bi jo rad še naprej obdeloval, in kako je mogoče dovoliti zidanje hiše na zemlji, ki ni predvidena za gradnjo? “
Resničnost Kodričeve pripovedi sta potrdila dva krajana.
D. R.
KRMELJ: UPOKOJENO BODO SLAVILI
V nedeljo, 22. januaija, bodo člani krmeljskega Društva upokojencev razvili društevni prapor. Nedvomno bo to lep uspeh društva, saj je v slabih dveh letih prišlo do svojih prostorov, ki so na razpolago tudi članom ZZB NOV Krmelj. Pokrovitelj slavja upokojencev bo krajevna skupnost Krmelj.
B. D.
TAKEGA ŽE LETA NI BILO - Lani je Franc Gal ob pomoči lovskih kolegov iz LD Bučka položil na dlako 20S kilogramov težkega divjega merjasca. Take mrcine na Dolenjskem že zlepa ni pokosila krogla, zato so pod Osredkom, kjer so merjasca uplenili, lovski uspeh primemo zalili, zverino pa poslali v Ljubljano, kjer jo bodo nagatili. Za spomin in drugim lovcem v skomine pa še fotografija.
»Porinil me je in padel sem vznak...”
Cveto Pelko: „Najbližja pot v Teksas vodi skozi Mantelnov bife v Stopičah."
Kot otrok sem živel na Plember-ku pri Stopičah in že takrat sem se zaradi surovosti ljudi dvakrat zdravil v bolnici. Septembra lani, ko je minilo štirinajst let, odkar sem odšel s Plemberka, sem se vrnil v Stopiče za pismonošo in v treh mesecih doživel veliko grenkega in bolečega.
Kmalu sem ugotovil, da je mladina v Stopičah željna pretepov, pa tudi veliko odraslih misli, da je sposobnosti možno pokazati le s pestmi. Do tega spoznanja sem prišel med opazovanjem gostiln. V Turkovi ni nikoli pretepov, v bifeju Antona Mantelna pa skoraj vsak dan in v pretepe se rad vmeša tudi Mantel sam.
8. decembra lani okoli osme ure zvečer je bil v bifeju spet velik pretep, ki se je končal zunaj. Tisti večer sem dolgo ostal v lokalu in okoli ene ure zjutraj je bilo v bifeju samo še nekaj mladih fantov. Nekaj so šepetali z Mantelnom, nato pa so me začeli izzivati. Prednjačil je 18-letni Slavec Može, ki me je začel vabiti ven, da bi se tepla. Nikakršnega razloga nisem imel za to, pa sem prosil Mantelna, naj mi odklene vrata, da bi šel lahko domov. Ko mi je odklenil vrata, sta takoj prišla za mano Može in Marjan Ucman z
Kristus in čaj!
„Bradači, izognite se črnomaljskemu hotelu!"
Tretji dan po novem letu sem šel na čaj v črnomaljski hotel „ Lahinja". V kotu lokala je sedel parček, za menoj je šel prijatelj, natakarica pa je stala za točilno mizo. Tedaj je mimo prišel šef strežbe Vinko Grabrijan, in ko me je opazil, se je obrnil k natakarici ter ji dejal: „Kristus!“ In odmencal je naprej.
Navsezadnje mi je vseeno, ali me kdo pozdravi ali pa ne, ko pridem v lokal, toda za „križane-ga“ sem bil tisti dan poimenovan gotovo zato, ker imam brado, daljše lase, sem brez kravate in v kavbojkah. Zanima me, kako bi pogledal omenjeni šef strežbe, če bi ga nagovoril denimo takole: „Tovariš pavijan, prosim ...“
Opozarjam ljudi z brado, ki slučajno zaidejo v črnomaljski hotel, naj ne bodo preveč presenečeni, če bodo ..krščeni" za Abrahame, Bedance, Marxe, Jezuse in podobno. Starost bradačev ni pomembna, saj sem sam „postal Kristus" pri 28 letih. Toda vseeno jim svetujem, naj raje odidejo na primer v bife KZ nad tržnico, kjer bodo ostali pri svojih imenih, pa še čaj je tam neprimerno boljši
BRADATI CRNOMALJCAN
Verduna, drugi pa so opazovali skoz okna.
Može je precej zahteval, naj se z njim tepem. Bil je pijan in me je začel napadati. Umikal sem se mu do ograje, ki ni bila pritrjena. Može me je porinil in padel sem vznak na betonska tla pred garažnimi vrati, kjer sem obležal brez zavesti. Ko sem zavedel, so fantje stali okoli mene. Vstati nisem mogel, leva noga me ni ubogala. Tedaj je prišel še Mantel in vprašal fante, zakaj me ne pretepejo. Končno so vsi le uvideli, da sem poškodovan, in Mantel se je ponudil, da me pelje v bolnico, Ucman pa je takoj izjavil, da bo pričal zoper mene. Med potjo v bolnico so mi v kombiju grozili, da jo bom hudo skupil, če ne bom izjavil, da sem padel po nesreči.
Zdravniki so ugotovili, da imam zdrobljen levi kolk. Zdaj imam v
nogi kovinsko ploščico in osem vijakov ter bom moral nekaj mesecev hoditi z berglami Zvedel sem tudi, da sem bil tisti večer tretja žrtev Mantelnovega bifeja, ki je potrebovala zdravniško pomoč. Najbližja pot v „Teksas“ torej vodi skozi Mantelnov bife v Stopičah.
CVETO PELKO Družinska vas 51
ZAHVALA
V IMENU upokojencev Novoles Straža, se zahvaljujem organizatorjem novoletnega srečanja upokojencev za pogostitev m nagrade. TOZD-u Akril Trebnje najlepša hvala za gostoljuben sprejem in ogled tovarne. Celotnemu kolektivu želimo uspešno 1978. leto. Za upokojence D. D.
50 zlatih let zakoncev Sobar
Vedno sta delala za napredek skupnosti — Sodelovala s prvimi partizani — Italijani ustrelili očeta in požgali dom
Anton in Marija Šobar iz Ribnice praznujeta 23. januarja zlato poroko. Ob koncu prve svetovne vojne sta bila delavca na opekarni v Ribnici. Sta člana tiste generacije delavskega razreda, ki se je v letih 1918-1921 vključila v revolucionarno delavsko gibanje. Sodelovala sta v stavkah v opekami od leta 1920 do 1923. Tedaj so bili v opekarni še v večini italijanski delavci, ki so imeli večje plače kot domačini
Anton je v letih 1925-1926 odslužil vojaški rok. Nato je v Bukovici popravil hišo. Z Marijo Zbačnik s Sajevca sta se poročila 23. januarja 1928. Rodilo se jima je troje otrok. Leta 1929 je postal Anton kot prvi Slovenec obratovodja v opekami Prej so bili obratovodje samo Italija-
SPORNA POT
Tudi majhna vas, kot so Češnjice pri Mimi peči, občuti neprijetnost motorizacije. Zaradi hrupa so prestavili staro vaško pot, ki je povezovala celo vas, na nekdanjo poljsko pot, s katero pa se lahko le pol vasi priključi na glavno cesto. Res je bila stara pot slabo speljana, a z malo volje bi se jo dalo zravnati in razširiti. Če to ne bi bilo dovolj, bi jo na spornih mestih tudi prestavili, vendar tako, da bi ustrezala in služila celi vasi ter nas združevala, ne pa razdvajala.
EDEN OD PRIZADETIH
ni Leta 1932 so v Bukovici ustanovili gasilsko društvo, katerega član je postal Anton.
V letu 1941 sta oba zakonca sodelovala z OF in s prvimi partizani s Travne gore. 9. maja 1942 so Italijani Antona prijeli in internirali v Gonarsu in Renicciju, kjer je bil do kapitulacije Italije. Italijani so mu 24. junija 1942 v Bukovici ubili očeta in požgali dom. Po vrnitvi iz internacije sta z ženo spet do osvoboditve sodelovala z OF in s partizani
V povojnih latih sta bila oba aktivna v raznih organizacijah. Pri gasilcih in lovcih dela Anton še danes. Bil je več let član zbora proizvajalcev OLO Kočevje in pozneje občinskega LO Ribnica.
Človek brez srca
Tudi to se dogaja med nami Pred kratkim sem morala po opravkih v Kočevje. Ker sem zelo bolehna in grem proti 80. letu, me je peljal sosed, ki je šel na delo. Nazaj sem se do Fare peljala z avtobusom. Upala sem, da bom tu koga dobila, ki me bo za dobro plačilo odpeljal v Savski laz.
Nekdo, ki ga poznam, se je res pripeljal in ustavil na nekem dvorišču. Šla sem k njemu in ga milo prosila, naj me vendar pelje do doma, ker imam zaradi sklepne revme otekle noge in roke, pa še nekaj hrane sem nosila, ki sem jo nakupila. Čeprav sem mu ponujala 3 tisočake ali pa še več, ga nisem mogla preprositi Izgovarjal se je, da ne more in ne more, čeprav je šlo le za nekoliko kilometrov.
Tako lahko vidite, da človek res nima srca. Le revež pomaga revežu, saj je le revež revežu brat. Oh, ko bi živel moj sinko, bi se tudi jaz vozila v avtu! Pa je moj edinec padel - kot še mnogo drugih — za svobodo. Priskrbeli so nam lepše čase, da se tudi brezsrčneži vozijo v avtih.
Jaz sem tisti dan hodila do doma od pol petih do pol osmih. Bila sem na smrt izmučena.
Lepo vas prosim, natisnite to resnico v Dolenjskem listu.
NEŽKA BAKŠIC Slavski laz 15 poštaVas
PREDAVANJE
OMDA
OK ZSMS gimnazije v Novem mestu je 9. januarja organizirala v domu JLA zanimivo predavanje o MDA. Predaval je Peter B. Radojevič, priznani jugoslovanski in evropski fotograf, član US UFA. Predavanje je poživilo okoli 300 barvnih diapozitivov, udeležili pa so se ga dijaki 2. in 3. letnikov.
Namen predavanja je bil pokazati mladim ljudem pomen MDA ter predstaviti delo in življenje mladih iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, ki že leto za letom stopajo v delovne enote in tako prispevajo h krepitvi prijateljstva, enotnosti ter bratstva med jugoslovanskimi narodi.
MILENA SUKOVIC, MARTA MACEDONI, novinarski krožek gimnazije Novo mesto
»Dolenjski list« v vsako družino
ZLATOPOROČENCA — Anton in Marija Šobar z vnukinjo Lilijano. Fotografija je bila narejena pred desetimi leti.
Kdo kaj ve o treh padlih partizanih?
Zgodovina Tomšičeve brigade ne more biti popolna brez nekaterih poizvedovanj
Tomšičeva brigada je edina proletarska in prva uradno priznana slovenska partizanska brigada, vendar ena redkih, katere zgodovina še ni napisana. Za to je več vzrokov, poglavitni pa je prav gotovo pomanjkanje pisanih virov. V1. S?UB „Tone To-ie. lepo število Dolenjcev in Belokranjcev. Tem in naši kulturni javnosti lahko za-
upamo, da gredo raziskave h koncu in da bo zgodovina Tomšičeve izšla v treh knjigah. Najbolj si prizadevamo, da bi ugotovili vse padle, po vojni umrle in preživele borce. Naša kartoteka šteje trenutno 4.670 borcev in bork, od tega je 957padlih, menimo pa, da jih še vedno precej manjka.
Bralce Dolenjskega Usta tokrat
sprašujemo za tri tomšičevce, padle v prvi polovici januarja 1943.
Prve tri slovenske udarne brigade so 5. januarja 1943 napadle belogardiste in Italijane na Primskovem (Cankarjeva), v Temenici (Gubčeva) in pri Španu v Dolenji vasi blizu Temenice (Tomšičeva). Popoln uspeh je dosegla le Tomšičeva brigada, ki je utrjeno belogardistično postojanko pri Španu zavzela v naletu. Pri tem je po nesreči izgubila enega borca. To je bil mlad, postaven mlade-
nič, doma iz okolice Šentruperta ali Šmihela pri Novem mestu. Taje prvi skočil v močno grajeno Španovo klet, ki so jo beli spremenili v vojašnico, ugasnil petrolejko in se spet pognal na prosto. Toda neki partizan je mislil, da beži belogardist in je svojega tovariša smrtno zadel. Drugih podatkov o tem padlem nimamo.
Cez devet dni so te tri brigade znova pohitele v napad. 13. januarja 1943 zvečer sta napadli Tomšičeva
in Gubčeva močno sovražnikovo postojanko v Šentvidu pri Stični, Cankarjeva pa bližnjo postojanko Sv. Rok. Tomšičeva je napadala z zahodne strani, ena četa 2. bataljona pa je pomagala Gubčevi pri napadu na Lavričevo usnjarno. Italijani 90 Šentvid pri Stični močno utrdili in ga obdali z žičnimi ovirami, po katerih je bil napeljan električni tok, česar pa'napadalci očitno niso vedeli. To je plačal z življenjem borec 3. bataljona Tomšičeve brigade, ki se je pisal Mesojednik, doma pa je bil iz okolice Laknic - ubil ga je električni tok. Kateri Mesojednik je bil to? Najbrž ne tisti Jakob Mesojednik iz Sp. Laknic, ki je vpisan med padlimi borci Cankarjeve brigade na str. 854, zakaj tam je za letni-
co smrti navedeno leto 1942.
Tri dni zatem sta Cankarjeva in Tomšičeva napadli belogardistično in fašistično postojanko Polica nad Grosupljim, ki je tudi bila močno utrjena. Iz 3. bataljona Tomšičeve je tam med drugimi padel tudi borče Kelnišček iz Straže pri Mimi. Oče ga je pozneje prekopal in je sedaj menda pokopan na pokopališču v Šentrupertu.
Za vse tri padle bi radi dobili natančne priimke, imena in partizanska imena, potem pa še rojstne po- ' datke, podatke o poklicu in o vstopu v NOV ter naslov najbližjega sorodnika. Sporočite jih na naslov: Franci Strle, novinar, Sattnerjeva 15/E, 61000 Ljubljana.
FRANCI STRLE
-l!—- !9- jnimmjfi	  DOLENJSKI	LIST
'4\'
Rudi Slejkovcc
Franc Golob
Marjan Grabnar
Rudi Hrvatin
Bojan Seničar
Albert Račcčič
Niko Jaklič
Vladimir Grahek
Drska je staro ledinsko ime za zaselek na vzpetini medKandijoinlrčo vasjo; je soseska, po kateri se imenuje ena od enajstih novomeških krajevnih skupnosti, in hkrati gostilna, kjer smo imeli prvo letošnje uredništvo v gosteh. Pisca teh vrstic, novinarja Ivan Zoran in Drago Rustja, sva se do omenjenega gostišča napotila peš. Četudi ni bilo treba jadikovati nad luknjastim makadamskim cestiščem, pa sva se ves čas bala za svoji koži, saj je prometni vrvež tod prav neznosen. Avtomobili po klancih gor in dol, midva pa skrajno levo, tako rekoč po jarku, saj o varnem pločniku ni ne duha ne sluha. Zato nisva bila presenečena, da so se o tem problemu razgovorili malone vsi, katerih mnenja sva zapisovala.
Ozka cesta bo pestila tukajšnje krajane, pešce in voznike vse dotlej, dokler ne bo zgrajena obvoznica, ki je že v načrtu. Zdajšnja „cestna past“ bo postala ulica. To je za ta del krajevne skupnosti edina rešitev. Soseska se z novimi stanovanjskimi bloki nenehno širi, staro se umika novemu. Urbanistične oči so zazrte še dlje, saj pravijo, da bodo nove stavbe še zrasle na broj-skih in iršldh poljih, ki zdaj preživljajo vsega 39 gospodinjstev; pri tem so mišljene tudi Srebrniče, kjer se KS Drska sicer konča. Ko že govoriva o njeni velikosti, naj poveva, da se ta krajevna skupnost razteza od Težke vode do sosesk ob Partizanski cesti, Lebanovi ulici, Ulici Mirana Jarca, Ulici Slavka Gruma, Šegovi ulici in Šmihelski cesti, obsega pa tudi Irčo vas, Brod in že omenjene Srebrniče.
Predsednik sveta KS Rudi Šlejkovec pravi, da je KS Drska po velikosti in številu prebivalcev ena največjih v Novem mestu. „Tu živi okoli 2.400 prebivalcev v blizu 800 gospodinjstvih. Natančnega števila krajanov nimamo, ker se domala vsak dan doseljujejo novi. Že iz tega je razvidno, da med vsemi krajevnimi skupnostmi doživlja Drska največjo preobrazbo, med njenimi soseskami pa sama Drska.“
Komunalna ureditev ne more slediti naglemu razvoju sosesk, zato je v srednjeročnem načrtu krajevne skupnosti to vprašanje na prvem mestu. Seveda to ne pomeni, da bodo morali začeti
J
I
*
A-
\
" -
Drska ni predmestje
fr
<5>
S*
<>
čisto od začetka. Soseske so se že doslej trudile, da bi prišle na kraj komunalni stiski. Točnih podatkov o že narejenem ni, krajani pa zagotavljajo, da so iz svojih žepov prispevali težke milijone. Z lastnim denarjem so uredili kanalizacijo v prenekateri ulici. Brojani in Irčani se lahko pohvalijo, da so si sami napeljali pitno vodo. Od vseh vasi in sosesk v krajevni skupnosti samo Srebrniče še nimajo vodovoda
Krajevna skupnost Drska je bila ustanovljena lani, zaživela pa je kasneje kot druge v Novem mestu. Janko Petrič, sekretar osnovne organizacije ZK, pravi, da so k tej zapoznelosti nekaj prispevali tudi najrazličnejši funkcionaiji, ki da so kar po vrsti zavračali povabilo, naj dajo življenju krajevne skupnosti začetni zagon. „Danes lahko rečem, da je krajevna skupnost že prebolela prve otroške bolezni, kajpak tudi po zaslugi krajanov, ki se čedalje bolj vključujejo v njena prizadevanja. Želja in potreb je veliko, vsekakor več kot možnosti. Brez pomoči s strani pa bo najbrž marsikaj ostalo le na papiiju.“
Predsednik skupščine KS Franc Golob dostavlja: „Uspešni bomo le, če bo med vsemi krajani vladala enotnost. Žal se zdaj še najdejo posamezniki, ki nočejo odstopiti dva ali tri kvadratne metre zemlje za razširitev ceste, pa tudi ne dovolijo, da bi prav tolikšno krpo njihove zemlje prekopali zaradi kanalizacije. Tako početje gotovo ni v prid prizadevanjem za razvoj krajevne skupnosti."
Resnično enotnost je nekoliko teže doseči. Zakaj? „Verjetno zaradi različne razvitosti sosesk,“ meni Marjan Grabnar, predsednik krajevne konference SZDL. „Imamo povsem nove in urejene dele, razvijajoče se soseske in vasi, katerih podoba se spreminja počasi. Zato so tudi interesi krajanov zelo različni in je nemogoče hkrati ugoditi vsem.“
Krajani se nimajo niti kje sestajati in se dogovarjati. Vse to lahko opravi-
jo le v sobi Jakšetove gostilne, v katero lahko pride največ 100 ljudi, ali v klubski sobi bližnjega upokojenskega bloka ki pa je znatno manjša „Kot delegat SIS bi pripomnil, da bodo primerni prostori slej ko prej nujni. Ne samo za sestanke, ampak tudi za družabno življenje, ki se bo moralo razviti. V mislih imam kulturno društvo, ki bi tu lahko dobro uspevalo, proslave in najrazličnejše druge prireditve/* ugotavlja Rudi Hrvatin.
Primerni prostori bi omogočili ’ uspešno delovanje mladih. „Ker jih ni, prostorov namreč, je mladini onemogočeno kakršno koli kulturno, društveno in podobno delo,“ pravi Bojan Šeničar, predsednik OO ZSMS. Nekakšna zaprtost sosesk v lastne kroge se kaže tudi pri delovanju mladih. O enovitosti sploh ni moč govoriti, tudi pretiranega zanimanja za skupne akcije ni. Lani smo imeli v načrtu čiščenje brega Krke od Broda do Irče vasi, toda iz tega ni bilo nič, ker nismo dobil kontejnerjev za odvoz odpadkov. Akcijo bomo letos ponovili, v načrtu pa imamo urejanje trase za trimsko stezo v Portovaldu. Pred poletjem bi bilo treba urediti tudi kopališče na Brodu, ki je popolnoma zanemarjeno. Vse omenjene akcije sovpadajo z načrti KS, tako da mladi verjetno ne bomo osamljeni, pa tudi do nekaj denarja za akcije bomo lahko prišli. Predvsem bo treba zediniti mlade, kajti le delo njihovih rok bo prineslo želene rezultate.4*
Načrtov ne manjka, življenje jih poraja sproti. Drska, ki je bila še včeraj predmestje, diha s pljuči mesta. Čedalje bolj. Pri tem pa so slabosti. „Če razvijamo mesto, bi morali tudi mestno življenje,“ poudarja Albert Račečič z Broda. „Kaj imam v mislih? Dobili smo novo trgovino in se z njo zadovoljili, ko da ne potrebujemo ničesar več. Smo preskromni ali premalo zahtevni? Dejal bi, da preskromni. Vem, da se čez noč ne da dobiti, kar bi morali imeti. Ampak poglejte: Novo mesto je imelo pred
vojno za okoli 2.500 prebivalcev dva ali tri kulturne domove, gostišč pa toliko, da se je bilo gostu težko odločiti, kam naj zavije. Se več podobnega bi lahko navedel. Kaj pa ima naša krajevna skupnost, ki je po številu krajanov že ujela celotno predvojno mesto? Malo, ali bolje, nič. Bojim se, kaj bo, če se tega ne bomo zavedli, zavestno načrtovali in tega tudi uresničili. Mislim, da bomo morah prekiniti to našo dosedanjo prakso, ko smo se vsi prehitro strinjali z od drugod ponujenimi rešitvami. Če hočemo dobro krajevni skupnosti in sebi, si bomo pač morali vzeti nekaj časa za poglobljene razprave o nadaljnjih urbanističnih in drugih rešitvah, do katerih naj bi se dokopavali z lastnimi predlogi. To, da bomo morali biti bolj vključeni v taka snovanja, sta naša ustavna pravica in dolžnost.**
Takemu razmišljanju nedvomno lahko pritrdimo, saj se nanj navezujejo tudi druga vprašanja in nerazrešene zadeve, ki žulijo krajane. Med vprašanja, ki so vzrok za povzdignjen glas ali celo vročo kri, sodi prav gotovo šolstvo. Ljudje ne morejo razumeti, zakaj morajo njihovi osnovnošolci k pouku v osnovno šolo »Katja Rupena * namesto v šmihelsko in grmsko, ki sta znatno bližji. Vsi so si edini v tem, da bo to vprašanje zadovoljivo rešeno šele takrat, ko bo nova šola stala na Drski.
Štefan Galič, ki kot odgovorni človek v občinski izobraževalni skupnosti dobro pozna celotno problematiko, potrebo po zidavi nove šole na Drski v celoti podpira. Na uredništvu v gosteh je postregel z zanimivim podatkom, da bo leta 1980 v Novem mestu že kar 50 odstotkov vseh šoloobveznih otrok v občini, čemur pa sedanje šole, če tudi sta med njimi dve novi, ne bodo kos. »Možnost, da bi na Drski res kmalu zrasla nova šola, se bo ponudila, ko bomo v občini čez leto ali kaj razpravljali o podaljšanju samoprispevka za gradnjo osnovnih šol,“ je dodal Galič.
Domala vsi krajani, ki so tisti torkov večer omenjali to ali ono zagatno vprašanje svoje krajevne skupnosti, so slej ko prej prišli tudi do perečega šolskega stanja. Niko Jaklič in Vladimir Grahek sta na to navezala tudi pomanjkanje otroških igrišč, športnega parka, zelenic in podobnega. Jaklič je posebej poudaril neurejenost okolja, Grahka pa je motilo to, da med zbranimi v Jakšetovi gostilni ni bilo tako rekoč nikogar iz sosednjih stanovanjskih blokov. ,,Ne razumem jih, čeprav je res, da so prišli v komunalno urejena prebivališča. Toda v krajevni skupnosti je še toliko nerešenega, samo prizadeti pa ne bodo mogli premagati težave. Zato zaprtost v bloke ne bo prinesla nikomur nič dobrega.**
Brez dvoma je ta zaprtost samo prehodna Kakor se je pojavila, bo tudi odšla. To se bo zgodilo tem prej, čim prej bo stanovalce oziroma krajane pritegnil tak ali drugačen val dejavno^ sti. Slednjih je že v bližnji prihodnosti pričakovati obilo. Saj je na Drski - o tem se ni težko prepričati - tako: sleherni kotiček vsake soseske kliče po delovnih rokah, pa naj bo razbita svetilka javne razsvetljave, nedokončana kanalizacija, neasfaltirane ali preozke ceste, prezgodaj zaprte zapornice na križiščih z železnico, gnojnica v Irči vasi, nezravnan kup zemlje in še kaj.
Vse to kliče po dodatnem denarju, sredstev pa nenehno zmanjkuje. Stvari, ki bi jih lahko postorili udarniško, je bolj malo, zato so oči krajanov uprte v delovne organizacije. Upanje, da bodo od tam dobili pomoč, je običajno jalovo, kajti delovnih organizacij, ki bi imele denar za krajevno skupnost, tu sploh ni, če izvzamemo bolnišnico in Kremen.
Krajevna skupnost Drska pa vendarle napreduje, četudi ne z velikimi koraki. Delež krajanov tudi v prihodnje ne bo le dobrodošel, ampak čedalje bolj nujen. Sodelovati bo torej treba. Oblik za sodelovanje so že do zdaj dovolj razpredli, saj deluje v krajevni skupnosti vrsta družbenopolitičnih organizacij, v okviru katerih se vsakdo lahko izkaže. To zahteva od krajanov že sam razvoj, ki je v tem delu Novega mesta in okolice še posebno hiter. ,
f,
TONE SPELKO: „Se ko sem bil jaz predsednik SZDL na tem območju, smo imeli številne pripombe k reševanju komunalnih zadev. Ugovarjali smo, ker so bile predvidene za ureditev le nekatere ulice, za druge pa naj bi poskrbeli sami uporabniki - krajani. Zahtevali smo, da morajo kmetje, ki so dali zemljo za zazidavo, do svojih njiv dobiti bližnjice. Mnogokje to še ni urejeno.**
DRAGO MEDIC: ..Volčičeva je ena naj starejših ulic v krajevni skupnosti in zahteva še posebno skrbno urejanje. Radi bi jo asfaltirali, uredili na njej sodobno javno razsvetljavo in dokončali kanalizacijo. Prej, ko je bila tu samostojna soseska, smo veliko zadev rešili stanovalci s samoprispevki." (Na uredništvu v gosteh je hotel vedeti, kje je neporabljeni denar.)
STANE LUKŠIC: „Po Irči vasi teče gnojnica, kar za nosove vaščanov ni prijetno in tudi v čast jim ni. Smradu jih bo lahko rešila le kanalizacija. Ljudje so zanjo pripravljeni poseči v lasten žep, in kot vem, je že bil popis, koliko naj bi vsakdo dal. Križ je tudi z elektriko: kljub nedavno postavljenemu transformatorju žarnicc ob večerih pogosto samo brlijo."
IVAN FINK: „Obrt je v naši krajevni skupnosti	skoraj
popolnoma izumrla. Zato morajo krajani hoditi za vsako malenkost drugam, saj jih doma lahko le ostrižejo. Sam sem bil dolga leta klepar in naučil tega opravila mnogo mladih, danes pa ugotavljam, da nimam naslednika. Sttoje in orodje imam še, uporabla jih sin, ki je iz kleparja postal šofer. Dela zgolj zase.“
ANTON BARTOLI: »Prebivalci Segove ulice smo si dolga leta prizadevali za komunalno ureditev. S to zdaj ni več težav, imamo pa zelo neurejeno okolico in poti med hišami. Tudi javna razsvetljava še ni dosegla vsega predela soseske. Menimo, da bomo zdaj, ko so se v krajevni skupnosti začele žgoče zadeve, bolj smotrno reševati, kmalu odpravili pomanjkljivosti."
ALOJZ SENIČAR: »Stediti z vTtovi in zelenicami ob cesti tedaj, ko je ozko cestišče nevarno za vse udeležence v prometu, je nepotrebno. Toda v naši krajevni skupnosti se to še zmeraj dogaja. Klanec proti Drski, kjer se stežka srečata dva tovornjaka, je dovolj zgovoren dokaz. Zaradi vedno prezgodaj spuščenih zapornic pa sta se baje iz KS odselila že dva obrtnika."
JOŽE GRAH: »Trgovino smo sicer dobili, toda z njo še zmeraj niso izpolnjene vse želje krajanov. Posebno starejši tarnajo, ker v krajevni skupnosti ni primernega obrata družbene prehrane. V sklopu trgovine bi j vsekakor lahko bil, pa ga ni. j Kdo je za to odgovoren, bi j težko rekel. Da je vmes kratkovidnost pri zadovoljevanju skupnih potreb, je očitno."
kultura
in
izobra-
ževanje
Tudi učitelji ne vedo vsega
Predavala jim Franc Šetinc in Simič
bosta
Marjan
Bližnje zimske šolske počitnice bodo prosvetni delavci iz osnovnih in srednjih šol, vzgojnih in drugih ustanov v novomeški občini začeli z dvodnevnim družbenoekonomskim in družbenopolitičnim izobraževnjem,
■ . Pr*Pravlja občinska izobraževalna skupnost v sodelovanju s komisijo za kulturna in vzgojno-izobra-ževalna vprašanja pri občinskem komiteju ter novomeško organizacijsko enoto Zavoda SRS za šolstvo.
Prvi dan (23. januarja) bosta dve predavanji: sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc bo govoril o Kardeljevi razpravi, predsednik občinske skupščine v Novem mestu Marjan Simič pa o značilnosti družbenoekonomske usmeritve občine v letu 1978.
Drugi dan (24. januarja) bodo prosvetni delavci v skupinah obiskali naslednje delovne organizacije: IM V, tovarno zdravil Krko, Laboda, Pionirja, Novoteks, No-voles in šentjernejsko Iskro. Ogledali si bodo delovne procese, nato pa z vodstvenimi in samoupravnimi organi izmenjali mnenja o n agraje-vnju po delu (v neposredni proizvodnji in skupnih službah) ter se pogovorili o naloga v zvezi z usmerjenim izobraževanjem.
Prireditelji računajo na kar najboljši odziv prosvetnih delavcev. Ti bodo tudi letos imeli priložnost razširiti svoje znanje ob Šetinčevi interpretaciji Kardeljeve razprave in ob Simičevem prikazu najpomembnejših gospodarskih in družbenih prizadevanj v novomeški občini v tem letu, hkrati pa soočiti svoje poglede in spoznanja iz uresničevanja zakona o združenem delu z mnenjem in izkušnjami proizvajalcev.
Ko so lani, potem ko so se prvič poslužili nove izobraževalne oblike, z anketo povprašali udeležence o koristnosti takega načina izobraževanja, je bil odgovor prosvetnih delavcev enoten: družbenoekonomska in družbenopolitična znanja si je potrebno pridobiti.
TREBNJE:
B. OSOLNIK ZA PROSVETNE DELAVCE
23 in 24. januarja bodo imeli delavci iz trebanjske obči-ru benopolitično izobraževanje, frvi dan bodo poslušali Bogdana
HS*- kl b° govoril o sedanjih političnih razmerah doma in v sve-
delnm ? Pa ',odo obiskali nekaj S 0rganizacii in tam izmenja-po delu^ m 1Zkušnje iz nagrajevanja
	
	
KPll	EBI m I \
	Mg CM -- .aH
BiiPiiii SSL ''- x . •	
fifl	BSillaBrav. ;>d|
	
' |0j9 H Hranil« um	
, Bk " JB	
spilili"' m	
	
MJfi	■ 'f*vs ■ .-mM
Božidar Jakac: RANJENCI	
Knjiga o jezikoslovcu
Pred kratkim je izšel v Ljubljani „Nahtigalov zbornik". V njem so razprave devetindvajsetih strokovnjakov (poleg jugoslovanskih še bolgarski, romunski, sovjetski, poljski, vzhodnonemški, avstrijski in ameriški), udeležencev lanskega simpozija o prof. dr. Rajku Nahtigalu, znanem slovenskem in evropsko priznanem jezikoslovcu, čigar stoletnico rojstva smo proslavili v minulem letu.
Zbornik, ki ga je uredil poseben odbor pod vodstvom Franca Jakopina, in simpozij utijuje-ta dognanja Rajka Nahtigala na področju slovenske lingvinistič-ne znanosti ter hkrati dokazujeta, da je Nahtigalovo delo še vedno nujna podlaga za nadaljnje
lingvinistične raziskave. Kakor smo poudarili že lani, ko smo Nahtigalovo stoletnico proslavljali tudi na Dolenjskem, še posebej v njegovem rojstnem kraju Novem mestu, se je na podlagi Nahtigalovih dognanj močno razvilo proučevanje drugih slovanskih jezikov.
Knjiga, ki so ji namenjene te vrstice, je prav zato tudi mednarodno pomembna. Ocenjevalci bodo v njej nedvomno videli močno spodbudo za oživljanje raziskovanja stare cerkvene slo-vanščine in zgodovinskih lingvističnih raziskav. Vsekakor ji gre odmeriti poseben pozor tudi zategadelj, ker je to ena najpomembnejših povojnih slavističnih publikacij nasploh.
itakaj plat zvona za Knjižničarstvo
Matija Brezovar o mali akciji, s katero naj bi začeli v novomeški občini odpravljati težave knjižnic
STOPAR RAZSTAVLJA V STILLESU
Do 13. februarja bo v prodajalni stilnega pohištva celjske Tkanine v Sevnici razstavljenih deset skulptur Rudija Stopaija, kiparja samorastnika iz Sevnice. Intimno okolje razstavljenega stilnega pohištva se kar ponuja za hkratno razstavo vaijenih skulptur. Poznavalci najdejo med razstavljenimi skulpturami vrsto znanih Stoparjevih del, ne manjka pa tudi novih. Kipar se je zadnja leta uspešno lotil veqih spomenikov v čast znanim dogodkom, vendar najde tudi za male stvaritve v neposredni okolici še vedno mnogo navdihov, bodisi v daljni preteklosti, npr. Prehod čez Savo, ali v medvojnih dogodkih (Kurirji z Okrog
dvoj-
ti
težko izračunati, da manjka tem knjižnicam najmanj 12.000 knjig.
Na založenost knjižničnih fondov močno vplivajo cene. Tako bi samo za nabavo novih knjig za podeželske knjižnice v novmeški občini potrebovali 1,2 milijona dinarjev. S to vsoto bi dosegli le minimalno sanacijo. Posebej bi morali zagotoviti denar za honorarje knjižničarjev in za druge izdatke.
Spoznanje, da se knjižnici na Slovenskem ne godi najbolje, daje knjiga predraga in težko dostopna, bralec pa v glavnem nezadovoljen, je staro že nekaj let. Bilo je tudi nekaj poskusov, da bi omilili to problematiko, a brez pravega uspeha. Od predlanskega leta, ko je Komunistova akcija vsevprek prebujala skrb za kulturno življenje, pa nenehno bije plat zvona za učinkovito družbeno akcijo. Pomoč širše družbene skupnosti seje medtem že začela v najrazličnejših oblikah.
Stanje v dolenjskem knjižničarstvu je še slabše. Knjižnična mreža je močno natrgana. Tudi v gospodarsko najtrdnejših občinah, med kakršne sodi novomeška. V tej občini so na pobudo družbenopolitičnih in kulturnih dejavnikov sklenili knjižničarstvo sanirati prek tako imenovane male akcije. Ta akcija naj bi se začela kmalu, vsekakor še pred slovenskim kulturnim praznikom. Gradivo, ki ugotavlja stanje in predvideva pota razreševanja, je pripravljeno. V pogovoru s slavistom Matijo Brezovarjem, soavtorjem tega gradiva, zaposlenim v študijski knjižnici Mirana Jarca, smo poskušali videti problematiko in nekatere predloge za rešitev malo podrobneje.
,,Knjižnična mreža v novo-	namesto vsaj ene knjige, kot je
meški občini je slabo razvita,	določeno z normativom. Ni
kar še posebno velja za podeželje, kjer živi okoli 31.000 prebivalcev," je ponovil Brezovar znano ugotovitev. „Za vse te ljudi je le devet ljudskih oziroma splošnoizobraževalnih knjižnic. Odločno premalo! Delujejo pri kulturnih društvih, Partizanu ali celo pri družbenopolitičnih organizacijah. Njihov položaj v statutih in drugih aktih ni urejen, prav tako poteka po čudnih poteh financiraflje. Denar za knjižničarje in nabavo knjig Zveza kulturnih organizacij nakazuje društvom. Ob delitvi za dejavnost pa v društvih za knjižničarstvo zmanjka denarja.
Zgodi se celo, da knjižničar ne prejme niti honorarja, čeprav ZKO ta denar nakaže namensko."
Predlanskim so podeželske knjižnice nabavile vsega 459 novih knjig ali komaj eno knjigo na 69 prebivalcev. To je seveda globoko pod slovenskim družbeno priznanim normativom, po katerem morajo knjižnice vsako leto na vsakih pet prebivalcev pridobiti eno novo knjigo. “Pomanjkanje denarja tako pesti splošnoizobraževalne knjižnice na Slovenskem, da lahko pokupijo največ 8 odstotkov naklade vsake knjige, ki izide. Nedvomno to tudi za založbe ni ugodno, saj bi naj bile knjižnice njihove glavne odjemalke, ki bi morale pokupiti nič manj kot 60 odstotkov celotne naklade," pravi Brezovar.
Splošnoizobraževalne knjižnice na novomeškem podeželju sicer premorejo na svojih policah le 19.000 knjig, pri čemer pride na prebivalca komaj 0,62 knjige
V
„V mali akciji naj bi razrešili problem obstoječih knjižnic, ne pa ustanavljali nove, ker bi si s tem nakopali še večje težave. Osebno bi bil več kot zadovoljen, če bi dosegli pri tem kakršenkoli napredek. Prepričan sem, da bodo v mali akciji nakazana prizadevanja podprta, da bodo prodrla spoznanja, da je knjiga potrebna tudi kot sredstvo, ki omogoča poseben vzgojno-izobraževalni proces, ki človeka duhovno plemeniti in mu širi obzorja."
Po Brezovaijevem mnenju pa je osrednji problem dostopnost knjige delovnim ljudem v delovnih organizacijah. Podatki povedo, da je v 270 večjih delovnih
O MENTALNI ALI DUŠEVNI HIGIENI
Naše stoletje je prineslo pojem psihohigiene. menujejo jo tudi mentalno ali duševno higieno, to je skrb za psihično zdravje ljudi in je ni mogoče strogo ločevati od skrbi za telesno zdravje. Človeško bitje je enotno: telesne in duševne funkcije so le različne oblike, s katerimi se izraža aktivnost taistega organizma. Psiho-giena Pa se največ ukvarja s ftinkcijami mož-s katerimi se odzivamo na dogajanja, si oblikujemo stališče do okolja, v katerem živimo, navezujemo stike z njim, vplivamo nanj — torej z vsem tistim, kar je vsebina našega življe-
Vse, kar se dogaja v človeški osebnosti, se odraža tudi v ravnanju. Vedenje je zunanji izraz človekovega notranjega psihičnega življenja. Če je osebnost zdrava, uravnovešena in dovolj odporna proti življenjskim težavam, je njeno vedenje pozitivno, koristno za človekov napre-
dek, duševno uravnovešenost in osebno uveljavitev v življenju; hkrati pa je v prid tudi interesom skupnosti, v kateri posameznik živi, ter prispeva k izpopolnjevanju, blaginji in usklajanju medčloveških odnosov v družbi.
Dr. Marijan in Teja Košiček: Tudi vaš otrok je osebnost I, str. 8
KATERE SO NALOGE DUŠEVNE HIGIENE
Psihohigiena si prizadeva za to, da bi bilo človekovo vedenje čimbolj pozitivno. Njena naloga je preprečiti, odstraniti ali vsaj omiliti vedenjske motnje, kjer je le mogoče. Dejavnost psihohigiene je velikega družbenega pomena, saj skuša izkoreniniti eno najpogostejših bolezni sodobnega človeštva. Poleg bolezni srca in ožilja, raka in nesreč pri delu, v prometu in doma so psihične motnje najtrši oreh, ki ga skuša streti modema zdravstvena služba. Skoraj vsak tretji bolnik, ki roma skozi zdravniške ordinacije, trpi za kako psihično motnjo. Gre za najrazličnejše težave v čustvenem in intelektualnem življenju, v reagiranju na ravnanje ljudi, v doživljanju sebe in svojega okolja.
Navedeno delo, str. 9
organizacijah v novomeški občini zaposlenih več kot 17.000 delavcev. Delavci premalo bero, premalo obiskujejo knjižnice, zato tudi njihova samoupravljal-ska zavest še ni taka, kot jo od njih zahteva današnji čas. V mali akciji je predvideno, da bi jim knjigo ponudili tam, kjer delajo. „Izračun je pokazal, da bi bilo naicenejše s pomočjo sredstev ten delovnih organizacij nabaviti bibliobus, vsaj
17.000 knjig, preskrbeti dva šoferja in dva knjižničarja za matično dejavnost, garažo, zagotoviti sredstva za osebne in materialne izdatke. Mislim, da vse to ne bi veljalo več kot 3,320.000 dinaijev."
Posebne pomoči bi morala biti deležna študijska knjižnica, ki je obenem tudi matična knjižnica v občini, značilno zanjo pa je tudi, da je sestavljena pravzaprav iz treh knjižnic: študijske, ljudske (splošnoizobraževalne) in pionirske; slednji sta tudi najbolj obiskovani. Na študijsko knjižnico je vezanih okoli 20.000 prebivalcev Novega mesta z okolico. Manjka pa:
2.000 knjig v pionirski in 5.000 knjig v ljudski knjižnici. Predlanskim so prav zato zavrnili nad 2.000 izposojevalcev.
Kaj to pomeni za knjižnico?
„Vsaka knjižnica, ki ne obnavlja svojega knjižnega fonda, stagnira," poudarja Brezovar. Najbolj prizadevni bralci knjige kmalu preberejo, nato pa jih ni več blizu. Bralci uhajajo tudi zato, ker je ljudska knjižnica odprta premalo časa. Kadrovska in materialna okrepitev sta za nadaljnji razvoj javnega knjižničarstva v Novem mestu neobhodni. Študijska knjižnica bi potrebovala vsaj dva knjižni-čaija, strojepisko in razmnoževalni stroj. In več prostora. Zdaj je uporabnega prostora v dven stavbah le 700 m2, potrebovali pa bi vsaj 1.200 m2. Če bi hoteli uvesti prost pristop h knjigi, kar naj bi imela sleherna splošnoizobraževalna knjižnica, bi morali imeti na voljo 2.500 m2 uporabnega prostora. Za sanacijo študijske knjižnice
ČRNOMELJ: SEDEM MLADINSKIH KONCERTOV
Glasbeni vzgoji v Beli krajini se obetajo boljši časi. Osnovna šola je nabavila elektronsko zvočno tablo, glasbena šola pa pianino. Na petkovem sestanku so se dogovorili tudi o letošnji glasbeni dejavnosti v Črnomlju in drugih belokranjskih krajih. Koncerti bodo ob ponedeljkih, uvedli pa jih bodo koncerti za mladino. Takih koncertov imajo v načrtu sedem. Glasbeni koledar bo v veliko pomoč načrtovalcem drugih prireditev, saj se bodo tako izognili neusklajenosti.
bi morali zagotoviti najmanj
1.340.000 dinaijev.
Minimalna sanacija knjižničarstva v občini pa bi zahtevala
5.860.000 dinaijev ali dve tretjini vsote, ki jo je imela lani na voljo novomeška kulturna skupnost. Čeprav ta številka ni nedosegljiva, je ob njej marsikdo lahko le zaskrbljen, saj tudi če bi se mala akcija v celoti posrečila, ni nobenega jamstva, kaj bo s knjižničarstvom v prihodnje. Morda pa je bojazen celo odveč in prezgodnja. Ta trenutek bi si vsi želeli predvsem to, da bi se mala akcija čimprej začela in da gradivo zanjo z več kot 60 stranmi ni bilo napisano zaman.
I. ZORAN NOTRANJSKI LISTI
Lanskim proslavam ob 500-letnici podelitve mestnih pravic Ložu so dodali še ..Notranjske liste", prvo samostojno publikacijo, posvečeno cerkniški občini. K sodelovanju so pritegnili 26 avtorjev, ki so poskrbeli, da je knjiga o tem delu notranjske zemlje, njenih ljudeh, zgodovini in zanimivostih skoraj zbornik znanstvenih razprav. »Notranjske liste“ nameravajo poslej izdati vsako leto ter prek njih približati občino kar najširši slovenski javnosti.
KNJIGE MED LJUDI
Marsikje so bivše sindikalne knjižnice zamrle, knjige pa obležale na policah. Enako se dogaja kotičkom „Komunista“, kjer ni človeka, ki bi se jim trajno posvečal. Prav zaradi tega občinska konferenca ZK v Brežicah poziva k oživitvi teh oblik izobraževanja. V primeru, ko se pri urejanju knjižnic v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih ali pa na šolah ne znajdejo, jim bo gotovo rade volje priskočila na pomoč občinska matična knjižnica. Ta bo ponudila še kaj več, na primer izposojo knjig v.delovni organizaciji ali v krajevni skupnosti, če si to želijo. Morda bi ponekod na vasi odprli šolske knjižnice odraslim ali pa vsaj prevzeli izposojo. Poti do bralca so različne. Uspešne bodo le tam, kjer bodo ljudi znali pridobiti za knjigo.
PO OČETOVIH STOPINJAH
Goran Horvat, absolvent ljubljanske strojne fakultete, se kljub mladosti vztrajno uveljavlja na likovnem področju kot avtor kompozicijsko zanimivih risb in olj, kijih večkrat pokaže tudi občinstvu. Samostojno razstavo so mu te dni pripravili študentje v Savinovem salonu v Žalcu. Za zdaj še ni moč govoriti o Goranovi samostojni poti v likovni svet, saj se njegovim delom precej pozna, da so nastala ob proučevanju del Goranovega očeta Jakija, znanega slovenskega samorastnega slikarja.
Adolfu Grumu
„Imeli smo može .
Klene, poštene, iskrene in skromne...
Iz njihovih vrst je odšel in pustil praznino, kije z grozljivo bolečino zarosila oči in stisnila srca. Njegovi družini, dolgoletnim prijateljem in sodelavcem, tistim, ld so z njim z lepo slovensko pesmijo žlahtnili vsakdanjost, umetnikom s taborskih srečanj ter številnim generacijam, ki jim je bil učitelj z besedo in vzorom.
Človeško je, da v takem trenutku in za takimi ljudmi zaječi srce in se razjoče, in ni je sile, ki bi zaustavila solze. V prebliskih se zvrste spomini, srečanja, besede in v vrelcu bolečine kipi živemu nedorečeno s trpkim spoznanjem, da vendar moraš verjeti, česar verjeti nočeš.
Imeli smo moža in klen je bil njegov duh. Kalilo ga je delo učitelja v oddaljenem zaselku Telče, ravnatelja osnovne šole v Trebnjem, organizatorja kulturnega življenja v kranju in občini in družbenega delavca vedno zavzetega za napredek, doslednega dani besedi in vztrajnega v izvrševanju življenjskih smotrov in ciljev. Veliko je bilo njegovo delo pedagoga in učitelja mladine, med graditelji Tabora likovnih samorastnikov, pri širjenju in utrjevanju kulturnih aktivnosti
in pošteno ga je opravil. Dal je bogat prispevek k splošnemu razvoju trebanjske občine in zato ni naključje, daje med prvimi dobil plaketo - najvišje občinsko priznanje. V svoji človeški skromnosti pa je bil vselej silno vznemirjen, ko mu je družba dajala zaslužena priznanja. In dostikrat niti ni dal priložnosti za besedo zahvale.
Bil je iskren prijatelj in tovariš, ki ni prenesel zahrbtnosti in prilizovanja, preprost in dostopen, poln razumevanja za težave drugih. Znal je razveseliti in pregnati skrbi, s svojimi pa nikoli ni obremenjeval drugih. Ponosno jih je prikril tudi takrat, ko je že vedel, da bo moral kloniti.
Imeli smo moža, upoštevali smo njegove premišljene besede in nasvete, cenili njegov topel človeški odnos. Spoštovali smo njegovo skromnost, delavnost in poštenost ter zavzeto prisluhnili njegovi pesmi. Zlasti takrat, ko je z razkošnjem svojega žametnega glasu dal duška skriti razigranosti s priljubljenim „Star-čkom“. Trenutki, ki smo jih želeli zadržati za vse življenje, zato ker smo jih doživeli s takim človekom, kot je bil naš prijatelj Dolfe. Morda pa bi bilo bolje, ko bi sedaj prav te mogli pozabiti.
Dragi Dolfe, bolečina ne zaustavi življenja in šli bomo naprej. Z nami pa bo šel nepozaben spomin nate, na moža vrlin in plemenitega srca, kije spoštoval delo in ljudi, ki je ljubil opojnost narave in skromen šopek poljskega cvetja.
Ko bo med čudovitimi slikami žitnih polj, vasi in rož, pod oboki naše galerije nežno zaplavala v srcu porojena pesem in mimo Krjavlja, Desetega brata in Martina Krpana vzkipela k soncu v prešerni vrisk življenja, ki je večno, boš z nami, kot vselej doslej, saj s smrtjo, za nas vse, ki te imamo radi, nisi umrl.
JANEZ GARTNAP
Odbor za združeno delo Opekarne Zalog — Novo mesto p.o.
Objavlja prosta delovna mesta:
1. PRIUČEN ZIDAR
Pogoji: priučen zidar z nekajletno prakso in odslužen vojaški rok,
2. več nekvalificiranih delavcev, starost nad 18 let.
Poskusno delo traja 2 meseca.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema odbor za združeno delo.
Rok za prijavo: najkasneje 15 dni po objavi.
V._________________________________________________________________'
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNICA 52100 NOVO MESTO OBJAVLJA ZA SPREJEM NA DELO 4 DELAVCEV ZA OPRAVLJANJE NASLEDNJIH DELOVNIH NALOG IN SICER: 1) ENEGA ZA ŠTETJE BANKOVCEV IN KOVANCEV
2)TRI ZA OBDELAVO NALOGOV PLAČILNEGA PROMETA POGOJ ZA SPREJEM pod 1) in 2)
je usposobljenost na ravni osnovne šole, polnoletnost, eno leto ustreznih delovnih izkušenj ter moralnopolitična neoporečnost.
Prošnjo za sprejem z življenjepisom pošljite na naslov:
Služba družbenega knjigovodstva, podružnica 52100 Novo
mesto, 68000 NOvo mesto
Objava velja 15 dni po objavi v Dolenjskem listu.
O	izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh.
PETROL
Ljubljana, o. sol. o.
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE PETROL LJUBLJANA TOZD BLAGOVNI PROMET POSLOVNA ENOTA BREŽICE
razglaša prosto delovno mesto:
ADMINISTRATIVNI REFERENT
na upravi PE Brežice, Gor. Lenart 1
Pogoji: — srednja strokovna izobrazba in eno leto delovnih izkušenj.
Delovno mesto je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poskusna doba traja 3 mesece.
Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati do 30. januarja 1978 na Upravo poslovne enote Brežice, Gor. Lenart št. 1.
Odbor za medsebojna razmerja, socialno varstvo in nagrajevanje ELEKTRARNE BRESTANICA
OBJ A VLJA delovne naloge na naslednjih delovnih področjih:
1. KUHARICA - za določen čas
Pogoj: kvalificirana kuharica in eno leto delovnih izkušenj
2. ZIDAR — za nedoločen čas
Pogoj: kvalificiran zidar in 4 leta delovnih izkušenj Za obe delovni mesti je določeno poskusno delo.
Kandidati za sprejem naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: Elektrarna Brestanica, kadrovska služba, 68280 Brestanica.
A
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST
in
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE METLIKA
objavljata prosto delovno mesto
STROKOVNEGA SODELAVCA
Poleg splošnih pogojev se za zasedbo delovnega mesta zahteva:
- visoka izobrazba gradbene smeri in 1 leto delovnih izkušenj
- višja izobrazba gradbene smeri in 2 leti delovnih izkušenj
- srednja izobrazba gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj
Kandidati morajo imeti opravljen strokovni izpit.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Samoupravna stanovanjska skupnost 15 dni po objavi.
raiaisjm
NOVO MESTO
Splošno gradbeno podjetje „PIONIR" Novo mesto, TOZD TOGREL,
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. VODJA PRIPRAVE PROIZVODNJE
2. TEHNOLOG (3 prosta del. mesta)
3. OPERATIVNI VODJA MONTAŽE
4. REFERENT ZA DELOVNA RAZMERJA IN SAMOUPRAVLJANJE
Pogoji za sprejem:
1. — končana FAGG — gradbeni oddelek in 5 let delovnih izkušenj
- končana višja tehniška šola ali srednja gradbena šola in najmanj 10 let delovnih izkušenj:
2. a) za dve delovni mesti tehnologa se zahteva končana FAGG in najmanj 2 leti delovnih izkušenj ali končana višja tehniška gradbena šola in najmanj 3 leta delovnih izkušenj ali končana gradbena tehniška šola in najmanj 4 leta delovnih izkušenj;
b) za eno delovno mesto tehnologa se zahteva strojna fakulteta in najmanj 2 leti delovnih izkušenj, končana višja strojna šola in najmanj 3 leta delovnih izkušenj ali končana srednja tehniška šola in najmanj 4 leta delovnih izkušenj;
3. — končana FAGG — gradbeni oddelek in najmanj 4 leta delovnih izkušenj,
- končana višja tehniška gradbena šola in najmanj 5 let delovnih izkušenj,
- končana srednja gradbena tehniška šola in najmanj 6 let delovnih izkušenj,
4. — končana ekonomska srednja šola ali upravno-admini-strativna šola in najmanj 4 leta delovnih izkušenj.
Kandidati bodo pridobili lastnost delovcev v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela.
Ponudbe za nastop s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi sprejema TOZD TOGREL Leskovec, p. Leskovec pri Krškem, 15 dni po objavi oglasa.
PROSTO DELOVNO
KRKA MESTO
„KRKA", farmacevtika, kemija kozmetika, zdravilišča in gostinstvo n. s. o. Novo mesto
RAZGLAŠA prosto delovno mesto
I
OBRATNEGA VZDRŽEVALCA v TOZD TEHNOSERVIS
POGOJA:
— obratovni električar,
— 3 leta delovnih izkušenj iz vzdrževanja visokonapetostnih naprav.
Zaželeno je, da ima kandidat izpit za „S" naprave.
Delo je kontinuirano 3-izmensko.
Vse, ki želijo pridobiti lastnost delavca v naši delovni organizaciji in izpolnjujejo razglasne pogoje, vabimo, da pošljejo pismene ponudbe kadrovski službi v Novo mesto. Cesta herojev 45. Rok prijave je 5 dni.
PUTNIH
DELOVNI MESTI
TOZD PUTNIK SLOVENIJA, PENSION TREBNJE
RAZPISUJE: — prosto delovno mesto
KUHARICE za nedoločen čas
— prosto delovno mesto
KUHARICE za določen čas
(nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Pogoj:
končana gostinska šola kuharske smeri
Prošnje pošljite na naslov: Putnik, Pension Trebnje.
D. O. „VARNOST" o.sub.o. TOZD „FIZlCNO VAROVANJE PREMOŽENJA"
0. sub.o. RAZPISUJE dela nalog in opravil
1. NAČELNIKA DE NOVO MESTO
2. NAČELNIKA DE KOČEVJE
POGOJI:
pod 1. in 2.
— višja ali 4-letna šola tehnične, upravne ali organizacijske smeri
— 3 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj
— moralnopolitična neoporočnost
— imeti mora organizacijsko-vodstvene sposobnosti,
— izpolnjevati mora pogoje iz Pravilnika o družbeni samozaščiti, notranjih zadevah in varnosti (Ur. I. SRS 27/76)
— vozniški izpit B kategorije
— urejene vojaške obveznosti
Kandidate prosimo, naj pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh
v	zaprti kuverti na razpisno komisijo: za načelnika DE Novo mesto: TOZD „Fizično varovanje premoženja", DE Novo mesto. Cesta herojev 27; za načelnika DE Kočevje: TOZD »Fizično varovanje premoženja", DE Kočevje, Ljubljanska 43.
J
{Pletenina
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA PRI „PLETENINI", tovarni trikotažnih izdelkov, Ljubljana, Zaloška 14,
vabi k sodelovanju v obratu SODRAŽICA:
1.	VEC DELAVCEV ZA PRIUCITEV NA ŠIVALNEM STROJU
Poskusna doba traja tri mesece.
Prevoz za 2. izmeno zagotovljen.
Predvideni začetek dela: 1. 3. 1978.
Prijave sprejema splošni sektor »PLETENINE", tovarne trikotažnih izdelkov. Zaloška 14, do vključno 15. 2. 197a
„SOP" KRŠKO, SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO, SVET ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DSSS
objavlja prosto delovno mesto
OPERATERKA NA DISKETNI ENOTI
Pogoji:
— končana osnovna šola,
— najmanj eno leto prakse iz zajemanja podatkov na disketni enoti ali luknjanju kartic in aktivno obvladanje strojepisja,
— poskusna doba 3 mesece.
Stanovanj ni. Prijave sprejema kadrovska služba SOP Krško 8 dni po objavi oglasa.
PROSTA MESTA
.•Jr
»KOVINARSKA", TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ,
KRŠKO,
OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1. VODJA FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA -BILANCISTA I ali II
Pogoji: višja ali srednja šola ekonomske smeri, 3 oziroma 6 let ustreznih delovnih izkušenj.
2. MANIPULANTA PREJETIH IN IZDANIH MENIC IN DRUGIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV II
Pogoji: višja ali srednja šola ekonomske smeri, 3 oziroma
6	let ustreznih delovnih izkušenj.
3. KONTROLORJA FINANČNIH LISTIN IN LIKVIDATORJA
Pogoji: srednja šola ekonomske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
4* 20 KLJUČAVNIČARJEV za delo v proizvodnji
Pogoji: VK ali KV poklicna šola kovinske smeri
5. 10 VARILCEV za delo v proizvodnji
Pogoji: VK ali KV poklicna šola kovinske smeri in tečaj za varjenje.	,
6. 6 ELEKTROMONTERJEV - SERVISERJEV I.,
II.	ali III.
Pogoji: poklicna šola VK, KV elektro smeri, 4, 2 oziroma 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. Pod I. se zahteva izpit iz varstva pri delu in pasivno znanje nemškega jezika.
Na vse delovnih mestih je delo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim rokom. Objava velja 8 dni po objavi.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: »Kovinarska", Krško, Kadrovsko organizacijska služba".
ŠPORTNI KOMENTAR
Zakaj ne Sarajevo?
Q3S Puljanko težko, a zasluženo
V lepi košarkarski predstavi je bil najboljši mož na igrišču Ljubo Munih - Dobro so igrali še S. Kovačevič, Ivančič in P. Seničar — V soboto s Celjem
Bržkone je prav vse, ki na/pogost je prebirajo športni tisk, nedolgo tega presenetilo novica, da je Sarajevo napredovalo svojo kandidaturo zat organizacijo zimskih olimpijskih iger v letu 1984. V Bosni so prepričani, da so sposobni pripraviti tako veliko, zahtevno športno prireditev, kot so olimpijske igre.
Bosenci se namreč na zimsko olimpiado prijavljajo že od1966. leta in vsi športni objekti, ki jih nameravajo zgraditi za velike igre (razen steze za bob in sankanje), so v..sre^nieročnem programu. Morebitni organizatorji trdijo, da jih bodo zgradili tudi v primeru, če pri kandidaturi ne bodo uspeli. Ko utemeljujejo svojo zahtevo, navajajo, da so pregledali že vse terene, opravili meritve, za olimpijsko vas ne bi smelo biti težav, kajti pogovorili so se z večjimi organizacijami združenega dela, ki bodo v ^bližini zgradile domove za
svoje delavce in jih dale čez sedem let, ko naj bi Sarajevo postalo olimpijsko mesto, na voljo smučarski druščini iz vsega sveta. Že sedaj pa Sarajevčani omenjajo, da se bojijo le tehnične organizacije, ki naj bi jo namesto njih opravili na tem področju veliko bolj izkušeni Slovenci.
Čeravno so mnogi, ko so prvič prebrali vest, da se glavno mesto BiH poteguje za organizacijo olimpijskih iger, zmajali z glavo, pa najbrž ni tako hudo. Bosencem v prid so resnice, da je naša država prva od neuvrščenih držav, ki kandidira za organizacijo zimskih iger, da se že desetletje pripravljajo na kandidaturo, da računajo na pomoč pri izvedbi tekmovanja, da bodo zgradili vse potrebne objekte, pa čeravno za olimpijske igre, ki bodo čez šest let, ne bodo dobili kandidature.
J. E
V 10. kolu II. zvezne košarkarske lige so se Novomeščani doma pomerili z vrsto puljske Puljanke. Dvoboj, v katerem na ,papirju* domači košarkarji niso imeli možnosti za zmago, si je ogledalo okoli 600 gledalcev, ki so bili priča lepi prvenstveni tekmi. Dolenjci so istransko vrsto, za katero je igral nekdanji reprezentant jugoslovanske študentske reprezentance Čečur, premagali tesno, a zasluženo.
obrambo, se jim je ustavilo. Istrani so nato zniževali razliko in celo povedli 71:72, nakar sta obe ekipi poskrbeli za naelektreno vzdušje. Enajst sekund pred koncem srečanja je bil rezultat 81:80 za domače. Imeli so žogo, priložnost za zadetek
E a so hoteli prehitro izkoristiti, kar i se jim kmalu maščevalo. Žogo so namreč izgubili, na njihovo srečo pa so bili Puljčani v napadu prepočasni
Novo mesto: S. Kovačevič 10, Munih 26, Ivančič 22, Plantan 4, S. Seničar 8, P. Seničar 11.
NOVO MESTO -PULJANKA
81:80(39:39)
Puljčani so prišli v Novo mesto po zmago. O njej so bili tako prepričani, da so začeli precej lagodno, kar so hitri domačini izkoristili. Vendar Čečurjeve vrste novomeško vodstvo ni dosti begalo. Se naprej je igrala počasi, zakaj precej starejši in boli izkušeni košarkarji so bili prepričani, da bodo domačine ugnali. Ce bi v prvih desetih minutah Novomeščani igrali borbeneje v obrambi in hitreje prešli v napade, bi lahko dosegli lepo vodstvo. Tako so vodih 12:8 pa 16:8, 18:8 in 20:10. V tem času so odlično igrali Munih, S. Kovačevič ter Ivančič.
Tik pred koncem prvega dela so imeli domači precej smole. Namesto da bi k odmoru odšli s štirimi zadetki prednosti, so zaradi brezglavih metov izgubili žogo in Puljčani so izenačili.
Drugi del so gostje začeli z velikim poletom, vendar se domači niso prestrašili. Povedli so 57:48, ko pa so Puljčani nekajkrat spremenili
Inlesov „bojni načrt” nared
Ribničani imajo dva trenerja, in sicer Radiča in Erčulja - V Novem mestu sedež zbora rokometnih sodnikov iz Črnomlja, Metlike, Trebnjega in Novega mesta
TABOR MLADIH KOŠARKARJEV
Novomeščani bodo organizatorji tabora za vse mlade perspektivne košarkarje Dolenjske. Trajal bo zadnja dva dni v januaiju in še 1. in 2. februaija, pričel pa se bo 30. t. m. ob 8.30 v športni dvorani Marof. Doslej je pripravljenih že preko 50 mladih košarkarjev, vsi ostali pa lahko to store še do ponedeljka, 23. januarja. Kot zanimivost zapišimo še, da bo en dan gost tabora tudi Krešimir Čosič.
zah, da sodijo v II. zvezno ligo, pa so napovedi že velikokrat obrnili na glavo.
ŠRIBAR 676 TOČK
Novoletnega hitropoteznega turnirja se je udeležilo 8 igralcev. Po dvokrožnih bojih je zmagal Zupan
(12.5), za njim pa so se uvrstili Sri-bar (11,5), Zaman (7,5), Prosenik
(6.5) itd. Po vseh hitropoteznih turnirjih je uvrstitev naslednja: 1. Sri-bar 676, 2. Prosenik 634, 3. Zupan 633, 4. Erman 404, 5. Markovič 376, 6. Debelak 364 itd. Sest prvo-plasiranih je dobilo diplome in knjižne nagrade, pokal pa je že šestič zapored osvojil Sribar.	B.	D.
BARTOLJ, NOVAK, VOVK IN VEBLETOVA
Minuli teden se je končalo klubsko prvenstvo trebanjskega Mercatorja, na katerem je v štirih konkurencah nastopilo 33 kegljačev in kegljalk. Nastopili so v Trebnjem, Radohovi vasi in Mirni peči.
Pri članih je zmagal Bartolj (sledita Lavrič in Goleš), pri mladincih Novak (sledita Jurišič in Blažič); najboljši veteran je bil Vovk, za njim pa sta se uvrstila Bukovec in Krevs, >ri članicah pa je pokal osvojila febletova, za njo pa sta se uvrstili Bukovčeva in Mezgečeva. N. G.
^ I 1 1 1
1 I
G
MILANSKI DOLG
Tudi na Dolenjskem je veliko ljubiteljev nogometne igre in iz dneva v dan več tistih, ki kaj radi preizkušajo svoje nogometno znanje s športno napovedjo. Tako enim kot drugim nogometni sodniki pošteno rahljajo živce in večkrat smo priče, aa je jeza navijačev upravičena. Sodniki pogosto sami dolivajo olje na ogenj s svojim obnašanjem na igrišču in izven njega. Tako so privrženci nogometna igre zvedeli, da sta si srečanje Parlov - Cuello ogledala tudi dva zvezna nogometna sodnika iz Beograda, in sicer v družbi s predsednikom enega naših prvoligašev. Po dvoboju so seveda vsi slavili. Tudi omenjena trojka. Vse račune pa je poravnal predsednik nogometnega kluba.
Kmalu se bo začelo državno nogometno prvenstvo. Privrženci našega nogometa se sedaj sprašujejo, kako bosta sodila Beograjčana, ko bosta vodila srečanja, v katerem bodo igrali varovanci njunega milanskega dobrotnika. Ah po vesti ali bosta morala vračati .predsezonske* dolgove?
Ribni&i rokometaši ne poznajo počitka. Takoj po novoletnih praznikih so se zbrali v novi športni dvorani in pod vodstvom trenerjev Radiča in Erčulja sestavili ,bojni načrt* za drugi del prvenstva v II. zvezni rokometni ligi.
Načrt priprav je dokaj obsežen, Inlesovi rokometaši pa bodo veliko časa posvetili prijateljskim tekmam. Zaenkrat nabirajo moči, v drugem delu pa pride na vrsto taktika igre. Ribničani vadijo enkrat na dan, kasneje pa se bodo v novi telovadnici, kjer imajo odlične možnosti za delo!
POSLEJ BOLJŠE IGRE - Inlesovi rokometaši, ki se na drugi del nove prvenstvene sezone že pripravljajo, obetajo v nadaljevanju boljše igre. Na sliki: Ribničani v obrambi.
dvakm' Tako ka^. da bodo v drugi del prvenstva prišli odlično pripravljeni Ekipa ne bo igrala z novimi igralci, omenimo lahko le, da so vojaško suknjo slekli Kljun,
VAVTA VAS IN ŽUŽEMBERK
Noy°me^ košarkarski delavci so Sin! PjJP^vljati osnovnošolske tu-™ ? ■ , Ho5arlcl Prva dva sta bila v SSSSHtToph>h v Novem u ko v Toplicah vrsta
tekmeM^vi Skorajda ni ime'a ureS^nif • novomeJki turnir zmaJlii £ * zfIunuv- Ob koncu so -^ košarkarji iz OS Vavta vas,
Ambrožič in Ilc, kar bo vsekakor dobrodošla okrepitev.
Prvi preizkus bodo imeli zvezni drugoligaši na domačem turnirju, na katerem bodo nastopili Slovenjgraj-čani, igralci Jelovice, Jadrana, najbrž pa se bodo na ribniškem parketu pojavih tudi Celjani in ljubljanski Slovan.
Omenili smo že, da v drugem delu ne bo okrepitev. Zaskrbljujoče pa je, da se na treningih ne pojavHa vratar Lajbacher. V klubu se čudijo, zakaj njihovega vrataija ni, saj so mu obljubili, da bo dobil v Ribnici delo. Kaže, da se je s klubom sprl, začelo pa naj bi se z minulim ribniškim turnirjem, ko najprej ni nastopil, nato pa je branil, ne da bi treniraL In ob koncu ne smemo mimo vesti, da se bo v začetku februaija začelo v Ribnici rokometno prvenstvo dolenjske pokrajine, na katerem bo nastopilo osem klubov.
M. GLAVONJlC
Regijski zbor za kakovost
Pred kratkim so se sestali rokometni sodniki iz novomeške, metliške, črnomaljske in trebanjske občine in se dogovorili o sodelovanju. Sklenili so, da bodo poslej delali skupaj, in sicer v zboru rokometnih sodnikov s sedežem v Novem mestu. V zboru je 21 sodnikov: dva sta republiška, dva sta kandidata za sojenje v republiški ligi, ostali pa so začetniki
Sodniki so se dogovorili o vseh podrobnostih, ki so pomembne za razvoj ne samo sodniške organizacije, temveč tudi za razvoj kakovostnega rokometa v dolenjski regiji Dogovorili so se tudi o skupnem ceniku in delovnemu programu.
Da bi njihova sodniška organizacija kar najbolje delala, so ob koncu
izvolili šestčlanski sekretariat. Pred-sedništvo zbora so zaupali izkušenemu Pavlu Erjavcu, za sekretarja pa so izvolili dolgoletnega športnega delavca in sodnika Marjana Gregorčiča. V sekretariatu sta še predstavnika z Mirne in iz Črnomlja. V teh krajih sta tudi sedeža sodiške podkomisije. Nedvomno je, da so rokometni sodniki iz dolenjske regije z ustanovitvijo zbora naredili lep korak naprej, zato bi bilo prav, ko bi njihova prizadevanja v vseh štirih občinah podprli.
KOŠARKA:
11. KOLO VCEUU
Vil. kolu II. zvezne košarkarske lige-zahod igrajo Novomeščani v gosteh, in sicer v Celju. Sagadinova vrsta je v minulem kolu doživela nepričakovan poraz v Slavonskem Brodu, zato bo v soboto zvečer igrala nadvse previdno, kajti novomeška vrsta je v tekmah z njimi nič kolikokrat dokazala, da zna biti nevarna. V obeh taborih menijo, da bi morali derbi dobiti domačini, Munih, S. Kovačevič, Ivančič, Plantan in P. Seničar, ki so v zadnjih kolih doka-
1
LEPA ZMAGA Vil. KOLU — Minulo soboto zvečer je okoli 600 novomeških ljubiteljev igre pod obroči videlo zmago domačih ko-šarkarjev. Čeravno so se novinci v ligi pomerili z močno vrsto iz Pulja, ki jo je vodil nekdanji košarkar Bosne Čečur, in niso računali na uspeh, so Puljanko zasluženo premagali. Če bi bili ob koncu nekoliko bolj previdni, bi bila lahko njihova zmaga bolj prepričljiva. (Foto: Pezelj)
Učitelj in ustanovitelj
telji, zlasti člani sevni-škcga šahovskega kluba Milan Majcen, imajo Borisa Debelaka radi. Zaradi tega so že pred časom poslali v naše uredništvo dopis z naslednjimi vrsticami:
„V četrtek, 19. februaija, bo naš član Boris Debelak praznoval šestdesetletnico rojstva. Upamo in želimo, da ga bo obiskal vaš novinar in njegovemu jubileju posvetil vsaj intervju. Na ta način bi se mu vaš tedmk lahko oddolžil za njegovo neutrudno delo na družbenopolitičnem področju, predvsem pa za njegovo pionirsko delo v športu. Debelaku se moramo namreč zahvaliti, da je na Dolenjskem šah tako priljubljen, predvsem pri osnovnošolski mladini...“ Krmeljčan Boris je dobrodušen mož in na našem uredništvu ga poznajo novinarji in čla-
nice uprave domala četrt stoletja. Zakaj Boris kar že od ustanovitve vsake toliko časa obišče naše uredništvo, poklepeta s ..športnim' in ostalimi uredniki, pove, kaj je novega v njegovem Krmelju in okoliških vaseh. Nato pride iz Krmelja modra kuverta, v njej pa vesti: najpogosteje za športno stran, kajti Borisu je šport, predvsem pa šah, močno pri srcu. In ob koncu pisma njegovih prijateljev našemu uredništvu Sevničani niso pozabili napisati, da bo Debelak praznoval tudi pet desetletij, odkar se je prvič spoznal z igro na štiriinšestdesetih poljih.
„Se deset let menda nisem imel,“ je povedal Boris, „ko sem se seznanil s kraljevsko igro. V družini smo namreč vsi spoštovali to staro igro, ki plemeniti in bistri duha. Celo mati se je kdaj pa kdaj priključila igri, in sicer tako intenzivno, da jo je marsikdaj k štedilniku priklicalo šele močno kipenje. Tako smo večkrat pripravili turnirje. Ponavadi je zmagoval naš učitelj, oče, boji med petimi brati pa so bili hudo zanimivi. Največkrat je bilo dno rezervirano za našo .kuharico', ki pa je porazi nikoli niso jezili. Ko sem se dokopal do šahovske literature, sem kmalu postal družinski prvak. Sah sem vzljubil tako močno, da sem ga igral sam nemalokrat do jutra. In že s šestnajstimi leti sem v Dravogradu odigral prvo simultanko. Vrstni-
ke sem premagal s 6:4 in ta uspeh me je še bolj gnal k delu."
Vendar so časi zahtevah od mladega zagnanega šahista, daje lesene figure zanemaijaL Ni pa se zgodilo, da bi na šahovnico pozabil. Tako je 1954 v Krmelju ustanovil šahovsko sekcijo, deset let kasneje je bil med ustanovitelji sevniškega kluba. Najraje pa je Boris poučeval na osnovnih šolah. Z njim so se spoznali osnovnošolci v Šentjanžu (kjer malčke še vedno vpeljuje v skrivnostni šahovski svet), Sevnici, na Telčah, v Krmelju in Tržišču. Precej njegovih varovancev je doseglo iepe uspehe, najimenitnejšega pa Jožica Keber, ki je pred dobrimi desetimi leti dvakrat postala republiška pionirska prvakinja.
„Sah postaja v Mirenski dolini vse bolj priljubljen. To dokazujejo .kavarniški1 šahistl Preden sem prišel na Dolenjsko, so povsod igrali le v gostilni Zato sem sklenil, da moramo šah gojiti načrtno. Upam, da me bodo v Trebnjem podprli in pomagali pri ustanovitvi njihovega društva, šah pa je zaspal tudi v mirenskem društvu. Razen tega pa čaka še precej dela med mladimi Želim namreč, da bi z najmlajšimi delali bolj načrtno, kajti le tako bomo vzgojili nov rod dolenjskih šahistov, ki bo v repu*-bliškem merilu pomenil precej več kot pa današnji."
J. PEZELJ
DUPLJE: MARATON 22. JANUARJA
Organizacijski odbor tradicionalnega dupljenskega smučarskega maratona ,Po poteh kokrške-ga odreda* obvešča vse zainteresirane z Dolenjskega, da bo maraton v nedeljo, 22. januarja. Start in cilj bosta na Dolgih njivah v Dupljah. Program tekem je: maraton, smučarski tek na 25 km, vojaški smučarski tek na 10 km, pionirski smučarski tek (10 km) in TRIM smučarski tek (10 km). Vsi, ki bi se radi udeležili nedeljskega maratona, se naj prijavijo do 21. januaija. Prijavnico lahko najdejo v naših dnevnikih.
N. G.
NOVOMEŠKA ATLETIKA V LETU 1977
m™ rV ne 1,021,3 več mrtve se-v novembru in decembru
£feio ^J£ JTanj v kl0SU’ “ d°-refJhi;yu ^ februarja s tekmami za
? m državne naslove, zaradi nedomiselne gradnje dvoran pa je jkevrio at|etskih disciplin in tek-
nodrtiSih jlhJe mogoče prirediti N>trch°, ina|lino. Vendar se bodo dolenjski pionirji v januaiju in feb-P^meriU v sebi in dvorani pri-f dlS(?plinah, člani pa bodo £'• tebruarja nastopili na republiškem prvenstvu, ki bo kot vedno v naši edini atletski dvorani v Celju.
Ker se atletska tekmovanja vrstijo vse leto, je šele zdaj možno pregledati dosežke v preteklem letu. Samo navdušeno pisanje lahko popači pravo podobo športa, zavede nepoučenega bralca in mu celo vsiljuje napačno informacijo. Naslednja tabela kaže, koliko prvih, drugih in tretjih h*65* *? novomeški atleti osvojili na republiških in državnih prvenstvih v vseh kategorijah v letu 1977.
Prvenstva SRS	Z	S	B	Skupaj
Člansko prv.	3	1	1	5
Dvoransko prv.	_	1	2	3
Prv. v mnogobojih	4	—	—	4
Prv. za starejše mladince in mladinke ,	2	7	8	17
Prv. za mL mladince in mladinke	1	2	2	5
Pionirsko prv.	4	2	2	8
Akcija „Najhitrejši pionir"	_	1	_	1
Akcija ..Pionir, metalec žogice"	—	1	1	2
Akcija »Najboljši pionir, skakalec v viš.	2	1	1	4
Prv. osnovnih šol	3	3	3	9
	19	19	20	58
Prvenstva SFRJ				
Prv. SFRJ za člane	_	_1	1	1
Prv. SFRJ v mnogobojih za mladince	1	_		1
Prv. SFRJ za mladince	1	1	T	4
	2	1	3	6
V	tabeli omenjene zlate, srebrne in bronaste medalje so le s prvenstvenih tekmovanj, z mitingov doma
in v tujini pa jih ie še več. Atleti Cujnik, Kaps in Rifelj so nastopih v državni reprezentanci na mladinskih
Na sliki: najboljši dolenjski atlet, državni reprezentant in trener novomeških atletov Janez Penca na treningu na novomeškem stadionu.
BAI, kjer je bil Cujnik v deseteroboju četrti. V slovenski članski reprezentanci smo imeli 4 ljudi, v mladinski 6, v pionirski 7, Cujnik pa nas je razveselil celo z državnim mladinskim rekordom v peteroboju.
NEUSPEH NOVOMEŠKE ATLETIKE JE SLABA STEZA
V	zamejskih nastopih (poleg reprezentančnih) so bila naša prva mesta v Trbižu (kopje-Spilar, 400 m ov. - Penca) in Udinah (400 m ov.). Ne smemo pozabiti republiškega prvenstva v mnogobojih, kjer je kar polovica (4) vseh prvih mest odšla v Novo mesto. V tem pregledu bi bilo težko govoriti o vseh posameznikih, ki sodijo v republiški ali celo državni vrh: vsekakor pa sta lepo uvrščena mladinec Šuštar, ki je kljub dolgotrajni poškodbi izboljšal absolutni dolenjski rekord v skoku v višino na 202 cm, in mladinka Blažičeva, kije v lanskem letu za več kot sekundo
NOVOMEŠKI
KOLESARJI
OSLABLJENI
Novomeški kolesarski klub v letošnji sezoni bržkone ne bo dosegel tako imenitnih uspehov, kot jih je v lanskem tekmovanju. K Rogu je prestopil Vehar, od klubskega dresa pa se ie te dni poslovil tudi eden najboljših tekmovalcev Božo Mijajlovič, ki je odšel k vojakom. Tako bodo v konkurenci članov vozili Zdenko Antončič, Franc Zrimšek, Stane Mijajlovič, Ivan Turk in ViH Grandovec, kasneje pa se jim bo pridružil še ,vojak' Franc Antončič.
in pol izboljšala doL rekord na 100 m ov.: 15.5 s.
Naj večji ekipni uspeh so lani dosegli starejši mladinci s 4. mestom na zveznem finalu v Beogradu. Pred njimi so bili le Crvena zvezda. Kladi-var in beograjski Partizan. Člani so prvič v zgodovini novomeške atletike nastopili v popolnem olimpijskem programu in zasedli 8. mesto v SFRJ.
Neuspeh novomeške atletike pa je slaba atletska steza. Lega stadiona je ena najlepših v državi in steza iz umetne mase bi objektu dala tudi potrebno funkcionalnost. S tem bi stadion postal znan tudi v širšem merilu in pokazale bi se lepe možnosti za organizacijo zveznih atletskih priprav - še posebej z dograditvijo novega hotela, ki je od stadiona le slabih pet minut hoda - la bi gotovo koristile napredku domačih atletov. Stadion je tudi blizu lokacije novih dijaških domov v Šmihelu in prihodnjega jedra novomeških srednjih šol in bi, opremljen s trpežno umetno snovjo, lahko služil šolskemu športu.
=HIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIImllllllllllllMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII=
1 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i
\
E DA BO ČVRSTO STAL — Na dokaj redek prizor je nale- | § tel Maks Logar iz Krškega, ko je v Gmajni opazil, da tesarji i | postavljajo nov kozolec, vendar ne takega betonskega ali ka- | | ko drugače spremenjenega, ampak pravega, lesenega. Te i | umetnije mladi rod najbrž ni več zmožen, saj je na fotografiji | § videti starejše obraze tesarskih mojstrov. Logar je imel s se- 1 I boj fotoaparat Zenit, v njem Orwo film, skratka, pripravljen | | je bil za posnetek. Lahko napišemo, da mu je še kar uspel, 1 I čeprav se je pregrešil in naredil nekaj nedovoljenih napak v | | zgradbi slike: odrezal je vrh kozolca, človeka na levi je malo- | E dane razpolovil. Kljub temu je zaradi pokončnic in diagonal § | slika dinamična. Če bi Logar imel pri roki širokokotni objek- I I tiv, bi verjetno naredil še boljšo fotografijo. S tem objekti- | i vom bi namreč lahko poudaril perspektivo, ob primerno iz- = I branem zornem kotu pa bi v dogajanje vnesel močnejše vizu- | E alne učinke. Vsekakor ima ta fotografija izrazito dokumen- e | tarno vrednost.
  n mm iiiiiii i i n i milimi m   ...............................................
(iBolenMkl IM ,	pral	2B	m	0
Kot cilj le trgovina
KONFERENCA komunistov občine Trebnje je ugotovila vrsto pomanjkljivosti v delu komunistov pri socialistični preobrazbi vasi. Ze samo dejstvo, da je po socialnem sestavu v organizaciji ZK v občini le 19 kmetov, kaže, da bo morala iti organizacija v širino in vključevati v svoje vrste predvsem mladino iz vrst mladih zadružnikov. Tovariš sekretar se je zadržal tudi na analizi dela in vlogi kmetijskih zadrug pri socializaciji vasi. Poudaril je, da se KZ često preveč obremenjujejo z nekmetijskimi posli, vse preveč so videle svoj glavni cilj trgovino, zanemarjajo pa napredek socialističnega razvoja kmetijstva.
SEDAJ, ko je zima že tu (čeprav še ni snega), je postalo vprašanje smučarske skakalnice v Novem mestu še bolj aktualno. Doslej so imeli novomeški skakalci dve skakalnici na dveh različnih krajih, na Marofu in pri Roku, toda niti ena niti druga nista popolnoma ustrezali zahtevam in tako so začeli misliti na tretjo. Za novo skakalnico so našli prostor v Ragovem logu.
NA ČATEŽU se morajo otroci učiti v tako mrzlih prostorih, da jim pozimi celo črnilo zmrzuje. Zato so na zboru volilcev sklenili zgraditi šolo. Dobra volja domačinov in pomoč ljudske oblasti je že premagala največje težave. Za začetna dela je bilo vloženih 5 milijonov iz negospodarskih investicij, domačini in šolska mladina pa so opravili 1432 prostovoljnih delovnih ur za izkop temeljev.
TUDI LETOS se nismo mogli upreti stari navadi: odobritvi kreditov za novogradnje na jesen, ko zima že žuga izza brega. Poslopja potem res silijo iz razmočene zemlje kot gobe po dežju, na nadure in kvaliteto pa pozabimo. Ena izmed mnogih je zrasla stavba Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje med Kidričevim in Novim trgom.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 15. januarja 1958)
m
n
SVETU OKOLI
TURISTIČNI POMISLEKI -
Leto je naokoli in iz zaokroženih prikazov uspehov in neuspehov po vsem svetu načrtujejo nove korake. Tudi turistični delavci v ameriški zvezni državi Minnesota so sklenili, da bodo napredovali. Guverner ima v načrtu, da bi v državi izboljšali vsa javna stranišča, češ da je ta prostor običajno tisti, na katerega turist nikoli ne pozabi. „Po urejenosti stranišč si turisti ustvarijo celoten vtis o kraju,“ trdi guverner.
OČI V BANKO - Bolj ko se ji leta nagibajo v častitljivo število in iz vitke mladenke postaja matrona, toliko bolj postaja slavna Liz Taylor dobrosrčna. Nedolgo tega se je odločila in poklonila svoje oči Mednarodni banki za oči, ki pomaga zdravnikom pri zdravljenju slepote. Na to očarljivo ponudbo je moral obljubiti banki svoje oči tudi Lizin sedanji mož. Čeprav bosta dala oči šele po smrti, pa zlobneži namigujejo, da Lizin temperament dopušča, da bo mož izgubil oči že prej. ..
MOKRI PROJEKTIL - Lani je svet dobil nov svetovni rekord. Postavil ga je tridesetletni Stanley Allen, kije pljunil natanko 6 metrov in 14 centimetrov daleč. Po njegovem mnenju mu je to uspelo zato, ker ima prednje zobe raščene naprej in malo razmaknjene. Za nagrado je dobil emajliran pljuvalnik.
PRAZNOVANJE	-	V
zgodnjih jutranjih urah je policaj Michael de Orian v kalifornijskem mestu El Sobrante zalotil popolnoma gol par, kako se počasi vozi z motorjem naokoli. Nenavadna popotnika je seveda ustavil. Razložila sta mu, da sta mož in žena ter da na ta način praznujeta šesto obletnico poroke. Policaj je to lepo razumel, a je možu vseeno prisodil kazen, ker ni imel s seboj vozniškega dovoljenja. Res neusmiljen človek; le kam naj bi dovoljenje vtaknil?
ZIMSKO POJAČENJE - V
Tokiu nastopi v zimskem času trenutek za močne ljudi. Mestna podzemeljska železnica namreč vsako leto potrebuje nove ,,porivače“ za zimsko obdobje. Ljudje so topleje oblečeni in če jih hočejo zriniti v vagone, je pač potrebna dodatna moč.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Ostudni izbruhi tevtonske besnosti
(Občinski z a s t o p) velike občine Šmihel Stopiške je pri občinski seji dne 16. grudna 1897 soglasno z velikim navdušenjem sprejel sledečo resolucijo: občinski odbor velike občine Šmihel Stopiške na Kranjskem obsqja najostreje ostudne izbruhe tevtonske besnosti v državnem zboru ter obžaluje divje početje nemške nacijonalne opozicije, ki je z divjim nasil-stvom onemogočila delovanje parlamenta in obžaluje isto tako skrajno podlo in zaničevanja vredno pisarenje Slovanom protivnih časnikov, ki skušajo odgovornost za vse dogodke zadnjih mesecev odvaliti na desnico, naložiti pa jo po nečuvenih provokacijah izzivanim, zatiranim Slovanom.
(Od kod) predenica, ktere pred gnojitvijo ni bilo na travniku? Da bi se bila zasejala z umetnim gnojem, to ni mogoče! Ali jo je zanesel morda veter ali ptiči ah druge živali? Te uganke ni težko rešiti. Treba se ti je le nekoliko ozreti po določenem travniku in kmalu boš na-
Naravna pot
Kontracepcija kot jo je ustvarila narava sama
Čeprav najrazličnejša kontracepcijska sredstva dandanašnje zakonce in neporočene osvobajajo skrbi pred neželeno nosečnostjo, pa se posebno ob novih raziskavah in odkritjih postavlja nič manj zaskrbljujoče vprašanje, kako je s škodljivostjo teh sredstev. Ugotovljeno je, da so celo doslej najbolj zanesljive kontracepcijske tablete lahko škodljive. Zato ni tako malo tistih, ki zaradi zdravstvenih, verskih ali drugih ozirov iščejo naravne poti preprečevanja nosečnosti.
Med temi je posebno sloveča Knauss-Oginova metoda. Žal jo spremlja dokaj zaslužena šala, ki se glasi takole: zakoncem, ki uporabljajo Knauss-Oginovo metodo, pravimo starši. Znanstveno je namreč ugotovljeno, da je ta način preprečevanja nosečnosti le 60-odstotno zanesljiv. Kaj torej storiti?
Pomoč in upanje prihajata iz Avstralije, kjer sta zdravnika zakonca Evelyn in John Bilhngs odkrila učinkovit način ugotavljanja plodnih in neplodnih dnevov pri ženskah. Vsa modrost leži v izločkih ženskih rodil. Pri opazovanju sluzi sta odkrila, da se ta spreminja glede na stopnjo hormona estrogena v krvi. Znano je, da ta hormon odločilno posega v plodnost žena. Vsaka ženska lahko s preprostim opazovanjem svojega telesa zelo zanesljivo ugotovi, kateri dnevi so plodni in kateri ne. Pri opazovanju sluzi namreč zelo zanesljivo ugotovi čas, ko dozori jajčece.
Naravni način preprečevanja nosečnosti oziroma načrtovanja prirastka do dokončno raziskan in znanstveno potrjen v prihodnjem letu. Če bo obveljala prvotna ugotovitev, bo ženska lahko brez škode in morebitnega	tveganja
uveljavila pravico do spolnosti in materinstva.
Sladko znan! | *ešitev prejšnje križanke
„Domači šahist" pokaže s svetlečimi se številkami svojo potezo.
Velemojster v škatlici
Elektronski „Spasski" za doma
Ko bi Korčnoj ah Spasski te dneve v beograjskem Domu sindikatov imela v rokah najnovejšo ameriško igračko, bi si presneto oddahnila. Za razmišljanje, katero potezo povleči, ne bi izgubljala dragocenega časa; res pa je, da bi dvoboj med šahovskima velikanoma ne bil več tako zanimiv.
Američani postajajo vse bolj privrženi najrazhčnejšim igram. Naj gre za hazardne ali čisto razvedrilne igre, ljudje Novega sveta se kaj hitro navdušijo zanje. In ker so stare igre že dokaj izrabljene, njihovo število pa bolj skromno, je na pomoč priskočila elektronika. V preteklem letu je zacvetela kupčija z elektronskimi igračkami, ruletami, ugankarji, borbenimi simulatorji in podobnim. S pritiskanjem na gumbe se Američani in že tudi Evropejci igrajo pod-morniške boje, uganjujejo skrite številke, si tako ali drugače krajšajo čas in urijo možgane.
Med igračami je posebno priljubljen elektronski soigralec šaha. Gre za majhen računalnik, v katerega so izdelovalci vtisnili na tisoče drobnih šahovskih skrivnosti, tako da je za premalo vestnega šahista kar hud nasprotnik. Mala šahovska igračka se sicer ne more meriti z velikimi elektronskimi mojstri šaha, kakršne programirajo za medsebojna obračunavanja med ameriškimi in sovjetskimi računalniki, gotovo pa je kot igrača koristnejši in primernejši od vseh pušk, tankov, bojnih simulatorjev ipd.
šel vzrok tej neljubi prikazni. Motil bi se, ko bi mislil, da se je predenica zatepla še le sedaj na tvoje travnike, odkar sijih pognojil sTomasovo žlindro. Nikakor ne! Predenica je že od prej na tvojem travniku. Pripogni se k tlam in opazuj deteljico na travniških prostorih, ki še niso pognojeni. Kmalu boš opazil, kako je sem in tja majčkena deteljica ovita s predenico.
( Endorfu) na Bavarski meji gradijo most. Ko so za temelj dovolj globoko izkopali, jeli so napravljati tako zvani beton, to je cement in stolčeno kamenje. Ko so že precej te tvarine skup napravili, pritečeta inženir in železnični uradnik, ter kričita, naj nehajo. Kaj je bilo? Po železnici prišla sta dva voza podobne tvarine, namreč en voz cementa in en voz umetnega gnoja. Uradnik je po pomoti odkazal umetni gnoj zidarjem, ker je cementu po unanji obliki kaj podoben.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. januarja 1898)
■ V s .	•	r	•	■	t.	V
Gremo na Divji zahod!
Ta teden se izteka slikanica „Za očetom“, z njo pa se od bralcev poslavljata hrabra dečka Bojan in Zoran, ki sta doživela tako čudovito, dogodivščin polno pot skozi divjine Južne Amerike.
Čas je, da najavimo novo slikanico, nove zgodbe, nove junake! V uredništvu smo se odločili, da vas bodo to leto vsak teden obiskali junaki s slavnega Divjega zahoda: stezosledci, lovci, rdečekožci, prvi naseljenci, trgovci s krznom, pustolovci, vojaki. Zvrstile se bodo tri zgodbe znanega ameriškega pisatelja Jamesa Fenimorja Cooperja „Ostrostre-lec", „Stezosledec“ in „Poslednji Mohikanec“ s slikami našega znanega ilustratorja, očeta Zvitorepca in Trdonje, Mikija Mustra.
Pisatelj Cooper je živel od 1789 do 1851, torej v času, ko je bil ameriški Zahod še resnično prizorišče zgodovinskih bojev z Indijanci, pa tudi medsebojnih obračunavanj med osvajalci prostranstev te bogate dežele. Zato so Cooperjeve zgodbe hudo različne od zgodb, kakršnih smo vajeni iz slabih filmov in malo vrednih stripov, kjer mrgoli laži in popačenj. Indijanarice tega pisatelja niso izmišljene. Cooper je prav z njimi postal slaven pisatelj v domovini in zunaj njenih meja. Danes ga štejemo za klasika mladinske književnosti. V svojih delih izraža globoko ljubezen do neoskrunjene narave, riše prvotne prebivalce Amerike in z resnicoljubnostjo gradi vrednote, ki jih je civilizacija močno načela, a jih v zadnjem času ponovno skušamo najti.
Upamo, da vam bo nova slikanica vsak teden prinesla košček razvedrila.
Kviz, ki buri Italija
Italija je zadnja leta burkana dežela, v katet silja vse preveč, zato n nja, ki pretresa najboljIl! del prebivalstva na sev«1 smemo jemati preveč trt še posebno ne, ker gre 1/ okusno zasebno tele1^ oddajo.
Vsak petek je namreč ]* redu televizijske družbe • rino International v p«^11 černih urah poseben kv*2' terem nastopajo navadne?1 dinje. Tako vsaj te le vizir jo, čeprav bomo kmalu da so to dokaj ^ogurnrt
NOVA SLIKANICA - NOVA SLIKANICA - NOVA SL
			..	m.	■Sl.	.uV	„u„		u		17	[?- SC
			;w	V	R	S	A/	O	■»Trn	v	1	s
			S'.	R	A	T	1	N	■i.	A	5	A
			K	A	NI	6	k	O	K	T	€	T
			M	T	A	M	K		A	A	R	£
				A	R	D	€	L	J		£	NJ
	M«	c	A	R	—	H	R	A	AJ	A	=r-	S'
A.	&,	A	R,	"	OJHB	A		o	...	M	A	7
[T	0	»	1		K	L	€	K		4	P	A
t	s.	T	€	R	A		R	O	-S	r	O	V
s	p	e	P.	A	M	S	VS	O	p	£	R	A
1	A	R	A	N	T	O	Z	A/	A	R	T	•l
^Tmuimmn
5 v
1 ■
21-letna Torinčanka * Bongiovanni se sladko čeprav jo je kviz pof ogolil.
ske. Njihova naloga ni ^ na postavljeno vprašan/ od gledalcev po telefon/ či pravilen odgovor, kos
Ustv° polni praznine v znanju E. GODIN
Dober
_ pastir svoje ovce striže, Pa odira.
SUETONIJ
ljudi najprej za njihove Pravi^f’’ Potem za njihove
GNEISENAU
PLANOTA V SRED. DALMACIJI
MAROK
UTMERA
UMETNICA
IT M IME
NAMERA
JUG POP SKUPINA
EG.KRALJ BOGOV
ANGL
PLEMIČ
V
lOUODJI .
SVETISCE
SAMOJED
ŽENITEV
sekiseh
SEVAM.
DIHUR
ŽELATINA IZ ALG
GR.0T0K
HOMERSKI
JUNAK
GADOLINIJ
IT.MESTO
SREOISCE VEL BRITANIJE
NAS TELOVADEC
0 0 0 0 0 0
JKa *
\
* . Nikoli
Po sledeh pustolovskega meniha
J je videl opat Brendan v 6. stoletju in kaj so za njim videli pustolovci atomske dobe — Usnjeni čoln v mrzlem morju ni razpadel
teh otokih goje ovce, prav tako pa je na njih veliko ptic, ki hodijo poleti gnezdit visoko na sever. Island, katerega znamenitost so še vedno ognjeniki in gejziri, je nek-
0 |ot ,ie bomo do kraja doumeli, kaj sili človeka, da se J 2jj.eva drznih, fantastičnih in nevarnih podjetij. Ta pustolovska ca utriplje v nekaterih posameznikih s silovitim utripom, za-
to
širš^	-ne zadovoljij° z vsakdanjimi avanturami, ampak iščejo
ji	0	,‘n globljih obzorij. Mednje prav lahko uvrstimo Timothyja
J 'J n„cenna’ angleškega raziskovalca, ki je po megleni pripovedi spodinja	sleči	kos	0	e	stare irske sage krenil prek Severnega Atlantskega oceana v
Vprašanja	so	zapletena. * J	>aio	večjem čolnu. Ko bi bil to vsaj običajen, trdno grajen,
p, 7ii - ^arniško preizkušen čoln! Severin je skupaj s še nekaj možmi 1®* v nenavadno plovilo, narajeno iz lesa in usnja po kdove • 0 starih izročilih. Razum govori proti takemu početju. Zanj sam° tjsta neznana moč, ki človeka sili v borbo, preizkus njem m°Č’ ^ človeka vleče k novim, četudi negotovim spozna-
*
a saga opata“
jani bistri možje, ki zfl^ najti pravi odgovor, zal° senetljivo, da končajo £ spodinje popolnoma petek ena.
Odzivi na takšen kviz da razhčni. Gospodinj/,
da so slačipunce v oddaj1	  >	_
ne packe, sladokusci m/ J ^ nastali v so slačenja podobna 4$*%$ ° rekrutov pred naborno jo, poklicne striptizete veda potegujejo za svojega poklica.
,,Ni zakona, ki bi p1/? gospodinji slačenje v nf nici pred lastnim mož/,
:P!
janških slačipunc Pat' Bum. „Ampak ko 10 pred 30 tisoči možmi,11 kruh od ust!“	>
Naj bo torej kakor K čenja gor ali dol, seve*1? je v petek zvečer rnj razsvetljena od svetleč/, vizijskih zaslonov, Ital') navsezadnje v tako p°l tudi izobražujejo.
, bski dana, pisi
.Potovanje sv. Bren-katere rokopisni za-14. stoletju, sama
■ vaim-i -  dogodkih, ki so se
0 muf m,1 Pr?d lctom 60°. je dolgo 0 Verin r,?2 ovalca Timothyja Se-ta, aa' .'j ko se je razvnemala ktj|P.ava> kdo in kako jc prvi od-0aen:mcerik°, več °Ua je kanilo na prvi J’ ki se je v njem vžgal, ko je ve(j Prebral to starodavno pripo-da ‘ a8a namreč hudo namiguje, K0|^,Lask' menihi pred znanim
tijuje ena najbolj sla«*! rfj””	»	->!
do oč^njem Vikingov prispeli novai; ,ovega sveta, kot so imc-nekdaj Severno Ameriko.
Razpadla bo
Se kot ZREZEK
ifskj^'11 j/ bil prepričan, da so ga sv |fn ^' P°d vodstvom slavne-spcli', rendana na svoji poti pri-torej n° ot°ka Nova Fundlandija, Pred samo obalo Amerike,
ne pa v neko izmišljeno Obljubljeno deželo, kakor so vrli Irci v sagi pripovedovali.
Samo prepričanje pač ni dovolj in raziskovalec seje odločil, da bo svoje mišljenje potrdil v praksi, podobno kot je to že dvakrat (letos je sredi tretjega poskusa) storil Thor Hcyerdahl. Enostavno povedano: če so irski menihi zmogli prepluti Atlatnik v usnjenih čolnih, potem jc to mogoče storiti tudi danes.
Irski usnjeni čoln je še vedno v uporabi pri ribičih v odmaknjenih krajih Irske. Ta plovila so narejena iz pletenega lesenega ogrodja, prek katerega opnejo volovsko usnje. Vendar pa uporabljajo usnjene čolne le za obalno plovbo. Jc torej mogoče, da so nekdaj v takem čolnu prepluli širjave Atlantskega oceana?
,,Kolikor vemo mi, usnje po daljšem času namakanja v vodi razpade kot zrezek,“ je zatrdil Se-
verinu britanski strokovnjak za usnjarsko industrijo. Poseben poskus z namakanjem usnja v morski vodi je pokazal, da se tej snovi tudi v slanici ne godi kaj bolje.
Toda raziskovalec je bolj vetjel legendi kot strokovnjakovim besedam. Obiskal je irske usnjarje, ki znajo strojiti volovske kože na stoletja star način. Obljubili so mu, da mu bodo naredih tako usnje, kot ga je za svoj čoln uporabil slavni opat.
Poleti leta 1976 jc bil nenavadni čoln narejen. V njem ni bilo žeblja. Leseno ogrodje in usnjeno prevleko je vezalo le jermenje. V kratki vožnji po morju seje pokazal kot dokaj zanesljivo plovilo, a izkazalo se jc, da so morali biti nekdanji pomorščaki manj občutljivega nosu, saj je čoln, ko se je napojil, začel hudo neprijetno dišati.
Odprava, v kateri sta poleg Severina še dva stalna člana posadke ter dva, ki sta se kasneje zamenjala, je krenila na dolgo in nevarno pot iz Brandon Creeka, iz pristanišča, ki je služilo kot matično pristanišče tudi meniškim pomorščakom. Ob odhodu sc je nabralo nekaj radovednežev, drugače pa ni bUo velikega hrupa, saj je le malokdo verjel, da bo usnjeni ladjici Brendan pot uspela.
Saga pripoveduje, da je Brenda-nova posadka na poti najprej prispela do Otoka ovc, nato do Otoka ptic in nazadnje do Otoka kovačev. Njeni moderni nasledniki so ugotovili, da so ti otoki najverjetneje Faeroe in Island. Res na
_ . str*. Je danjc pomorščake prav lahko spominjal na velikansko kovačnico, če so ponoči opazili odsev delujočih ognjenikov.
Legenda potem pripoveduje, da so po dolgi vožnji srečali kristalni stolp, ploveč na vodi. Severin je s svojimi možmi po več mesecih naletel na tavajoče ledene gore. Misli, da so menihi ta naravni pojav preimenovali v mistični kristalni steber.
Težje je, ko je treba pojasniti zgodbo o kitu, ki je v sagi iz prijaznosti prenašal na svojem hrbtu ladjico. Kaj takega se našim pustolovcem ni pripetilo, a zelo medlo jih je na sago spominjal neki kit, ki je precej časa radovedno plaval ob čolnu.
26. junija 1977, skoraj leto dni po odhodu, je čoln pristal na obalah Nove Fundlandije. Pomorščaki so nadvse naporno, neudobno, a zanimivo potovanje srečno prestali. Vrgli pa so novo kost za glodanje o skritem zrncu resnice v starih pripovedih.
Če drugega ne, so v sodobnost pričarali vsaj nekaj romantike.
Usnjena barka je zaplula.
'"i//##########///##/#,
'*************************************.
	■h mšm		■JPMM		
JTLf' 7'	*§•
IImm
Morda so ni, ki jih ko< marveč z vese' novico, so dr' koj zapustiti t potovati v ste1 narodnoosvob0 in boljše življa, so s Kunijem v
Jj‘ 'j
f1 6,
lje” Mi
Cj*!ia<elii edi-KJ*' * skrbjo, a to važno
el.l ____
^ ih ? *° Va*no 1 J^eniH ta-kje. k° ter od-6 Ustv 3.e Pr*£elo Ob £rjati nove ' v K°ncu maja 0rto Selvas.
275
V tem zanikrnem mestu lesenjač so prodali še preostali kavčuk in vse, česar niso nameravali vzeti s seboj. Z ladjo so nato odšli do mesta Manaosa ob veletoku Amazonki, si kupili nove obleke, z letalom odpotovali v Cuzco in v Amaronu obiskali materin grob. V Cuzcu so prodali še poslednje ostanke iz Amarona ter se odpravili v domovino.
276
Do Buenos Airesa so potovali z železnico, od tam do Reke pa z ladjo. Doma so sprejeli Stanka in njegova sinova mati, brat, snaha in oba vnučka. Stankovega očeta je vojna pobrala, sestra pa je umrla v nemškem taborišču. Ob pogrnjeni mizi so si dolgo pripovedovali svoje dogodivščine, Kuni pa je pod mizo zadovoljno glodal kosti.
KONEC
VAŠA ZGODBA I
VAŠKI POSEBNEŽ
Večkrat se pri nas sliši v pogovoru starejših ljudi izraz „vondi“. Ta krilatica je ostala od pokojnega Logarjevega strica, ki je to besedo neštetokrat ponavljal, da so mu nekateri dejali kar stric Vondik. Se ve tako, da stric ni čul. Bilje neznansko občutljiv.
Živel je kot puščavnik v razpadajoči bajti. Nosil je dolg sivo zelen vojaški plašč, enake hlače, na spodnjem robu hudo scefrane, in čevlje angleškega ali nemškega vojaškega izvora.
Kadar ga je kdo vprašal, zakaj se ni nikoli,oženil, je odgovoril: ,,Vondi sem vse preračunal. Ko sem sam, pojem za zajtrk krožnik žgancev. Če bi imel babnico, bi šla dva krožnika žgancev. Z babnico pa še vedno kaj pride, pa bi bilo za zajtrk treba tri, štiri, pet krožnikov žgancev. Vondi sem preračunal, daje boljše, da sem kar sam.“
Svoj čas bi se bil Logarjev stric le rad oženil. Na sejmih je vpraševal mešetarje, če bi mu kateri zmešetaril nevesto. Res jih je nekaj prišlo iz oddaljenih krajev pogledat njega, predvsem pa njegovo premoženje.
Takrat je stric po sosedovih dvoriščih in gnojiščih pobiral jajčne lupine in kokošje perje ter s tem natrosil svoje dvorišče. Nevestam je potem kazal nastlane smeti in zatrjeval: „Tega se vondi pri meni veliko porabi.1*
V kuhinji je imel na steni pred krušno pečjo obešeno vrečko kave in tudi zanjo je trdil, da se vondi kave pri njem veliko spije. Še tako malo z razumom obdarjena nevesta je hitro videla, da so obešena zrnca kave stara kot mati zemlja, in še tako slepa nevesta je hitro opazila debelo plast prahu na vrečki.
Tako je ostal samec vse svoje žive dni.
Pozimi je rad hodil k sosedom luščit koruzo. Plačilo si je kar sam odredil. Naložil si je zvezanih koruznih strokov, kolikor jih je mogel nositi. Tako si je plačilo odrajtoval leto za letom, dokler niso vaščani kupili stroje za luščenje koruze. Takrat je začel modrovati: „Kaže, da roke niso nič več vredne, samo še stroji, mašine. Menda ljudje vondi ne vedo, da bojo mašine požrle ljudi, zemljo in še živino povrhu.**
Vid in sluh je imel zelo dober, pa tudi spomin mu ni pozno v starost nič opešal. Veliko je vedel, prenekatera modrost se ga je prijela, le vse je rad prekrojil in dal v neumno lupino. Njegovih opomb mu ljudje niso zamerili in kritična presojanja so zaradi oblike velikokrat vzbujala smeh in veselje. Celo kadar je bil sam prizadet, ni pokazal kislega obraza.
Posebno rad je zapletal srčne vezi med mladimi fanti in dekleti. Rad je svetoval mladim, kdo jim je pravi po paru in kdo ne. Takole je govoril: „Poznam te, dekle, vondi nisi slaba, a oni, ki za teboj hodi, ni pravi. Ti si pridna, on pa je odročen. Ti boš garala, on pa bo hotel vse boljše požreti. Tako ti jaz povem, da tacega, ki ga v gostilni liter ali dva včasih dene vase, se ni bati, a boj se bogomolca pa nezmerne-ža. Vondi si zapomni, kar ti pravim, da se ti ne bo godilo, kakor se je Mici. Reva je težko brento vode nosila, njen mož pa le piskerček. Pa ji je rekel, da naj kar malo počine, ako je utrujena. Da bi ji pomagal, pa ne.“
Nikoli ni bral časopisov, a v njem je bila kljub temu visoka narodna zavest. Bil je vseskozi Slovenec. Ko so 1941 nekateri navdušeno sprejemali Hitlerjevo vojsko in poveličevali pomen nacističnih zmag, je on mimo povedal, da prvi dobiček še ne gre v mošnjiček.
„Zapomnite si, da v tisti kletki, kjer je več vrst ptičev, niso stvari čiste.“
Leta so tekla in bolezen ga je nekega dne hudo zagrabila ter položila v posteljo. Poprej ni bil še nikoli bolan.
„Kdor je celo življenje zdrav, tega se smrt hitro usmili,“ so modrovali sosedje, ko so zvedeli, daje z Logarjevim stricem slabo. A so se zmotili. Stric seje še dolgo otepal bo^e dekle.
Najbolj je to križalo račune Zapošnikovemu Mihi iz sosednje vasi. Prevzel je strica na oskrbo, meneč, da bo po njegovi smrti dedič vsega premičnega in nepremičnega premoženja. Smrt se je ustrašila razmršene stričeve brade, njegove bajte in za dolgo je pobegnila proč. Miha pa je seveda moral za strica lepo skrbeti.
Ko je končno le prišla zadnja ura, je stric zapovedal, da gh morajo slovesno zagrebsti z zastavami, godbo, nagovori, kajti drugače bo joj. „Prišel bom sedmi večer po smrti ven in te bom iz hlač stresel,“ je zagrozil Mihi.
Ko je stric umrl, so za petje in godbo poskrbeli ptiči. Veje dreves so mu pomahale v zadnje slovo. Pogrebcev je bilo malo. A kaže, da je bil stric Vondik le zadovoljen, saj ni ne sedmi ne kateri drug dan po svoji smrti nikogar obiskal.
MARICA KVENDERC Veliki dol
		
		
IheEBv rry> m I		IM i
		f |\nl|K
		JLiiP
	TJ /	mm* t
		
		
		f
		
		
POTA m stibf
Zakaj se je utrnilo pet življenj
Kup okolnosti, ki so pomagale razkriti vzroke prometne nesreče pred štirimi leti v Mačkovcu — Aleševiču leto in osem mesecev zapora
Dežurni poročajo
Po štirih dolgotrajnih in napornih obravnavah je senat novomeškega okrožnega sodišča, ki mu je predsedovala Zlata Savelj, pred kratkim končal sojenje zoper 27-letnega Ibrahima Aleševiča. Ta je 12. aprila 1974 povzročil eno najhujših prometnih nesreč na Dolenjskem, v kateri je izgubilo življenje pet oseb, trije pa so bili huje poškodovani. Obtožnica je Aleševiča bremenila naslednjega:
Usodnega dne se je skupaj z močna. Marsikdo bo ob tem bratom in še sedmimi sopotniki	pomislil, da sta jo odvetnik
vračal iz Nemčije, kjer so bili	Miro Cerar, ki je tokrat prestal
PRI ZDRAVNIKU OB DENARNICO - Stanislav Medj iz Strelaca je
10.	1. dopoldne obiskal zdravnika v zdravstvenem domu. Med tem časom pa mu je nekdo iz suknjiča, ki ga je obesil v čakalnici na obešalnik, ukradel denarnico s 1.720 din.
KDO ODPIRA PERUTNINSKO FARMO? - V noči na prejšnji četrtek je bilo vlomljeno najprej v kur-nik Marije Rifelj na Cesti herojev 35 in nato še Frančiške Klinar v Ločni
24.	Neznanec je svoj pohod končal z bogatim plenom: Klinarjeva je bila ob 8, Rifljeva pa ob 10 kur in 2 petelina.
GROZIL STREŽNEMU OSEBJU Sentjernejski miličniki so 12. 1.
pridržali do iztreznitve Silva Brajdiča, ker je v bifeju „Dolenjke“ razgrajal in grozil strežnemu osebju. Moral bo pred sodnika za prekrške.
TUDI DRUGA POŠKODO-VANKA UMRLA - Kot poročamo že na drugem mestu, je v romskem naselju Hudeje prišlo do požara, v katerem je izgubila življenje 8-letna Melita. Iz novomeške bolnišnice pa smo dobili sporočilo, da je v petek zjutraj poškodbam podlegla tudi njena 80-letna babica Angela Hudo-rovac.
KOLOVRATIL JE PO CESTI -
V	soboto popoldne so šentjernejski miličniki pridržali do iztreznitve 19-letnega Igoija Hodnika, ki je vinjen oviral promet na cesti od Kostanjevice proti Šentjerneju. Hodnik se za nobeno ceno ni hotel umakniti vozilom, nedostojno pa se je obnašal tudi do miličnikov, ki sojih vozniki obvestili o „nerodnem“ pešcu na sicer dokaj prometni cesti. Moral bo obiskati sodnika za prekrške.
ODNESLI PROSTOVOLJNO ZBRANA OBLAČILA - V nedeljo popoldne je neznanec vlomil v skladišče Občinskega odbora RK v Novem mestu. Skozi vlomljena vrata je prišel do oblačil in čevljev, vendar mu ves plen očitno ni „ugajal“. Del oblačil je namreč vrgel v kanto za smeti že pri vhodnih vratih.
vsi začasno zaposleni. Nekaj pred njimi je po magistralni cesti Ljubljana- Zagreb peljala kolona vojaških vozil; eno izmed njih je moralo zaradi okvare na dovodu goriva obstati, za njim pa se je ustavil še tovornjak s servisno prikolico, prirejeno za popravljanje avtomobilov. Bilo je to pri Mačkovcu ob 1.30. Aleševič je vozil, tako pra-
vi	sam, z okoli 80 km/h, za meglo, ki je bila ta čas, prehitro. Poleg tega je imel prižgane le kratke luči. Kot je povedal na obravnavi, je stoječe vozilo zagledal pred seboj na razdaljo komajda 20 metrov, kajti ni imelo postavljenega varnostnega trikotnika, pa tudi označeno ni bilo pravilno. Da bi se trčenju izognil, je zavijal na levo, vendar je, tako je trdil na obravnavi, takrat opazil vozilo, ki mu prihaja nasproti (obravnava je pokazala, da ta podatek ne drži), in ponovno zavil na desno. Zadel je zadnji levi del stoječe prikolice, se prevrnil in po 15 metrih je kombi vendarle obstal. Na cesti so ležala štiri trupla, peti potnik je umrl kmalu po prevozu v bolnišnico.
In kaj je pokazala obravnava? Aleševič je vozil prehitro in bil premalo pazljiv, saj bi drugače vozilo lahko opazil. Ob upoštevanju številnih olajševalnih okoliščin (nekaznovanost, daje v nesreči izgubil brata in bil sam huje poškodovan, daje oče dveh malih otrok, njegovo obžalovanje in delno priznanje) mu je sodišče za to odmerilo eno leto in osem mesecev zapora, vendar sodba še ni pravno-
» Dolenjski list« v vsako družino
krst na novomeškem okrožnem so dišču, in njegov klient poceni odnesla. Zato moramo še dodati, da je senat del krivde za nesrečo pripisal tudi nepravilno in pomanjkljivo označenemu servisnemu vojaškemu vozilu. Niso gorele sklepne luči, poleg tega pa sodišče zaradi pomanjkanja
PO ŠTIRIH DNEH PODLEGEL POŠKODBAM
Prejšnji torek je prišlo do hujše prometne nesreče v križišču ceste Brežice-Dobova v Čatežu. Tega dne popoldne je voznik osebnega avtomobila Vincencij Knavs iz Radeč peljal svoje vozilo iz Čateža, v že navedenem križišču pa je dohitel 77-letnega kolesaija Jakoba Cenčiča, ki je nenadoma zavil levo. Knavs je kolesaija zadel, tako da so ga hudo poškodovanega odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa je poškodbam že čez štiri dni podlegel
8-LETNA MELITA ZGORELA
V	ŠOTORU
V	naselju Romov na Hudejah je prejšnji četrtek prišlo do požara, v katerm je izgubila življenje 8-letna Melita Hudorovac, medtem ko so njeno 80-letno staro mamo Angelo Brajdič prepeljali hudo opečeno in v kritčnem stanju v novomeško bolnišnico. Angela in Melita sta tega dne kurili v šotoru in na slamnatem ležišču ob ognju tudi zaspali. Ogenj je hitro zajel ležišče in šotor, tako da tudi hitri poseg Romov, ki so požar opazili, mali Meliti ni pomagal.
Tragedija se je začela z okvaro
Okvara na avtomobilu in neprevidnost sta vzroka, da je avtobus s potniki trčil v prikolico tovornjaka — Zaporne kazni za oba krivca
Huda prometna nesreča iz predlanskega avgusta, ko je pri Trebnjem avtobus, poln potnikov, zadel v prikolico nasproti vozečega tovornjaka, je dobila epilog minuli teden pred senatom novomeškega okrožnega sodišča. Kaj bistveno novega tudi preiskava in obravnava nista odkrili.
11. avgusta predlani, bilo je okoli pol sedme zjutraj, se je Slobodanu Popoviču, ki se je vozil proti Ljubljani, pri Dolnjem Podborštu pokvaril avtomobil. Vozilo se je ustavilo kar na sredi desne polovice ceste, zato je Popovič poslal sopotnika, da bi avtomobil potisnil k robu ceste.
pravna posvetovalnica
Bralec P. J. z Drenovega griča pri Vrhniki postavlja naslednje vprašanje:
„V lanskem juliju sem imel prometno nesrečo: zbil me je osebni avtomobil, tako da sem se vse do 16. novembra zdravil, najprej v Kliničnem centru v Ljubljani, nato v Zavodu za rehabilitacijo invalidov. Vse do ponovnega januarskega pregleda pa sem bil v bolniški. Tako lanskega letnega dopusta nisem mogel izkoristiti, čeprav sem imel zanj že rezerviran termin. Zanima me, ali mi lanski dopust ob takšnih okoliščinah pripada v letošnjem letu. V delovni organizaciji so mi odgovorili, da ne.“
ODGOVOR: S porabo lanskega dopusta letos ne bo nič. Zakon namreč določa, da se dopust ne sme ,, prenašati" v naslednje leto, izjemoma pa le, če ga nastopite v zadnjih dneh starega leta.
Slednjemu to ni uspelo, takrat pa je iz iste smeri pripeljal tovorni avtomobil s prikolico, ki ga je upravljal Janez Žiberna. Da bi se izognil osebnemu avtomobilu, je na delu, kjer prehitevanje sicer ni dovoljeno, zavil v levo, ko mu je iz nasprotne smeri pripeljal avtobus s potniki. Žiberna je naglo zavil v desno, vendar je prikolica ostala na levi polovici cestišča. Šofer avtobusa navzlic zaviranju ni mogel preprečiti nesreče. Najprej je oplazil zadnji del tovornjaka, nato
PO SNEŽNI BROZGI NA LEVO
Pri Gmajni, na avtocesti Ljublja-na-Zagreb, je v nedeljo popoldne prišlo do prometne nesreče, ki se je na srečo končala brez smrtnih žrtev. Ivan Turk s Trške gore pri Krškem je tega dne vozil osebni avtomobil proti domu, pri Gmajni, kjer je bila na cestišču snežna brozga, pa je vozilo zdrknilo na levo in zadelo avtomobil, ki ga je nasproti peljala Martina Uršič iz Zelenice pri Logatcu. Pri nesreči se je hudo poškodovala njena sopotnica Terezija Turk s Trške gore in so jo prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem ko sta jo z lažjimi poškod-b ami odnesla voznica in sopotnica Marija Drnovšek. Materialno škodo cenijo na 35.000 din.
RAZGRAJAL PO STANOVANJU - Črnomaljski miličniki so 16. 1. pridržali do iztreznitve Zvonimira Mihovliča iz Črnomlja, ker je vinjen razgrajal v stanovanju, pretepal ženo in motil stanovalce pri nočnem počitku. Moral bo na zagovor k sodniku za prekrške.
pa trčil še v prikolico. Udarec je bil tako hud, da sta pri nesreči izgubila življenje sprevodnik Franc Frelih in potnica Ana Hočevar, medtem ko se je 5 oseb huje poškodovalo, več pa laže.
Na obravnavi je Popovič izjavil, da je hotel vozilo ponovno spraviti v pogon, da pa na to, da bi avtomobil že prej zapeljal v desno, ni niti pomislil. Zagovor Janeza Žiberne je slonel na izpovedi, da je osebni avtomobil zagledal na razdaljo komaj 25 metrov, kar pa je ovrgel izvedenec prometne stroke, kije povedal, daje preglednost na tem delu ceste najmanj 130 metrov. Ob vsem tem je sodišče obsodilo Popoviča na pogojno kazen: 10 mesecev, pogojno na 2 leti zapora, Žiberno pa na 2 leti in 4 mesece zapora. Pri izreku sodbe je senat upošteval nekaznovanost obeh obtožencev, pri Popoviču nezavestno, pri Žiberni pa zavestno malomarnost. Izrečena sodba še ni pravnomočna.
dokazov ni moglo verjeti trditvi, da je ob servisnem vozilu stal vojak, ki je s svetilko opozaijal voznike na stoječe vozilo. Predpisom torej tudi z vojaške strani ni bilo zadoščeno.
Za konce le še vprašanje, ki si ga je postavil tudi senat okrožnega sodišča: Kako neki so prijatelji dovolili Aleševiču vožnjo v takšnih vremenskih razmerah in na tako zahtevni in dolgi progi, ko pa je imel vozniško dovoljenje v žepu komaj dva meseca?
LE POLOVIČNO OPRAVLJEN IZPIT - Medtem ko so delavci novomeškega Cestnega podjetja ob sneženju na začetku tedna pravočasno posredovali na vseh magistralnih cestah, ne moremo tega trditi tudi za novomeške ulice. Brozga in sneg na Prešernovem trgu sta še dolgo povzročala preglavice avtomobilistom in pešcem. (Foto: Budja)
Hitreje do šolanih uniform
UJV Novo mesto posveča vedno več pozornosti izobraževanju
Ko toliko pišemo o (ne)urejenosti na področju izobraževanja, štipendijske politike v delovnih organizacijah ali skupnostih, le malokomu pade na um, da bi pogledal, kako je s to rečjo v delovnih skupnostih organov UJV. Mnogi govore o nekakšnem tabuju, toda podatki, ki smo jih dobili v novomeški UJV kažejo, da so se tukaj lotili posla kot malokje drugje.
Organizirano delo na področju tako rednega, kot izrednega izobraževanja je rodilo sadove. Več je načinov, kako priti do zadovoljivega in potrebnega števila mož v modrih uniformah. Najprej 4-letna kadetska šola v Tacnu, pa potem še razne poklicne šole in seveda višješolske ustanove. Vsak delavec milice ima pravico do 60 dni študijskega dopusta, da opravi letnik, zraven tega pa še vrsto drugih ugodnosti. In prav te so pripeljale do številk, ki se jih pri novomeški UJV ne sramujejo.
Tako je v lanskem letu opravljalo redno šolanje v strokovnih ustanovah 12 delavcev milice, 13 pa izredno. Na oddelku za notranje zadeve pri višji upravni šoli v Ljubljani so
imeli lani enega rednega študenta, na pravni fakulteti jih je 5 študiralo ob delu, eden pa celo na vojaški akademiji v Beogradu. Na ostalih višjih šolah je ob delu študiralo 7 delavcev milice, medtem ko jih je višjo pravno šolo v Mariboru obiskovalo kar 11.
Toliko o šolanju. Nič manjše pozornosti pa niso posvetili tudi oblikam usposabljanja med delom (seminarji, tečaji), vsako leto pa mlade
delavce usposabljajo še za kriminali-stično-tehnična opravila. Se posebno pozornost so letos posvetili proučevanju Kardeljeve študije.
In kako je s štipendiranjem? Štipendijska politika organov UJV je enotna, v okviru programa republiškega sekretariata. Zapišimo samo, da je bilo lani za šolsko leto 1977/78 razpisanih v Sloveniji kar 120 štipendij, od tega 45 za visoke, 35 za višje in 40 za srednje šole. Z nadaljevanjem tako resnega dela bomo verjetno kmalu prišli do zadovoljivega števila miličnikov in delavcev UJV tudi tam, kjer sedaj še škriplje. Sem pa sodi danes tudi Novo mesto.
B.	B.
Z nožem do vojaške puške
Zaradi ropa je sodišče Barešiča in Hudorovca obsodilo na zaporne kazni — Obtoženca sta dejanje zanikala
Police pošiljal, denarja pa ne
Kar dve kaznivi dejanji je v času od aprila do septembra 1975 zagrešil 26-letni Martin Kajba, ki je bil zaposlen kot zastopnik mariborske zavarovalnice na brežiškem območju.
Njegovo delo bi moralo potekati takole: sklepal naj bi zavarovalne pogodbe in pobiral denar od premij, slednjega pa bi moral pošiljati mariborski zavarovalnici. Medtem ko je prvi opravili vestno izpolnjeval - v Maribor je pošiljal tudi vso ustrezno dokumentacijo, poročila in police — je denar obdržal kar sam. V tem času seje nabralo 19.564,15 din, kijih je, kot je izjavil na obravnavi pred novomeškim okrožnim sodiščem, porabil za nakup avtomobila. Dodal je še, da je znesek nameraval vrniti, kar mu je sodišče vajelo, saj je v Maribor pošiljal tudi vse police in poročila.
Drugo kaznivo dejanje je Kajba storil po „naključju“. Pomotoma je namreč zavarovalnica na njegov naslov poslala provizijski dohodek v znesku 3.816,10 din s 25 policami za življenjsko zavarovanje. Kajba si je denar in police pridržal. Takoj ob tem pa moramo zapisati, da je že ob prvi kontroli, ko je bil ugotovljen primanjkljaj, prodal avtomobil in prvi znesek ter del drugega zneska povrnil.
Ob upoštevanju vsega tega, kot tudi tega, da je doslej še nekaznovan in da je dejanje obžaloval, mu je sodišče izreklo kazen enega leta in 5 mesecev zapora, pogojno za 2 leti, zraven tega pa obsodilo še, da mora povrniti preostali znesek. Sodba še ni pravnomočna.
Bilo je 10. maja 1976, ko sta Slavko Barešič in Petar Hudorovac kupovala v Bušinji vasi nad Metliko od Stepana Stane komat za konja. Resda kupčija ni uspela, vseeno pa so vsi trije nato odšli v Stepanovo zidanico na malico
Barešič in Hudorovac sta tukaj opazila na zid naslonjeno staro vojaško puško. Takoj sta pričela Stepana nagovarjati k prodaji in mu za puško ponujala 500 din. Ker je domačin odklanjal kupčijo, je Barešič zagrabil velik nož na mizi, prijel Stepana in mu rezilo nastavil na prsi. Medtem je Hudorovac zgrabil puško in naboj ter stekel iz zidanice, za njim pa tudi Barešič. Ko jima je oškodovanec še nekaj časa sledil, mu je Hudorovac zagrozil celo z napeijeno puško. Slednjo so potem po Stepanovi prijavi našli v romskem taboru pri Jurovskem bro-du, oškodovanca pa prijavili sodniku za prekrške, ker za puško ni imel dovoljenja.
NA PREHODU ZA PEŠCE ZBIL PEŠAKINJO
Prejšnjo sredo zjutraj je Marjan Luzar iz Novega mesta peljal osebni avtomobil po Cesti herojev. V križišču z Ulico talcev je na prehod za pešce pritekla 43-letna Malči Pavlin, ki jo je voznik zadel in zbil po cestišču. Hudo poškodovano Pavlinovo so odpeljali na zdravljene v novomeško bolnišnico.
Na obravnavi pred 5-članskim senatom novomeškega okrožnega sodišča sta obtoženca dejanje, kot je opisano, zanikala, vendar ju je sodišče spoznalo za kriva in obsodilo na zaporne kazni. Tako je bil Hudorovac obsojen za to dejanje na 2 leti zapora; skupaj s prejšnjo kaznijo 2 leti in 8 mesecev zapora, ki jo je dobil zaradi raznih vlomnih tatvin, pa mu je odmerilo enotno kazen 4 leta in 4 mesece zapora. Barešič, ki mu je sodišče tokrat sodilo tudi za tatvino, ki jo je zagrešil predlanskega junija, ko je Anici Hudorovac ukradel harmoniko in ročno uro, pa je dobil skupno kazen 2 leti in 6 mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna.
DEČEK SKOČIL PRED AVTO
Zvonimir Pungerčar iz Slepška pri Mokronogu je
10.	januaija popoldne vozil osebni avtomobil od Trebnjega proti Mirni peči Ko je pripeljal iz Biške vasi, mu je pri odcepu ceste proti železniški postaji pritekel pred avtomobil 8-letni Milan Štamcar iz Vrhpeči, učenec
1.	razreda osnovne šole v Mimi peči. Avtomobil je dečka zadel s prednjim delom in zbil na tla, pri čemer je mali Milan dobil take poškodbe, da jim je že na kraju nesreče podlegel.
*
Cesta, ki jo vidimo na posnet-
KOLIKO DAMO NA VARNOST? ku, je edina vez Ortneka s svetom. Nesreča je le v tem, da pelje čez železniško progo, po kateri skorajda vsako uro prisopiha kakšen vlak, in ki na nevarnost opozaija le s prometnim znakom. Doslej je marsikomu pomagala sreča, poslej pa bi morale zapornice, menijo krajani.
NENADOMA NA CESTO -Branko Pečjak iz Kočevja je 13. januarja zjutraj vozil osebni avtomobil
S> Kolodvorski ulici v Črnomlju, enadoma je na vozišče stopil Jože Svab iz Dolenie vasi, pred seboj pa je potiskal kolo. Pečar je Švaba zadel in zbil po cestišču, pri čemer se je slednji ranil in so ga morali prepeljati v novomeško bolnišnico. Gmotno škodo cenijo na 3.000 din.
NI SE DOVOLJ PREPRIČALA
-	V petek zjutraj je Novomeščan Drago Cerovšek peljal osebni avtomobil od križišča v Žabji vasi proti IMV, ko je pred avtomobil nenadoma pritekla 69-letna Ana Bele, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta. Cerovšek jo je zadel, tako da je padla na rob pločnika. Poškodo-vanko so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
SE TRETJIČ - FESEC - Za dolenjske pešce sta bila petek in sobota cma dneva. Tako jo je v soboto zvečer skupila še Jožica Lopatec iz Trebnjega, ki je tega dne šla peš po cesti proti Mimi. Za njo se je na motornem kolesu pripeljal Franc Kolenc iz Sela in zadel Lopatčevo, padel pa je tudi sam. Pri nesreči sta se oba laže poškodovala, materialne škode pa je za 500 din.
ZBEŽALA IZ GOREČEGA AVTOMOBILA - Prejšnji ponedeljek popoldne je Jože Primc iz Pristave pri Stopičah vozil osebni avtomobil iz Novega mesta proti domu. Pri Crmošnjicah je avtomobil pričelo zanašati, zdrknil je v jarek in se prekucnil na streho. Avtomobil je medtem pričel goreti, vendar sta voznik in sopotnik Marjan Šketa na srečo hitro zlezla iz avtomobila in jo odnesla le z nekaj praskami. Materialne škode je za 25.000 din.
ČETRTKOV INTERVJU
Kakršna setev, taka bo žetev
Sprejemanje samoupravnih »tov, sestankovanje, pisanje, ocenjevanje — z vsem tem smo j* in se še srečujemo ves december in še vjanuaiju. Kaj pa smo glede tega doslej naredili, ko smo vse lansko leto dan na dan dobivali opozorila, da rok drži m da zamudnikom groze le zajamčeni osebni dohodki? O tero je tekel pogovor z Dragico oalič, tajnico Kluba samo-upravljalcev v Novem mestu.
.,Klub samoupravljalcev je decembra lani ponovno poslal vsem tozdom opozorilo, da je
Dragica Galič: „Glavno delo
je opravljeno"
zadnji čas za sprejem vsaj treh samoupravnih aktov in da naj jih pošljejo v preverbo komisiji pri klubu, ki dela v sodelovanju z občinsko in sindikalno komisijo za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu.“
—	Kakšen je rezultat vsega opozarjanja in dela, ki ga v delovnih organizacijah ni bilo malo?
a d?° 11- Januaija letos smo dobili pismene ali ustne podatke, da je 57 delovnih organizacij s 50 zozdi že sprejelo vse potrebne samoupravne akte medtem ko v 27 delovnih organizacijah prav te dni razpisujejo referendume. Ni nobenega kolektiva, da ne bi imel nove samoupravne zakonodaje vsaj v zasnovi in v obravnavi, res pa je,
da nekateri lovijo zadnje dne-ve.“
- Ali ni bojazni, da bodo na hitro zmašeni samoupravni akti polni vrzeli, in kdo bo to ugotavljal? .
„Gotovo je, da so na primer v Novolesu, pri Pioniiju, v Krki in še kje, kjer so se samoupravnih aktov lotili zgodaj, po načrtu ter z vso potrebno strokovno in politično obdelavo, novi dokumenti vsebinsko boljši kot v tistih kolektivih, kjer so iskali zadnji hip vse mogoče vzorce. Vsebinske ocene novosprejetih samoupravnih aktov pa za zdaj še ni mogoče dati. Prav zdaj ustanavljajo delovne skupine iz vrst članov Društva pravnikov, Društva ekonomistov in Društva računovodsko-fmančnih delavcev, ki bodo vse akte pregledale s pravnega in družbenoekonomskega vidika ter ugotavljale, če so akti vsebinsko v redu.“
- V občini so delovale tri komisije, ki so bile z nasveti na voljo še v času, ko je bilo potrebno akte sestavljati. Ali so se te pomoči v delovnih organizacijah posluževali?
,,Prav čudno se nam je zdelo, ko so povsod, posebno v manjših kolektivih tarnali, da se ne znajdejo, da nimajo potrebnih kadrov itd., da pa v prvi fazi priprav nove zakonodaje sploh niso iskali ponudene pomoči. Sele zadnje tedne, ko je že tekla voda v grlo, so iz nekaterih delovnih organizacij ali tozdov hodili okrog članov komisij.“
- Kakšno je vaše osebno mnenje o dosedanji akciji v zvezi s prilagajanjem zakonodaje zakonu o združenem delu?
„Kljub zapletljajem in raznim nevšečnostim je delo v glavnem le opravljeno in reči moram, da so imeli s tem v delovnih organizacijah ogromno opraviti. Veliko napora in truda je bilo vloženega, upamo lahko le, da se bodo čimprej pokazali sadovi."
R. BACER
ffiS?
ntMrnrti
BO ZA KRAJEVNI PRAZNIK? — Gradnja zdravstvene postaje v Škocjanu poteka z zamudo, vseeno pa krajani želijo, da bi stavbo predali namenu maja, za krajevni praznik. To bo za celotno območje ena največjih pridobitev v povojnih letih. (Foto: R. Bačer)
Škocjan ima pogumne načrte
Krajevna skupnost Škocjan ima za letos predvideni dve večji akciji: gradnjo stanovanjskega bloka in preureditev prosvetne dvorane
Za letošnji krajevni praznik v maju bo v Škocjanu odprta nova zdravstvena postaja, s tem pa nastaja nujna potreba po stanovanjih za zdravstvene delavce. Pravtako šoli manjka stanovanj, ker se zdaj pet učiteljev vozi v službo, dva celo vsak dan iz Krškega. Ker je na spisku potrebnih za primernejše bivališče tudi nekaj mladih družin, bi bilo po mnenju krajanov nujno začeti gradnjo stanovanjskega bloka z najmanj 10 stanovanji. Akcijo za tako gradnjo so krajani postavili kot nalogo številka ena v letu 1978.
Razen tega nameravajo te- Mimo tega so kajpak v teku meljito preurediti prosvetno še vse druge akcije, kot so po-
dvorano v stari šoli in v njej urediti centralno ogrevanje. To bo možno, če ga bodo napeljali iz nove sosednje stavbe zdravstvene postaje.
pravila vaških potov, gradnja vodovodov in ostalo, kar je že zapisano v srednjeročnem razvojnem programu kraja. Zadnje čase se kaže tudi potreba po
Kotlovnice preveč po domače
Strokovna komisija je pri pregledu 16 kotlovnic ugotovila celo vrsto tehničnih in drugih napak
i	je centralno ogrevanih že nad 1300 družbenih stanovanj. Za ogrevanje skrbi 16 kotlarn, od tega jih je 13 v Novem mestu. Zaradi pogostnih pritožb stanovalcev, da je stanovanjih mrzlo, da so kotlarne prevečkrat okvaijene itd., je stanovanjska skupnost lani poslala strokovno komisijo pregledat vse kotlarne.
Ugotovili so, da dve od obratujo--čih kotlovnic sploh nimata uporab-
Več rekreacije zaposlenim
telesno k^uro se bodo morale v bodoče baviti predvsem krajevne skupnosti in _______ delovne organizacije, tako je stališče občinskega komiteja ZKS
razmnvHal °b^Ske k?.nference ZK v Novem mestu je 10. januarja STin n, ' TT Čnih vPra^anjih razvoja telesne kulture^ tekli štirii ? •	m •žepnem poročilu o dejavnosti
tiriletni mandatni dobi, ki bo predloženo konferenci v <
Ne ^ zanikati, da je področje telesne kulture pri nas napredovalo, o tem zgovorno pnča nedavno podeljena Bloudkova nagrada, vendar je to področje potrebno bolje obvla-ovati. Zdaj niti krajevne skupni	411	ne	sindikati v
.lovnih organizacijah niso v celoti kos problematiki športa wJ ne lcu*ture> zato pone-
•	tu^' prihaja do privatizaci-J> do nesmotrnega trošenja sredstev in ni kvalitetnega na-
Medtem ko so politična izhodišča na ravni občine po-jasna, kaj v bodoče prioritetno podpirati, kako delovati
Papirnate obljube
Dejavnost krajevne skupnosti Žužemberk se je v preteklem letu dokaj dobro odvijala, pri čemer je delovna skupnost prispevala glavni delež k programski dejavnosti na svojem območju. Družbeni dogovor za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov, ki so ga podpisale delovne organizacije, pa je bil v letu 1977 uresničen komaj z 20 odstotki. Od blizu 1100 zaposlenih je bil prispevek plačan le za 230 delavcev.
Med delovnimi organizacija-mi> ki niso spoštovale dogovora, sta tudi dve domači, od katerih je ena v letu 1976 poslovala z •zgubo, druga pa je sicer imela ostanek dohodka, vendar dogovorjenega prispevka ni dala,
M. SENICA
v pre-
predloženo konferenci v oceno.
itd., pa te stvari razvodene v bazi, kjer delajo po svoji presoji.
Doseči množičnost, vpeljati aktivno rekreacijo za delavce, utrditi telesno kulturo v vzgoj-no-izobraževalnih ustanovah in razvijati klubsko dejavnost s poudarkom na tovarištvu, poštenosti, patriotizmu - to bi bile osnovne naloge. Ob 36 različnih športnih klubih v občini, ki se bavijo prav z vsemi možnimi športi, pa na primer v Novem mestu nimamo športnega društva, ki bi bilo središče, nosilec celotne dejavnosti. Smo neorganizirani! V delovnih organizacijah ponekod obstajajo športna društva, vendar jih umetno prikazujemo, ker gre za posameznike — navdušene športnike, ti za svojo delovno organizacijo pobirajo pokale na sindikalnih igrah. Ta oblika se je po mnenju članov komiteja preživela in jo bo potrebno spremeniti.
Predvsem pa mora komunistom postati jasno: telesna kultura ni samo stvar sindikata, ZK in tistih, ki se s športom ukvarjajo, ampak mora postati sestav-
ni del programa in politike v delovni organizaciji.
Dostikrat se ustavimo samo ob problemu telovadnic, ki so resda polne — toda to je le ena od možnih oblik rekreacije. Je še vrsta drugih, na katere smo povsem pozabili. To so na primer peš izleti v naravo, organiziranje zimskih športov itd., ki pa so zdaj zaradi drage opreme večkrat dostopni le dobro situiranim občanom. Komite je pripravil o delu občinske konference in njenih organov v preteklem štiriletnem mandatnem obdobju izčrpno poročilo, ki je bilo na seji z manjšimi pripombami sprejeto. Delegati konference pa ga bodo dobili v tiskani obliki v nekaj dneh.
913 TELEFONOV VEČ
V	preteklem letu je bilo v novomeško avtomatsko telefonsko centralo vključenih 7.360 telefonskih naročnikov, od tega samo na novomeškem območju 4.647. V primeri s številom na-ročniko v konec leta 1976, je bilo lani 913 naročnikov več.
SAMI SEBI JAMO - Ob in v strugi potočka, ki teče pod Belo cerkvijo in se mimo asfaltne ceste vije proti Krki, leže polne vreče odpadkov. Kdor jih je semkaj odložil, naj se zaveda, da s takim ravnanjem koplje jamo sebi in drugim. (Foto: R.
jamo
Bačer)
prestavitvi sejmišča, kajti zdajšnji prostor pod novo šolo ni primeren za shajališče živine in sejmaijev ne s liigienskega stališča in ne zaradi motenja pouka.
O vsem tem so krajani razpravljali na zborih po vaseh, ki so bili minuli mesec. Ker so bili sestanki po vaseh, je bila udeležba boljša in je bilo več možnosti za razprave. Izkazalo se je, da je taka oblika dela s krajani boljša kot sklicevanje zborov krajanov v Škocjanu samem.
nega dovoljenja. Samo štiri od pregledanih kotlovnic niso imele večjih tehničnih pomanjkljivosti, pri vse ostalih pa so ugotovili neustrezno vzdrževanje naprav ali pa so bili zanje neustrezni projekti in izvedba.
Polovica kotlarn je bila brez najnujnejšega orodja, poseben primer pa ja kotlarna na Ragovski: zaradi neustreznega projekta, slabe izvedbe in uporabe neustreznih izolacijskih materialov na razvodih so po triletnem obratovanju nastale hude napake in velika škoda. Takoj je bila na teh napravah izvedena prva faza sanacije, tako da gretje normalno poteka, spomladi pa bodo potrebna še ostala dela. Med drugim bo potrebno najbrž povišati tudi dimnik kotlarne.
Glede na ugotovljeno stanje bo potrebno v bodoče tipizirati sisteme in kotlovne naprave, da bodo manjši vzdrževalni stroški. Uvesti bo treba poskusno obratovanje (drugod to delajo) in v tem času bosta projektant in izvajalec dolžna uvajati kurjača v delo in opravljati nadzor nad delovanjem naprav. Ob pridobitvi uporabnega dovoljenja pa bo izvajalec kotlarno zapisniško predal upravljalcu. Skratka: s kotlarnami ne kaže več poslovati po domače, ker se s tem dela prevelika škoda, pa tudi nevarno je.
ZADOVOLJNI Z DISPANZERJEM
Dispanzer za borce je začel v Novem mestu delati že leta 1975 z ordinacijo dvakrat na teden, kar je bil začetek tovrstne skrbi za borce. Od konca 1976 dalje dela dispanzer vsak dan dopoldne, ob četrtkih pa tudi v popoldanskem času. V tej ambulanti, kjer v primeri z drugimi sploh ni čakalne dobe, je bilo doslej pregledanih že blizu 2.500 borcev iz novomeške občine. Ugotavljajo, da jih največ boleha za sladkorno boleznijo in kroničnimi revmatičnimi obolenji srca.
NAD 2500 KOMUNISTOV
V	mandatni dobi sedanjega občinskega komiteja ZK v Novem mestu je bilo v vrste članstva ZK sprejetih 950 občanov. Ob začetku letošnjega leta je bilo na območju občine 2502 članov ZK organiziranih v 126 osnovnih organizacijah, 11 svetih Zveze komunistov, 4 svetih ZK v krajevnih skupnostih in 16 aktivih komunistov v samoupravnih interesnih skupnostih in društvih. V zadnjem obdobju se je močno povečalo število delavcev-komunistov, saj predstavljajo le-ti
34 odst. celotnega članstva. Spremenila pa seje tudi starostna struktura. Medtem ko je bilo leta 1973 samo
35 odst. komunistov mlajših od 35 let, jih je bilo leta 1976 že polovica.
O SLADKORNI BOLEZNI
V	četrtek, 26. januarja, bo ob 15. uri v Domu JLA predavanje, ki ga organizira Rdeči križ Novo mesto v sodelovanju z Društvom diabetikov: dr. Ema Primožič bo predavala o sladkorni bolezni.
DALI SO PRISTANEK
Preteklo soboto so se vaščani Dečje vasi iz krajevne skupnosti Za gradeč izrekli, da lahko prek njihovih zemljišč zgradijo glavni cevovod za vodovod od Globočca na območje sosednje žužemberške krajevne skupnosti. Na sestanku krajanov so obravnavali tudi potrebo po dokončni ureditvi novozgrajenega odseka lokalne ceste Drašča vas -Dečja vas, kjer že vozi krajane avtobus iz šmihelskega območja na delo
v	Litostroj, žužemberška zadruga pa prevaža mleko. S sodelovanjem vseh zainteresiranih v občinah Novo mesto in Grosuplje ter ljubljanskega Litostroja bi lahko gradnjo dokončali.
M. SENICA
Kot noč pa dan
Jurij Glavič iz suhokrajinskih Lašč 16 je eden tistih ljudi, ki z zanimanjem spremljajo življenje in razvoj Suhe krajine, čeravno je že več let upokojen. Trideset let je bil v mrazu in na žgočem soncu cestar v teh krajih. Delovno dobo je prekinil edino med tem, ko so ga odgnali v internacijo v Gonars in Renicci. Takole pravi:
„Ko sem 1929 nastopil službo cestarja med Dvorom in Smuko, po ves mesec nisem videl nobenega avtomobila. Pravi dogodek je bil, če sem zaslišal avto. Vsi smo tekli na cesto, da smo ga videli. Po vojni je bilo prometa čedalje več, zdaj pa je avtov vsakih vrst toliko, da ni več varno hoditi peš.“
Scgavi možak se spominja, kako so otroci včasih v cape napravljeni hodili peš v šolo. „Vse-povsod so bile čez gmajno bližnjice in stezice. Zdaj je vse zaraščeno. Otroke vozijo v šolo z avtomobili. Sami ne vedo, kako jim je lepo!“
O	suhokrajinski revščini je bilo že pred vojno, pa tudi potem veliko slišati in brati. V pol podrtih kočurah so životarili ljudje, tudi mlajše družine, pa si niso mogli pomagati. In zdaj?
„ „Takih, da bi beračili in prosili kruha, že dolgo ni več. V .primeri z drugimi kraji je pri nas še
Jurij Glavič, kranjec, pravi
Suho-„Malorca
(značilno zanj!) je danes lepo na svetu. Skoda le, da nisem več mlad ...“
revščina, ampak brez hrane in najpotrebnejšega ni nihče več. Če ni redne zaposlitve, delajo pa zobotrebce in nekaj zaslužijo. Ponekod pa imajo raje preveč kot premalo."
O	divjadi in medvedih, ki so vselej plašili ljudi v samotnih krajih, ve Glavičev stric nešteto zgodb. ,Jaz sem na medveda večkrat naletel. Pri Lopaškem potu sem enkrat pošteno bežal pred njim in si nisem upal kmalu nazaj. Divjad je še danes nadloga Suhokranjcev, ampak nekaj škode dobimo povrnjene.*1
Jurij Glavič ima rad mladino, posebno brigadirje, ki vsako poletje pomagajo graditi vodovode in ceste na suhokrajinskem območju. ..Brigadirji nam prinašajo življenje. Pomagajo nam, veseli so in lepo se razumemo,“ je rekel.
R. B.
Novomeška kronika
BREZ OBČUTKA ZA CAS -Medtem ko je bilo potrebno sredi decembra lani spodbujati, da so mesto okrasili, bi marali mesec dni kasneje z novo akcijo doseči „odkrashev“. Ne samo napise »Srečno 78", ampak videvamo še povsem novoletne izložbe in tudi rotovž je bil še 16. januarja ovešen kot na Silvestrovo.
POCENI NAKUPI - V več trgovinah so se te dni začele razprodaje. Kupci so se take oblike kupovanja že zelo navadili in nekateri se na ta način vsako leto oblečejo za polovične stro9c e. Plašči, kostimi, pletenine so 30 do 60 odstotkov cenejši.
PREMALO GA JE — Sneg se je ponujal vso nedeljo, ampak ni in ni hotel padati zares. V ponedeljek zjutraj smo se zbudili ob 3 cm debeli snežni odeji, čez dan pa se je s cest vse raztopilo. Čiščenje pločnikov se je ob tej priložnosti spet izkazalo za slabo točko urejenosti mesta.
BOGATEJŠI TEDEN — V novomeški porodnišnici so imeli pretekli teden spet nekaj več porodov mamic iz mesta. Tako so rodile: Dušanka Hlavaty iz Trdinove 14 -Jana, Cvetka Srbčič iz Grubčeve 31
—	Tomaža, Nevenka Lilek z naselja Nad mlini 21 - Nikolino in Tatjana
Lichtenthaeler
Danielo.
iz Vandotove 8 -
TELOH POD SNEGOM - Tržnica v ponedeljek ni bila tako slabo založena, kot bi bilo pričakovati glede na slabo vreme. Presenetljivo je bilo, da je bilo naprodaj veliko šopkov teloha pa regrata, ki sta sicer znak prihajajoče pomladi. Jajca so prodajali po 2,5 din, motovilec in regrat na merice po 10 din, sirčke po 2 din.
Ena gospa je rekla, da je Labod na ljubljanskem sejmu mode prav gotovo pokazal lepe izdelke, ker so prvi dan z razstavnega prostora ukradli žensko krilo ...
19. jnntiarja 197&
Stran uredila: RIA BAČER
DOLENJSKI LIST
17
PLANINSKO KOSILO — Pripravilo ga je planinsko društvo „Bohor“ v osnovni šoli v Leskovcu, kjer so se zbrali prijatelji mladine iz vse Slovenije. Društvo ima svoj mladinski odsek. Mladi planinci vsako leto
Samozadovoljstvu je odzvonilo
Nič napredka pri kadrih — Odgovornost zanje ponovno na preizkušnji — Brezbrižnost interesnih skupnosti do planiranja — Sestavljalcem resolucije tehtnejše podatke
Čeravno so rezultati devetmesečnega gospodarjenja in njihova ocena do izteka minulega leta boljši od predlanskih, v brežiški občini niso zadovoljni. Leto 1976 zanje ne sme biti merilo. Tedaj so bili vsi dosežki pod republiškim povprečjem in tako je občina po narodnem dohodku na prebivalca zdrknila za sedem mest navzdol. Lanske številke niso tako kritične, posebno optimistične pa tudi ne.
To potrjujejo tudi sklepi skupne seje komiteja občinske konference ZK in občinskega sveta Zveze sindikatov, ki stajo
12.	januaija posvetila analizi lanskega gospodaijenja in osnutku letošnje resolucije. Oba foruma zahtevata, da se zaostri odgovornost poslovodnih organov in strokovnih služb povsod tam, kjer kljub nenehnim opozorilom zanemarjajo kadrovsko vprašanje, čeprav je na dlani, da obstoječa kvalifikacijska struktura ne zagotavlja uspešnega gospodarjenja.
JUTRANJKA ŽELI STANOVANJA
Tozd Jutranjke Orlica v Brežicah zaposluje 300 delavcev, zato je Ta-interesiran za nakup stanovanj. Trenutno ima 120 nerešenih stanovanjskih vprašanj. Toliko prošenj bo težko rešiti. Prav zaradi tega se zanima za nakup starih vojaških stanovanj, oziroma za možnost kreditiranja pri njihovi prodaji. To bi temeljni organizaciji precej olajšalo nakup, če bodo stanovanja res naprodaj.
Na skupni seji so nadalje zahtevali dopolnitev plana s celovitejšo obdelavo področja družbenih dejavnosti. Soglašali so s pripombo izvršnega sveta, da je treba področje skupne porabe
PREDRAMITI „ZLATO“ SREDINO
V	analizah gospodarjenja navadno izstopajo najboljše in najslabše delovne organizacije. Vanje je potem usmerjena pozornost razpravljalcev, medtem ko se sredina vsakič izmakne kritičnim očem. Tega se tisti, ki plavajo na gladinah povprečja, tudi zavedajo in poskušajo zadržati varno ravnotežje, ne da bi se posebej trudili za hitrejši napredek in razvoj. V prihodnje naj bi se razpravljalci v občinski skupščini in drugod ustavljali tudi pri njihovih rezultatih, je bilo poudarjeno na skupni seji komiteja občinske konference ZK in sindikalnega sveta 12. januarja v Brežicah.
MENJAVA OSTANE BREZ DAVKA - Pri menjavi zemljišč kmetje tudi vnaprej ne bodo plačevali davka. To velja samo za tiste, ki živijo izključno od kmetijstva. Vsi drugp pa, ki imajo dodatne vire preživljanja, bodisi da imajo razen kmetije še gostilno ali pa so v delovnem razmerju, do oprostitve niso upravičeni, čeprav z menjavo zaokrožujejo svoja zemljišča. V izjemnem položaju so tu edinole še tisti, ki imajo priznan status kmeta. Ta davek pa po mnenju delegatov občinske skupščine ne bi smel iti v proračun, ampak namensko za nova delovna mesta.
SAMO ZVEZA BORCEV NAJ ODLOČA - Borci NOV so na zadnji skupščini opozorili, da njihov stanovanjski fond kopni, zato so sklenili to razčistiti Stvari bodo spremljali pazljiveje kot doslej, ker želijo, da izključno njihova organizacija odloča, kdo bo šel v izpraz-
njeno borčevsko stanovanje.
PROUČITI UČINKOVITOST -Delegati zbora krajevnih skupnosti se pridružujejo predlogu občinske konference SZDL v Brežicah, naj izvršni svet občinske skupščine prouči učinkovitost medobčinskih inšpekcijskih služb za območje brežiške občine. K takemu predlogu jih je spodbudil znesek 2,5 milijona dinarjev, kolikor je občina dolžna prispevati za sofinanciranje inšpektorata. Ta znesek so namreč primer-
1'ali z zneskom 1 ,5 milijona dinarjev, :olikor dobijo iz tega vira vse krajevne skupnosti za celoletno delo.
SLABO ZALOŽENI - V Brežicah je izbira filmov zelo skromna. Na policah „Kozmetike“, ki edina prodaja filme, jih pogosto zmanjka, tako da se stranka nikoli ne more zanesti, da jih bo zares dobila. Je temu krivo pomanjkanje na trgu nasploh ali kaj drugega?
vključiti zraven do zasedanja občinske skupščine. V resoluciji naj bo razen tega prikazano načrtovanje vseh samoupravnih interesnih skupnosti, tudi tistih, ki imajo sedež zunaj občinskih meja. Zahtevali so tudi prikaz cestne izgradnje v tekočem letu in podrobnejšo določitev komunalnih del v krajevnih skupnostih.
Komite in sindikalni svet sta obsodila neodgovornost samoupravnih interesnih skupnosti do planiranja, saj je osnutek resolucije pomanjkljiv prav za-.-radi njihove malomarnosti. To velja za SIS za izobraževanje, kulturo, zdravstvo, raziskovanje, zaposlovanje in invalidsko ter pokojninsko zavarovanje.
Predlog resolucije bo lahko precej realnejši od osnutka, ker je ta nastajal na predvidenih planih, zato nosilci planiranja po zaključku poslovnega leta lahko posredujejo sestavljalcem na oddelku za gospodarstvo tehtnejše podatke. To so dolžni storiti. Resolucija bo tako ali tako malo pozna, zato pa je lahko realnejša, oprijemljivejša.
JOŽICA TEPPEY
MLADI GASILCI ALI TAKO SE JANEZEK UČI - Zveza prijateljev mladine v brežiški občini že več kot deset let razpisuje tekmovanja med društvi, da bi spodbudila razmah svobodnih aktivnosti pionirjev v šolah, delo s cicibani, delo z otroki med počitnicami, kakovostne prireditve vseh vrst, letovanje in zimovanje, solidarnostne akcije in vključevanje mladih v taborniško, gasilsko, planinsko organizacijo ipd. Program je tako raznolik, da se vsak kraj oziroma vsaka šola izkaže s svojim delom. (Foto: Jožica Teppey)
NOVO V BREŽICAH
Najprej lanski dolg
Življenje staremu mestu
V	program krajevne skupnosti Brežice-mesto ima po besedah predsednika zbora delegatov Vinka Jurkasa prednost vse tisto, kar lani ni bilo uresničeno. Osnutek programa so delegati že obravnavali in sprejeli začasni finančni načrt, dokončno besedo o programu za letos pa bo imel konec meseca zbor delegatov.
Brežiška krajevna skupnost dobiva od prispevka za mestno zemljišče po 180 tisočakov, iz naslova samoprispevka za ceste okoli 1,2 milijona dinarjev, za stroške električne razsvetljave pa dobi 130 tisoč dinarjev dotacije.
„Za zaostanke planiranih nalog je krivo pomanjkanje časa, ker cestna služba ni zmogla vseh del, ko so ji jih naložili. „Zunaj programa je dokončala Ulico Veljka Vlahoviča, sodelovala pa je tudi pri mestni obvoznici, kar za mesto veliko pomeni," je dejal Vinko Jurkas.
Prepričan je, da bo letos delo steklo po načrtu. Vanj sodi dokončanje ulic in cest, čiščenje, vzdrževanje zelenic, začetek gradnje mrliške vežice in urbanistična ureditev starega dela mesta. Za to, zadnjo nalogo je odgovoren izvršni svet občinske skupščine in krajevna skupnost vztraja pri zahtevi, dajo izpelje čimprej.
J. T.
BO SNEG? Še dva dni in počitnice se bodo začele. Bo zima vsaj letos natrosila dovolj snega za smučanje in sankanje na domačih pobočjih? Šolarji upajo, da jih tokrat ne bo razočarala. (Foto: J. Teppey)
taborijo v planinah, kjer jim njihov kuhar pripravlja slastne obroke. (Foto: Jožica Teppey)
Končno dovolj velika streha
Občinska uprava in organizacije se že vseljujejo v prizidek stare skupščinske zgradbe
V Krškem so uspešno stopili v 1978. leto. Pred dnevi so se namreč pričeli vseljevati v prizidek starega poslopja občinske skupščine. Novi del meri okoli 1250 kvadratnih metrov in ima kar 55 prostorov. V njem bo poslej nov dom vseh vodstev družbenopolitičnih organizacij, oddelkov za notranje zadeve, za narodno obrambo ter gradbene in komunalne zadeve pa sedež predsedstva in izvršnega sveta občinske skupščine, njunih služb ter katastra. Umik iz stare zgradbe bo
tudi v dosedanjo občinsko hišd prinesel nekaj izboljšav. V izpraznjenih prostorih se bo lahko razširil oddelek za gospodarstvo in finance, kateremu se bo pridružila strokovna služba za proračun pa socialno skrbstvo in davčna uprava in morebiti še občinski odbor Rdečega križa.
Še več novega bo v pritličnem delu poslopja, ki so ga že začeli preurejati. Uredili bodo dve manjši sejni sobi s po
30 in 40 sedeži. Razširili bodo sedanji obrat družbene prehrane in končno poskrbeli za primerno, večjo poročno sobo. Pri naštevanju ne smemo pozabiti na novo prekriti dvoriščni del, kjer bo velika sejna soba s 110 sedeži pa sprejemna pisarna itd. Izvajalec teh del, krški tozd novomeškega Pioniija, je prevzel tudi ureditev okolice novega objekta, zunanjost stare zgradbe pa bo na novo preoblekel.
Novost v gradnji stanovanj
Stanovanjska skupnost bo pooblaščeni investitor vlagateljev, podpisnikov dogovora o usmerjeni gradnji
195 novih družbenih stanovanj, ki so jih v krški občini te dni že pričeli vseljevati in v katere se bodo še vse do konca leta, je vsekakor razveseljiva številka, pa čeprav bi jih morali nekaj med njimi izročiti uporabnikom že lani.
To je in bo vsega skupaj sedem stolpičev, oziroma blokov: štiije v Krškem, dva na Senovem in eden v Brestanici. Dokončna cena kvadratnega metra njihove površine je dokaj ugodna, saj so jo zagotovili z družbenim dogovorom o načinu njenega oblikovanja, ki velja za krško občino. Le-ta pa je zelo prepričljivo pokazala, da je najbolj smiselna strnjena gradnja in to večjih stavb! Tako sta dva stolpiča v Krškem s po 42 enotami stala 7439 dinarjev za 1 m2, 16 enot v Brestanici 8810 in 18 na Senovem 8538 novih dinarjev za kvadratni meter površine.
Tudi zaradi tega je samoupravna interesna skupnost te dni združenem delu predložila še eno pomembno novost. Povabila ga je k sodelovanju za uresničitev načrta gradnje prve stanovanjske soseske v občini, to je soseske Spodnji grič. V njej naj bi v dveh letih postavili osem objektov s skupno 192 stanovanji. In kaj je pri vsem tem novega? V prvi vrsti to, da to ne bo več tako imenovana gradnja za trg, marveč bo stanovanjska skupnost pooblaščeni investitor vlagateljev, podpisnikov družbenega dogovora o usmeijeni stanovanjski gradnji. Za
HRIBOVCI NE ZMOREJO
Res je, da so kmetje v višinskih predelih oproščeni davka od kmetijske dejavnosti, zato jih tembolj bremenita prispevka za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. To velja predvsem za kmete na Gorjancih in na Bohoiju, ki zaradi pomanjkanja delovnih moči ne morejo uspešno gospodariti. Davek bi bil zanje precej manjši, kot pa sta zdravstveni in pokojninski prispevek, in tako jim oprostitev ne prinaša kaj prida tolažbe.
gradnjo je zato že v lastni režiji zagotovila zemljišče, vse potrebne načrte in dokumentacijo. S tem bo seveda zagotovila tako končno ceno stanovanj, ki bo morala upoštevati vse elemente družbenega dogovora, investitorju in bodočim uporabnikom pa zagotovila odločilen vpliv na celotno gradnjo, to je tako na ceno, kot na kakovost itd.
Uresničitev načrta zahteva seveda združitev solidarnostnih sredstev in tistih, s katerimi so doslej razpolagale po lastni presoji delovne organizacije, pa seveda pomoč bančnih kreditov.
Ta dela seveda še niso končana, zato se bodo v prizidek vseljevali postopoma. Dokončno bo napolnjen do 20. januaija. Vse drugo bo nared do zadnje tretjine februarja oziroma najkasneje do 15. marca. Poslej bodo pod eno streho združene vse občinske službe in vodstva družbenopolitičnih organizacij in tudi delegati vseh zborov bodo lahko zasedali v isti hiši. V sosednji stavbi pa bo potem več prostora za medobčinski inšpektorat in delavsko univerzo. Tudi to poslopje bodo obnovili in napeljali vanj centralno ogrevanje. Z ureditvijo občinske hiše bo stari mestni del veliko pridobil, prej ali slej pa bodo morali odpreti tam tudi kako delikatesno trgovinico in kak prostorček, kjer bi ljudje lahko stoje popili kavo ali sok.
KJE BO STALA TOVARNA?
Bodoči „Etin“ obrat za predelavo sadja bo stal na območju Starega gradu, na kmetijski površini za sedanjim naseljem. S to lokacijo je soglašala tudi kmetijska zemljiška skupnost, občinska skupščina pa je sprejela odlok o spremembi in dopolnitvi urbanističnega programa za krško občino. Z graditvijo tovarne bodo pohiteli, saj že letos računajo na prve kompote iz Podbočja.
KRŠKE NOVICE
PRVA TRETJINA - Za minuli vikend je posavski ..Področni odbor združenja slovenskih gledaliških skupin" pripravil dvodnevni strokovni seminar v Krškem za režiserje, scenografe in odrske tehnike. Nadaljevali ga bodo še dvakrat, prav tako ob koncih tednov, z njim pa se bodo preselili še v Sevnico in Brežice.
NELJUBO SPOZNANJE - Kako malo je ta čas kadrov, ki bi bili strokovno usposobljeni in voljni prevzeti vadbo v različnih športnih panogah, je znova pokazal sestanek, s katerim so poskušali zagotoviti, da bi vsaj dve panogi z občinske prednostne liste usmerili v nove športne tokove. Ob vprašanju, kako za obe priti do občinskega centra, so prišli do neljubega spoznanja, da bi ga za plavanje kadrovsko še nekako zagotovili, za rokomet bo to le težko rešljivo vprašanje, izključno zaradi pomanjkanja trenerjev.
KMALU PROGRAM — Kot so se pred koncem minulega leta krški komunisti dogovorili, bodo tokratni teden slovenske izdaje lista „Komu-nist“ izvedli v prihodnjem mesecu. Posvečen bo dvema temama: člove-
ku m znanju ter človeku m knjigi, področju o katerem bi lahko v krači občini spregovorili pravzaprav veliko in tudi veliko izboljšali Prav zato se bodo vsebinske priprave pričele že v prihodnjih dneh.
ZVIŠANA TAKSA - Z zvišanjem upravnih taks, ki ga je sprejela krška občinska skupščina na zadnji seji, se
i	pov
tisočakov na 1,360.000 dinarjev. S tem odlokom so v Krškem prav tako kot v vseh drugih slovenskih občinah sprejeli republiško taksno tarifo za občinsko takso, tako da poslej ne bo razlik.
KOLIKŠNA ODŠKODNINA ZA ZEMLJO? - Letos je povprečna gradbena cena za 1 kvadratni meter koristne stanovanjske površine v krški občini 3.400 dinarjev, povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča pa znašajo 15,8 odst. od vrednosti zgradbe na mestnem območju Krškega. Za Kostanjevico, Senovo in Brestanico pa so ti stroški precej višji, in sicer znašajo 37 odst. Z odlokom sprejete cene veljajo letos za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča.
BREŽIŠKE VESTI
Sevnica: ceste in spet ceste
V sevniški krajevni skupnosti letos 4 milijone dinarjev za komunalo
, V začetku januarja se je sestal svet sevniške krajevne skupnosti m potrdil načrt del predvidenih za letošnje leto. Občani in delovni •judje so se na nedavnih zborih občanov izrekli v glavnem za poso-dobljanje cest.
Lanski načrt sevniške krajevne skupnosti, v začetku leta ga je zaradi obsežnosti in zahtevnosti del niarsikdo imenoval prepogumnega, bil na kraju celo presežen. Tajnik avle Zemljak ugotavlja, da je bilo narejenega kar za 50 odstotkov več!
dobra naložba
Nakup grede rja za potrebe krajevnih skupnosti v sevniški občini je bila nadvse pametna odločitev. To namreč potrjuje lansko poslovanje. Največ so ga uporabili v krajevnih skupnostih Boštanj, Tržišče in Krmelj. 5>troj je opravil 1.19,7 obratovalnih ur; če bi ga mora-
li	najemati, kot je bil običaj Prej- bi za te storitve morali odšteti mastne denarce; vprašanje je, če bi v takih razmerah lahko dela sploh opravili. Ž v prvem letu dela so lahko obračunavali tudi pospešeno amortizacijo. Letos bodo stroj še posebno potrebovali na območju krajevnih skupnosti Blanca in Zabukovje.
PRISPEVEK ZA VODO
Komunalno	stanovanjsko
Podjetje je občinskemu izvršnemu svetu za današjo sejo posredovalo predlog odloka o dodatnem prispev-za porabljeno vodo iz sevniškega vodovoda. Vode je v glavnem le za sedanje potrebe, za naprej se je treba lotiti predvidenih deL Druge aze rekonstrukcije se podjetje ni moglo lotiti, ker na natečaju
J ljanske banke niso dobili
Posojila. Sedanja vodarina po ugoto-vlj Podjetja upravljalcu ne zagota-Ja niti enostavne reprodukcije. *v°munalci predlagajo za letos 2 J“\ajja pribitka za kubik porabljene ioo^.’ Prihodnje leto 30 par več, leta xs»0 pa tri dinarje.
Urejenih je bilo nekaj pločnikov, dvoje parkirnih prostorov (pred gasilskim domom in Ljubljansko banko), asfaltirana Drožanjska ulica, del ceste proti Dolnjemu Pečju, na dveh krakih Florjanske ulice so položili fini asfaltni sloj.
Nič manjši zagon ne bo letos. Predvidena je ureditev treh ulic za Kopitarno: Kidričeve, Ob gozdu in Kajuhove. V glavnem manjka tod samo še asfalt in nekaj robnikov. V tem letu naj bi asfaltirali 3.500 me-
SPOMLADI ASFALT - Letošnja zima je prišla prav za začetek del na cesti Sevnica— Blanca, kamor naj bi bil usmerjen del denarja od presežka posojila za ceste. Cestišče med prvima dvema zapornicama izven Sevnice so izdatno dvigni-
li,	tako da ga Sava ne bi smela več ogrožati.
trov ceste Sevnica-Vranje-Lončar-jev dol, ravno tako tudi 930 metrov ceste proti Pečju. Velika pridobitev za prometno varnost v samem mestu bo ureditev pločnika od velike samopostrežbe Trgovskega podjetja vse do železniškega nadvoza. Odpraviti nameravajo ozko grlo v Šmarju. Stari oporni zid bodo porušili, naredili mesto za pločnik in pozidali nov zid. V bližini nameravajo urediti parkirišča. Asfalt naj bi dobila tudi Pot za Zajčjo goro in oba odcepa na Ribnikih.
Sevniška krajevna skupnost je doslej po samoupravnem sporazumu dobivala le redna sredstva, noben-krat še niso bili deležni kakšnega zneska iz naslova solidarnosti medkrajevnimi skupnostmi v občini. Me-
nijo, da bi morala biti sedaj vrsta tudi na njih. Tudi vnaprej bodo podobno kot pri vseh lanskih akcijah za ceste krajani sodelovali z denarnim prispevkom 6.000 dinarjev in s stotimi udarniškimi urami.
A.ŽELEZNIK
Sevniški
paberki
S	KAZNIMI ZA LEPŠE OKOLJE
-	Občinski izvršni svet bo na današnji seji pripravil delegatom občinske skupščine predlog spremembe in dopolnitve odloka o urejanju in varstvu okolja v občini.
V	glavnem gre za uskladitve kazenskih ukrepov z novim zakonom o prekrških. Poslej bodo pravne osebe in obrtniki zoper kršitve odloka izenačene, v žep naj bi bilo v takih primerih treba seči po 100 dinarjev do 30.000 dinarjev. S 300 dinarjev mandatne kazni bodo take osebe lahko kaznovane na kraju prekrška, odgovorne osebe pa celo s 1.000 dinarji.
SEJEM BIL JE ŽIV - Sobotni živinski sejem v Sevnici, kramarji so kot po navadi zasedli ves Glavni trg, je bil dobro obiskan od blizu in daleč. Ni manjkalo tovornjakov z živino ali kupcev tudi iz sosednje Hrvaške. Dobra in tudi konkurenčna je bila ponudba prašičev. Če še velja, da je sejem za marsikoga praznik, velja to še tembolj za tiste, ki naj bi sejmišče posuli z nekaj peska. Blata na sejemskem prostoru je bilo namreč več kot dovolj. Sicer pa za vseskupaj lahko krivimo zimo. Ce bi pomrznilo kot se za ta letni čas spodobi, blata ne bi bilo!
KAM Z MRTVIMI? V Tržišču ugotavljajo, da je tačas pričela mreti generacija prišlekov, ki seveda nimajo družinskih grobov na tamkajšnjem pokopališču. S težavo se namreč najde še toliko prostih
grobov na tamkajšnjem pokopa-šču, kot je prstov na eni roki Zahteve, ki bi jim bilo po upravni plati treba ustreči, da bi prišli do ustreznega prostora za pokopavanje, ni lahko izpolniti. Krajevna skupnost je za kultumejše pokope naročila mrliški voziček.
Si:v\'lši:i VESTNIK
Prevzeii. kar so se obvezali
Mirenska Kolinska odkupila v minuli jeseni 2.100 ton več krompirja kot leto poprej
Marsikje se še sedaj ubadajo z mučnim vprašanjem, kam z zadnjo jetrno krompirja. Mirenska tovarna za predelavo krompirja je ob koncu leta zadovoljivo iz pobila načrte odkupov.
11 ™£unai°’da so lani odkupili . LJ00 ton krompirja. Samo od -fr^ke letine so odkupili O.700 ton, to pa je 2.100 ton
Izpolnili načrt
V	novi trgovski center trebanjske Kmetijske zadruge v Starem trgu ie nameščajo opremo. Predlani so zgradili ‘ep objekt v Velikem Gabru, letos je predvidena gradnja nove trgovine na Mimi. V zadrugi ugotavljajo, da bodo s tem sedanji načrt gradnje novih trgovin dejansko izpolnili leto dni pred rokom.
Ta čas potekajo v občini dogovarjanja za enotnejšo Politiko trgovine in gostinstva. Posebno nekateri podeželski kraji se čutijo prikrajšani za dobro oskrbo: vrsto let se npr. nikamor ne premakne gradnja trgovine z živili in drugim v Velikem Gabru, tudi v središču občine do pred nedavnim ni bilo napredka. Na dlani je, da razdrobljenost ne vodi nika-m°r- V kmetijski zadrugi poudarjajo, da se bo treba za nov program dogovarjati tudi s krajevnimi skupnostmi Za trgovino z živili se ravno ne vnemajo, če pa potrošniki to želijo, se bodo nedvomno pripravljeni pogovarjati tudi o tem, predvsem v krajih, kjer je dosti članov zadruge.	Afed	trgov-
skimi podjetji bo treba zastaviti uresničljiv načrt razvoja. Tako bo mogoče hitreje prebroditi sedanje zaostajanje in zadržati doma več kupne moči prebival-
A. 2.
stva.
več kot jesen poprej. Po ustaljenih pogodbah s trebanjsko kmetijsko zadrugo je med odkupljenimi količinami večina pridelka kooperantov te zadruge-
Podobno kot že leto poprej so tudi tokrat ugotavljali padanje povprečne vrednosti suhe snovi v krompirju. Decembrske meritve so pokazale pod 18 odst., medtem ko naj bi običajne vrednosti znašale od 20 do 20,5 odst. Tako so lani lahko naredili kilogram pireja iz 7,45 kg krompirja. Doma se srečujejo na trgu že z močno konkurenco. S pirejem skušajo prodreti tudi na tuje. Ker je na Zahodu veljala izredno nizka cena za krompir — le od 50 do 70 par (!!) za kilogram - tam seveda nimajo kaj iskati. Večje
TUDI TO JE POMOČ - Po trgovinah z reprodukcijskim materialom trebanjske Kmetijske zadruge ne manjka umetnih gnojil. Zadruga je nabavila dovolj gnojil, poudariti velja, da so bila vsa kupljena še pred novoletno podražitvijo. Sedaj so nove dobave za okrog 15 odst. dražje, cenejša gnojila v trgovinah zadruge so zato dobrodošla. Naš posnetek je iz skladišča v Mokronogu.
možnosti si obetajo za izvoz na Vzhod.
Kar se tiče same proizvodne usmeritve, imajo kmetje lahko tudi vnaprej zaupanje v tovarno.	Po	besedah
inž. Antona Kotarja naj bi se letos lotili pomembne rekonstrukcije tovarne. Ločiti nameravajo proizvodnjo krompirjevih kosmičev od tistih, narejenih iz žit (program izdelkov za dojenčke). S tem bi povečali	letno	predelavo
krompirja na 13.000 do 14.000 ton. Predvidena naložba naj bi znašala okrog 60 milijonov dinarjev,	del denarja je
namenjen	tudi za izgradnjo
čistilne naprave. Vsa predvidena dela naj bi bila zaključena prihodnje leto. ________________A.	ŽELEZNIK
PREDAVANJA ZA KMEČKE ŽENE
Prihodnji teden začenja trebanjska Kmetijska zadruga običajna zimska predavanja za kmečke žene, zvrstila se bodo na devetih krajih do osmega februarja.	Podobno kot na
minulih predavanjih za gospodarje, želijo prireditelji tudi tokrat, da udeleženci pripravijo vprašanja. Tudi letos uvrščajo med predavanja razgovore o človeku in kulturi, pripravlja jih Zvonka Falkner. Direktor zadruge inž. Slavko Nemanič namerava spregovoriti o tem, kaj naj bi proizvajali v tem letu. Veterinar Cveto Bunc bo udeleženke seznanil o novostih zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi in o boleznih molznic. Na vrsti bo tudi zdravstveno predavanje, dr. Marjeta Pavlin—Metelko bo tokrat namenila pozornost prehrani in zdravstvenemu stanju otrok. Terezija Potrbin z Mirne bo govorila o shranjevanju živil in sestavi obroka nujne rezerve.
OBET ZA KROJAČE — Delavci trebanjskega Trelesa so pričeli minuli teden nameščati ostrešje na gradbišču novih proizvodnih prostorov trebanjskega Krojaškega podjetja. Marljivi kolektiv, ki se stiska v neustreznih prostorih stare šole, že težko čaka prvo pravo delavnico. (Foto: Železnik)
Iskra: graditi ali nazadovati
Ob dvajsetletnici mokronoške Iskre bodo to poletje položili temeljni kamen za nove proizvodne prostore? — Stalno po 50 prošenj za zaposlitev
Vrsto let je mokro no &a Iskra životarila. Mnogih krajanov se je oživelo novo upanje.
Vse glasnejši so namreč postali glasovi o gradnji novih proizvodnih prostorov. Te dni naj bi se v bankah začele razprave o predvideni novi naložbi v višini okrog 80 milijonov dinarjev. Zgraditi
»Nihče ne sme ostati osamljen!”
Mirenski Rdeči križ tudi tokrat obiskal revne in osamele
Pred novim letom sta se Pavla Horvat in Štefka Gregorčič odpravili na običajno pot po 22 vaseh in zaselkih mirenske krajevne skupnosti na naslove ostarelih in osamelih. Pavla je krenila na pot s tovornjakom „Dane“, Štefka pa kar s svojim vozilom. Kakšno ime je novo, katero tudi manjka. Tokrat so obdarili 73 ljudi, samo paketov z živili je bilo 45.
Rdeči križ kot človekoljubna organizacija nima za obdaritev posebnih virov, temveč je odvisen predvsem od prispevkov. Tokrat je znašala vrednost vseh novoletnih paketov 14.000 dinarjev, med dobrotniki pa so že običajno mirenska podjetja Dana, Kolinska, IMV in krajevna skupnost. Pavla izreka vsem zahvalo; kot pravi, je to tudi najboljše povabilo za nove prošnje. „Po vaseh ti vsak, kogar obiščeš, skuša povedati svojo zgodbo,“ pripoveduje o vtisih s teh obhodov, hkrati pa dostikrat z bridkostjo ugotavlja, kako so tu in tam spravili starši do lepega kruha kup otrok, ti pa danes nimajo morda niti tople besede za ostarelo ženico.
Mirenski Rdeči križ ne namerava ostati le pri novoletni obdaritvi: marca bodo povabili vse starostnike nad 70. letom. Kdor je preveč oddaljen ali ga enostavno ne nesejo noge, bo deležen prevoza z avtomobili članov Rdečega križa. Lansko srečanje je še mnogim v prijetnem spominu.
A.Ž.
m
mmmm
Pavla Horvat: nikoli ne pomišlja, če je treba kaj postoriti za Rdeči križ. Lani je prejela srebrni znak Rdečega križa Slovenije, enako priznanje je prejela tudi Štefka Gregorčič za mentorsko de-
lo.
tozd Elektroliti bolj ali manj porojevalo že malodušje. Zdaj je
nameravajo nove proizvodne prostore s površino 1.800 kvadratnih metrov. To bo zahtevna gradnja. Kot pričakuje direktor Tone Hočevar , bo po vsej verjetnosti najtežje zagotoviti opremo iz uvoza, saj ie elektronski industriji v republiki dodeljena nizka uvozna kvota. Z novo opremo bodo lahko v marsičem surovino poplemenitili.
Tovarna stoji na območju s precejšnjim zaledjem delovne sile. V predalu je ponavadi
SMETI NE SODUO
V	POTOK
Marsikje v Rakovniku in okoliških vaseh enostavno odpadke zmečejo v potoke ali na njihove bregove. Potok Busenk in pritoki ponujajo prav žalostno podobo. Vse to kazi videz kraja, škoda pa je tudi mladega roda postrvi, ki so vložene
V fp vnHo
vedno okrog 50 prošenj za zaposlitev, posebno s Trebeljan-skega. Vrsta delavcev se vozi na delo daleč v druge občine; razumljivo je, da si zato marsikdo želi kruh bliže domu. Ko bi stekla proizvodnja po novem, bi v mokronoški Iskri imelo delo namesto sedanjih 170 že 230 delavcev.
V	Mokronogu ob načrtih za novo gradnjo ne pozabljajo tudi na potrebe po novih strokovnjakih, posebno elektrotehnikih in inženirjih. Trenutno premorejo 15 štipendistov, kar za tako majhen kolektiv ni malo, vendar se zavedajo, da se bodo ti prekalili šele v proizvodnji. Lepo število delavcev študira tudi ob delu. Pridobivanje strokovnjakov od drugod je tesno povezano s stanovanjskim vprašanjem. Novi odlok o gradnji zaklonišč kani za te namene vzeti 5 milijonov dinarjev. Ce bi imeli ta denar za stanovanja, bi bili v hipu te skrbi rešeni.
a ?ET F7\rnr
r<ii jim v tAsi - Leopoldu Kozlevčarju iz Slovenske vasi ne manjka pismenih izjav obiskovalcev njegovih starin, ki se zgražajo nad početjem električarjev, ki so dodobra oklestili njegov vrt. Kot je videti na sliki, so nekatera drevesa samo odsekali in vse skupaj pustili kot bobri. (Foto: A. Železnik)
TREBANJSKE IVERI
NE BO ŠLO - Stanovanjska skupnost v Trebnjem je pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanj v blok na Pavlinovem hribu preselila tudi nekdanje stanovalce trebanjskega gradu. V ta neustrezna izpraznjena stanovanja so seveda pritisnili drugi, ki menijo, da bo to lahko odskočna deska, da bodo tudi oni prišli do lepih stanovanj. Stanovanjska skupnost potemtakem vprašanje sploh ni rešila in na tak način bi se lahko s takimi stanovalci ubadali v nedogled. Rešitev je samo v tem, da prošenj takih prosilcev ne bodo upoštevali, sicer drugi zlepa ne bodo prišli na vrsto.
VEČJO SKRB ZA ČISTOČO -
V	trebanjski osnovni šoli so zadnje čase odkrili več primerov zlatenice. Oboleli otroci prihajajo z Rihpovca, iz Dobrniča in tudi Trebnjega. V
šoli sami so povečali skrb za razku-ževanje in še poostrili vse varnostne ukrepe. Ugotavljajo, da so še posebno izpostavljeni mlajši šolarji tja do petega razreda. Skrb za snago, predvsem umivanje pred vsakim obrokom hrane, bi morali poostriti tudi doma.
ZA SNEGOM - Na suhih treningih smučarskega kluba Trimo še vedno vztraja okrog 100 smuke željnih otrok. Konec decembra sta dva avtobusa odpeljala 80 otrok na smučanje v gozd Martuljk, enak izlet so pripravili v soboto. Boljše so odpeljali dalje na zahtevnejša smučišča v Kranjsko goro.
NOVA GOSTILNA - Mirna je dobila drugo zasebno gostilno. Pred novim letom je namreč pričela poslovati gostilna ,,Pri Bulcu". Te obrti se je v tej stari hiši lotil Andrej Kolar.
TREBANJSKE NOVICE
			
	
Skrb za delavca in za kmeta
Delavci si morajo prizadevati, da bodo odpravili vse pojave, ki so značilni za mezdni položaj — Kmet mora postati gospodar vsega ustvarjenega dohodka
Ena od stalnih nalog osnovnih organizacij Zveze komunistov v črnomaljski občini, za katero jih zavezujejo sklepi volilne seje občinske konference ZKS Črnomelj, je tudi boj za spremembe v samoupravni organiziranosti združenega dela. Vsebinska preobrazba na področju razvijanja in poglabljanja samoupravnih odnosov v združenem delu namreč ni dobila tistih razsežnosti, kot bi jih morala.
Zavedajo pa se, da se nov, odločujoč položaj združenega delavca ne bo uveljavil sam po sebi, marveč je za to potrebn* odločna akcija samih delavcev, pri tem pa jim morajo pomagati vse družbenopolitične organizacije, predvsem Zveza komunistov. Zveza komunistov in sindikati si morajo prizadevati, da bo delavec v združenem delu postal resnični gospodar vsega dohodka, kajti le tako bodo lahko odpravili vse tiste negativne pojave in odnose v združenem delu, ki so značilni za mezdni položaj delavca.
Doslej se je že večkrat pokazalo, daje še posebej zaskrbljujoč položaj delavcev v dislociranih obratih, raznih tako imenovanih delovnih enotah. Zato si prizadevajo pospešiti uresničitev sklepa skupne seje komiteja in predsedstva Zveze sindikatov: posebne komisije
PRIPRAVE NA VOLITVE
V petek, 13. januarja, je bil v črnomaljskem kulturnem domu seminar o pripravah na skupščinske volitve, ki sta ga pripravili OK SZDL in občinski svet Zveze sindikatov, udeležilo pa se ga je okoli 250 družbenopolitičnih delavcev. Na seminarju so ocenili dosedanje priprave na volitve, poudarili naloge družbenopolitičnih organizacij pri teh pripravah. Sprejeli so rokovnik za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil, razpravljali o predlogu za oblikovanje delegacij in sestavi skupščinskih zborov. Na seminarju je bil govor tudi o prolematiki glede financiranja KS po samoupravnem sporazumu iz lanskega leta.
morajo skupaj z delavci teh delovnih enot ugotoviti, če obstojijo pogoji za organiziranje tozdov. Tu gre predvsem za DE Novost v Črnomlju, Komet v Starem trgu, IMV v Adlešičih, Žito v Črnomlju, za vprašanje trgovin itd.
Skrb za razvoj kmetijstva v občini ostaja še naprej ena od pomembnih nalog Zveze komunistov. Posebno pozornost bodo posvetili vsebinskemu poglabljanju samoupravnih
LETNE KONFERENCE BORCEV
V črnomaljski občini je kar 3.800 borcev, ki so včlanjeni v 23 krajevnih organizacijah ZB NOV. Do konca januarja potekajo v KO ZB NOV letne konference, na katerih obravnavajo delo teh organizacij v preteklem letu, ko se je položaj borcev v občini precej popravil, in vsa vprašanja, ki zanimajo borce. Borci se vključujejo tudi v reševanje problemov v krajevnih skupnostih, v katerih živijo. Na letnih konferencah precej pozornosti posvečajo tudi pripravam na volitve.
ODSTOP OBVEZNIC ZA CESTE
V četrtek, 12. januarja, se je v Črnomlju sestal štab za posojilo za ceste. V zadnjem času je v občini vse več akcij za odstop obveznic posojila za ceste za hitrejše uresničevanje programov krajevnih skupnosti; prav tako take akcije začenjajo tudi razne delovne organizacije. Štab je dal vso politično podporo takim akcijam, zlasti podpira odstopanje obveznic za uresničevanje programov KS pa tudi delovnih organizacij, vednar ne za razšiijeno reprodukcijo le-teh.
odnosov na dohodkovnih osnovah, podružbljanju kmetijstva ter ustvarjanju takih pogojev za kmetijsko proizvodnjo tudi v bolj odročnih vaseh, da jih ljudje ne bodo zapuščali. Doseči je treba, da bodo kmetje res postali gospodarji celotnega ustvarjenega dohodka in ne le tistega dela, ki jim pripada v obliki cene kmetijskega proizvoda. Precejšnja naloga čaka tu kmetijsko zadrugo, ki mora res postati organizacija kmetijskih proizvajalcev.
A. B.
ZAPLANKAN BIFE - Vhod v Viatorjev bife v gradu je že nekaj časa zabit z deskami in morajo gostje ubrati bolj ovinkasto pot, da pridejo do svoje kavice in raznih alkoholnih dramil. Novoletno razpoloženje bo objestneža, ki je tako od-sunil steklena vrata, da so se sesula, drago stalo. Škode je kar za 15 tisočakov - novih seveda.
K VOJAKOM - Da so sc v Beli krajini res do današnjih dni ohranili stari ljudski običaji, pričajo tudi skupine mladih fantov, ki se te dni odpravljajo k vojakom. Tako kot v rajnki Avstro-Ogrski, ko so služili „sedem dolgih let", in to v tujih deželah, si korajžo za pot nabirajo v vseh gostilnah ob poti, tako da je na vozu, ki jih ves okinčan odpelje na železniško postajo, marsikdo v nevarnosti, da bo padel na cesto.
m/m
\ 'v ig
NOVI ČLANI ZVEZE KOMUNISTOV - 11. januarja so v Delovni organizaciji za gradbeništvo, obrt in komunalo v Črnomlju svečano sprejeli v Zvezo komunistov IS novih članov, predvsem mladih delavcev te DO. Tako je sedaj v tem 460-članskem kolektivu 47 komunistov.
ČRNOMALJSKI DROBIR
SMUKA V SKRILJAH - Letošnja zima je s snegom zelo skopa in ljubitelji zimskih športov do sedaj še niso prišli na svoj račun. Tudi v noči od nedelje na ponedeljek je sneg le toliko pobelil tla, da ljudje niso pozabili, kakšen je. Na severnem pobočju Mirne gore, v Skriljah pa so snežne razmere že vso zimo take, da omogočajo kar prijetno smuko. Tam dela tudi manjša vlečnica, namenjena predvsem otrokom.
KMALU NOVA MENZA - V semiški Iskri s polno paro gradijo novo menzo, prejšnjo barako pa so prestavili v Črmošnjice, kjer imajo delavci Iskre sedaj okoli 40 ležišč. Nova menza bo začela poskusno obratovati že prihodnji mesec, vsa dela pri tem sodobnem obratu družbene prahrane pa bodo končana maja.
I FTN A KONFERENCA UPOKOJENCEV
V četrtek, 2. februarja, bo ob 9. uri v prostorih Društva upokojencev v Črnomlju letna konferenca. Društvo vabi vse upokojenke in upokojence, naj se udeležijo konference, na kateri bodo naredili obračun delovanja v preteklem letu in se dogovorili za delo v tem letu.
Le dobro delo je lahko zgled
Komunista sodijo po delu, ne	po lepih
besedah
Eden od petnajstih novih članov Zveze komunistov v črnomaljski Delovni organizaciji za gradbeništvo, obrt in komunalo - svečan sprejem je bil prejšnjo sredo - je 22-letni varilec v tozdu Obrt Slavko Gračan.
Slavko je sicer doma iz sosednje Hrvaške, iz okolice Bosiljevega, vendar-se počuti že pravega Črnomaljca, saj v tem mestu živi dobra štiri leta. „Tu sem tudi zato, ker sem tu našel svojo prvo zaposlitev, v tedanjem Begradu, ki je sedaj tozd nove DO GOK,“ je povedal mladi varilec.
„V posebno čast mi je, da sem sprejet v Zvezo komunistov, saj je' ravno ZK tista sila, ki najbolj pozitivno vpliva na delo v naši delovni organizaciji. Med mojimi sodelavci so mi bili vedno za zgled ravno komunisti, saj so ti med najboljšimi delavci in tako najbolje vplivajo na sodelavce." Slavko, ki je tudi član osnovne organizacije ZSMS, pravi, da ga je tudi dobro delo mladine spodbudilo, da si je še bolj prizadeval tako na delovnem mestu, kot v akcijah, ki jih organizira njihova osnovna organizacija.
„Kot član Zveze komunistov bom še bolj pazil, da bom opravičil to zaupanje, ki so mi ga izkazali, ko so me predlagali za sprejem. Zavedam se, da vsakega komunista sodijo le po njegovem delu in ne po lepih besedah, zato bo moje prizadevanje veljalo predvsem dobremu delu. Seveda pa komunist ne sme zanemariti tudi drugih vidikov življenja v svojem okolju: aktiven mora biti pri	družbenopolitičnem
življenju, prizadevati si mora za čim boljše medsebojne odnose, jaz se čutim še posebej obvezanega, da pripomorem k še večji aktivnosti mladine. Se enkrat pa poudarjam, da je le vsestranska aktivnost prava izkaznica vsake-
Novo življenje KS Rosalnice
V	štirih letih bodo z dodatnim samoprispevkom zbrali okoli 1,800 milijona dinarjev Denar in delo za ceste, vodovod — Od začetnega nezaupanja do zagnanosti
Ni dolgo tega, ko je krajevna skupnost Rosalnice bolj životarila. Zato tudi ni bilo nobenega napredka, razen tistega, ki je prišel nekako sam po sebi, od zunaj. V KS pa ni bilo čutiti prave volje, da bi si tudi sami pomagali, vzeli stvari v svoje roke. Potem pa so postavili prave ljudi na prava mesta.
„Naredili smo program del v naši krajevni skupnosti za obdobje 1977 - 1980, ki obsega predvsem modernizacijo vaških cest in poti, napeljavo vodovoda v vas Radoviči in ureditev pokopališča,“ je povedal tajnik KS Rosalnice Anton Vraničar. Možje iz KS so naredili tudi predračun in videli, da brez dodatnega samoprispevka ne bodo mogli zagotoviti dovolj sredstev za ta dela. Na referendumu so se odločili za samoprispevek za štiri leta: vsak krajan, ki ima več kot 1.700 dinaijev dohodkov na mesec, prispeva vsako leto 1.000 dinaijev. Da so imeli ljudje v začetku precej pomislekov, pove tudi podatek, daje proti temu glasovalo kakih 20 odst. krajanov. Vendar je referendum uspel in tako se v
ga komunista: če besede niso podkrepljene z dejanji, dosežejo nasproten učinek in se spremenijo v antipropagando," se zaveda Slavko Gračan. A. B.
Kakršno seme, takšen plod
Od 23 temeljnih in drugih organizacij v metliški občini, ki jih zakon zavezuje, da so do konca lanskega leta na referendumih sprejele samoupravne sporazume o združitvi dela v temeljni organizaciji, o pridobivanju in razdeljevanju celotnega prihodka ter o delitvi dohodka in čistega dohodka, jih je do roka to obveznost opravilo 19.
Vendar se v občini niso omejili zgolj na sprejemanje teh treh aktov, ampak so na referendumih skupaj sprejeli deset različnih samoupravnih internih aktov. Največ -osem — so jih sprejeli na referendumu v Novoteksu, v zdravstvenem domu sedem in v Mercatorju šest. Svojih obveznosti pa niso opravili v osnovni šoli, muzeju, občinski upravi in lekarni. Najbolj problematična je ravno lekarna in kaže, da se bodo tu pokazale posledice - zajamčeni osebni dohodki.
Referendumov se je povprečno udeležilo 85 odst. zaposlenih, za sprejem aktov pa je glasovalo od 60 do 100 odst. delavcev. Seveda se ne gre slepiti, da so vsi sprejeti samoupravni sporazumi odlični ali morda celo le dobri. Gotovo je tudi, da se je marsikdo, ko je na glasovnici obkrožil „ZA", za to odločil pod Damoklejevim mečem zajamčenih osebnih dohodkov.
Neglede na kvaliteto sprejetih samoupravnih sporazumov pa je veliko vredno že to, da so povsod iskali nove rešitve, da so spoznali, da stari akti ne ustrezajo več. Seveda bodo te nove rešitve prinesle tudi določene posledice, tako kar se tiče medsebojnih odnosov, kot osebnih dohodkov. Šele ko bo viden neposredni učinek teh aktov, se bo pokazala njihova kvaliteta. Seveda zadeva ni zacementirana: določeni so le okviri, detajli pa so stvar nadaljnega dogovarjanja, popravljanja, obdelovanja, urejevanja, reguliranja. Bistvena razsežnost je ravno dogovarjanje, za kar so v dosedanjih pripravah ljudje pokazali vse premalo zanimanja. Lahko bi celo rekli: kakršno je bilo dogovarjanje, taki so samoupravni sporazumi. Dogovarjanje je seme, samoupravni akti plod.
Zavržena miselnost: „Pri nas je vse v redu!" pa na široko odpira vrata ravno dogovarjanju.
A. BARTELJ
blagajni KS na leto nabere 200 tisočakov, ki jih prispevajo krajani, primaknejo pa tudi delovne organizacije, ki imajo svoj sedež v tej KS. Lani sta se še zlasti izkazala Komet in tozd TCP. Računajo, da se bo v štirih letih nabralo okoli 1,80 milijona dinaijev.
Krajevna skupnost šteje 506 prebivalcev in obsega štiri vasi: Rosalnice, Svržake, Čurile in Radoviče. „Od 2.500 m cest, kolikor je v načrtu, da jih bomo razširili in asfaltirali v štirih letih, smo lani opravili 800 m, in sicer od ceste Metlika — Boža-kovo do vasi Čurile. Letos moramo to podaljšati do ceste Metlika - Drašiči. Prav tako bomo letos napeljali vodovod v Radoviče," razlaga Vraničar. Lani so krajani opravili pri teh delih 2.800 prostovoljnih delovnih ur. Ugodno vreme jim je omogočilo, da so že konec lanskega leta zemeljska dela na cesti od Čuril do ceste, ki povezuje Drašiče z Metliko, in že do sedaj naredili več kot 3.000 delovnih ur, kar zgovorno priča, kakšno voljo so dobili po uspešno zaključenem prvem letu. „Ljudje so tako zagnani, da so naravnost priganjali, naj začnemo delati že pozimi. Vsi so tudi podpisali izjave, da se brezplačno odpovedujejo zemlji tam, kjer bo treba cesto razširiti. Po 15 do 20 jih je vsak dan delalo in tako so zemeljska dela že končana in tudi gramoz smo že prvič nasuli."
Vse seveda delajo v lastni f žiji, kar dela zelo poceni. T^0 je na primer predračun za na' peljavo vodovoda v Radovih 320 tisočakov, krajane pa bod° ta dela stala 150.000 dinarje'’ Cesta jih bo stala 450.000 oi"; če bi jo delalo podjetje, paJ*1 račun znašal kakih 1,20 milij0-na. Razlika je torej čisti prih*?' nek, ki gre na račun sloge $ skupne zavzetosti za naprede* svoje KS.
Lani so bili edina KS v ob<jf ni, ki je samostojno podpis*; pogodbo za asfaltiranje s če* nim podjetjem. „Še januafl bomo spet podpisali pogodb^ tem podjetjem. Cesto bi slovesno odprli za krajevni M nik, ki ga praznujemo zadof nedeljo v maju,“ pravi tajnW KS, ki je v enem samem 'e naredila res velik napredek.
A. BART^
NAMESTO ČESTITK
Metliške družbenopolitične oI^ nizacije so denar, namenjen za1,0, letne čestitke, nakazale v sklad občinskem odboru Rdečega kr»* Novem mestu za nakup dragih i"e cinskih instrumentov.
PRIZNANJA OF
Na zboru občanov prejšnji ^ so v krajevni skupnosti Rosaln*^,, uspešno in požrtvovalno dolgoj^ družbenopolitično delo V° devet priznanj OF. Priznanj® dobili: Jože Vukšinič, Anton čar, Janko Pečarič, Janko nac, Franc Kostelec, Anton N1 nič, Martin Slane, Antonija Bf rič in OO ZSMS Rosalnice.
Četrt stoletj« Jugotekstila
Ni
si;
PLINA NI — V Metliki nič novega, vsaj kar se plina tiče. Ze lep čas ga ni in tudi nič ne kaže, da se bo stanje kmalu izboljšalo. Vhod v prodajalno plina je skrbno zaprt (čeprav bi bila vrata lahko na stežaj odprta, saj ni kaj ukrasti, če še kupiti ne moreš), napis „Plina ni pa napoveduje, da se bo povečala poraba elektrike, ki je pa tudi ni na pretek.
Sredi prejšnjega meseca j® bljanski Jugotekstil pro1 25-letnico obstoja. Na proslav“ povabili tudi učence suhorske? katere prokrovitelj je Jugoteks*’
16 let. Suhorski šolarji so sode^ na proslavi z belokranjskimi P*8, pesmimi. Njihov prisrčen progi*' zelo ganil in razveselil delavce tekstila, ki so šoli ob tej L podarili barvni televizor, suljJ učenci pa so jim izročili betonsko moško in žensko narodno *
Tuji poslovni partnerji, ki f udeležili proslave ob jubiMJ velike delovne organizacije, se mogli načuditi, da ima lahko delovna organizacija tako p11' stike z majhno podružnično nekje v Beli krajini	,
Kmalu za tem je tako kot * Otlov leto Jugotekstilov dedek Mia2’ Kega je na Suhor pripeljalo kakn hlo^ delavcev, bogato obdaril tioy šolarjev: vsakemu je prinesel K, iinej no in škorenjčke pa še sladM”^-\_ razne šolske potrebščine.
Sču
Janu
ka
več *goc "jak hitre °vin
niso Drv;
■-J. Ž«Č!
fj Ploč tam Pri UsPe
5anje
tfebi P°p,
Pade >Sne
Sprehod po Metliki I
la od pouka, petsto o.semdefLD£N. narjev, ki bi jih lahko zamo‘(i JrJten
VEČ KOT DVAJSET DEKLET IN ŽENA se zbere vsak torek v novi telovadnici pri osnovni šoli. Pa ne zato, da bi klepetale, ampak da bi se pregibale od celotedenskega sedenja v službi. Društveno telovadbo za ženske vodi Danica Orlič, ki vadi skupaj z Jožetom Gršičem tudi najmlajše. Zanimanje za take vrste rekreacijo v mestu raste, nežnejši spol pa je iz dneva v dan poskočnejši, brhkejši in gibčnejši.
NA LETOŠNJEM SEJMU MODE - odprt je prav te dni v Ljubljani -sodeluje „Beti“ s kopalkami za poletno sezono 78, poleg tega pa si obiskovalci lahko ogledajo tudi majice, pulije, spalne srajce in pižame. Tudi na vsakodnevnih revijah -pripravil jih je Center za sodobno oblačenje iz Ljubljane - prikazuje „Beti“ modele, ki jih bo videti ob naših rekah, jezerih ter ob moiju. Uspešno.
DEKLICA RENATKA MATEKOVIČ, učenka osnovne šole Metlika, gotovo zasluži, da jo omenimo. Na Mestnem trgu, ne daleč od trafike Flajšman, je našla, ko se je vrača-
spravila v promet v Kavčičevi ( ; no , čarni ali kje drugje. Pa ni 5|}Jn p< tako: denar je predala prod3) trafiki le-ta pa obupani žens^’( «. i bila denar izgubila. Pošteno*1 /'je,
ka'	Pt
O AEROKLUBU BELA $ V NA PIŠEMO vse premalo. L teden se je sestal izvršni °j^ pregledal dosedanje delo ter vil cilje. Načrtov ni malo, že, tudi ne manjka, le denarci bi ga metali skozi okno. < obljubljali z leve in desne, t0 ljubiti je eno, dati pa drug0:] drugo nekaterim ne gre od r°*'
KONCERTI MESTNE ,
SO POSTALI že tradicionaU1 šnji bo 11. februarja v Partij, domu. Prizadevni godben#' izvajali dela domačih in tuji J. jev, igrali pa bodo pod takt*L|toy ^ na Jerine. Program je P°sV®Jt venskemu kulturnemu pr**jj ga bodo ponestrili recitatOfU dinskega kil čer.
popestrili recitator kluba. Obeta se zal”
metliški tednih
- v
Nov veter
Pobnap°' izpraznjeno kostelsko tudi-'n° se z novo ccsto se*i
jo iž u?V° ,uPanJe- Mladi prihaja
in Vseh koncev v domače vasi, odirfeprav vsak ponedeljek spet Poidejo v šole in službe v Kočev-
je - ■ in službe v Kočev-.Ljubljano, Kranj in tako
nap,.!KrjnJ m taK° tudi doma vse bolJ živahna
no« ična in družabna dejav-T° Pa je ‘Udi
"°v veter.
: v teh krajih zapihal
slceJ°Že Štefančič, tajnik mladin-po^cj^kacije v Vasi-Fari, je
dela m*adinska organizacija ko e četrto leto in ima več oživiti UlC*?set članov. Želimo
letQjn- našo mrtvo dolino. Od vrsto Mr jeseni smo napravili najb0i;	ki nas uvrščajo med
nizanj	avne mladinske orga-
Uredjjj V kočevski občini. sPomenuSmo Pokopališče in Orsan- • Padiim sr^ ali aeHanja
smo
Vasi—Fari. družabna
Posebej,
pa d0J Ponosni, od slapa Nežice
naptayj..nienega izvira želimo mislim01 Jnaravni Park, saj
naravni
Pokrajjl’ da ie ta izredno lepa naše j.a P°tl Stružnico poleg rezerva, f najlepši naravni doline v,- avne lepote naše ljudem '^'.Približali delovnim Prihajaj‘h z novo cesto TrLr VeČ V na5e kraje, kultni no Pripravljamo kviz in
ultumi — ^“pravijamo kviz m lurjevjf ^ro®rain. Rojak Primož lz Fare pa je predaval o
majkjr 7
sodobni"in njegovih vplivih na
Mladinci*'	sodelovanje z
Syojega Z broda na Kolpi. Za Jastreba n°Jniki smo izbrali <1 inske x komandanta omla-napadu ete’ ki je padel ob Posebej ”a Banjoloko. Še obrata v Pa ,se vesehmo novega biga Hr.i ",aai dolini in želimo, da
bth čimprej."
L. LESAR
tovornjaki
'n drva padajo tovornjakov
Šču sre^a»^°r^Z'ranem križi'
Kočevja se je 12. ka""3 “h 8.15 s tovornjake	Snežnik	streslo
28odii0
-“"jv drv. To se je
njaJc “• Zato> ker je tovor-Popeljal
hitrost1. z neprimerno °vinek V križišče oziroma niso h;ira2dn te8a pa drva Drva , a dovolj pritrjena. žišgu * raztresla po kri-Piočnii^, °du za pešce in nj	srečo takrat
Pri tm 0 ^udi- Semafor UsPeŠno ^ »°butev“ je ranjgii Prestal »bombardi-f ‘neba	da KS ne bo
poPrav|io ^eti za nJegovo
Padel "L** Primer, da je ^nežnikl°r s, tovornjakov
iNplef; U nekaJ teli fc8a nieL P°Padali z ne-I ^di. ^?Vega tovornjaka *» > oseh1 .tem je bil uničen Ptiel 1 avtomobil, ki je Preizkusne tablice.
Še vedno premalo evidentiranih
Vsak peti občan možni kandidat, vendar menijo, da jih še ni dovolj
2.324 možnih kandidatov za delegate in druge dolžnosti v občini ter 7 za delegate republiških SIS in dolžnosti v zborih republiške skupščine so doslej evidentirali v ribniški občini. Evidentiranje se nadaljuje, ker možnih kandidatov še ni dovolj.
—Taar-	j	__________
ZRAVNAN OVINEK - V KS Osilnica skrbe, da v okviru potreb in možnosti napredujejo vse vasi. Tako so v Ribjeku lani med drugim izravnali ovinek pri cerkvici, prestavili most in položili prvi sloi asfalta na cesto skozi vas. (Foto: Jože Primc)
Veliki uspehi majhne KS
Tudi
malo denarja se lahko veliko naredi, če je dobra volja in prava organizacija dela
Med krajevnimi skupnostmi, ki v občini Kočevje najuspešneje delajo, je prav gotovo tudi KS Osilnica. Pred kratkim so pregledali, kaj so na komunalnem področju storili v letu 1977 in kaj bodo v letu 1978.
Na dosežene uspehe v zadnjem letu dni so lahko ponosni, saj so opravili raznih komunalnih del v skupni vrednosti 2,740.000 din. Tako so dokončali posodobitev okoli 6 km vaških poti na odsekih Povrh-Padovo,	Malinišče—Lipica,
Papeži-Žurge in Papeži-Bezgarji. Nadalje so si vaščani uredili pot Sela-Grabor-Hudobivnik. Nakupili so tudi nekaj materiala za popravilo mostov v Strojičih, Papežih in Bezgarjih.
Zelo uspešni so bili tudi pri urejanju vodovodov. Tako so pripravili načrte za vodovod ali popravilo vodovoda v Osilnici, Bosljivi Loki, Bezgarjih, Papežih in Ribjeku.
Skoraj dokončan je vodovod v Žurgah, precej del pa je opravljenih pri gradnji vodovodov v Bezgovici in Osilnici
Med ostalimi opravljenimi deli pa naj omenimo popravilo pokopališča v Ribjeku (dela še niso končana), reguliranje struge Kolpe pri Bosljivi Loki (tu bo treba občanom še povrniti škodo, ki so jo povzročili na njivah stroji izvajalca del), zgrajen je nov most v vasi Ribjek, položen je prvi sloj asfalta skozi Ribjek, v Osilnici so uredili okolico obrata Tekstilane in pokriti kanal ter vodne izvirke pod pokopališčem, v Bosljivi Loki pa so popravili streho na stavbi KS.
Niso se tudi še odločili, kako I bodo oblikovali delegacije za SIS. Po prvih predlogih so nameravali oblikovati tri skupine kombiniranih delegacij. V vsaki bi bile delegacije SIS, ki so si najbolj sorodne. Kasnejše razprave pa so pokazale, da naj bi imele svoje samostojne delegacije SIS za izobraževanje, kulturo, raziskovalno dejavnost ter zdravstvo in socialno I varstvo. Svojo skupno bi imeli I po tem predlogu lahko telesna I kultura in otroško varstvo ali pa J bi lahko imele tudi vse preosta-I le SIS s področja družbenih | služb skupno.
Razen tega ni še dokončno I določeno, kako bodo potekale I volitve za stanovanjsko SIS oz.
I samoupravno stanovanjsko I skupnost. Predvsem še ni razčiš-1 čeno, kje je baza za volitve I delegatov, čeprav je v načelu I jasno, da delegate volijo v tistih
oz.
sredinah, ki prispevajo, _________
združujejo denar (dohodek) za delo te SIS, to pa so predvsem organizacije združenega dela in hišni sveti pa tudi drugi.
Seveda bodo volili svoje delegacije le v večjih KS in organizacijah združenega dela, v
manjših pa bodo skupne delegacije za dve ali več OZD oz. KS (na primer za KS Velike Poljane in KS Sveti Gregor).
Volitve delegacij za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine bodo potekale v glavnem kot doslej. Vendar za zbor KS posebej le 6 delegacij in ne več 18 oz. 14, ker so se KS v tej mandatni dobi združile.
J. P.
Vsa ta dela so izvedli s prispevki občanov v denarju, materialu in delu, zelo veliko pa so jim pomagali tudi vojaki. Seveda so za opravljena dela porabili tudi denar krajevne skupnosti.
J. P.
NOVI DIREKTOR „PLETILNICE“
Franc Bojc je novi direktor tozda Donit „Pletilnica“ v Sodražici, dosedanji direktor Jože Teran pa je odšel na novo službeno dolžnost. Franc Bojc je še vedno hkrati tudi predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Ribnica. Te dolžnosti še ni razrešen in kaže, da jo bo opravljal do bližnjih volitev.
ZADNJE VSELITVE — Za novo leto se je v novo stanovanjsko poslovno stavbo v Loškem potoku vselil tudi krajevni urad, v katerem pa bo še krajevna skupnost. Ta vselitev bo zadnja, se pravi, da bo stavba, ki je tudi v okras kraju, kmalu popolnoma zasedena. (Foto: Jože Primc)
Sprejemajo nove delavke
Poročali smo o ustanovitvi obrata „Pletenine“ v Sodražici, kjer so se zaposlile delavke likvidiranega obrata „Krim“. Takrat smo tudi zapisali, da se bo obrat predvidoma okoli novega leta organiziral kot tozd. Do tega pa ni prišlo, ker nameravajo prej urediti še nekatere druge zadeve, predvsem pa zaposliti še 30 do 35 žensk.
Nove delavke bodo sprejemali do konca meseca, in to ne le iz Sodražice, ampak tudi okolice vse od Loškega potoka in Svetega Gregorja do Ribnice. Dobrodošle so vse, tudi take, ki ne znajo šivati. V treh mesecih bodo priučile za konfekcij-
se
Obrat BPT še vedno ni tozd
ske šivilje. Tudi med priuče vanjem bodo dobivale osebni dohodek, in sicer okoli 2.400 din. Po končanem priučevanju je osebni dohodek odvisen
pa
Počasi do uresničevanja investicijskega načrta
»Zadnji zbor delavcev smo I imeli v decembru, ko smo raz-
ZDAJ PA ZARES — Cesta Kočevje—Brod na Kolpi—Delnice je v glavnem posodobljena. Na vsem tem odseku pa ni bencinske črpalke. Zdaj so k Petrinji (med Faro in Brodom na Kolpi) pripeljali velike cisterne, kar pomeni, da bo v kratkem tu stala nova bencinska črpalka. Postavil jo bo Petrol. (Foto: Jože Primc)
pravljali tudi o predlogih samo-I upravnih sporazumov. Razprave I je bilo bolj malo, ker so še prej l sporazume pretresli na sestanku I vodstev družbenopolitičnih I organizacij BPT v Tržiču, nato J na osrednjem delavskem svetu j in še na delavskih svetih po I tozdih, ki so nato sporazume I dali v javno razpravo,“ je odgo-Ivorila na naše vprašanje pred-I sednica osnovne organizacije | sindikata v obratu BPT v
Nova lestvica KD že velja
I Loškem potoku v ribniški I občini.
V obratu je zaposlenih 63, med | njimi je največ kmečkih žena
Zaradi vsega tega je razumljivo, da obrat z novim letom ni postal tozd, čeprav so pred meseci nekateri izražali prepričanje, da bo obrat postal tozd. Za tozd namreč ni dovolj, da bi teh 63 članov kolektiva obrata lahko samostojno ugotavljalo dohodek. To bi v glavnem lahko izvedli že zdaj ali pa najkasneje, ko bodo tu še krojili Potrebna je tudi samoupravna razgledanost, znanje, zavest in želja po samoupravljanju. Pri vsem pa bodo morale članom kolektiva več pomagati družbenopolitične organizacije BPT in občine.
J. PRIMC
od doseganja norme. Izpolnjena norma šivilje pomeni okoli 3.600 din osebnega dohodka.
Sedanje delavke, ki so se priučile konec minulega leta, dosegajo v povprečju normo okoli 92-odstotno. To ni zaskrbljujoče, ker še vedno pridobivajo potrebno ročno spretnost.
S sprejemom novih delavk bodo proizvodnjo lahko še bolje organizirali. Lažje se bodo tudi bolje samoupravno organizirali, se pravi, da bo tudi več
pogojev za tozd, saj bo kolektiv Pletenine v Sodražici takrat štel že 90 do 100 ljudi.
J. PRIMC
Od lesa, posekanega na pašniku, ni davka
I deklet. Razgovor z nekaterimi
Ribniški zobotrebci
Na zadnji seji zborov občinske skupščine Kočevje so sprejeli tudi novo lestvico kata-
strskega dohodka (KD), o kateri smo bralce seznanili že pred nekaj tedni.
~ Denar
^robne iz Kočevja
za m™ r ~ L/enar so in metalin lc Praznike dobe-t Hpetarde a ce"t0- Pasie bombi-:st?ail in p “P°kale vse praznike »J’ Če r^P °či po vsen ulicah
; pr;
'-'e račn-^1 po vse'' uUca
prestrašilo. Tak način pocestnega praznovanja je našim starim občanom tuj in je odveč.
vuv z, uc
. r Precej ?°tov!mo> da je »po-
‘ sUr-tez°bzirn!?Set-'-n dcset hsoča-
i *’ ^eliko r ^Jib metali mladi 0 budi se je pri pouku
BOLJŠI SPREJEM - Gledalcem televizijskih oddaj seje izpolnila želja: pretvornik za II. program na kočevskem območju že dela in sprejem je zelo dober. Lastniki televizorjev, ki sprejemajo oddaje na 8. kanalu, si bodo lahko tudi pomagali do lepše slike in čistejšega sprejema. Oddajnik za ta kanal jo sedaj popravljen in bo potrebno za sprejem samo preurediti oz. preusmeriti anteno.
GNEZDA ZA OTROKE - Otroci nimajo okoli stolpnic in blokov do-
volj prostora za igranje, ker jim ga zasedejo avtomobili stanovalcev. Po,-
V razpravi na seji so delegati zbora KS s podeželja zastavili nekaj vprašanj, na katera so dobili tudi pojasnila. Tako so delegati predlagali, naj bi starim kmetom, ki so sami na kmetiji, znižali KD. Odgovor je bil, da bi pač zemljišče moralo dajati tak KD, se pravi, da naj lastnik poskrbi, da bo zemlja obdelana. Sicer pa je v občini obdavčenih le okoli 380 kmetov, in še ti so v glavnem v okolici Kočevja, se pravi v ravninskem območju. Davka od KD pa ne plačuje tudi tisti, ki ima majhen KD. Niso točno pojasnili, kolikšen je po novem „majhen“ KD; povedali pa so, da je bila doslej meja okoli 4.000 din.
izmed njih je pokazal da samoupra-| vljanje pri njih še ni dobro zaživelo.
Delovne norme so visoke. Po I službi jih čaka še delo doma, se I pravi, v družini in na kmetiji. Marsi-I kaj ženske razumejo, marsičesa pa I ne, zato na sestankih ne govore vedno o najpomembnejših zadevah. I Za informiranje je v glavnem I poskrbljeno, saj se članice kolektiva llahko z delegati pogovore kar med I delom, med malico ali na obratnem I sestanku. Vsi zapisniki, sklepi in I predlogi samoupravnih in drugih I organov so razobešenl Podana je I torej možnost, da je vsak obveščen 1 o vsem, seveda če želi biti
MRAZ IN SNEG — Značilnost teh januarskih dni je mraz in da ni
snega. Pogosto je megla v Ribnici, v okoliških krajih pa je sončno. S
den za 28. januar. Na njem bodo razpravljali o dosedanjem delu, sprejeli načrte dela, se dogovorili o
nri Ko 1 r«	I_- — 171? _ 1	1	.	«.
takim vremenom kmetje niso zadovoljni, ker škodi posevkom.
nabavi opreme, izvolili pa bodo tudi odst
novo vodstvo društva.
NI PLINA — Plina še vedno pri-pripeljejo
manjkuje, čeprav
dvakrat na teden. _________________
hitro, tako rekoč v nekaj minuta— Tako si ljudje grejejo jezo - ob napisu „Ni plina .
azprodan ie in.
TEČAJ ZA RADIOAMATERJE - Radioklub Ribnica je pripravil tečaj za vse, ki se zanimajo za radio-telegrafijo in radiotehniko. Začel se je 12. januarja.
___
Kje^ika‘‘?08ibaŠ tovornia-
da ne bi bil 1 r,j*h	ad	drvmi,
magajo si na vse načine. V eni izmed ulic so si naredili igrišča kar na kostanjih. To je sicer zelo nevaren prostor, a otroci na to ne pomislijo. Bomo čakali nesrečo?
PREGOVOR - „Katarina (25. novembra) nam ne laže, po sebi januarja vreme kaže.“ IJcazalo se je, da letos ta pregovor drži.
Davek od gozda se ne plačuje vsako leto, ampak le ob poseku. KD od gozda se ne vključuje v KD kmetijskih površin.
MOST BO — Leseni most v Sodražici, ki ga je poškodovala poplava, podirajo in bodo na njegovem mestu postavili	novega,
betonskega. Občani, ki potujejo z avtobusi, morajo zato prestopati. Preko Bistrice pridejo po zasilnem lesenem mostu. Za	osebne
avtomobile in tovornjake je urejen obvoz po desni strani Bistrice do Lipovščice, ki je bil v začetku zelo slab in nevaren, zdaj pa ga izboljšujejo.
GREMO V KINO — V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden na vrsti
naslednji filmi: danes, 19. januarja „Kdo ste Fantozzi?“, 21. in 22.
januarja ..Učiteljica in mafija", 25. in 26. januarja „Bele trave". Matineja bo 21. in 22. januarja, predvajali pa bodo film „Velika atrakcija".
občan
vprašuje
PREDAVANJA ZA GOBARJE -Gobarska družina iz Ljubljane je izdelala načrt predavanj in strokovnega usposabljanja gobarjev do aprila. Tudi ribniški gobarji se pripravljajo, da se bodo posamič ali v skupinah udeležili vsaj nekaterih teh predavanj.
^ v (medved odgovarja
L
Lastniki zemljišč so obdavčeni po katastru, pa čeprav se kultura spremeni, na primer pašnik v gozd. Če kmet ugotovi, da mu je bil zaračunan prispevek oziroma davek na les, ki ga je posekal na pašniku, se lahko pritoži pri davčni upravi in bo dobil denar vrnjen.
J. P.
MARA STEGNAR: »Nekaterih načrtovanih investicij nam lani ni uspelo ostvariti. Tako še vedno nismo preuredili stavbe, da bi lahko organizirali tu tudi krojenje, centralno ogrevanje ni urejeno in tudi lastna kuhinja ne. Prav te dni pa pričakujemo, da nam bo banka za vse to odobrila posojilo. (Foto:
I Primc)
VELIKO GRADENJ - Gradnja zasebnih hiš in vikendov se je v ribniški občini zelo razmahnila. Prav zdaj je zelo razgibana gradnja na območju Brega.
— Zakaj še ne stoji bencinska črpalka v Goriči vasi?
— Ker ni sporazuma z nekaterimi dediči zemljišča, kjer naj
ZBOR GASILCEV - Občni zbor Gasilskega društva Ribnica je predvi-
bi stala črpalka, saj bi se vsak i -i -- nliiš “
branil prodati zemljišče, če se po njem tako rekoč pretakata nafta in bencin.
REŠETO
a 1978
Stran uredil: J02E PRIMC
DOLENJSKI LIST
19
IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA TEHNIŠKE STROKE NOVO MESTO, ŠOLA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL
RAZPISUJE
VPIS V TEČAJ ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL C in E KATEGORIJE V NOVEM MESTU: vpišejo se lahko kandidati, stari 17 let, z najmanj 6 razredi osnovne šole oz. kandidati z veljavnim vozniškim dovoljenjem C kategorije neglede na izobrazbo.
Za kandidate s končano poklicno avtomehaniško šolo organiziramo skrajšan tečaj.
Prijavi za vpis je potrebno priložiti:
— izpisek iz rojstne matične knjige
— dokazilo o izobrazbi
— zdravniško spričevalo
Interesenti naj vložijo pismene prijave v tajništvu centra. Ulica talcev 3, vsak dan od 8. do 14. ure.
O pričetku tečaja bodo kandidati obveščeni pismeno.
Ravnateljstvo
SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO, ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE, NA OSNOVI 2. ODSTAVKA 81. ČLENA ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH (UR. L. SRS, ŠT. 26/73) OBJAVLJA JAVNO RAZGRNITEV PROJEKTA NOVE DELITVE ZEMLJIŠČ NA KOMASACIJSKEM OBMOČJU KALCE-NAKLO.
Projekt razdelitve bo razgrnjen 30 dni od dneva objave vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov od 7. do 14. ure na Krajevnem uradu Podbočje.
Rok za pripombe je 30 dni od dneva razgrnitve.
Številka: 3-462-5/76 Datum: 11. 1. 1978 Oddelek za gospodarstvo in finance občinske skupščine Krško
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA OSNOVNE ŠOLE JANCKA MEVŽ L JA MOKRONOG RAZPISUJE
eno delovno mesto
ŠOFERJA šolskega avtobusa
POGOJI ZA SPREJEM:
izpit za voznika D kategorije; pet let delovnih izkušenj v avtobusnem prometu; pravilen odnos do otrok, red in disciplina na delovnem mestu.
Nastop službe takoj.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite odboru za medsebojna razmerja delavcev.
SVET VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA NOVO MESTO RAZPISUJE OPRAVILA IN NALOGE: 1. SEKRETARJA ZAVODA
2. SALDAKONTISTA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
pod 1.: višja ali srednja izobrazba upravno-administrativne
ali ekonomske smeri in 5 oziroma 7 let delovnih izkušenj pri
opravljanju podobnih opravil in nalog;
pod 2. srednja ekonomska šola z dvema letoma delovnih
izkušenj.
Prijave z dokazili pošljite na naslov:
Vzgojnovarstveni zavod Novo mesto, Ragovska 18 v osmih dneh po objavi.
sezonska razprodaja jesensko-zimske konfekcije
£>
List za vsakogar »Dolenjski list«
■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
znizanje
m
Mercator
Veliko izbiro in ugoden nakup vam od 16. januarja do 15. februarja 1978 nudijo prodajalne Mercatorja v Gornji Radgoni, Hrastniku, Idriji, Kočevju, Krškem, Lenartu, Lendavi, Ljubljani, Litiji, Logatcu, Metliki, Novem mestu, Ormožu, Ptuju, Ribnici, Trebnjem, Tržiču in Vrhniki.
obiščite nas in izbirajte
NOVO ■ NOVO • NOVO • NOVO - NOVO
PROJEKTANTI. INVESTITORJI. IZVAJALCI,INDIVIDUALNI GRADITELJI
sipo
TOVAHM
L.MIKIII
UtlllltiMII
i:ii>i i:\tov
VAM NUDI VISOKOKVALITETNI GRADBENI MATERIAL SIPOREX - OOLIČEN TOPLOTNI IZOLATOR Z VISOKO TLAČNO TRDNOSTJO OMOGOČA CENENO IN MONTAŽNO GRADNJO VSEH VRST OBJEKTOV (industrijske hal*, objekti druibenega standarda, stanovanjski objekti, kmetijske farme)
fl	< l
■ ■OHr*—1
.. .	1	i*i
SIPOREX lahko nabavite pri vseh prodajalcih gradbenega materiala alf v tovarni.
Prodajamo tipske projekte, kupcu nudimo tudi lepila in ves pomotni material, prav tako pa organiiiramo dostavo in montalo.
Informacije dobite pri naii prodajni slulbilel.(061)811 302 ali 811-322
C
S
C
VOZNIKI!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO ■ ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z ..VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI
PETER PERDEC
AVTOMEHANIK POD TRSKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA	ZA
OPRAVLJENO DELO!
TECTVL CENTER
„Emona Dolenjka — TOZD Engro-detajl Novo mesto
objavlja naslednja dela in naloge za:
1. POSLOVODJA za prodajalno Mirna peč,
2. MESARJA-PRODAJALCA,
3. PRODAJALCE in
4. NATAKARJA.
Pogoji:
— pod 1: končana šola za prodajalce, po možnosti s prakso v mešani ali živilski stroki,
— pod 2: končana živilska šola ustrezne smeri,
— pod 3: končana šola za prodajalce (mešane ali živilske smeri),
— pod 4: končana gostinska šola — natakarske smeri.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Rok za vlaganje prijav je 8 dni po objavi."
„NOVOTEHNA" trg; podjetje na debelo in drobno p. o.
Novo mesto. Glavni trg 11 Komisija za delovna razmerja
OB J A VLJA
prosto delovno mesto:
ADMINISTRATOR v splošnem sektorju
POGOJI: administrativni tehnik z 1 letom delovnih izkušenj
ali administrator z 2 letoma delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v roku 10 dni po objavi na naslov podjetja.
JNDUPLATI", Jarše, p. Domžale,
razpisuje prosto delovno mesto
VODJE KONFEKCIJSKEGA OBRATA
V	MOKRONOGU.
Poleg splošnih pogojev zahtevamo, da ima kandidat strokovno konfekcijsko znanje, organizacijske in vodstvene sposobnosti. Delo je odgovorno in zato dobro nagrajeno.
Kandidate prosimo, da se pismeno ali osebno zglase na sedežu DO Induplati, Jarše, 61230 Domžale, Kadrovsko -organizacijski sektor. Prijave sprejemamo do 15. februarja 1978.
Osnovna šola komandanta staneta, DRAGATUŠ,
razpisuje delovno mesto
-	TAJNICE IN RAČUNOVODJE ŠOLE
Pogoj: srednja izobrazba ekonomske smeri. Delovno mesto je razpisano za določen čas. Nastop službe je možen takoj.
Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: Zbor delavcev OŠ kom. Staneta 68343 Dragatuš.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE METLIKA Delovna skupnost
objavlja prosto delovno mesto
FINANČNEGA KNJIGOVODJE
*	Msedbo delovnega mesta se zahteva poleg splošnih pogo-
—	srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj v stroki.
Prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev sprejema delovna skupnost Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Metlika 10 dni po objavi.
ZAHVALA
Ob bridkem slovesu od naše ljube mame
ALOJZIJE HUDE
iemo vsem sorodnikom, prijateljem, vašča-
se iskreno zahvaljuiei nom in znancem, ki so se prišli poslovit od nje od blizu in daleč in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Bogomint Vodniku, ki ji je vsak trenutek bolezni nesebično pomagal, čč. duhovnikom za lepi obred, vsem gasilcem in pevcem za zadnje slovo.
Žalujoči: vsi njeni Mima peč
TELEVIZIJSKI SPORED
ČETRTEK, 19.1.
9-30 tv v Soli-(Bg)
Jl-40TV V ŠOLI: Nevarna vojska, Slavonija, Biologija
17.10	POROČILA
17.15	PO SLEDEH MARCA POLA, nadaljevanka - B Trditvi, da je bil Marko Polo (1254 — 1324) doma s Korčule, kajpak ne gre verjeti, a zato niso njegova trgovska popotovanja po Jutro Vern, Kitajski in Indokini nič manj zanimiva. Po Polovih poteh se je na konjih in s filmsko kamero napotila tudi odprava italijanske televizije. V Prvem delu nanizanke bomo videli Pot od Benetk do Turčije, v drugem njena doživetja v Iraku, v tretjem po Perziji, v preostalih treh pa pot po Afganistanu. S potjo na Kitajsko ni bilo nič, ker odprava ni dobila dovoljenja za snemanje.
PETEK, 20.1.
trgovska hiSa maximarket
Ljubljana
1
9.3o	tv v Soli-(Bg)
11.55	Kitzbuehel : SMUK ZA MOŠKE, prenos — B
16.10 SMUK ZA MOŠKE, posnetek iz Kitzbuehla - B
17.10 POROČILA
17.15,0	DIVJAŠKEM DIVJAKU, pravljice iz lutkarjevega vozička - B
17.40 DEČEK DOMINIK - B
18.05	OBZORNIK
18.15	PEVSKI TABOR ŠENTVID PRI STIČNI
18.40 MOZAIK
18.45	LJUDJE IN MESTO - B
** ,oddaja 0 sociologih
vidikih življenja v mestih ima na-
SOBOTA, 21.1.
8.00 POROČILA
8.05	PROFESOR BALTAZAR, risanka - B
8.15 , K. Kovič: MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB - B
8.30 ,M. Belina: SAMO SMO SE GA IGRALI, nanizanka Igrajmo se gledališče - B
9.00 MALI SVET, oddaja TV Zg
9.30 LJUDJE IN MESTO - B
10.00	DOKUMENTARNA ODDAJA
10.35,	NOVELE HENRYJA
JAMESA, barvna nanizanka
11.55	, Kitzbuehel: SMUK ZA MO-aKE, prenos - B
16.15 POROČILA
16.20	M. Buljan: DAŠKA, drama
TV 7 g _ B
ZagrebSka televizijska drama Da-»Pritoujc življenje dvanajstletne deklice, katere starši so ločeni Oče
vi	v drugem zakonu, mati pa je tik
NEDELJA, 22.1.
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
1
7.45	POROČILA 7-50.625
8.30	OSTRŽEK - B
8.55 JU LES VERNE nadaljevanka
9.15	TEKMOVANJE ŽENSK V SLALOMU ZA ZLATO LISICO prenos s Pohorja
10.25, Kitzbuehel: SLALOM ZA MOŠKE, prenos - B
11.40,	TEKMOVANJE ŽENSK V SLALOMU ZA ZLATO LISICO, Prenos s Pohoija
12.55 Kitzbuehel: SLALOM ZA Moške, prenos - B
14.20	MOZAIK
14-25 J. MitcheU: JENNIE, nadaljevanje in konec - B
15.10	POROČILA
18.05	OBZORNIK
18.15 MOZAIK
18.20	PROFESOR BALTAZAR, risanka - B
18.30 SPEKTER - B
Bolezni, ki jih prenašajo insekti, povzročijo vsako leto invalidnost in celo smrt veliko ljudi Komar, ki prenaša malarijo, okuži milijone prebivalcev Afrike, Azije in Južne Amerike. Zato znanstveniki po vsem svetu pospešeno raziskujejo sredstva, ki bi bila uspešna v boju zoper škodljivi mrčes. Tokratna oddaja bo prikazala delček njihovih prizadevanj.
18.40	M. Belina: SAJ SMO SE IGRALI, nanizanka Igrajmo se gledališče - B
19.15 RISANKA - B
19.30 ,TV DNEVNIK 20.00OCl KRITIKE
20.45	G. Boccaccio - Vuga: O DOBRODUŠNEM MENIHU - B Četrta zgodba iz nanizanke Deka-meron je približno takale: Lauretta pri spovedi tako zvrti meniha Giro-loma, da ji le-ta nevede pomaga doseči popoln uspeh pri zabavi z ljubčkom Roccom. V glavnih vlogah
slov: Za koga gradimo? Gre za vprašanje o vplivu bodočih stanovalcev in gradnjo stanovanjskih zgradb in sosesk. Zdi se, da takšnega vpliva še ni, zato bi morali arhitekti, gradbeniki in urbanisti bolj prisluhniti željam in zadovoljiti potrebe stanovalcev. Posebni glasni so mladi, ki nimajo dovolj prostora za dejavnosti, saj sta zdaj pogosto le cesta in asfalt njihovo igrišče in shajališče.
19.15	RISANKA - B
19.30,TV DNEVNIK
20.00,	ODRSKE LUCI, zabavnoglasbena oddaja
21.05	RAZGLEDI:	GIBLJIVE
SLIKE BOŽIDARJA JAKCA - B Zadnji del nanizanke bo predstavil vrsto Jakčevih filmskih dokumentov, ki so nastajali v letih 1931
-	1945. Z izjemo barvnih fimov iz Bele krajine ostalih slikar ni sam zmontiral Med drugim bomo videli del nastopa sokolskih telovadcev v Novem mestu, sprevod narodnih noš po Ljubljani, otvoritev prenovljene Prešernove hiše v Vrbi leta 1939,
pred poroko. Dekle se čuti zapostavljeno; osamljena, prežeta s pubertetnimi stiskami, se prepušča domišljiji, izmišlja si nenavadne dogodke. Zato ji nihče nič ne verjame, niti tedaj ne, ki pripoveduje o resničnem dogodku. To ima hude posledice. Dramo je režiral Joakim Marušič, v vlogj Daške pa nastopa Neda Spasojevič.
17.30 OBZORNIK
17.40	MOZAIK
17.45	FLANDRIJSKI PES, mladinski film
19.15	RISANKA - B
19.30 TV DNEVNIK
20.00	J. MitcheU: JENNIE, nadaljevanje in konec - B 21.05,VETERINAR NA DEŽELI, film - B
Po romanu Jamesa Harriota je film posnel režiser Eric Till in z njim zastopal angleško kinematografijo na lanskem moskovskem festivalu. Četudi smo že navajeni vsega hudega, se pravi, da ob filmih o nasilju in nesrečah ne zardevamo več, si bomo nocoj lahko oddahnili, kajti film Veterinar na deželi nam bo prizanesel z navlako, zaradi katere bi lahko
15.15,	SVET, V KATEREM ŽIVIMO - B
15.45 BEETHOVEN, film - B Življenje velikih ljudi je običajno
izpolnjeno do zadnjega kotička z jasnimi cilji, delavnostjo in kajpak dosežki, po katerih ostaja spomin nanje živ. Eden takih možje bil tudi Ludwig van Beethoven (1770 -1827). Ob 1504etnici njegove smrti so v Vzhodni Nemčiji posneli življenjepisni film, ki ga poleg odlične igre Donatasa Banionisa odlikujejo izbrani odlomki iz Beethovnovih glasbenih deL Film prikazuje zadnja leta skladateljevega življenja, ko se je začel zanimati za napredne politične ideje, nravna načela pa so v njem prebudila občutek odgovornosti do bližnjih sodelavcev. To so bila Beethovnova najplodnejša, a tudi najtežja leta, saj mu je že začel močno pešati sluh. Film je režiral Horst Seemann.
17.40	RISANKA-B
17.45 Športna poročila
17.50	Košarka:	PARTIZAN:
BREST, prenos
19.30,TV DNEVNIK
20.00	D. Markovič: VRNITEV ODPISANIH - B
nastopajo Mina Kjudrova, Ladko Korošec in Dare Valič. (Na posnetku: prizor iz zgodbe o dobrodušnem menihu.)
mm.
21.25 NA ZVEZI 21.55 ,TV DNEVNIK 22.10 JAZZ NA EKRANU
16.55	Budimpešta: VASAS: RAD-NlCKl (rokomet, ženske) — 18.15 ZNANOST - 18.45 VPRAŠAJMO, VPRAŠAJTE - 19.30 TV DNEVNIK - 20.00, ZABAVNOGLASBENA ODDAJA - 21.15 24 UR -
21.35	DOKUMENTARNA ODDAJA
prvi slovenski film, ki ga je Jakac posnel v jeseniški martinarni leta 1938, vrsto slovenskih javnih in kulturnih delavcev, belokranjske plese in običaje, prihod ženic na semenj pri Treh farah, smučarske skoke v Planici leta 1940 in filmske zapise iz NOB, ki so nastajali v letih 1943 - 1945. V oddaji sodelujejo poleg slikarja še Milka Badjura, dr. Božo Oblak, Tončka Marolt, Coro Skodlar in Jelica Gross.
21.50	TV DNEVNIK
22.05	SPENCERJEVI PILOTI, serijski film — B
22.55	POROČILA
17.15	TV DNEVNIK - 17.35 TV KOLEDAR - 17.45 IGRAJMO SE GLEDALIŠČE - 18.15 DRUŽBENA TEMA - 18.45 GLASBENI AMATERJI - 19.30 TV DNEVNIK
-	20.00	KULTURA	-	21.00
VČERAJ, DANES, JUTRI - 21.20 PORTRETI - 21.50 GLASBENA ODDAJA
pri priči zaprli televizor. To je prsrčna zgodba o ljudeh in njihovih živalih na podeželju sredi yorkshir-skih gričev. Glavne vloge igrajo John Alderton, CoBn Blakely, Lisa Har-row in Bill Maynard. (Na posnetku: prizor iz filma.)
22.40	,TV DNEVNIK
22.55	.625
23.35	POROČILA
17.30,	POROČILA - 17.35 TV KOLEDAR - 17.45 PLUS PET -
18.45	HUMORISTIČNA ODDAJA
-	19.30 TV DNEVNIK - 20.00 W. A. Mozart: IDOMENEO - II. del -
21.00,24 UR - 21.10 FELJTON -
22.00	ŠPORTNA SOBOTA
21.05	HREPENENJE, oddaja iz cikla Človek brez meja - B
Film z naslovom Hrepenenje je Rudi Klarič posnel na samotnem koralnem otočku v Rdečem moiju. Podvodne posnetke je večidel opravil snemalec Marjan Richter, sicer pa film prikazuje lepote, mir, samoto in čudovito barvitost koralnega sveta, prikazuje pa tudi svetilničarje, ki kažejo pot ladjam daleč od sveta. Toda ljudje že dolgo več ne občudujejo lepot otočka, ampak hrepenijo po hrupnih velemestih, po gnečah ljudi in vonju bencina. Mi hrepenimo po samotnih otokih, so pa tudi ljudje, ki ne hrepenijo po ničemer. Tako je končno sporočilo Klaričevega filma.
21.35	,TV DNEVNIK
21.55	ŠPORTNI PREGLED
22.25	POROČILA
15.00	NEDELJSKO POPOLDNE -
19.30,TV DNEVNIK - 20.00 DOKUMENTARNA ODDAJA - 20.45 VČERAJ, DANES, JUTRI - 21.05 CELOVEČERNI FILM
PONEDELJEK, 23.1.
9.30	TV V ŠOLI - (Bg)
11.40	TV V ŠOLI: Pekarna miš-maš, Prve hrvatske rokopisne knjige, Življenje v morju - (Bg)
16.10 KMETIJSKA ODDAJA TV NOVI SAD
17.10 POROČILA
17.15	RISANKA - B
17.30,	SVET,	V KATEREM
ŽIVIMO
18.00	OBZORNIK
18.10 MEHANIČNE KOVINSKE TEHNIKE, oddaja iz nanizanke Grafične tehnike - B
Kovine so prišle v grafično umetnost mnogo stoletij za lesom,
TOREK, 24.1.
9.30	TV V ŠOLI - (Bg)
11.40 TV V ŠOLI: Dnevnik 10, Prve Hrvatske tiskane knjige, Morje in človek - (Zg)
17.20	POROČILA
17.25	KITARIST NARCISO
YEPES - B
17.55	OBZORNIK
18.05	PISANI SVET: Strah - B
18.40 MOZAIK
18.45	JUGOSLOVANSKA TRIM-SKA TELEVIZUA - B Enajsta oddaja Jugoslovanske trimske televizije se bo začela s
SREDA, 25.1.
1
9.30	tv v Soli-(Bg)
11.40,TV V ŠOLI: Maja in Neven, Literatura, Plitvice - (Zg)
17.15	POROČILA
17.20	S. Makarovič: KOSOVIRJA
NA LETECl ŽLICI, nadaljevanka -
B
Otroci že poznajo radovedna kosovirja Glala in Glilija iz dežele Kosovirije iz knjige pisateljice Svetlane Makarovič. Tokrat je na sporedu prva od trinajstih oddaj nanizanke.
17.35 RUBENS, dokumentarna nanizanka - B
17.55	OBZORNIK
18.05	NE PREZRITE
18.35 MOZAIK
18.40	BRAHMS IN MOZART V
četudi je človek že od davnine naprej oblikoval in krasil kovinsko orožje in posodje ter se kitil s kovinskim nakitom. Grafične matrice, zlasti kovinske, so dobile poleg umetniške neprecenljivo praktično vredost šele z Gutenbergovo iznajdbo tiskarskega stroja. Med mehanične kovinske tehnike sodijo bakrorez, jeklorez, suha igla in mezzotinta, da pa je iz kovin zelo težko umetniško oblikovati grafične matrice, bomo videli v tokratni oddaji, v kateri sodelujejo umetniki Božidar Jakac, Gorazd Sefran, Ciril Hočevar in Anton Černe.
18.40	MOZAIK
18.45	MLADI ZA MLADE
19.15	BARVNA RISANKA
19.30,TV DNEVNIK
20.00,	M. Vučetič: LIZIKA, predstava SNG Maribor
Vučetičeva monodrama Lizika je pripoved o delavki, ki odhaja v pokoj. Naj je njena zgodba vesela ali žalostna, resnična je, tako resnična,
telovadbo za ženske, ki so pred kratkim rodile in si želijo čim prej dobiti prejšnjo postavo. Ostali, ki bodo telovadili, morajo pripraviti zračnico od kolesa, za otroke pa bo zadostovala škatlica od vžigalic ali večja plošča lego kock.
19.15	RISANKA - B
19.30	TV DNEVNIK
20.00	PRENOS SLOVESNOSTI OB
100-LETNICI OTONA ŽUPANCl-
Ca
21.35	.MEDNARODNA OBZORJA: Afriške krize - B Mednarodna obzorja bodo tokrat posvečena aktualnim dogodkom v zahodni Sahari, na Bližnjem vzhodu, afriškem rogu in jugu. V oddaji, ki je sestavljena iz arhivskega gradiva, bo poudarek na notranjih dogodkih in vlogi velikih sil v tem delu sveta.
SELIŠClH - B
19.15	RISANKA - B
19.30	TV DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA: BUDIM-
PEŠTANSKE ZGODBE, film - B
Madžarski režiser I st van Szabo je najbolj znan po filmu Gasilska ulica
25,	za nocojšnji film tedna pa je takole: Po vojni, ko je svet močno porušen, naleti skupina brezdomcev na zapuščen tramvaj, ki ga je reka naplavila na breg. Ljudje so namenjeni v porušeno mesto, s seboj pa nosijo vse, kar jim je ostalo. Tramvaj postavijo na kolesa, da bi v njem lahko prenočili. Na nasipu najdejo tudi tire, zato se odločijo, da bodo tramvaj spravili tudi na tračnice. Ko jim to uspe, spravijo vanj svoje stvari in nato tramvaj z velikimi napori porivajo proti mestu. V glavnih vlogah nastopajo Maya Komorowska, Agi Meszaros. Ildiko Bansagi in drugi, film pa je bil deležen pohvalnih kritik.
21.35	SODOBNIKI: Tone Pavček -B
Oddaja Srečanje na Seči bo prikazala pesnika Toneta Pavčka (na
kot je resničen svet majhnih ljudi V ta svet umetniki navadno ne zaidejo, čeprav se v njem dogaja marsikaj zanimivega in pretresljivega. Lizika je primer iz utripa vsakdanjika, govori jezik, ki ga slišimo vsak dan na cesti, v delovnih sredinah ali doma. V vlogi Lizike nastopa Milena Muhičeva, mariborska uprizoritev pa je dosegla nad sto predstav, kar je zadosten dokaz za izjemen odziv drame med gledalci.
20.55 , KULTURNE DIAGONALE
21.40.	MOZAIK KRATKEGA FILMA: OTON ŽUPANClC
21.55 TV DNEVNIK
17.15	, TV DNEVNIK - 17.35 TV KOLEDAR - 17.45 ZVERINICE IZ REZIJE - 18.00 MOJ VRTEC -
18.15,	IZOBRAŽEVALNA
ODDAJA - 18.45 MLADI ZA MLADE - 19.30 TV DNEVNIK ~
20.00	Športna oddaja - 20.30
AKTUALNA ODDAJA - 21.00 24 UR - 21.10 CELOVEČERNI FILM
22.25	TV DNEVNIK
22.35	OBRAZI JAZZA
B
Zadnja oddaja iz nanizanke Obrazi jazza bo predstavila obdobje od 50 let do danes. V neštetih različicah sodobnega jazzovskega glasbenega izraza je še naprej odločilno prisoten dobri stari črnski blues.
17.15	TV DNEVNIK - 17.35 TV KOLEDAR - 17.45 PISANI SVET
-	18.15 KNJIŽEVNI KLUB -
18.45	DNEVNIK 10 - 19.05 KULTURNI PREGLED - 19.30 TV DNEVNIK - 20.00 AKTUALNA ODDAJA - 21.00 24 UR - 21.20 ZNANOST - 22.05. DOKUMENTARNA ODDAJA
posnetku) v njegovem vinogradu. Okolje ni izbrano naključno, saj pesnik pogosto piše o zemlji in delu, o odvisnosti in sodvisnosti med zemljo in človekom. Zemlja je stalnica, iz katere človek črpa, a se k njej tudi zateka. O svojem delu in iskanjih bo pesnik razmišljal ob trti, ki jo neguje. Pavčkove pesmi bosta recitirala Rudi Kosmač in Boris Cavazza.
22.10,TV DNEVNIK
16.55 Košarka: BEKO: JUVEN-TUS, prenos - 18.30 TEST - 18.45 POPULARNA GLASBA- 19.30 TV DNEVNIK -	20.00	PROSTA
SREDA - 22.00 TV DNEVNIK
PRVI RADIJSKI PROGRAM
PETEK, 20.1.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižio stopnjo (Čudežna pesmica). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Janez Pogačar: Program osemenjevanja krav z mladimi biki). 12.40 Pihalne godbe vam igrajo. 13.50 Človek in zdravje.
14.05	Glasbena pravljica. 14.16 Naši umetniki mladim poslušalcem.
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical 19.45 Minute z ansamblom Maksa,Kumra. 20.00 Stop pops 20.
21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno.
23.15 Jazz pred polnočjo.
SOBOTA, 21. 1.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Sedem dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Tone Tajnšek: Rezultati lanskoletnih raziskav s sladkorno peso).
12.40	Veseli domači napevi 14.05 Iz dela Glasbene mladine Slovenije.
14.25	S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.45 S knjižnega trga. 18.05 Gremo v kino. 18.45 Zabaval vas bo zbor in orkester Ray Conniff. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kam-piča. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.15 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvanajst.
NEDELJA, 22.1.
7.30 Za kmetijske proizvajalce. 8.07 Radijska igra za otroke. 8.44 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 11.00 Pogovor s poslu-
šalci. 11.15 Naši poslušala čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Nedeljska reportaža. 13.45 Obisk pri orkestru HorSt Jankowskl 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra. 19.45 Glasbene razglednice.
20.00	V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT (Glasbena tribuna mladih). 23.05 Literarni nokturno (O. Zupančič: Pesmi). 23.15 Plesna glasba za vas.
PONEDELJEK, 23.1.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Rin-garaja. 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.40 Vedre melodije.
11.03	Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetij ski nasveti (inž. Milica Oblak: Zimska dela v nasadih črnega ribeza).
12.40	Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori.
14.30	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom (dr. Marko Kerševan). 18.05 Izročila tisočletij (Ljudski plesi). 18.25 Zvočni signa-
li.	19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Kulturni globus.
20.10	Joseph Haydn: Nezvestoba in razočaranje (opera). 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (V. Pretnar: Mož moje noči). 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 24.1.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za šolarje (F. Bevk: Pastirci). 9.30 Iz glasbenih šol 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jože Forčej: Križanje z mesnimi biki). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi.
15.45	Radijska univerza. 18.08 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansambloma Jožeta Privška in Mojmira Sepeta. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30
Radijska igra (Oton Župančič: Noč na verne duše). 20.52 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT.
23.05 Literarni nokturno (C. Zlobec: Pesmi). 23.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 25.1.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisani svet pravljic in zgodb. 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma.
11.03	Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Vida Cimperšek: Vtisi o sadjarski strokovni ekskurziji). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti.
14.30	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini na pisma. 18.05 Abonmajski koncert GM. 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (S. Ivanovski: Začarani potnik). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK, 26.1.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za šolarje. 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Milena Jazbec: Kako se borimo proti izmenični rodnosti v sadovnjakih). 12.40 Od vasi do vasi.
14.05 Koncert za mlade poslušalce (M. Musorgski: Slike z razstave).
14.40	Enajsta šola. 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
21.00	Literarni večer (Nemi Kontinenti, 4.). 21.40 Lepe melodije.
22.20	Glasba na starem Dunaju.
23.05 Literarni nokturno (F. Dclfis: Besedišče). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
DOLENJSKI UST
21
Ml
tedensK6le
Četrtek, 19. januarja - Makarij Petek, 20. januarja - Boštjan Sobota, 21. januarja - Neža Nedelja, 22. januarja - Vinko Ponedeljek, 23. januarja - Rajko Torek, 24. januarja - Frančišek Sreda, 25. januarja - Tatjana
OGLAŠUJTE V DL!
ETO
BRESTANICA: 18. - 19. amer. film „Vohun, ki je uničil svoje zve-
SLUŽBO DOBI
Burja,
(068)
BRIVSKO-FRIZERSKO pomočnico, dobro, sprejme salon Bu 68281 Senovo, telefon: 75-332.
IŠČEM pomoč pri posp
1-krat na teden. Umek,Segova'6, Novo mesto, telefon: 23-187.
ZAPOSLIM delavca v akumulatorski delavnici Blaž Tasev, Partizanska, Novo mesto - akumulatorska delavnica.
TAKOJ sprejmem starejšo žensko na dom za varstvo 16-mesečnega otroka in za pomoč v gospodinjstvu. Pismene ponudbe n a naslov: Vera Drole, Titova 405, 61231 Čmuče-Ljubljana.
STANOVANJA
ZAKONCA iščeta stanovanje (dve sobi in možnost kuhanja) v Novem mestu ali okolici Naslov v upravi lista (165/78).
ZAKONSKI PAR išče garsonjero ali malo stanovanje v Krškem ali okolici za dobo enega leta. Naslov v upravi lista (152/78).
DVEMA skromnima dijakinjama oddam opremljeno in ogrevano sobo. Milana Majcna 8, Novo mesto.
MLAD PAR išče sobo ali stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (154/78).
IŠČEM sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (180/78).
SOBO oddam fantu. Naslov v upravi lista (184/78).
Motorna vozila
PRODAM traktor Deutz (30 KM) v dobrem stanju s koso in plugom. Ogled v soboto in nedeljo. Alojz Železnik, Drečji vrh 5, Trebelno pri Mokronogu.
UGODNO prodam R-4, letnik 1974. Pirkovič, Cegelnica 72, Novo mesto.
PRODAM Diano 6, letnik 77. Ogled možen vsak dan popoldne pri Martinu Zupančiču, Skrjanče 2, Novo mesto.
PRODAM	Zetor	35,	dobro
ohranjen, letnik 1972, po ugodni ceni Alojz Colorič, Podbočje 4.
PRODAM NSU princ, motor TT. Zorica Milojkovič, Partizanska 8, Novo mesto.
PRODAM	zastavo	750,	starejši
letnik. Konda, Ljubljanska 15, Novo mesto.
PRODAM traktor Zetor 35. Marjan Kralj, Gor. Kamence 23, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjen traktor Zetor 25 KS. Janez Hudoklin, Gor. Stara vas 12, Šentjernej.
PRODAM osebni avto Lada v zelo dobrem	staniu,	letnik	1972.
Kličite na telefon: (068) 72-362 po 16. url
PRODAM PZ 125, letnik 1973 ali zamenjam za manjše vozilo (z doplačilom). Naslov v upravi lista (147/78).
PRODAM Ami 8, letnik 1975. Jelka Cesar, Goriška vas 3, Mirna peč.
PRODAM Princa 1200, možno tudi po delih. Bogo Pavlin, Potov vrh 43, Novo mesto.
PRODAM fiat 1300 L, letnik 1972, prevoženih 86.000 km, registriran. Robert Romih, Kettejev drevored 39, Novo mesto.
PRODAM traktor Porscher 38 KM s kosilnico, lahko tudi na kredit. Franc Penca, Volčkova vas 7, Šentjernej.
R-4, september 1975, 37.000 km, metalno zelen, prodam. Informacije popoldan na telefon: (068)
PRODAM 'traktor (25 KM) Nibbi s plugom, v odličnem stanju. Pogon na vsa štiri kolesa, primeren za vsa poljska in vinogradniška dela. Karl Trampuž 18, Leskovec pri Krškem.
BREŽICE: 20. — 21. angl. barvni film „Tomi“ 22. — 23. amer. barvni film .Avanture 4 mušketirjev" - 1. del 24. - 25. ital. barvni film Nasledstvo"
ČRNOMELJ: 19. 1. jugosL komedija „Bog je umrl zaman" 22. 1. amer. barvni film „V zmajevem gnezdu" 24. 1. švedski risani film „Buc-ko Grom"
MIRNA: 21. 1. „Nezvesta zaro-čcnkflu
KRŠKO: 21. - 22. japonski film „Godzila proti Megalonu" 25. 1. jugosl. film ..Specialna vzgoja" NOVO MESTO: 20. - 23. japonski film ..Kobra" 24. - 26. nemški barvni film „PLD Shatterhand" RIBNICA: 21. — 22. franc, barvni film ..Velika avantura"
SEVNICA: 21. - 22. jugosl. film »Vrhovi Zelengore"
TREBNJE: 21. - 22. nemški barvni film »Krvavi jastrebi Aljaske"
Og
ŠKODO 1000 MB prodam. Franc Kolman, Drožanjska, n.h., Sevnica, ogled popoldne.
PRODAM zastavo 7 50 L, letnik 1971. Kavčič, Družinska vas 56, Šmar. Toplice.
PRODAM avto 124. Naslov v upravi lista (187/78).
PRODAM škodo 110 L - 1974, v dobrem stanju. Naslov:	Ivan
Geijevič, Zg. Obrež 9, 68253 Artiče.
OGLAŠUJTE V DL!
PRODAM
PRODAM prama kobilo, staro 6 let. Martin Lokar, Dol. Karteljevo 21, Mirna peč.
PRODAM psa volčjaka, starega 2 meseca. Franc Penca, Volčkova vas 7, Šentjernej.
UGODNO prodam peč za centralno na trda goriva, (42.000 kalorij) brez bojlerja. Anton Pleterski, Senovo 273.
PRODAM kvalitetne sadne sadike (jablane). Stane Prešeren, Lobeto-va 42, Novo mesto (Žabja vas).
VALJČNI mlin v obratovanju, z vso opremo dam v najem. Stane Zakrajšek, G. Ponikve 2, 68210 Trebnje.
PRODAM konja, starega 8 let. Rudi Povše, Dol Podboršt 8, Mirna peč.
PRODAM enobrazdni avtomatski obračalni plug avstrijske izdelave, skoraj nov. Andrej Furlan, Artiče 43 pri Brežicah.
PRODAM kabino in trosilnik umetnega gnoja za Ferguson-35. Anton Novak, Brežina 10, Brežice.
PRODAM malo rabljeno trajno žarečo peč Kueperbusch, kasetofon, štedilnik na drva in pomivalno korito. Kirn, Vrh pri Škocjanu 46. Ogled 22. januarja od 9. do 17. ure.
PRODAM ves les, ki se rabi za
PRODAM junca, starega 2 leti. Rado Stopar, Birčna vas 50, Novo mesto.
PRODAM trajnožarečo peč, motorno žago Stihi 0,40 in kosilnico Steyer za traktor 18 KM. Potov vrh 37, Novo mesto.
PRODAM zelo dobro ohranjeno kosilnico BCS z diesel motorjem, širina noža 127, s sedežem in brusom. Prodam tudi dobro ohranjen gumi voz. Golc, Višelni-ca 15 nad Zgornjim Gorjem.
PRODAM trajnožarečo peč, rabljeno dve leti Franc Plut, Zalog 11, Novo mesto.
NUJNO prodam skoraj novo diatonično harmoniko izdelave Melodija Mengeš, duri B, es, as, še pod garancijo do 8. 6. 1978. Cena po dogovoru. Jože Bizjak, Veniše 26, 68273 Leskovec pri Krškem.
PRODAM dobro ohranjen obračalnik za BCS. Jože Zalokar, Vinica 22, Šmar. Toplice.
Sloščo, in 300 kosov, monte. ogeli, Rdeči kal 11, Dobrnič. PRODAM šrotar z enofaznim
motorjem Gorenje Sever. Jože Lajkovič, Vel Mraševo 42, Podbočje.
PRODAM spalnico. Peterlin, Nad mlini 41, Novo mesto. Informacije vsak dan od 14. ure dalje. TeL 23-264.
KUPIM
KUPIM grablje za seno Maraton za kosilnico. Jože Lajkovič, VeL Mraševo 42, Podbočje.
KUPIM rabljen betonski mešalec. Naslov v upravi lista (169/78).
POSEST
PRODAM pol hiše. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Miro Pavlič, Partizanska 3 Novo mesto.
DELOVNE ORGANIZACIJE ALI HOTELI! Prodam ali pa oddam v najem za daljše obdobje hišo v Senju. Velikost približno 500 m2 zaprtega prostora in približno 150 m2 tlakovanih teras, z
ZAHVALA
Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega sina, moža, očeta, tasta in starega očeta
JOŽETA PLUTA
posestnika iz Vavpčje vasi 17 pri Semiču
se iskreno zahvaljujemo dr. Šavlju, dr. Moreli, zdravnikom pljučnega oddelka in ostalemu osebju novomeške bolnice ter dr. Debevcu iz Onkološke klinike iz Ljubljane. Zahvalo smo dolžni tudi ZB Semič, tovarni kondenzatorjev Iskra Semič, pevcem iz Novega mesta, črnomaljski godbi, govornikoma Lojzu Kočevarju in Martinu Golobiču ter vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam ob težkem udarcu stali ob strani Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem cvetja in vencev ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mama Neža, žena Marija, hčerke Mira, Olga in Vida z družinami, sestri Angela in Olga z družino ter drugo sorodstvo.
Vavpčja vas pri Semiču, Ljubljana, Reutlingen, Bačka Palanka, Novi Sad, Čačak, 17. januarja 1978
ZAHVALA
' Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in dobrim sosedom, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih slovesa od našega ljubega moža, očeta in starega očeta
AVGUSTA RANGUSA
nosilca ordena zaslug za Narod s srebrno zvezdo iz Vavpčje vasi št. 3
ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje in vence. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu Iskra Semič za podarjene vence, ZB Semič in malim varovančkom iz Semiča. Posebno zahvalo izrekamo dr. Trobišu in strežnemu osebju splošne bolnice Novo mesto-pljučni oddelek in dr. Kohnu iz Semiča. Lepa hvala za poslovilne besede tov. Tonetu Lukežiču in Tinetu Golobiču ter župniku za opravljeni obred in za vsa izrečena in pismena sožalja.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ana, hčerka Milica, zet Jože, vnuka Milenca in Duško, bratje in
drugo sorodstvo.
ZAHVALA
V rosni mladosti nas je na tragičen način zapustil naš dragi in ljubljeni sinček in bratec
MILAN STA MCA R
učenec 1. razreda iz Vrhpeči 8
Njegova zadnja pot je bila pot iz šole in tu se je tragično končalo njegovo kratko življenje. V teh težkih trenutkih nam je pomagala osnovna šola Mirna peč, posebno pa njen ravnatelj Aleksander Rupena. Veliko so nam pomagali sorodniki, brez milosti pa niso ostali sosedje, ki so nam z vso močjo pomagali. Zato se vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, darovali vence in cvetje ter izrazili sožalje, iskreno zahvaljujemo. Enako se zahvaljujemo tudi župniku za opravljeni obred.
Dom je ostal prazen in pust, le misli nate bodo vedno sveže.
Žalujoči: mama, bratca Jože in Branko, sestrica Marti, teta Majda z možem in
drugo sorodstvo
zunanjim bazenom, dva tuša. Oddaljenost od morja je približno 150 m. Parkirišče za 20 avtomobilov je oddaljeno približno 100 m. Ponudbe pod šifro: „SENJ“.
PRODAM parcelo v Srednjem Grčevju, primerno za vinograd. Naslov v upravi lista (168/78).
PRODAM zazidljivo gradbeno parcelo z vso dokumentacijo, oddaljeno 2 km od centra Novega mesta. Naslov v upravi lista (171/78) ali telefon: 22-862.
PRODAM vinograd na Ruperč vrhu v velikosti 641 m2, posebej ali skupaj z zidanico, v skupni velikosti 1.051 m2. Rudo Zupanc, Ragovska 36, Novo mesto.
PRODAM njive, travnike in nekaj gozda na lepem kraju blizu Gorenje vasi pri Mimi Poizve se pri Ani Dremelj, Škrjanče 7, 68233 Mirna.
PRODAM vinograd na malem Vinjem vrhu. Parcela je v ravnini na lepi sončni legi. Dovoz z vsakim prevoznim sredstvom. Naslov v upravi lista (139/78).
PRODAM enostanovanjsko hišo z gradbeno parcelo. Naslov v upravi Usta (151/78).
UGODNO prodam 10 arov vinograda na Radoviči pri Metliki. Naslov v upravi lista (190/78).
PO UGODNI ceni prodam parcelo v Mokronogu v velikosti 2.430 m2,
primerno za gradnjo obrtne delavnice ali stanovanjske hiše. Božidar Groznik, Tomšičeva 11, Trebnje.
PRODAM vinograd ' z zidanico v Boršta Dostop z avtomobilom. Informacije v Ajdovcu 4, Dvor.
VIKEND z zidanico, vinogradom in gozdičkom blizu Mokronoga nujno prodam. Ponudbe pod šifro: „DOSTOP IN ELEKTRIKA".
um
OPOZARJAM vse, ki širijo lažne govorice o prometni nesreči v Biški vasi, da jih bom sodno preganjala. DRAGICA ZUPANČIČ, Vrhpeč 19, Mirna peč.
MARUA VOVK iz Brezja 1 pri Brusnicah izjavljam, da so govorice o Rudiju Zupinu iz Vel Brusnic neresnične.
MLADEN STUPAR, dostavljač iz pošte Gradac v Beli krajini opozarjam tov. Milana Bajca starejšega, da se javno opraviči v časopisu za izrečeno žalitev, za katero menim, da je šla za mene, a izrečena je bila za celoten naš kolektiv. Ker je bila žalitev izrečena pred javnostjo, želim in zahtevam, da se krivec tudi javno opraviči V nasprotnem primeru bom moral opravičilo iskati drugje.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! - Tudi pri nakitu se moda spreminja: iz starega vam naredi nov prstan Otmar Zidarič, zlatar v Ljubljani Gosposka 5. Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
V NAJEM oddam delavnico za avtokleparsKO ali avtomehanično obrt na prometni točki ob asfaltni cesti. Naslov v upravi lista (157/78).
NUJNO potrebujem 1,5 m. posojila. Vrnem v šestih mesecih ali prej z 10 % obrestmi. Ponudbe pod šifro: ..OBRESTI IN PRAKTIČNA NAGRADA".
ODDAM prostor za mehanično delavnico ali podobno obrt v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (173/78).
ZAPRT prostor v velikosti 10 x 5 m ali večji za delavnico vzamem v najem v Novem mestu ali okolici. Ponudbe pošljite na naslov: Sandi Mikulan, ČŽP Dolenjski list, Novo mesto.
IZGUBILA se je psica prepeličarka, rjave barve-koperan rep. Najditelja prosim, naj sporoči na
naslov: Janez Zupet, Škocjan 13. telefon: (068) 21-569. Nagrada sledi
ANSAMBEL išče klaviaturista in bobnaija z opremo. Naslov v upravi lista (155/78).
IŠČEM inštruktorja za angleščino za srednjo šolo (sobota ali nedelja). Ponudbe na telefon 23-344 popoldne.
DRAGI in dobri mami JERI DRČAR iz Dobrenja pri Šentilju za njen 80. rojstni dan iskreno čestita in ji želi, da bi bila še dolgo med nami, sestri MICKI RADIN za 30-letnico poroke pa vse lepo v krogu družine in dosti zdravja in sreče želi hčerka oziroma sestra Rozka Robek z -družino, s Trške gore.
DRAGI in dobri mami in stari mami MARIJI KOLENC, Gor. Kartelie-vo 4, iskreno čestitamo za 80. rojstni dan in ji želimo še veliko zdravili in srečnih let! Vsi njeni. JOŽETU ŠULCU iz Prečne za 68. rojstni dan želijo vse najlepše žena Marija, hčerke Anica, Jožica, Angelca in Marica z družinami, sin Jože z ženo ter Drago in Marjana.
DRAGI mami NEŽKI ZEVNIK iz Čadraž za njen 93. rojstni dan želimo še mnogo srečnih in zdravih let. Pepca, Tončka, Francka, Tone in Olga z družinami 10 vnukov in 9 pravnukov pa ji pošilja 93 poljubčkov.
fflOR/ESTILA ■
Vse, ki se zanimate za vzrejo piščancev, obveščamo, da smo začeli z valjenjem in da lahko dobite enodnevne piščance: bele velike, pasme HIBRO, najboljše vrste za hitro vzrejo z malo porabo krme, in rjave jarkice pasme GOLDEN ČOMET, poraba krme na jajce 185 gr; v letu dni znese 240 jajc -vrhunski dosežek! Valilnica GIZELE PETEUNKAR, Cegelnica 20, Novo mesto, telefon: 23-384, vsako soboto. Za navedene pasme garantiramo genetsko čistost in se priporočamo.
CENJENE stranke obveščamo, da bo brivsko-frizerski salon Burja, Senovo, zaprt od 24. do 30. januarja 1978.
GRAVERSKE usluge na univerzalnem kopirnem stroju izdelam hitro in solidno. Jakoš, Hrasto-vica 8, Mokronog. Telefon: popoldne (068) 83-217. OBVEŠČAM, da je gostišče Henčkov dom v mesecu januarju in februarju odprt samo ob petkih in sobotah. Za pustno soboto sprejemam rezervacije po telefonu: 23-770 ali 23-874. GOSTILNA TURK, Stopiče, obvešča cenjene goste, da bo lokal od 24. 1. pa do 4. 2. 1978 zaprt.
&
murnu
Podpisani Ciril Gruden, Družinska vas 20, se iskreno zahvaljujem SGP Pionirju, sodelavcem in vaščanom za izkazano pomoč pri
gašenju požara in obnovitvi stano-“ niške poslopja.
vanjske hiše in gospodarskega
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše tete
IVANE TURK iz Verduna
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom za nesebično pomoč, posebno Goršinovim in Banovim, ter župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki so pokojnico spremili na zadnji poti.
Žalujoči: nečak in nečakinja z družinama
DOLENJSKI LIST
založniško podjetje DOLENJSKI LIST,
IZDAJA: Časopisno _____________ ________________
Novo mesto - USTANOVITELJ LlSfA': občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milan Markelj, Janez Pezeli, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge: Peter Simič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz ustrezna druga valuta v tei vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107- 32000-009-8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. - Vsak mali bglas do 10 besed 45 din, vsaka
ElllfllO	A	/lin	__	1	a.   	1_	_1	•	« •
do
ja beseda 4 din. — preklica cenik št. 9
Za vse druge oglase in oglase v barvi velja
— r ---------------- , od 15. 10. 1977 — Na podlagi mnenja
sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvo-
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23—611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 69. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, teta in sestra
MARIJA GAŠPER
iz Birčne vasi
Iskreno se zahvaljujemo za podarjene vence in izrečeno sožalje kolektivom SGP Pionir mizarski obrat, sekciji za vleko Novo mesto, Novogradu, TOZD gradbeništvo, mizarskemu obratu Ruperč vrh. Posebna zahvala sosedom Severjevim, Zupančičevim in Kraljevi za pomoč v težkih trenutkih, hvala sorodnikom, znancem in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala patronažni službi Novo mesto, in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sinovi Miha, Jože in France z družinami, hčerka Mimi z družino, sin Tone in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
JOŽEFA PENCA
iz Dol. Mokrega polja
K zadnjemu počitku smo jo spremili 31. 12. 1977. Najlepša zahvala vaščanom in sorodnikom za pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih dneh, in za spremstvo na zadnji poti. Zahvala tudi kolektivu Iskra Šentjernej, IMV Novo mesto ter osnovni šoli Grm, duhovščini pa za poslovilne besede in opravljeni obred.
Žalujoči: sinova Janez in France, hčerke Mimi, Pepca in Nežka z družinami ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
18. januarja je minilo žalostno leto, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustila, draga hčerka in vnukinja
NEVENKA
GABRON
iz Otočca 38
Se vedno si v naših srcih.
Zahvaljujemo se vsem, ki prinašajo cvetje in vence na njen mnogo prezgodnji grob in ji prižigajo svečke.
Žalujoči: mamica, oči, bratec Zvonko, mama in striček z družino
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 47. letu starosti za vedno zapustil nepozabni mož, oče, brat in zet
JANEZ OREŠNIK
ključavničar iz Mumic pri Šentjanžu
Iskrena zahvala zdravnikom nevrološkega oddelka in strežnemu osebju klinične bolnice v Ljubljani za ves njihov trud, obratu Metalne Krmelj za organizacijo pogreba, govornikoma M poslovilne besede pri odprtem grobu, vsem pevcem za zapete žalostinke, godbi, sodelavcem Metalne in 2TP Ljubljana, župniku za opravljeni obred ter nosilcem prapora. Prisrčna hvala vsem sorodnikom in prijateljem za podarjene vence in cvetje ter izrečena sožalja, sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Jelka, sinova Janez in Viktor, hčerka Romana, brata Andrej in Jože z družinami, sestra Marija in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Po nenadni in mnogo prerani smrti nas je za vedno zapustil nepozabni in ljubljeni mož, očka, brat in stric
FRENK HENIGMAN
iz Stare cerkve 35 pri Kočevju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrekali sožalje, pokojniku darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebno zahvalo smo v teh težkih trenutkih dolžni podjetjema LIK Kočevje in Nama Kočevje. Prav lepa hvala tudi Mirku Ješelni-ku za poslovilne besede pred domačo hišo in Matjažu Lesarju za ganljive besede ob odprtem groba Hvala tudi godbi, in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marica, otroka Karin in Boštjan, brata Pavel in Tone z družinama, sestre Francka, Micka, in Olga z družinami, družina Šercer in drugo sorodstvo.
M
7
ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi dragega brata in strica
RUDIJA STARIČA
Dol. Karteljevo 13
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem vaščanom in dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvovali. Posebno zahvalo izrekamo Hrastarjevim, Grdenčevim in Žagarjevim. Hvala tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sestra Justi z družino in drugo sorodstvo.
A
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta in strica
FRANCA FLORJANČIČA
iz Roj pri Trebelnem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani in našega ljubega moža in očeta pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti in mu poklonili prelepo cvetje. Posebno zahvala izreka rpo kolektivom: IMV Novo mesto, Agrotehniki Ljubljana, Osnovni šoli Mokronog in podružnici Trebelno, bolniškemu osebju pljučnega oddelka Novo mesto, dr. Jožetu Jakliču iz Mokronoga. Hvala vsem za izrečena ustna ali pismena sožalja. Zahvaljujemo se duhovniku za opravljeni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Globoko žalujoči: žena, sinovi z družinami, hčerke z družinami in drugo sorodstvo.
Roje, Trebelno, Ljubljana, Goije pri Bledu
■k.
mr
ZAHVALA
Ob prerani in nepričakovani, boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
FRANCA
PLANTANA
iz Velikega Podljubna 1
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedovim, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje in podarjene vence in cvetje ter za spremstvo na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo pevskemu zboru, godbi, govornikom, družbenopolitičnim organizacijam KS Birčna vas, skupščini občine Novo mesto, podjetjema SGP Pionir, Gorjanci m sindikatu gradbincev Jugoslavije za vso prizadevnost in izrečeno sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena, sinova, snaha, vnuk, brat, sestre in drugo sorodstvo
V,*-'
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, S® stare mame, prababice in sestre
MARIJE TI TI N
iz Gabrja 19
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem vaščanom, ki so jo spremili na njeni
zadnji poti ter ji poklonili toliko lepega cvetja. Posebna hvala pevskemu zboru, Jakšetovi za pos'
za zdravljenje, kolektivoma IMV in Novoteks Novo mesto za
podarjene vence. Hvala tudi župniku za opravljeni obrei.
Žalujoči: sinova Tone in Stane z družinama, hčerke Marija, Pepca in Anica z družinami in drugo sorodstvo.
Kadar je kaj
zaslužka in trgatev dobra, se ne da skoraj dopovedati, kako po živinsko se pijančuje v dolenjskih krčmah. Pije se cel dan in celo noč, arugi dan se zdravi najprej bolni želodec s o kislo jedjo, potem začne romati bokal znova okoli mize, da se izbije klin s klinom.
ec ko stokrat sem videl fante in dekleta po proščenju še drugi, nekatere celo tretji dan v rčrrn Dmrii, ki pridejo s polno mošnjo iz nrvaških gozdov, ga ločejo včasi po cel teden neprenehoma noč in dan. Tudi nekoliko Jušnih gospodarjev poznam, ki se ne ganejo iz Krčme po pet, tudi po deset dni. Eden, ki je ™‘J° že zapravil, je popival po krčmah po več tednov venomer, enkrat se je vrnil domov šele čez dva meseca. S tako dolgimi pijačami zapravljajo tudi tatinske drhali nakradeno blago po beznicah. Vsak gost je dobrodošel, da ima le denar. Krčmar se malokdaj briga in vpraša, od kod so dobili ti capini, te vlačuge
toliko bankovcev ali blaga. Sodba je dostikrat že zasledila očitno sporazumljenje in zavezo med tatovi in krčmami, je našla ukradene reči v krčmah spravljanje, je izvedela, da sta jih kupila od tatov seve na pol zastonj krčmar in krčmarica. Celo v krčmah, ki imajo dober glas, kamor zahajajo gospoda, sem zapazil marsikaj čudnega in sumljivega. V eni je razsajala množica dedcev in bab štiri dni zaporedoma v zaklenjeni izbi. Ko poprašam gospodinjo, kaj so ti pijanci, mi odgovori: „Kramaiji!“ Njen sosed, moj dobri znanec, pa se namuza in pravi, ko krčmarica odide: „To so gotovo zopet talci kramarji, ki tržijo s tujo robo. Babi jo dajo lahko poceni, saj so jo dobili oni še ceneje - zastonj. Gospoda so premeteni, ali še vse premalo. Tako zalego bi trebalo iztrebiti. Izmed deset krčem ni jih ne pet poštenih in tudi tale smrdi v dno pekla, toda škrici nič ne vidijo in nič ne slišijo.** Dolenjske beznice imajo za človeka sploh nekaj posebno neprijetnega in odurnega. Ljudem se ne more veijeti in zaupati nič, dostikrat pa tudi pijači ne, ker jo začinjujejo sem ter tja z vsakovrstnimi omoticami in strupi, da ji podele večjo moč in lepšo barvo. Včasi me je prisililo grdo vreme, da sem prenočil v kaki taki brložnici. Šel sem pod streho na seno ali pa sem se zvalil na klop za mizo. Izul in slekel sem se malokdaj; denarje sem deval pod zglavje; na eno stran sem polagal debelo palico, na drugo pa čvrst oster nož. Previdnost ni bila prazna. Enkrat je prišla k meni krčmarica in mi je začela tipati sem ter tja po obleki. Iskala je brez dvombe moje listnice. Ali četudi nisem bil v nobeni nevarnosti, sem čutil v sebi nekak nemir, da nisem spal nikoli cele tri ure. Zbudil me je najmanjši ropot in šum. Začel sem poslušati, upirati oči v okna, vrata, v vsako reč, ki je
stala ali ležala poleg mene, in videl sem marsikak nepovoljen in sumen prikazek. Dostikrat so prilomastili pozno ponoči pijanci in zahtevali, da se jim odpre in prinese vina. Včasi so prhali okoli hiše neznani ljudje kakor duhovi brez glasa po celo uro in še dalje. Včasi je vstal po polnoči gospodar in ga ni bilo po dve uri nazaj. Nekatere krati je švignila iz hiše tudi gospodinja in se pogovarjala skrivaj na cesti s kakim ponočnjakom. Eno sem zasačil za hišo, ko je imela ravno shod s svojim ljubčkom. Enkrat so pritavali v hišo trije bosi ljudje, šli so po prstih, misle, da spim, in so šinili v gospodarjevo spalnico. Mož je vstal, prinesel nežo vina in pil z njimi do jutra brez luči. Sploh so imeli vlačugarji v nekaterih beznicah navado, da so pijančevali po polnoči v temi, poleg vsakega je sedela tudi ljubica. Včasi je začelo trkati na razna okna, ali bolj tiho, da se je komaj čulo. Gospodar in gospodinja sta vstala in šepetala nekatere krati dolgo časa na pragu ali v veži s prihodniki, ne nažgavši sveče. Včasi so valili ob eni po polnoči sode v klet. Enkrat so šteli neke železne reči, menda razno orodje v veži brez luči in so se sprli in začeli hudo pretepati, ali brez glasnega hrupa. Nekaterekrati je prišel v plašč zavit človek, je zbudil krCmaija in mu dal neko stvar z besedami: „Tu imaš, pa dobro shrani in ne povej nikomur nič.“ Se podnevi se naveliča človek kmalu tistih prijetnosti, ki ga čakajo v vsaki dobro obiskani krčmi. Od jutra do večera se razlega v njih surovo kričanje, hripavo prepevanje, brezbožno preklinjanje in ostudno kvantanje. Marsikateri gost umolkne samo takrat, kadar nastavi kupico na usta. Človek se prav obveseli, če zagleda v krčmi igralce. Kvartanje se je razširilo tudi že močno po kmetih. Kvarte poznajo poljanci in hribovci, z njimi si
delajo fantje, kar je bolj imenitnih in zavihanih, najraje kratek čas pri vinu. Ali niti igrači ne mirujejo dolgo. Kadar jim pride kaj navkriž, kadar kdo meni, da ga je pajdaš prekanil, se začne ravs in kavs kakor med lačnimi psi za kost. Igra se konča dostikrat s hudo jezo, s pretepom in težkimi ranami.
Še večkrat pa se nabijajo in dregajo pijanci radi deklet. Kjer pije fant z dekletom, mož s tujo ženo, se razume samo ob sebi, da jih je pripeljala k poliču ljubezen. Amor išče povsod rad Bakhove tovarišije, ali mislim, da se malokje občutki tako slabo zakrivajo ko na Dolenjskem. Mladina se objema po belem dnevu vpričo vseh ljudi, celo vpričo nedolžnih otrok. Kogar to pohujšuje, je najbolje, da molči, sicer se mu kaj lahko primeri, da dobi batine in ga vržejo na cesto. Ljubezen kmečkih ljudi nima dostikrat nič duševnega. Ce se snideta zaljubljena, gresta se pomenkovat in ljubit v krčmo,
Popivši dva, tri poliče, se dvigneta in napotita v drugo, iz druge v tretjo krčmo, dokler fantu denarjev ne zmanjka. Ljubica pravi: „Nič ne de, pojva zdaj še sem, bom dala pa jaz za en polič.“ Kaj se godi pozneje, si lahko vsak misli. Z vinom se napravi najprej ljubezen. Fant, ki je še prost, zagleda deklico, ki mu je všeč, in ji reče: „Micika, bi šla z mano? “ Ona pravi kakor za šalo: „0, zakaj ne, če boš dal za vino.“ Pri poliču se zmenita in sprijaznita. Nekatera pride tudi sama v krčmo, kjer čuti vesele pivce, kakor da išče mater ali koga drugega. Kak fant jo pokliče pit, začne se pogovarjati; ker vidijo, da se ji ne mudi, jo posade med se in plačajo seve tudi zanjo. Prilizuje se najbolj tistemu, za katerega ve, da je še brez ljubice, posebno, če je denaren.
DOLENJSKI LIST
123
5B3I
MHBI
mm i s stav
iSMiSi
101*101
E^Sl
listni
lana
i smm
ISHIS.
SREČNO’78
Kolpa sedem metrov nad normalo
Težko je ukrotiti njeno divjo moč — Vsak naj pomaga ohraniti čisto vodo
„Nikoli ne bi verjel, če se ne bi bii sam prepričal, da lahko Kolpa na hitro naraste kar za 7 metrov," je povedal vodja rečne nadzorne službe pri Vodnogospodarskem podjetju Ljubljana Anton Ančnik.
To podjetje dela za potrebe Območne vodne skupnosti Ljublja-nica-Sava, ki skrbi za vodotoke tudi v kočevski občini Na tem
NI BILA ZADUŠITEV
V	zadnji številki našega lista smo poročali o smrti Gordane Lindič iz Trate pri Kočevju, stare 8 mesecev. Med drugim smo zapisali, da gre po vsej verjetnosti za zadušitev med spanjem.
Medtem pa so bile opravljene nadaljnje preiskave in je obdukcija pokazala, da je vzrok smrti gnojno vnetje sapnika in vej, obojestranska pljučnica in gnojno vnetje levega srednjega ušesa.
Iz odpustnice iz ljubljanske bolnišnice, ki nam ga je prinesel pokazat oče pokojne Gordane, pa je razvidno, da se je Gordana zdravila v bolnišnici od 12. do 24. decembra. Odpustnica nosi datum 9. januar 1978, ko je bila Gordana že mrtva in pokopana (umrla je v noči iz 2. na 3. januar).
Po očetovi izjavi je bila Gordana napotena v bolnišnico zaradi vnetja srednjega ušesa, ni pa vedel povedati, če tudi zaradi obeh bolezni, ki sta navedeni med vzroki smrti
J. P.
območju pa so začeli z deli žal šele v zadnjih nekaj letih. Kolpo in njene muhe šele spoznavajo. Marsikdaj jim jo bolj ali manj hudo zagode. Še posebno jim jo je lani, ko je odnesla varovalni nasip pri Bosljivi loki, ki so ga komaj malo prej zgradili.
„Najbolj so potrebni popravila raztrgani jezovi med žago in Dolom. Ker pa je Kolpa mejna reka, je treba zadeve okoli urejanja reševati s sodednjo Hrvatsko. Predvsem je treba rešiti sofinanciranje," meni inšpektor Ančnik, kije lani prefoto-grafiral vse jezove na tem območju ter se s starejšimi občani pogovarjal o Kolpi, njenem obnašanju, njenih pritokih in jezovih na njej.
,.Nevšečnosti	povzročajo tudi
hudourniki, največ na območju Podplanine pri Cabru. Tu tla ne prepuščajo vode, zaradi česar včasih zemljo odnaša. Saj ste pred leti pisali, kako je odneslo del vaške poti in kako so nekatere hiše zaradi drsenja zemlje razpokale. Tla bo torej treba še proučiti in strokovno speljati glavne hudournike," ugotavlja tovariš Ančnik.
Urejanje in krotenje Kolpe ter pritokov se nadaljuje. Belico, ki je tudi uničila jez pri Malenških so delno regulirali lani. Na Čabranki že stoje oporni zidovi na levem, slovenskem bregu. V Bosljivi loki so končno le zgradili trdnejši varovalni nasip, ko jim je prvega divja Kolpa lani odplaknila kot igračko in
Prva nagrada v Krško
Le 336 rešitev, pa še v teh precej napak
Kljub štirim prazničnim dnem sorazmerno lahka novoletna nagradna križanka ni zamikala toliko reševalcev, kot smo pričakovali. Do roka smo namreč prejeli le 336 rešitev, med katerimi je bilo neobičajno veliko napačnih. Žal je imela tudi križanka sama napako. Po krivdi risarja je namesto „loči-na“ v njej pomotoma zapisano „okras“, vendar so tega tiskarskega škrata" reševalci zlahka sami ugotovili.
Žreb je nagrade naklonil naslednjim reševalcem:
1. nagrada — 500 din: Helena Frankovič, Cesta krških žrtev 51, Krško;
2. nagrada - 400 din: Daija Jarnovič, Drska 17, Novo mesto;
3. nagrada — 300 din: Miran Pajnič, Bukovica 18, Ribnica;
4. nagrada — 200 din: Igor Smolič, Mercator, Kočevje;
5. nagrada — 100 din: Mladen Cesar, Na Obrh 8, Metlika
Knjižne nagrade pa bodo prejeli: Aleš Pečaver, Glavni trg 22, Novo mesto; Angelca Klenovšek, Ribniki 53, Sevnica; Milka Marčan, Šegova 9, Novo mesto; Dunja Remic, Rožna ulica 25, Ljubljana; Ivanka Ferenčak, Milavčeva 22, Brežice; Francka Kužnik, Železno 9, Dobrnič; Silvo Krnc, Pot na Zajčjo goro 4, Sevnica; Ana Horvat, Sremiška 1, Krško; Jakob Snoj, Semič n. h., Semič;
Tone Rems, Mestne njive 4, Novo mesto.
Nagrajencem čestitamo!
zraven odnesla še dobršen kos zemlje oziroma sadovnjaka.
Ko je odgovarjal na naša vprašanja o varstvu Kolpe, se pravi o preprečevanju onesnaževanja, pa je vodja rečne nadzorne službe Anton Ančnik dejal:
„Za varstvo voda je zadolžen pooblaščeni občinski vodni inšpektor, ki ga mora imeti vsaka občina. Ta sodeluje tudi z nami. Vodo lahko onesnažujejo občani, razni obrati in drugi. Tako naprimer lahko močan naliv odplakne v reko tudi gnojnico in druge škodljive snovi. Dež spira razne umetne snovi kot so gnojila in škropiva, ki se uporabljajo v kmetijstvu. Torej mora pri varstvu sodelovati vsak, vsak mora sam skrbeti za čisto okolje, nato pa še v okviru KS ter raznih organov, organizacij in društev. Ni treba čakati na zakone, inšpektorje, sodnike, saj ti sami narave ne morejo rešiti"
JOŽE PRIMC
MEDVEDJE NE SPIJO
Ljudje iz Brezove rebri pravijo, da so medvedje še pokonci in da jih dosedanja mila zima še ni pognala v brloge. Nedaleč od vasi večkrat najdejo medvedje sledove. Medvedji rod pa je v tistih predelih zdaj za enega člana manjši: mrcino, ki je tehtala več kot 200 kilogramov, je konec lanskega leta uplenil avstrijski lovec v spremstvu člana novomeške lovske družine. Kosmatinec je končal svoje pohode le kilometer stran od vasi, ni pa bil edina trofeja iz tamkajšnjega revirja v preteklem letu. Padel je tudi velik jelen, za katerega kmetje trdijo, da je bil povzročitelj precejšnje škode na pridelkih. Ustrelil ga je lovec Vehar, član novomeške lovske družine.
M. S.
-m
SRECNo 197
•Tt (ta. m*, t. 0* h.	M)
KOŠIR IN RIBNIČAN -Kipar Drago Košir oblikuje v lesu, ki je bogastvo teh krajev, znanih tudi po suhi robi.
Les živi dalje
O mojstru oblikovanja v lesu, samoukem kiparju Dragu Koširju iz Jelovca pri Sodražici, smo že večkrat pisali Pred kratkim smo ga spet obiskali. Risal, iskal, oziroma „pilil“ je svojega Martina Krpana, ki ga bo nato oblikoval v lesu.
Drago Košir pravi, da doslej še ni naredil svojega življenjskega dela. Morda bo to njegov stolp oziroma piramida človeštva, ki jo nosi kot zamisel še v glavi. Kipar namreč veliko potuje po evropskih, azijskih in afriških državah. Spoznava nove ljudi, kraje, običaje. Stolp, ki si ga je zamislil, pa bi sestavljali liki iz posameznih dežel, ki bi simbolizirali povezanost in odvisnost vseh delov sveta.
Njegova hiša je polna del oziroma likov ne le iz domačih krajev, ampak od povsod, kjer je popotoval, se pravi tudi iz Indije, Kenije in od drugod. Velik vtis je naredila nanj Indija, ki je polna bede, pa tudi največjih kulturnih in zgodovinskih bogastev. Pretresla ga je vera Parsov, ki svoje mrtve postavljajo na »stolp tišine1*, kjer jih ptice ujede zelo hitro oberejo do kosti. Ob tem se človek zave, kako njegovo telo še po smrti koristi za hrano drugim, se pravi za nadaljevanje življenja.
Rad se spominja tudi sprejema v Bombayu, ko so vsi Jugoslovani v znak spoštovanja dobili okoli vratu velike vence. Takrat je bil ponosen, daje Jugoslovan, spoznal pa je tudi, kako je tu ime tovariša Tita splošno znano in spoštovano. m.GLAVONJIC
Blizu 500 odgovorov
Na naše povabilo k sodelovanju pri izboljševanju Dolenjskega lista se je odzvalo skoraj 500 stalnih bralcev, ki so nam do 12. januarja poslali odgovore na vprašanja ankete, objavljene v zadnji lanski številki Odgovori so različni, v mnogih je čutiti zadovoljstvo s časopisom, v nekaterih pa tudi nezadovoljstvo ob posameznih stvareh. Obširnejši pregled odgovorov bomo objavili kasneje, zdaj zapišemo le, kako je žreb razdelil razpisane nagrade.
1. nagrado 1000 din bo prejela Marija Vovk iz Straže,
2. nagrado 500 din Ivan Humek iz Jesenic na Dolenjskem,
3. nagrado 300 din Stanislav Abolnar iz Velike Loke
in 4. nagrado 200 din Ivan Usenik iz Novega mesta.
Knjižne nagrade je žreb naklonil petim: Štefaniji Pevec iz Brezovice, Pepci Logar iz Tržiča, Jožici Šušteršič iz Regerče vasi, Stanetu Trpinu iz Kočevja in Francu Retlju iz Leskovca.
tozd
(P supermarket LJUBLJANA. Pasaža na Ajdovščini
avtobusom skozi zamet
„Naš Janko, naš šofer Janko je šel v pokoj! Kaj bo pa zdaj? “ so se spraševali ljudje od Trave do Loškega potoka in Sodražice, ki jih je Sapo v šofer Janko Cigale vozil nad 30 let v službo in po opravkih.
„/, kaj bo? Nič ne bo!" pravi 55-letni Janko, ki se je te dni upokojil. „Novi šofer se bo navadil na progo in ljudi, potniki pa nanj in vse bo šlo lepo naprej. “
Prav ima Janko, prav imajo pa tudi ljudje, ki trdijo, da je njihov Janko drugačen šofer. Hočejo reči: boljši 30 let in 8 mesecev je vozil na najtežji progi Trava-Kočevj-e in Trava-Ljubljana.	V
glavnem po slabi makadamski cesti, skozi snežne zamete, včasih celo po travnikih in njivah, vendar vedno varno. Nobene hude nesreče ni doživel Jankov avtobus.
„Posebno težko je bilo pozimi, ko si se vtiril v kolovoz in nisi mogel iz njega, kot ni mogel ljubljanski tramvaj iz tračnic. Zelo si moral paziti, da ob srečanju nisi zapeljal s ceste.. . Lažje je bilo ob srečanju s plugom na konjsko vprego. Delavci in potniki so složno poprijeti, postavili plug pokonci, zapeljal sem mimo in je šlo. . .“pripoveduje.
Najbolj pa je Janku ostalo v spominu, ko mu je na poledeneli ozki cesti na Vagov-ki zaobrnilo 8 m dolg avtobus tako,'da je spet gledal proti Loškemu potoku, od koder je pripeljal. „Kadar vozim tu mimo, se spomnim tega. Potniki pa takrat niti niso vedeti, kaj se je zgodilo, razen enega, ker je bila noč. Takrat je bilo najhuje!"
S	potniki je imel Janko, ki je prišel na Travo v kočevski občini iz Žirov, v začetku nekaj težav, potem pa so se navaditi reda in je šlo.
„Razumel sem, da se je delavec, ki je ves teden trdo delal v Rogu, v soboto mah napil in bil na avtobusu nekoliko težak. Dobra beseda vedno dobro mesto najde. Tako smo se vzljubili. Potniki so mi vedno pomagali, če sem imel okvaro, če je bilo treba kidati sneg, dvigniti plug, potisniti avtobus. Drugi šoferji pa se pritožujejo, da se potniki ne pritaknejo lopate. Vodja kontrole pravi, da v arhivu ni pritožb čezme. Imamo tak pravilnik, da je v korist potnikom in šoferju. Če ga oboji spoštujemo, je lepo delati. “
Jankov delovni dan se je začel ob 4.30, končal pa ob 18. uri. Ob nedeljah je vozil še na izlete, predvsem po domovini, pa tudi v tujino. Žena seveda s tem ni bila , preveč zadovoljna. Zaradi neprestanega dela tudi ni delal v krajevnih organizacijah.
Je pa bil skoraj vsa leta član delavskega sveta SAP. Tudi član prvega DS je bil in nazadnje je bil te dolžnosti razrešen ob upokojitvi O samoupravi pravi: „Na začetku smo glasovali tako, kot so nam rekli vodje. Zdaj pa je samoupravljanje vedno boljše, vedno bolj približano ljudem in v njem sodelujejo skoraj vsi. “
Najlepše mu je bilo na izletih sindikata SAP, ko ni šofiral in se je lahko sprostil. Na prvem je bil leta 1950, ko so si ogledali Piran, na drugem in zadnjem pa lani na Grossglocknerju in v Dolomitih. „Saj nisem hotel iti, pa so me v podjetju naganja-
li,	naj grem, češ da nisem bil še nikjer. “
Tudi na dopust ni hodil na morje in v počitniške domove. Preživel ga je doma ob delu. Kupil si je namreč nedograjeno hišo in jo je počasi urejal
JO ZE PRIMC
OD 16. JANUARJA DO 4. FEBRUARJA 1978 POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN
Zenski, moški in otroški
KONFEKCIJI - PLETENINAM PERILU in OBUTVI