P*Mnt urad HUS Cetosm — V*dag<po*(amt MM Ktagentod	izttajn w Ctiovc« — Ernheinungtort KiagentMft	Polarnem) hvod !.M Si)., mesečna naročnina 5 šilingov
P. b b.
tzjava
o čtovekovem oko!ju
^ Stockhoimu se je minuti petek končaia prva konferenca Združenih narodov o čiovekovem okoiju. Deiegati iz HO držav sveta so H dni ^azpravijaii o najraziičnejših vprašanjih, ki se postavijajo pred današnje čioveštvo v zvezi z zaščito čtovekovega naravnega okoija. Na Podiagi široke in deino tudi precej ostre razprave so na konferenci hgiasovaii vrsto resoiucij, priporoči) in drugih dokumentov, s katerimi *e bo jeseni baviia giavna skupščina OZN. Najvažnejši dokument konference pa je nedvomno ,!zjava o čiovekovem okoiju", ki poudarja Pomembnost obrambe in načrtov za izboijšanje okoija ter ugotavija, do sta znanost in tehnoiogija dosegii že tako razvojno stopnjo, da sta tohko kos vsem ekotoškim probiemom.
Na konferenci so med drugim skleniti, da bodo Združeni narodi 'Zdeiaii inventuro naravnega bogastva na svetu, sestaviti register najvažnejših strupov v okoiju, ustanovili mrežo postaj za nadzorstvo Zemeljskega ozračja ter center za *biranje in razširjanje podatkov o Ogroženosti in varstvu okolja.
Za uresničevanje številnih priporočil iz akcijskega načrta o varstvu Svetovnega okolja bo pri OZN Ustanovljen poseben svet za človekovo okolje. Ta novi usklajevalni Organ bo imel le maio osebja, Predvsem pa zelo malo sredstev, namreč komaj borih sto milijonov dolarjev, s katerimi naj bi financi-^pt nekatere mednarodne projekte.
primerjamo, da čioveštvo po drugi strani vsako leto porabi najmanj 200.000,000.000 dolarjev za Vojaške potrebe in s tem v veliki pieri za neposredno zastrupljanje '1 uničevanje človekovega okolja, Potem postane precej jasno, da bo boba še veliko naporov, preden se "o človek dejansko zavedal nevarnosti, v katero spravlja svojo lastno bodočnost.
Vendar pa je biia konferenca tudi kljub takim .pomanjklivostim' ;3p korak naprej. Po dolgi razpravi in na zaključni seji sprejela tudi ^Voj glavni dokument — izjavo o človekovem okolju, in sicer vključno najbolj spornega člena, ki opo-*0rja, da morata biti človek in njegovo okolje rešena posledic jedrnega orožja in drugih množičnih drožij, države pa poziva, da mo-'Ojo težiti k dosegi trdnega spo-'ozuma o odpravi in uničenju takšnega orožja.
Okoli tega člena je bila razpravo izredno živahna in ostra ter je do zadnjega grozila nevarnost, da glasovanju ne bo šlo brez kom-^''kacij. Sicer pa je bilo takih 'Spornih* vprašanj več in se mar-'kateri končno izglasovani sklep b'Scej razlikuje od prvotno priprav-ionih osnutkov. Pri tem gre zaslugo v veliki meri tudi LR Kitajski, ki *n ravno na tej konferenci dovolj d'npričljivo demonstrirala, da je si-0< ki je tudi v strokovnih razpra-^oh v OZN ni mogoče prezreti in ^otere beseda ima veliko veljavo.
. tem dejstvom so se morale sprijazniti zlasti tiste razvite države,
so mislile, da bodo tudi na kon-d^enci v Stockholmu zelo hitro ,o-'Ovite' z majhnimi in nerazvitimi
Lelami.
Najboljši primer je bila tokrat Amerika, ki se je zaradi svoje vojne v Vietnamu znašla na zatožni klopi,
Konferenca
o kuituri v Evropi
Ta teden se je v Helsinkih na Finskem začela prva medvladna konferenca za kulturno politiko v Evropi. Na konferenci sodelujejo delegacije iz 30 držav, poleg tega pa tudi opazovalci z drugih celin in predstavniki raznih mednarodnih organizacij.
Na otvoritveni svečanosti je govoril predsednik finske republike Urho Kekkonen, ki je zaželel, da bi bila konferenca „ugodno družinsko srečanje", hkrati pa ugotovil, da je kultura še vedno podrejena ,,političnim dejstvom, ki že dolgo povzročajo nesoglasja v Evropi".
Delo konference naj bi prispevalo k boljšemu mednarodnemu sodelovanju na raznih kulturnih področjih.
čeprav je na vse mogoče načine skušala preprečiti, da bi o tem vprašanju sploh govorili. Tako so bile na konferenci izrečene najosfrej-še obsodbe uničevanja okolja v Vietnamu ter so bile v tem pogledu posebno aktivne Kitajska, Švedska in Romunija.
Velika pomanjkljivost konference pa je nedvomno v tem, da niso sodelovale vzhodnoevropske socialistične države, ki so — razen Romunije — konferenco bojkotirale zaradi tega, ker organizatorji iz formalističnih vzrokov Vzhodni Nemčiji niso priznali pravice enakopravnega sodelovanja. Pač pa bodo tudi te države s Sovjetsko zvezo na čelu imele možnost, da se vključijo v razpravo o stockholmskih zaključkih, ko bo o njih dokončno sklepala glavna skupščina Združenih narodov na svojem letošnjem jesenskem zasedanju. Pomanjklivost, da stockholmska konferenca sama ni bila univerzalna, pa bo odstranjena zlasti tedaj, če se bodo države, ki tokrat niso sodelovale, vsaj pozneje vključile v splošno akcijo za izvajanje sprejetih sklepov in priporočil.
Predsednik prve konference Združenih narodov o človekovem okolju tngemund Bengtson in glavni tajnik Maurice Strong sta z rezultati stockholmskega zasedanja vsekakor zadovoljna. Menita, da je deklaracija o človekovem okolju presegla vsa pričakovanja, še posebej pa v načelu, ki zahteva trden sporazum o uničenju jedrskih in drugih množičnih orožij.
O dvojezičnih napisih
BO PARLAMENT SKLEPAL ŽE JULIJA
Kakor smo v našem listu kratko poročali že zadnjič, so socialistični poslanci vložili v parlamentu na Dunaju iniciativni predlog za rešitev vprašanja dvojezičnih topografskih napisov na Koroškem. S tem so hoteli zagotoviti, da bo parlament še pred poletnimi počitnicami razpravljal in sklepal o tozadevnem osnutku zakona, ki je bil pred tedni razposlan v proučitev in h kateremu morajo pristojne ustanove zavzeti stališče do 25. junija.
Predsednik kluba socialističnih poslancev je ob tej priložnosti v parlamentu poudaril, da gre pri rešitvi vprašanja dvojezičnih napisov za izpolnitev obveznosti iz državne pogodbe; tako izpolnitev narekuje želja po ohranitvi mirne meje s sosedom na jugu, poleg tega pa je Avstrija na rešitvi vprašanja zainteresirana kot država, ki mora tudi sama zastopati svojo manjšino.
Medtem se razprava o dvojezičnih napisih nadaljuje na najrazličnejših ravneh. Pri tem je vedno spet opaziti, kako določeni in znani krogi neodgovorno zastrupljajo ozračje ter vnašajo nemir. Posebno zavzeti so tisti čudni patrioti, ki se zbirajo v raznih domovinskih zvezah; tudi tokrat se poslužujejo izkušenih sredstev ter z demagoškim zavijanjem dejstev in — če je potrebno — tudi z očitnimi lažmi, z blatenjem ter obrekovanjem skušajo kovati svoj kapital.
K osnutku zakona o dvojezičnih napisih sta tudi obe osrednji organizaciji koroških Slovencev zavzeli obširno in izčrpno stalisce, ki sta ga pismeno sporočili vladi na Dunaj.
Jugoslovanski predsednik Tito
na uradnem obisku na Poijskem
Le nekaj dni po povratku s svojega obiska v Sovjetski zvezi je jugoslovanski predsednik Tito ta teden odpotoval na večdnevni uradni obisk na Poljsko. Odzval se je povabiiu predsednika državnega sveta Henryka Jablonskega in prvega sekretarja CK PZDP Edwarda Giereka.
Obisk je odraz prijateljskih odnosov in plodnega sodelovanja med Jugoslavijo in Poljsko. To je bilo ponovno naglašeno na obeh straneh. Poieg tega pa nudi obisk tudi priložnost poljskemu ljudstvu, da znova izrazi svoje visoko spoštovanje, ki ga goji do predsednika Tita kot organizatorja boja pro-
Ameriški ziočini obtožujejo
t Sploh se je na stockholmski kon-t^'6"ci zelo jasno pokazalo, da da-^ * tudi kakšna velesila ne more ^ obvladovati taka mednarodna t *-anja, ne da bi naletela na od-^3n odpor drugih udeležencev.
O zZočbdh, ib: so ;;'h zagrešd: arneAšh: -uofabt v Všef-;e Mo obja&fjeTMh že fohho grozotnih podrobnosti, da bi č/coeh mis/i/, da ;e zdaj znano že vse :n da je marsikaj močno prebrano. Vendar še vedno prihajajo na dan nova strašna odhrit/a, še strašnejša od dosedanjih, tabo da se je res freha vprašati, ali je fahlh stvari spfah zmožno bitje, hi se Imennje človeh. Pri tem pa je treha Mpošfevad, da podrobnosti o ,,dogod-hlh" na vletnamshem bojišča ne objavlja hahšna ,,sovražna sila", marveč jih odhrlvajo lw posredujejo javnosti Američani sami.
Dobro so še v spomina podrobnosti o hrvavl epizodi v Song 3Fyja, hjer so amerišhi vojahl pohosiii z brzo-strelhami najmanj 600 starcev, žensb in otrob. Ampah ta strašni zločin, hi je globoho pretresel najširšo svetovno javnost, je le ,,nesrečen incident" v primerjavi z vojašbo operacijo ,,Speedy express", med hatero so pri-padnlhi devete amerlšhe pehotne divizije leta J96# amorili sboraj J J.000 oseb v jažnovietnamsbi pobra-jini Klen idao.
Podrobnosti o tem veiihanshem brvavem pobola so prišle v javnost šele prejšnji teden, bo je v njem v ame-rišbi reviji ,,News!oeeh" poročal dolgoletni dopisnih iz Saigona. Pohrajina Klen Pfoa leži jažno od Saigona, v delti rchc Afebonga. Po zmagoviti ofenzivi vietnamshe osvobodilne vojsbe leta J96# so Američani sblenili počistiti" to področje. Tja so poslali #000 vojahov, 30 topov in prav tolibo helibopterjev, medtem bo je letalstvo Izvedlo proti pobrajini „tabtičnib ahcij". Po bončani ahciji je amerišbo poveljstvo objavilo obračan.' JO.#99 ,,sovražn;bov" abitlh, zaplenjenih 74# bosov orožja. Dopisnih revije opozarja na nesorazmerje med številom abitih in zaplenjenim orožjem ter agotavija, da so bile žrtve te ,, očiščevalne abclje" predvsem hmet-je, na batere so streljali iz helibopterjev, bo so obdelovali zemljo.
Podobne abclje so potebale tadi v dragih pobrajinah /ažnega Vietnama. Tabo je nebi visohi amerišhi častnih
priznal, da so med tabo imenovano "pomiritvijo" abili hahib sto tisoč civilistov. Xabo je ta "pomiritev" v resnici potebala, so na primer zelo nazorno pobazali dohamentarni filmi, bi so jih pred nedavnim predvajali na mednarodnem fiimshem festivala v Cannesa. Pri tem ni šlo za sadove bajne fantazije avtorjev scenarijev in tadi ne za ametnišbe stvaritve igralcev, marveč za pričevanja bivših vojahov. Podrobnosti, bi so jih navajali, pa so tabo grozotne, da jih je sposobno res le povsem posarovelo bitje.
Amerišhi ziočini v Vietnama pa seveda ne segajo le v pretebiost, marveč se nadaijajejo tadi danes. Zdaj je na vrsti predvsem Severni Vietnam, bi je izpostavljen nenehnim bombnim napadom. Dan za dnem in noč za nočjo sledijo poleti amerišhib bombnibov, bi odmetavajo svoja smrtonosna bremena nad vasi in mesta, na železnišbe proge in eiebtrične centrale, na šole in bolnišnice. V mnoge tisoče gre število žrtev med civilnim prebivalstvom.
V zvezi s sedanjim bombardiranjem Severnega Vietnama razbarja amerišbo in mednarodno javno mnenje tadi "afera Pavelič". Gre za amerišbega generala Paveiia, bi je abazai bombardirati severnovietnamsho ozemlje že tri mesece prej, preden se je predsednib Nixon odločil za tab borab. Omenjeni general je bil zdaj odpaščen iz vojsbe, s tem pa so amerlšhe vojašbe oblasti pred domačo in svetovno javnostjo priznale, da so amerišha letala napadala Severni Vietnam že tedaj, bo so v Washiwgtowa vse to še vztrajno zanihali ali priznavali bvečjema abclje .zaščitne reahcije"; v resnici je šlo za množične ietaisbe napade, v WasbiHgtona pa so trdili, da gre pri tozadevnih vesteh le za .propagando".
Amerišhi in svetovni tisb zdaj povsem pravilno ugotavlja, da je ob tahib dejstvih .več bot opravičeno nezaupanje banojsbib voditeljev do lV!xonovib mirovnih predlogov".
tl tašizmu in kot uglednega državnika. in to občudovanje ni našlo izraza samo v prisrčnem sprejemu, ki ga je bit predsednik Tito detežen ob prihodu v Varšavo, marveč še ziasti v simbotičnih aktih, ko mu je varšavska univerza podeiiia nasiov častnega doktorja, medtem ko so mu rudarji iz Szonska izročiti iistino svojega združenja ter ga razgiasiii za častnega rudarja poljske ljudske republike.
Med obiskom je bilo več uradnih pogovorov med vodilnimi predstavniki obeh držav. Pri tem je po eni strani šlo za nadaljnje poglabljanje prijateljskih odnosov in razširitev sodelovanja med Poljsko in Jugoslavijo, po drugi strani pa za aktualna vprašanja v evropskem in svetovnem merilu. Znano je, da obe državi sodita med najbolj zavzete in dosledne privržence politike miru in mednarodnega sodelovanja ter si vztrajno prizadevata za zmanjšanje napetosti v svetu in še posebej na evropski celini.
Zato je razumljivo, da pripisujejo temu obisku velik pomen tako v bilateralnem kakor tudi v širšem mednarodnem pogledu.
30-letnica
SLOVENSKE
PARTfZANSKE VOJSKE
V Sioveniji obhajajo 4. jutij kot Dan borca In prirejajo vsako iefo raziične prosiave In manifestacije. Letos pa bo Dan borca v znamenju posebnega jublieja — trideset-ietnlce prvih brigad siovenske partizanske vojske.
Osrednja prosiava tega jubiieja bo na sam Dan borca 4. juiija, tn sicer ob 10. uri v Zadobrovi prt Ljubtjani. Poieg tega pa priprav-tjajo tudi še razne druge prireditve. Tako bo že v soboto 1. juiija ob 9. ur) dopotdan v Horjutu pri Ljubija-ni prosiava Dneva borca, ki jo prireja združeno podjetje iskra Kranj in na katero so prirediteiji posebej vabiii tudi bivše koroške partizane ter predstavnike siovenskih organizacij na Koroškem.
Davek na povečano vrednost uzakonjen
V četrtek minutega tedna je dunajski partament naprav)! prvi korak na poti k obsežni davčni reormi, ki jo je napovedaia sociaiislična viada po zadnjih pariamentarnih vo-iitvah. Po zgiedu drugih evropskih deiei je : tem tudi naša država zamenjata doseda-nji sistem obdavčenja biagovnega prometa z davkom na povečano vrednot biaga (Mehrwert$teuerj. Novi davek bo uveijavijen z 1. januarjem 1973. Davčna mera bo znašata 16 odstotkov.
Ko je bii osnutek omenjenega zakona v pripravi, so biii poiitiki UVP sita razburjeni. Povoda za njihovo razburjenost ni dala to-iiko vsebina zakona kot pa to, kar je priprave spremtjalo: vat podražitev, ki je imet svoj začetek pri gradbenem gospodarstvu in je pozneje zajel električno energijo, sedaj pa ga občutimo ztasti pri mesu in mesnih izdetkih. DVP je odgovornost za vse te podražitve hotela naprtiti socialistom in pri tem dokazati, da njihova vlada ni v stanju, da bi izvedla davčno reformo tako, da bi gospodarstvo stimulirala ne pa bremenita.
Ob zadnji razburjenosti v vrstah dVP je treba zastaviti vprašanje, v koliko je ta razburjenost resnična in v koliko je le navidezna. To vprašanje je potrebno zastaviti zaradi tega, ker so doslej še vedno vse podražitve sprožili podjetniški krogi OVP. Zato je imela slednja tudi kot opozicijska stranka v rokah dovolj možnosti, da bi nastopila proti zadnjim podražitvam. Tega vendar ni storila. Nasprotno. Ob istočasnem viku in kriku na račun podražitev je v paritetni komisiji zavrgla predlog socialistov za uvedbo strožjega nadziranja cen.
Potemtakem je razburjenost OVP le navidezna. V bistvu ji gre le za to, da svojim podjetnikom olajša ribarjenje v kalnem dotlej, dokler ne bo stopilo v veljavo obdavčenje blaga na osnovi povečanja njegove vrednosti na poti obdelave, predelave in žlahtnitve. S svojim zadržanjem v vprašanju tega sistema obdavčenja pa je OVP sama sebi več škodovala kot koristita. Kakor je to spoznanje očitno, tako prihaja vendar za njo prepozno. S svojo razburljivostjo in živčnostjo je prišla v položaj, ko so dvomi v verodostojnost njenih politikov večji, kot so bili pred letom dni. Sedaj se je naenkrat spomnila, da je s svojim ,ne" na osnutek zakona o obdavčenju blagovnega prometa in s svojim .ne", s katerim je v začetku maja zavrnita strožjo kontrolo razvoja cen, dobita v roke .črnega Petra", ki se ga ne more znebiti. Da bi se ga le znebila, poskuša sedaj na tihem pristati na zaostritev kontrole cen, ki je z reformo obdavčenja blagovnega prometa v prehodni dobi neob-hodno potrebna in za katero sta se SPO in FPO že sporazumeli podobno kot prej za omenjeno reformo.
OVP-jevski predsednik Schleinzer je prejš-
nji teden v svojem govoru k davku na povečano vrednost blaga na ostrejšo kontrolo cen v bistvu že pristal. Vprašanje je le, če bodo pristali tudi industrialci in veletrgovci — združeni v ,Wirtschaftsbundu" po zadnjih izjavah Zvezne gospodarske zbornice Sa-lingerja — ki jih bo omenjeni davek znatno bolj prizadel kot pa srednje in male obrtnike in kmete. Svoje pravo lice bodo
morali v tem primeru že v kratkem pokazati.
Položaj OVP pa ni težaven le zaradi njenega dosedanjega zadržanja na področju razvoja cen in gospodarske politike sploh. Težaven postaja tudi spričo razvoja gospodarske konjunkture. Doslej je še lahko operirala s krilatico, da se bo letos gospodarska rast ustavila in da moramo računati z največjimi podražitvami. Te dni pa je institut za gospodarsko raziskovanje ugotovil nekaj drugega. Ugotovil je, da bo na osnovi dosedanjega razvoja letos gospodarska rast večja od petih odstotkov in da se podražitve v Avstriji gibljejo še vedno pod mednarodnim povprečjem.	(7?/,)
Evropska V;s%na o vodi
DčtHfS po Wf?7T SfetK r<3Z-prav/jdjo o potreb; varstva človekovega oko/;a ;n je E;Va o tad; prva mednarodna konferenca, o kater; poročajo na 7. stran;. Evropa svet se je s tem; vprašanj;' kavd že pred /et;', ko je kda sprejeta ta-d; posebna evropska /;'st;na o vod;'. V tej /:'st;'n; je Evropski svet poraza/ svoje razumevanje pomena vode za zdravje, gospodarstvo in ka/taro ter sjdok za žtv/jenje,* kkrati pa tad; razamevanje za potrebo, da se okranita tako količina kot kakovost tega zak/ada za živijenje /jad;', živai; in rast/in-stva.
Evropska /istina o vod; obsega med dragim nas/ednja načela;
*	Erez vode n; nobenega ž;'v/jenja,- voda je dragocena in za č/oveka nepogrešljiva dobrina.
*	Za/oge dokre vode niso neizčrpne; zato je čodaijo koij najno, da jik okranimo, da ravnamo z njimi varčno in da jik po možnost; povečajemo.
^ Onesnažit; vodo pomen; prizadeti škodo /jadem in vsem dragim živim kitjem.
^ Kakovost vode mora a-strezati zaktevam /jadskega zdravja; aporakijeno vodo je treka spet spe/jat; v vode v
tavern stanja, k; ne prizadene njene nada/jnje rake tako za javne kot tad; za zasebne potrebe.
* Er; okranitvi vodnik za-iog igra rast/inska p/ast, zlasti gozd, kistveno v/ogo; vodna nakajaiišča je treka zajet; v vsem njikovem oEsega.
^ Do/žnost s/eEemega č/ove-ka je, da zaradi splošnega k/a-gra aporak/ja vodo varčno in z vso skrknostjo.
^ Voda ne pozna nokenik državnik meja, zato terja mednarodno sodelovanje.
Načrt o razvoju Slovenije
Leta 1975 med srednje razvitimi dežetami
Izvršni svet SR Slovenije je prejšnji teden obravnaval osnutek družbenega načrta o razvoju Slovenije v obdobju 1971-1975. Ta načrt opredeljuje osnovne smernice za stalno, dinamično in uravnovešeno gospodarsko rast. Na podlagi ocen, ki jih je pripravil republiški zavod za načrtovanje, pričakujejo letno povprečno stopnjo rasti realnega družbenega proizvoda v višini 7 odstotkov. S tem bi v Sloveniji v letu 1975 dosegli okoli 20.100 dinarjev družbenega proizvoda na prebivalca, s čimer bi se Slovenija uvrstila med srednje razvite dežele.
Zaposlenost na družbenem in zasebnem
v
Sola-spomenik NOB v Cerknem
BO ODPRTA ZA M-LETN!CO PRiKLJUČiTVE SLOVENSKEGA PRiMORJA
Letošnjo osrednjo proslavo 25-letnice priključitve Slovenskega primorja k matični domovini bodo povezali s svečano otvoritvijo nove šole v Cerknem, ki bo urejena kot spomenik. Kakor smo v našem listu že poročali, je bila v Cerknem med narodnoosvobodilno borbo partijska šola, ki so jo Nemci napadli in pobili večje število gojencev. V spomin na ta dogodek zdaj v Cerknem gradijo novo solo, in sicer s prispevki vsega slovenskega naroda.
Ta nova šola v Cerknem bo tudi vsebinsko nekaj povsem novega. Bo namreč hospitacijska šola za vso Slovenijo, na kateri bodo z najsodobnejšimi metodami demonstrirali pouk zgodovine narodnoosvobodilne borbe ter posredovali svoje izkušnje in spoznanja vsem drugim šolam v Sloveniji. Med drugim bo šola organizirala skupinske hospitacije za učitelje zgodovine, zborovanja mladih zgodovinarjev, proslave ob pomembnih spominskih dnevih, sprejemala bo ekskurzije učiteljev in učencev iz raznih krajev, zbirala in proučevala bo razno lokalno gradivo narodnoosvobodilne borbe, prirejala občasne razstave in podobno. Pouk na šoli bo kabinetni z uporabo najsodobnejših avdiovizualnih sredstev, pri čemer se bo šola tesno navezala na muzeje narodnoosvobodilne borbe, na študijske in druge knjižnice, sodelovala bo z raznimi zgodovinskimi krožki, klubi OZN itd. Posebna komisija, ki pripravlja vsebinski koncept nove šole, proučuje zdaj tudi možnosti, da bi šola sodelovala z muzeji narodnoosvobodilne borbe in sorodnimi ustanovami po vsej Jugoslaviji, hkrati pa bi se povezala tudi z organizacijo UNESCO in z vsemi mednarodnimi ustanovami, ki proučujejo narodnoosvobodilna gibanja v preteklosti in sedanjosti ter hkrati opozarjajo svet na razne pojave fašizma, rasizma in druge oblike napadov na svobodo človeštva. Z uresničitvijo tega koncepta bi šola namreč dobila ne samo vseslovenski, ampak tudi vsejugoslovanski in mednarodni pomen.
Pobudniki za izgradnjo šole-spomenika v Cerknem, to so predvsem preživeli udeleženci partijskega tečaja, pa se bavijo še z nadaljnjimi načrti. Cerkno naj bi se v prihodnjih letih razvilo v pomembno partizansko turistično središče, ki bi ga obiskovali domači in tudi tuji turisti. V ta namen bi v Cerknem in okolici zgradili več turističnih objektov, hkrati pa modernizirali in razširili tudi prometne zveze.
Dela pri izgradnji šole v Cerknem gredo h koncu in pričakujejo, da bo šola nared že do začetka avgusta. Slovesna otvoritev tega edinstvenega spomenika narodnoosvobodilne borbe pa je predvidena za 17. september, ko bo — kakor smo že uvodoma zapisali — hkrati tudi osrednja proslava 25- letnice priključitve Slovenskega primorja k matični domovini. Za to slavnost pripravljajo bogat spored. Napovedujejo, da se bo svečanosti udeležilo okoli 20.000 ljudi, med njimi predstavniki vseh slovenskih občin ter delegacije iz vseh jugoslovanskih republik in iz zamejstva. Pokroviteljski odbor pa bo na otvoritev šole povabil tudi predsednika Tita.
področju naj bi se po predvidevanjih povečala po stopnji 1,8 do 2, realni osebni dohodki na zaposlenega po stopnji 4,3, produktivnost v družbenem sektorju po stopnji 5,3, do 5,5, izvoz blaga in storitev pa naj bi se povečal po stopnji 13 do 15.
Osnutek družbenega načrta med drugim ugotavlja, da stopa Slovenija v obdobje, ko postajajo možnosti za dinamičen družbeno gospodarski razvoj vse bolj pogojene s faktorji, ki so značilni za gospodarsko razvite dežele: strokovni kadri in raziskovalna dejavnost, optimalno koriščenje, prestruk-tuiranje in stalna modernizacija proizvodnih sredstev, intenzivno vključevanje v mednarodni trg, oblikovanje učinkovitih institucionalnih in organizacijskih elementov v sistemu in podobno.
Kot glavno nalogo srednjeročne razvojne politike navaja osnutek pospeševanje in povečanje vpliva predvsem tistih razvojnih dejavnikov, ki opredeljujejo razvojne možnosti Slovenije v načrtovanem obdobju ter hkrati za daljši čas zagotavljajo kontinuiteto dinamične gospodarske rasti. Da bi se gospodarstvo Slovenije lahko dinamičneje vključevalo v razvojne procese v svetu, bo v prihodnje nujno potrebno intenzivirati razširjeno reprodukcijo, povečati udeležbo vlaganj v strukturi končne porabe ter izboljšati njihovo strukturo.
Večja raven gospodarske razvitosti Slovenije, ki naj bi jo po oceni osnutka družbenega načrta dosegli v letu 1975, bo ustvarila tudi večje materialne možnosti za povečanje življenjske ravni ter reševanje nekaterih socialno gospodarskih problemov, ki so se nakopičili v dosedanjem razvoju. Čeprav se bo še naprej povečevala udeležba terciarnega sektorja (zlasti trgovine in gostinstva) in zmanjševala udeležba primarnega, bo sekundarni sektor še naprej imel odločilno vlogo pri povečevanju družbenega proizvoda.
Razvojni programi delovnih organizacij kažejo, da je osnovna usmeritev na modernizaciji in rekonstrukciji obratov, kar ustreza družbeno gospodarskim ciljem za prihodnje obdobje. Druga bistvena značilnost razvojnih programov pa je usmeritev na zmanjšanje uvoza surovin in predelovalnega materiala; ob koncu tega petletja je Slovenija v ta namen porabila 79 "/o svojih deviznih dohodkov, do leta 1975 pa naj bi se ta delež zmanjšal na 62 "/o. Zato so predvideni novi obrati predvsem namenjeni proizvodnji predelovalnega materiala in surovin.
POSmOKKDSVKU
DUNAJ. — Prihodnji teden, od 26. čo 29. junija, bo na Dunaju zasedal kongf? socialistične internacionale, katere predseo* nik je bivši avstrijski vicekancler dr. Brun" Pittermann. Kongresa se bodo udeležil* predstavniki 23 strank iz vseh delov sveta, med njimi tudi prominentni politiki, avstrijski kancler Kleisky, zahodnonetnšk kancler Brandt, predsedniki vlad skandi* navskih dežel, predsednica izraelske vla<k Meir, vodja britanskih laburistov WilsoH bivši italijanski predsednik Saragat in mno; gi drugi. Razpravljali bodo o socialistih strategiji v tretjem svetu, o varstvu člov"* i kovega okolja in o aktualnih evropskih vprašanjih.
VATiKAN. — V navzočnosti papeži Pavla VI. so kardinali, ki so načelniki raZ' nih kongregacij rimske kurije, preučili ,de-janske spremembe" v rimski kuriji poten*, ko je stopila v veljavo apostolska ustavi za reforme rimske kurije, ki jo je pap"j objavil pred nekaj leti. Papež je ob tej p**' ložnosti poudaril, da se cerkev zanima da* nes samo za duhovne dobrine in da ji F vsak drug interes tuj. Med probleme, ki j'" bo morala cerkev preučiti v prihodnosti, j* papež uvrstil tudi vprašanje ^prenovljen*" odnosov s krajevnimi cerkvami", pri četi**' Vatikan meni, da je treba prepustiti ško* fom več oblasti.
BONN. — Skupina uglednih nemških pj' sateljev je poslala parlamentu odprto P'* smo, v katerem opozarja poslance, naj *^ dovolijo ponovnega razsula demokratičnih ustanov v Nemčiji. Pisatelji poudarjajo, dl se je tudi nacistična diktatura začela * kampanjo proti intelektualcem. Zdaj nen*j ška družba — kakor so naglasili pisatelj' v svojem pismu — nevarno sili v treti" katastrofo, ki pa bi bila zanjo tudi zad' nja. Do tega nastopa pisateljev je prišlo p"' tem, ko so zahodnonemške oblasti spravi v zvezo z afero Baader-Meinhoff tudi ne* katere pisatelje.
HELSiNKi. — V Helsinkih se je ta teden začela evropska konferenca pod geslo*" ..Kultura in politika". Na konferenci s?' delujejo ministri in njegovi zastopniki ^ kakih 30 držav. Razpravljajo o možnostih tesnejšega sodelovanja in poglobljene kulturne izmenjave. Prav tako pa so na dnevnem redu tudi vprašanja, kot na prirh vloga umetnikov v moderni družbi.
HANOi. — Severnovietnamska vlada f ponovno najostreje obsodila akcije amef' skega letalstva, ki načrtno bombardira ra"' ne za prebivalstvo življenjsko pomemb*** naprave, kot so zlasti nasipi ob velikih <*"' kah. V tozadevnem protestu je rečeno, d" bo imel Severni Vietnam velike civilne %d' ve in neprecenljivo materialno škodo, " bodo Američani še naprej načrtno bomba*' dirali nasipe in kanale. Posebno ostro r hanojska vlada protestirala zaradi botph; nih napadov na sistem nasipov ob r"r Lam v pokrajini Tan Hoa, čes, če bo ta ^ stem uničen, bo v nevarnosti življenje nek"! sto tisoč ljudi, poplavljenih pa bo na ^ tisoče hektarov plodne zemlje.
MADRiD. — Samo kot posmeh špansk^ mu in svetovnemu delavskemu razredu r mogoče razumeti načrte španskega dik*"' torja Franca, po katerih nameravajo vrhu skoraj tisoč metrov visoke gore Ph sto-Rey v španski pokrajini Guadalaja^ zgraditi „največji delavski spomenik s**j* ta". Ta spomenik bo baje 54 metrov visCj' torej bo za 6 metrov presegel kip svobo" v New Yorku.. V podstavku naj bi dili devetnadstropen muzej, v „glavi" d"* lavca bo prostora za kavarno, okraje'*? klobuka pa naj bi bil razgledna ploŠhj*' Ob odnosu, ki ga ie kazal in ga se kuL Francov režim do demokratičnega in zl"S delavskega gibanja, je ta načrt res pf*^ blasfemija.
WASH)NGTON. — Ameriški in sovi"' ski predstavniki naj bi še ta mesec zah priprave za
m sovjj
skupno vesoljsko odpf"^
Sporazum o taki odpravi sta dosegla a***., riški predsednik Nixon in sovjetski pa***! ski voditelj Brežnjev med Nixonovim o" skom v Moskvi. Obe državi naj bi za podvig porabili 250 milijonov dolafj" Najprej naj bi prišlo do združitve a**^, riške in sovjetske vesoljske ladje na kfU niči okoli Zemlje, pozneje pa nameravaj opraviti tudi še druge skupne akcije, drugim pri raziskavi Venere.
PARiZ. — V francoski javnosti je žila val ogorčenja pomilostitev francoskih kolaboracionista Paula Touviera, ki j" med vojno poveljnik lyonske milice ter " . ožji sodelavec vojnega zločinca j; Barbiera-Altmana. Francosko sodišče ^ Touviera obsodilo na smrt, vendar uspelo pobegniti ter je našel zatočišče visokih cerkvenih dostojanstvenikih, k' zdaj izposlovali njegovo pomilostitev.
ZGODOVINA
SLOVENSKEGA SLOVSTVA
prikazana v dveh obsežnih knjižnih delih
V povojnih ietih je bito napisanih in objavijenih ie precej pregiedov zgodovine slovenskega slovstva. izšla so boij in manj obsežna deta 'aznih avtorjev, ki so obravnavano snov prikazati vsak po svoji za-"isii in po svojih pogiedih. Med najnovejšimi tovrstnimi stvaritvami Pa nedvomno zavzemata posebno mesto obširni pubiikaciji, ki sta obe pod enakim nasiovom ..Zgodovina slovenskega slovstva" — izhajati skozi teta v datjših att krajših presiedkih ter biti pred kratkim zaktjučeni pri Stovenski matici v Ljubljani in pri zatožbi Obzorja v Mariboru.
Zgodovina siovenskega slovstva, je izšia pri Stovenski matici (urednik zbirke je Lino Legiša), je začela izhajati leta 1956 in obsega skupaj sedem knjig. V zadnji, sed-knjigi, ki jo je napisal Viktor Smolej, je zajeto slovstvo v letih vojne 1941—1945. Torej gre več ali fanj za pregled slovstva v osvobodilnem boju. Vendar avtor uvodo-nia poudarja, da sta letnici 1941 jn 1945 sicer zgodovinski, politični 'n družbeni letnici, medtem ko leto 1941 ne pomeni začetka nove dobe slovenskega slovstva, kakor tudi leto 1945 ne pomeni konca neko slovstvene dobe. Za to obdob-
Goršetova
razstava
v Kostanjevici ob Krki
Lamutov likovni salon v Kostanjevici ob Krki pripravlja veliko retrospektivno razstavo akademskega kiparja Franceta Goršeta.
Otvoritev razstave bo 30. junija ob 19. uri. Uvodno bo govoril akademik prof. dr. France Stele, ki je napisal tudi kritično-portretno študijo za razstavni katalog.
Razstava bo odprta do konca avgusta, dokler traja v Kostanjevici XII. mednarodni simpozij kiparjev Forma viva, katerega se bodo letos udeležili umetniki iz Anglije, Japonske, Jugoslavije, Nemčije in Nizozemske.
F pa je bil časovni razpon dolo-^Sn že s tem, da je s šesto knjigo, je izšla leta 1969, dosegla .Zgo-^°vina slovenskega slovstva" leto '941, .upoštevajoč ostro zarezo, ki ^ jo ustvarili dogodki vojnih let"; Povojna doba pa je bila obdelana ^ dveh knjigah, ki ju je Slovenska gotica vzporedno izdala pod na-'Ovom .Slovenska književnost
'945—1965".
Sedma knjiga .Zgodovine slovenskega slovstva" obsega 390 strani velikega formata ter je bogato ilustrirana s številnimi dokumenti, ki pričajo o bogati literarni in tiskarski dejavnosti med osvobodilnim bojem. Avtor je obširno prikazal tedanje pogoje in načine kulturnega in slovstvenega deta, in sicer na celotnem slovenskem narodnem prostoru, kajti .nikoli prej in nikoli pozneje do današnjega dne ni bila Slovenija kot duhovni prostor tako zedinjena, kakor je bila med vojno". Pri tem pa ni upošteval le tistih literarnih stvariteljev, ki so se vključili v osvobodilni boj ter kulturno- umetniško ustvarjali skupaj s .samorastniki", ki jih je rodilo partizansko gibanje; v oris medvojne književnosti je zajel tudi tiste, ki so ostali v Ljubljani in pa one, ki niso bili somišljeniki osvobodilnega boja, češ, doba 1941 — 1945 je .enotna po tem, da združuje ustvarjavce brez ozira na njihovo literarno usmerjenost, kar velja za pripadnike osvobodilnega gibanja, za sredinske elemente in za nasprotnike".
Kakor že povedano, je zdaj v celoti izšla tudi .Zgodovina slovenskega slovstva", ki jo je izdala mariborska založba Obzorja. V celoti obsega osem knjig (2418 strani), od katerih so zdaj izšle še zadnje 3. V 6. in 7. knjigi je prof. Franc Zadravec obdelal pod naslovom .Ekspresionizem in socialni realizem" dobo od 1918 do 1952, medtem ko je prof. Jože Pogačnik v 8. knjigi pod naslovom .Eksistencializem in strukturalizem" predstavil pravzaprav sodobno slovensko slovstvo.
Doba, ki jo zajemajo zadnje tri knjige, je nedvomno izredno zanimiva in pomembna za razvoj slovenskega slovstva, saj se začenja z zgodovinsko prelomnico po prvi svetovni vojni in sega preko druge prav tako globoke zareze — druge svetovne vojne in narodnoosvobo-
dilne borbe — do današnjih dni. Pri tem je treba še upoštevati, da sta se avtorja lotila tega obsežnega dela tudi ideološko z novim pogledom na snov, tako da je povsem razumljivo, da pomeni njuna .Zgodovina slovenskega slovstva" v marsikaterem pogledu nekaj novega, svežega. Samosvoj pristop pa sta imela tudi do literarne zgodovine NOB, ki da ne more biti zaokrožena celota, temveč samo del literature širšega obdobja, ki zajema tako predvojni kot tudi povojni čas.
Pri obravnavanju sodobnega slovenskega slovstva je bila široko u-poštevana tovrstna dejavnost tudi med zamejskimi Slovenci in med slovenskimi izseljenci. Jože Pogačnik v tej zvezi poudarja, da je slovensko zamejsko in zdomsko slovstvo, ki nastaja na Tržaškem, na Koroškem in v Argentini, .kulturnozgodovinski in estetsko pomemben sestavni del slovenskega duhovnega dogajanja sploh" — .ne le neodtujljivi, marveč tudi dopolnilni del slovenskega snovanja v matici".
Teden s!ovenskega fi!ma
V CELOVCU JE BIL ODPOVEDAN
7% teJfM 7?; worg/ M/,	swo v Mgšem /ZsiM poročg/Z, v
ce/oušMn? Vo/^s^Zrzrr .Terfe?! s/cpeMsMgg J/Mg", ^Z gg je pr/prgv-/;g/g fgM ZweMovgwg „X^tZoM r/er ggfe 777?%" o/? so<7c/ovgw;g 5FZ /n KKZ.
T*rZre</Z;eu Mg v zgJw;cw Z?ZpK ot/povet/gMg fer je pre<7-ocenjene MStgnove	sporoči/, M wZ <7oM prvoMO
o^/jM^/jeMe JvorgMf, Ler je wor%/ VoMGTro, uez%M Mg pogoe/M z we^o JKHgjsM J//ws^o JrKŽM, v f/srZ/? Me/z vrfetZ Jrzrge /z7we.
Ponesrečen/ posMs, z/g /7 ee/cnš^enzn /n ZzorošMrnn oM/nstson prez/stgv/// /z^or s/ofens^/7) /Z/ms^/Z? stvgrZtev, Zn morg/ M/ orgg-MZzgforjerM opozorZ/o zg /?o7očnosf, c/g je tg&e pr/re</;7ve Pe/?g Se-n?e/j;7o /n prenc/grno pr/prgw7/.
3. simpozij siikarjev
iz treh sosednjih deže) v Šmohoru
Minulo soboto je bila v Šmohoru svečana otvoritev letošnjega 3. simpozija slikarjev, zdaj že tradicionalnega srečanja umetnikov iz treh sosednjih dežel Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine.
Iz vsake dežele so bili povabljeni po trije umetniki, vendar se je iz Slovenije iz organizacijsko-teh-ničnih vzrokov tokrat udeležil simpozija le eden, ki pa je za prihodnje leto napovedal spet polnoštevilno udeležbo. Simpozij se bo tudi letos zaključil z razstavo na trgu v Šmohoru, kjer bodo sodelujoči
umetniki predstavili javnosti svoje letošnje stvaritve.
Na otvoritveni svečanosti sta šmohorski župan Tillian in predsednik društva koroških umetnikov Lechner naglasila pomen teh prireditev ne samo glede umetniške plati, marveč še posebno zaradi tega, ker nudijo umetnikom priložnost za medsebojno sporazumevanje, sodelovanje in navezovanje prijateljskih stikov, kar naj bi prispevalo k temu, da bi med temi narodi vladalo več razumevanja in prijateljstva.
Folklorni festival v Celovcu
Tradicionalni teden srečanja v Celovcu se je — kakor smo zapisali že v zadnji številki — tudi letos zaključil s tako imenovanim folklornim festivalom, na katerem so se v dveh zaporednih prireditvah predstavile razne ljudsko-prosvetne in folklorne skupine. Prvi večer je veljal ljudski pesmi in glasbi treh sosednjih dežel. Furlanijo-Julijsko krajino sta zastopala instrumentalna skupina Lucinico in vokalni kvartet Stella Alpina, medtem ko so ansambel Complesso Muscovi zaradi bolezni mogli predstaviti le potom magnetofonskega posnetka. Iz Slovenije so prišli: duo Kranjc z originalnimi pastirskimi piščalkami, imenovanimi trste-nice, ženski kvintet iz Velike Varnice ter inštrumental-ni ansambel Dobri znanci, ki ga je spremljal trio sester Potočnik. Prav tako tri skupine pa je k temu večeru prispevala tudi Koroška kot gostitelj, in sicer Alpentrio Wieting, Worther-See-Quintett in Die lusti-gen Oberkarntner.
Drugi večer je bil v znamenju ljudskih plesov. Iz danskega mesta Gladsaxe, s katerim vzdržuje Celovec najtesnejše stike, je prišel ansambel narodnih plesov in pesmi, iz Jugoslavije folklorna skupina Beltinci, iz Avstrije muzikanti, pevci in plesalci iz Bad Goisern ter iz Madžarske prav tako folklorna skupina, medtem ko je za pevsko povezavo sporeda skrbel koroški učiteljski kvintet.
Ne da bi o nastopih posameznih skupin pisali na dolgo in široko, lahko v kratkih besedah povemo, da sta bila oba večera lepo doživetje za ljubitelje ljudske pesmi, plesa in glasbe. Še posebno pa je obiskovalce navdušila pestrost najrazličnejših narodnih noš, ki so pri-
čarale na domiselno dekorirani oder velike dvorane Doma glasbe čudovito paleto barv. Tukaj bi bilo težko (pa tudi krivično) razsojati o tem, katera skupina je bila boljša ali slabša, oziroma bolj ali manj izvirna in pristna; saj vendar tudi nastop ni imel tega namena, marveč je — kot celotni teden srečanja — bil posrečen prispevek k medsebojnemu spoznavanju in po tej poti k boljšemu razumevanju in sožitju med narodi.
Ravno zaradi tega pa bi morda le kazalo povedati tudi kakšno besedo kritike. Vse še tako lepe izjave o sožitju in mednarodnem razumevanju namreč ne morejo biti resnično iskrene, dokler dejstvo, da živita v deželi dva naroda, očitno ni vredno boljšega dokaza, kot pa neke čudne „windišarske" spakedravščine. Tukaj ne gre samo za načrtno zamolčanje obstoja dveh narodov in dveh kultur v deželi sami, ampak tudi za skrajno neokusno gesto napram gostom iz sosednje dežele. Morda pa tak odnos izvira prav iz tiste miselnosti, ki je rodila tudi prepričanje, da je le rjava .domovinska uniforma" merilo kulturnosti in zanimanja za ljudsko umetnost. Mislimo, da privrženci te tipično koroške mentalitete še vse preveč živijo v preteklosti, zato njihove izjave o evropski zrelosti in svetovljanski širini ne morejo biti prepričljive.
Zato pa v takem okolju pač tudi take in podobne prireditve, naj bodo same po sebi še tako uspešne, ne morejo biti dosti več kot samo lepa fasada, za katero se skrivajo razvaline starega, za današnji čas že skrajno antikviranega duha v nacionalistično tradicijo zaverovanega provincializma.
tONE
SVETINA
128
S! H BSF #
M
nr

H)

H [h
<IMt
DRUGA KNJIGA i
Borci so se šepefaje menili. V pogovor so posegli ko-"nisfi in jih jeli prepričevafi, da bodo prelezli goro, če-'Ov so se je sami bali.
t Dren je poklical predse Iskro, divjega lovca in tiho-. Pca, ki je že dosfikraf ponoči lezel čez fe gore. Dal mu ^ baterijo in mu rekel:
^ .Zdaj nas vodi! Sveti pa samo, kadar se bo izgubila ^*a. Slabo gori in edina je v bataljonu."
^ Kolona se je razpotegnila čez planinsko goličavo in L. Ilašla v redkem gozdu. Steza, shojena od živine, je 3 dobra in napredovali so bolje kot v gozdu. Strah pred se je s cikcakastim vzpenjanjem izgubljal. Za njimi ^.. Počasi izginjali strmi planinski pašniki. Drevje se je red-V svitu strel so zagledali razviharjene macesne in za-rušja med skalami.
^ , Strmina je rastla. Minevale so ure, pohod se je vlekel Mr "°č ^ neskončnost... Ko so se prikrivili na pobočje l gore, je videl vsak samo senco predhodnika pred in robove gredi, ki so padale v temo prepadov, '"ali so vse bolj pogosto in vse dlje. bla golih skalah je predhodnico zajel sunkovit vihar — kt L d*** omahnili v prepad. Prevzela jih je trma, da ^ kljubovali s stisnjenimi zobmi in lezli naprej. Kljub temu je kar naprej trgata zveza, starešine so besno pso-
vali omagane in jih vlačili naprej. Kadar se je zabliskalo, so videli kolono sključenih postav, ki se je kot črna kača plazila v skalnato skrivališče. Začeto je močneje deževati.
Mifratjezci so na vsakih nekaj metrov prelagali orožje z rame na ramo; bili so ožuljeni do krvi. Pomočnikom, ki so nosili municijo, so se nategnile kite, čedalje več borcev, posebno starejših je omagovalo, ker so jih v nogah prijemali krči.
Pravijo, da ima gora dva obraza: svetlega in temnega. Temni obraz gore so spoznali to noč ob prvih resnih zaprekah.
Vodnik Iskra je obstal pred strmim gruščevjem, kjer se je izgubila za stezo vsakršna sled. Kamniti plaz jo je odnesel in strmina pred njimi se je dvigala kot nebotičnik.
Za Iskro so obstali Vojko, Primož in Borut, ki so kot dobri hribolazci utirali bataljonu pot.
.Komandant, naprej!" so sporočili po zvezi.
.Kakšna orkamadona pa je zdaj?" se je jezil Dren in odredil počitek.
Ana je samo legla in veke so se ji same zatisnile. Nič ni čutila ostrega kamenja, ki se ji je zajedalo v telo. Pajk je prehlajeno zakašljal in se zleknil ves polomljen poleg nje.
„Daj jim hudiča, Dren, kam trapajo!" je robantil Orlov. Oba sta na začelju kolone spravljala naprej onemogle.
Minilo je pol ure, preden je prilezel Dren do melišča pod steno, kjer so obstali.
.Zakaj ne greste naprej, prekleto!"
Prednji so opozorili, da se bo krušilo kamenje, ki bo padalo po tistih spodaj.
Dren je naročil, naj poležejo in si pokrijejo glave z nahrbtniki, vodnike pa je pognal naprej v plaz, da poiščejo stezo.
Čeprav so lezli počasi in previdno, korak za korakom, se je prožilo kamenje. Skale so grmele v temačna brezna in v velikih lokih odskakovale v globino; zahrumelo je po ostenju, kamni so topo udarjali v pečine in se razbijali v drobce.
Spodaj so preklinjali in kričali. Vodniki so obstali. V viharno noč je odmeval glas Orlova:
.Madona, kaj rušite skale?! Pobil vas bom, saboterji!"
Poteg njega je ječal ranjenec — kamen mu je presekal roko. Nad njim je bilo še več zadetih.
.Rekli smo, Dren, kaj bo."
Spet je minilo mnogo časa, preden so umaknili kolono iz dosega smrtonosnega kamenja. Šele potem so Vojko, Primož, Iskra in Borut po vseh štirih spet lezli naprej in tipaje iskati stezo.
Preden so prelezli melišče okruškov, so sprožiti skalovje, ki se je potem razbijalo v prepadih.
Votlo je zabobnelo in strela je udarila nedaleč od njih v greben. Bilo je, ko da se podira gora. Nad glavami so zagledali črne skale, ki so jih zapirali previsi, zveriženi v pošastne maske.
Vojku je veleval nagon, naj spleza do njih: pod njimi je sluti) prehod, ker so oni že daleč spredaj zaman iskali stezo in se znašli na robu prepadov.
Plezal je preudarno; skala je bila mokra, strma in krušljiva; v rokah in nogah so ga prijemali krči, nihal je, stiskal zobe, da ni omahnil. Globina je vabita. Spodaj sta bentila Dren in Orlov. Pri plezanju sta mu nagajala puška in nahrbtnik, najraje bi bil oboje odvrgel v globino. Roka se mu je zagozdila med dva ostra kamna, z zadnjo močjo se je potegnil kvišku. Čutil je, kako so mu ostri robovi posneli kožo; premagal je bolečino in strah pred globinami. Prevesil je telo na položnejšo gred in izplezal. Po nekaj metrih je kriknil:
Kulturne prireditve od Šmohorja do Pliberka
Prosvetna sezona ietošnje pomiadi gre h kraju. Pred nami je poietje, čas, ko imajo naši ijudje na podeieiju poine roke deia bodisi na poiju aii s turizmom, kajti pred vrati so tudi počitnice. Kijub temu pa siovenske kuiturne organizacije in prosvetna društva še vedno prirejajo števiine prireditve. Prav minuia sobota in nedeija sta biii pravi odraz siovenske kuiturne dejavnosti na Koroškem, saj so se prireditve vrstiie takorekoč po vsej doiiini dvojezičnega ozemija, to je od Šmohorja do Piiberka. S temi prireditvami smo koroški Siovenci ponovno dokazati svojo prisotnost tudi tam, kjer pravijo, da nas ni več.
To je potrdit tudi koncert pevskega zbora .Jakob Peteiin-Galius" iz Ceiovca v Mestnem domu v Šmohorju, kjer je pod organizacijo Krščanske kuiturne zveze minuto soboto ime) svoj nastop. Koncert je bil uspeh ne ie po pevski, marveč tudi po moralni ravni, saj je bila dvorana Mestnega doma skoraj povsem zasedena. Na prireditvi je sodelovala tudi tolklorna skupina .Planina" iz Sel.
istega večera je Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Škotičah imelo v gosteh pevski zbor DPD
Siovensko prosvetno društvo .Košuta" Seie-Kot
V a b i i o na
literarni
večer
v soboto 24. junija 1972 ob 20. uri v gostiini pri Žagi v Seiah-Kotu.
Nastopih bodo besedni u-metniki Kiuba kuiturnih deiav-cev iz Kranja.
Ljubiteije siovenske besedne umetnosti vabimo, da se prireditve udeieiijo v čim večjem števiiu.
Odbor
Siovensko prosvetno društvo Radiše
vabi na ijudsko igro
LOVŠ K) TAT
v soboto 24. junija 1972 ob 20. uri v lami dvorani v Ško-cijanu.
Ljubite))) odrske umetnosti, posebno pa iovci, prisrčno vabijeni!	Odbor
Svoboda in inštrumentalni ansambel .Veseli hmeljarji" iz Žalca, ki so nastopali pri Kreuzwirtu pod Jerberkom. (Poročilo o prireditvi objavljamo posebej — op. ured.)
V nedeljo je Slovenska prosvetna zveza v Kolpingovi dvorani v Celovcu organizirala prireditev za slovenske zdomce, to je za delavce iz Slovenije, ki so trenutno zaposleni pri raznih podjetjih v Celovcu in okolici. To je brez dvoma nova oblika skrbi za kulturno življenje Slovencev, ki začasno živijo na Koroškem. Čeprav je bil to prvi poizkus, je prireditev sorazmerno dobro uspela. Pri tem je glavno skrb za organizacijo imel tovariš Aleksander Konec, ki je navezal stike s kulturnimi skupinami iz svojega domačega kraja. Na prireditvi so nastopili igralci prosvetnega društva Loče pri Poljčanah, ki so uprizorili komedijo Matajev Matija, razen tega pa sta sodelovala loški oktet in trio Slavka Kranjca iz Vitanja.
Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Pliberku je imelo v gosteh pesnike in pisatelje iz Maribora, ki so s tem nastopom vrnili obisk našim literarnim ustvarjalcem. Mariborske književnike so v Pliberku pričakali častni predsednik SPD .Edinost* Lovro Potočnik in predsednik Joško Koncilija ter tajnik SPZ Andrej Kokot. Z gosti so napravili izlet na Kometj, od koder je čudovit razgled na Podjuno ter na okoliške planine. Pred literarnim nastopom pri Brezniku pa so gostom razkazali tudi še galerijo Wernerja Berga v Pliberku.
Kljub lepemu vremenu in razmeroma neugodnemu času se je v zgornjemu prostoru gostilne Breznik nabralo izredno lepo število Ijubite-ijev slovenske umetniške besede, da prisluhnejo mariborskim avtorjem, ki so brali iz svojih literarnih del. Goste je v imenu SPD .Edinost* pozdravil dr. Pavel Apovnik, s svojo pesmijo pa tudi društveni pevski zbor. Tajnik SPZ pa je nakaza! plodno sodelovanje med ma-
riborskimi in koroškimi pisatelji in pesniki ter naglasil da tudi ta obisk gostov iz Maribora sodi med redna srečanja v okviru trajne povezave (Da!je na 5. stran!)
Naši pianinci na Jepi
Pred nedavnim so slovensko planinsko postojanko .Kočo nad Ari-hovo pečjo" na Bleščeči planini obiskali slovenski planinci, člani Planinskega društva RTV Ljubljana. Žal ni bilo mogoče, da bi se z njimi srečali v večjem številu, ker je Slovensko planinsko društvo v Celovcu imelo ravno takrat izlet na Jepo. Tako so številne planince sprejeli v koči podpredsednik SPD Jožko Miklavčič in oskrbnik koče Jakob Trodt z družino. Večina planincev je izkoristila lepo sončno vreme in se povzpela na bližnjo Komnico, 1739 m, od koder je čudovit razgled na Baško jezero in bližnjo Jepo.
Po povratku s Komnice so se zopet oglasili na Bleščeči, se nekoliko razgledali in vrnili v dolino.
Istega dne so se člani SPD v Celovcu povzpeli na tri ure od svoje koče oddaljeno Jepo. Izleta se je udeležilo lepo število planincev iz Celovca, Gur in Roža. Medtem ko je večina dosegla prisekani vrh piramide Jepe po navadni poti preko snežišč, ki se vlečejo iz doline Gra-čence do vrha sedla med Malo Dov-ško Kepo in mogočno Jepo, sta dr. Jožko Buch in žena Hanca priplezala na vrh preko vzhodnega grebena, s katerega se nudijo divji pogledi
Seseitt maŽMPCt
NA SLOVENSK! GtMNAZtJ!
Minuii četrtek 1$. junija se je končata na Zvezni gimnaziji za Sto-vence v Ceiovcu ietošnja matura, ki je ie deseta po vrsti, odkat deiuje ta ioia.
K ustmeni maturi je biio pripuščenih iz 8. a razreda 20 ter H 8. b razreda 14 dekiet in tantov. V 8. a razredu je opraviio matura z uspehom 17, v 8. b razredu pa 13 dijakov in dijakinj. Z odiičnim uspehom so maturirati: Herta Lausegger, Kristijan Ogris in Maja Hoja iz 8. a razreda ter Mirko Boročnik in Dušan Schiapper iz 8. b razreda. Maturitetni komisiji je predsedovat strokovni nadzornik dr. Vaientin inzko. V desetih ietih obstoja siovenske gimnazije v Ceiovcu je skupno že 280 tantov in dekiet poiožiio zreiostni izpit.
Maturantom in maturantkam iskreno čestitamo in ieiimo mnogo uspeha pri nadaijnjem študiju.
Športno središče na tromeji
Dolgoletna želja po izgradnji športnega središča na ozemlju tromeje med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo v Sovčah (Seltschach) nad Pod-kloštrom se je pred nedavnim začela uresničevati. Ta slavnostni dogodek so številni domačini in gostje temu primerno počastili. Jezdeci v ziljskih narodnih nošah, brhke Zi-ljanke, godba in pevski zbor iz Vrat-Megvarij so dali slavnosti veličasten pečat. Deželni glavar Sima pa je s prvim urezom z lopato dal startni znak za pričetek gradnje.
Celotni projekt športnega središča v Sovčah, ki naj bi služil tudi
v prepade Grla (severne stene Jepe).
Čudoviti razgled z vrha Jepe je nekoliko motila megla okoli bližnjega očaka Triglava, zato pa je bil pogled na Baško jezero in sosedne gore toliko bolj veličasten. Po temeljitem počitku in uživanju razgleda so se planinci zadovoljni in srečni spustili po snežišču proti dolini na svoje domove, kjer se bodo še večkrat spominjali lepih ur, ki so jih preživeli na Jepi.
izboljšanju prijateljskega ozračja ozemlju Alpe-Jadran, bo znaša* skupno 17 milijonov šilingov in bo V letu 1977 dokončno uresničen. Sedaj se bodo takoj lotili gradnje dvojne sedežnice, ki bo obratovala *% Sovč na 1500 metrov visoki Tauben-kogel, odkoder bodo smučarji iniei* 4,5 kilometra dolg spust v dolino, poleti pa številni gostje idealne možnosti .vandranja" po lepem pogof' ju Karavank. V načrtu je tudi izgradnja nadaljnjih treh vlečnic n* vzhodnem in zahodnem pobočju Taubenkogla ter na severnem pobočju Petelinjaka (Hahnengipfel 155° metrov). Z omenjenim načrtom bo športno področje na tromeji s k°* roške strani dobilo svojo dokončno obliko.
Ob priložnosti slavnostnega urezz z lopato, ki ga je izvedel deželo* glavar, je le-ta v svojem govoru apeliral na razsodnost, uvidevnost n* pripravljenost za sporazumevanje koroškega prebivalstva preko vseh meja. Slavnosti so se poleg domačega prebivalstva udeležili gostje, med katerimi sta bila tudi župana iz Jesenic in Trbiža.
Diskusija o dvojezičnih napisih
V peteh M. jKMija je „C/ah 33" organizira/ v hofe/a Cipy v Fe/jaha razpravo o vprašanja dvojezičnih napisov. TrfMarno pereče vprašanje je privabilo ve/iho število ohishova/cev. 7'aho so se znašZi dishafanfi večera — dežeZni sehrefar socZa/ZsfZČMe stranhe dežeZni svetnih TeopoZd Wagner, predsednih dežeZnega šo/shega sveta dežeZni pos/anec /ose/ Gattenhranner, predsednih Zveze s/ovenshih organizacij na Korošhetn dr. Franci Ztoitter in podpredsednik ZVarodnega sveta koroških 5/ovencev dr. Regina/d Vospernik — nasproti paZeti interesiranih, ki so se rekratira/i od Zevice pa tja do skrajne desnice. Diskasijo je savereno vodi/ IViZZi Arag.
Dvodonta so diskatanti do vprašanja na kratko izna-ša/i sta/išče skapin, ki jih zastopajo, nakar je s/edi/a živahna diskasija. Vprašanja so hi/a z ma/imi izje^ann' stvarna, čeprav mnogokrat trda in so pokaza/a v histva dejanske /ronte v deže/i.* na eni strani širok krog Zjadi, ki poskašajo resno in stvarno, predvsem pa hrez emocij končno odstraniti pregraje med nemško govorečimi in siovensko govorečimi deže/ani, na dragi strani pa ozek krog tistih, ki se še vedno niso izkopa/i iz miseZ-nosti Zeta 7920, čeprav je treba tadi v teh vrstah raz-/ikovati med abso/atno nedostopnimi in takimi, ki se vsaj tradijo preskočiti Zastno senco.
Zastopnika socia/istične stranke sta ze/o jasno poa-dari/a, da gre pri predvideni rešitvi vprašanja za izpoZ-
nitev obveznosti Avstrije, ki jo je prevze/a z državne pogodbo, ter nedvoamno zavrni/a tadi zahteve po ago* tav/janja manjšine in nekatere nehva/i/icirane Izpad? proti s/ovenski manjšini. FZkrati sta se od/očno zavzf-ma/a za mirno in sporazamno sožitje med večinskim ih manjšinskim narodom, v korist katerega se je treb<* spoprijeti — kakor je deja/ dežeZni svetnik Vagner "p* tadi z nepopa/arnimi prob/emi, če hočemo graditi Zepte bodočnost.
To od/očno postav/janje jima je jasno prizna/ podpredsednik NshS dr. Regina/d Vospernik, češ, da zahteva to v koroški dražbi korajžo. V osta/em pa je kakor predsednik ZFO dr. Zviiter poadari/, da koroški 5/o* venci predvidene rešitve ne odk/anjamo, ker pomen* do/očen korak naprej, da pa ne odgovarja tozadevnima jasnema do/oči/a državne pogodbe, zaradi česar k taki rešitvi ne moremo dati svojega pristanka.
Zanimiva diskasija je ponovno pokaza/a strahfaro koroške dražbe, ki zahteva od pristojnih /oramov d* z/asti od v/ade, da končno s smotrnimi akrepi poskash doseči njeno preobrazbo in znosnejše po/itično ozračji v korist mirnega in enakopravnega sožitja obeh narodov v deže/i. Da je to mogoče in potrebno, je naj/ep*^ dokaza/ potek te zanimive razprave v heZjaIhew „C/%-ba 33".
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton*
.Steza!"
,Pa ne v teh skalah!" je vpii Dren. .Ati je nor?"
Kmalu je Vojko odkril, zakaj so zaman iskati. Plaz je bi) zasul zadnji de) zavoja; lezli so naprej, steza pa se je vila daleč zadaj, od zgoraj pripeljala pod skale in drža-ta v kratkih ovinkih čez skalne prage na položnejše pobočje.
Vojko je ostal pod previsom, vodniki pa so se spustili nazaj k bataljonu. Z veliko muko so ga pripeljali po strmem grebenju, kjer so lezli po vseh štirih, na stezo.
Potem je Vojko zaslišal vodo, ki je hrumela po bližnji tokavi. Plezal je do nje. Napil se je in pregnai iz ust grenkobo. Prilezli so tudi vodniki in se odžejali.
.Prispeli smo do najtežavnejšega mesta," je oznanil iskra pod strmimi skalami, skozi katere je bila speljana steza. Zaskrbelo jih je, kaj bo z ljudmi. V teh gredeh jim bo treba pomagati, mitraljezcem in vsem drugim, ki nosijo.
Medtem ko so vodniki tipaje plezali skozi težavni prehod, so spodaj pod njimi borci omagovali in padali. Ano je varoval Pajk, oba sta bila na koncu z močmi.
Kdaj pa kdaj se je kdo zgrudil in prosit: .Ne morem več, tu me pustite ..."
Takšne sta Orlov in Dren grabila za nahrbtnike, jih dvigala s silo in psovkami:
.Naprej! Samo naprej!"
Na najtežavnejšem prehodu je stal na skalnatem stolpu nad globokim prepadom Vojko in se drl na ves glas:
.Kje imate tisto prekleto vrv, da zavarujemo onemogle in tiste, ki nosijo?"
Nazadnje je vrv priromala do njih.
Borut in iskra sta počasi lezla naprej v zadnje strmine pod sedlom, Vojko, Primož in Dren so pomagali premagovati skalnate prage mitraljezcem, onemoglim in močno otovorjenim.
Med zadnjimi v koloni je prilezel Matajur z mulo Rjavko. Dobil jo je ob italijanski kapitulaciji na Dolenjskem. Našel jo je samo sredi gozda, otovorjeno s težkim minometom. Od takrat sta bila neločljiva prijatelja. Bila je ožuljena in lačna, pa jo je pozdravil in nahranil.
Zdaj je mula nosita tižol in dva četna kotla. Na težavnih mestih, kjer je zmanjkalo steze, ji je prigovarjal po italijansko. Obljubljal je najslajšega primorskega sena, celo koruze in ječmena, če bosta živa prešla to nesrečno goro. Žival se je žilavo poganjala za njim, kot bi ga razumela.
Zadnji prag pa je bii vražji — skala je bila mokra in spolzka. Primož, Vojko in Matajur so pomagali živali z vrvjo. Ko se je pognala v preskok, ji je spodrsnilo. Noč je napolnilo riganje, podobno človeškim krikom. Kamenje je zaškrtalo in se sprožilo, težko telo je votio treščiio na prvo polico in se skotaiito v prepad.
Matajur je nemo buljil v praznino. Z dlanmi si je pokril obraz in zajokal. Vsi so z grozo prisluškovali zamolklim udarcem padajočega trupla. Ko je to minilo, je bilo slišati samo še kotle, ki so plenkali kot ubiti zvonovi v črnem osrčju gore.
Dren je prilezel do mulovodca in ga dregnil pod rebra:
.No, ali boš skočil za njo? Ne greš naprej?"
Spodaj pa se je oglasil Orlov:
.Matajur, zdaj ko si zapravit mulo, boš nosil kobilico težkega mitraljeza."
Kolona je šla naprej. Nad prehodom se je zbrala, odpočita in si nabrala novih moči za vzpon na sedlo.
Vojko in Primož sta odhitela k vodnikom, ki so raziskovali, kje drži steza med černimi stolpi in škrbinami.
Pajk in Ana sta prenašala napore z zadnjimi močmi. Komaj je vstalp ko je prišlo povelje, da gredo naprej.
topela je. Mislila ni na nič drugega kot na to, da se rrto-premikati, ker bo sicer padla in umrla. Prišli so na pc 3Čje, pokrito z odvaljenimi skalami in škrbinami, ki s" lominjale na polomljene zobe. Planjava v strmini je bi^ udobna pokrajini na mesecu. Rahlo se je danilo. Gro^' vo podobo je zagrnila megla in jih spojila v brezob!^' 3st. Zgoraj se je spet sprožilo kamenje. Nekdo je krikni' no je zdramilo povelje:
.Bolničarka, nazaj!"
Pajk je sedet na skalo, ona pa se je spustila sto metro'! avzdol. Sključeni borci so lezli mimo nje kot sence. Po ezo je nekdo ječal. Odhitela je k njemu.
.Noga je udarjena!" je zastokal in prosil skozi prip'* } zobe za obvezo.
Medtem ko je odpirala torbico, se je ranjenec skušo vigniti, pri tem pa je zdrsnil še nekaj metrov niže P^ rušču.
.Ali naj pokličem pomoč?" ga je vprašata, ko je P'' ležala do njega.
Odgovoril ji je, da ni treba. Glas je bil tako čud* l nepoznan, da ji je postalo tesno pri srcu. Vsa noč ) ila tako tuja, nenavadna in ves pohod teko mrtvaški - ' delo se ji je, da golo kamenje in nebo sovražita vsak ivljenje na pobočju gore.
Ko je prilezla do njega, jo je obšla velika želja, d, i mu pogledala v obraz, iz teme so se svetlikale braz pa je bil zgneten v megleno masko. Z obvezo v r° e je sklonila in otipavala nogo. Ko ni in ni otipala ral^ 3 je obšlo nezaupanje. Preden pa se je zavedela, se < leznanec zganil ko maček. Ni se več mogla umakniti ir* rikniti. Zgrabili sta jo dve orjaški roki. Ena ji je zap*'' ista, druga pa jo je stiskala za vrat.
,Wol(ov človek!" se je zgrozila. Sapa ji je že pa** ala, toliko da ni izdihnila. S poslednjimi močmi se je up*'
Navezani prijateijski stik)
med prosvetaši iz Škofič in Žaica
Zadnjo soboto zvečer je Slovensko prosvetno društvo .Edinost* v Skotičah priredilo v dvorani pri Kreuzwirtu pod Jerberkom pevski koncert, na katerem sta poleg domačega pevskega zbora po posredovanju Slovenske prosvetne zveze nastopila oziroma gostovala moški Pevski zbor Delavskega prosvetne-9a društva Svoboda in instrumentalni ansambel .Veseli hmeljarji* Žalca v Savinjski dolini. Prireditev, ki se je odvijala v na-"ito polni dvorani, ni bila samo
KPD Globasnica
vljudno vabi na otvoritev
DRUŠTVENEGA
ODRA
v novi dvorani pri Šoštarju v Globasnici, ki bo v nedeljo 15. junija 1972 ob 1$. uri. Sodelujejo:
#	Moški komorni zbor .Stane Žagar" iz Krope
#	Folklorna skupina SPD .Zarja" iz Železne Kaple
#	Mešani zbor KPD iz Globasnice
Po koncertu plesna zabava, Pri kateri igra ansambel
.Štirje kovači".
mogočna manitestacija slovenske pesmi in glasbe, temveč tudi izraz povezanosti med obema kulturno-prosvetnima organizacijama, ki sta prvič navezali stike in tako prebili led za nadaljnje uspešno in bratsko sodelovanje. 17-članski moški zbor iz Žalca, ki je v prvem delu izvajal narodne pesmi, v drugem delu pa presenetil z umetnimi napevi, je pod vodstvom simpatičnega pevovodje Marijana Kozmusa doživel velik uspeh. Prav tako seveda tudi instrumentalni ansambel, ki je ob pevski spremljavi brhke Zinke in stasitega Jožeta navdušil številne poslušalce, med katerimi je bilo tudi mnogo tujih gostov, ki se mudijo ob Vrbskem jezeru in okolici. Da je ta ansambel, ki ga vodi odlični trobentač Vili Ograjenšek, res dober, priča dejstvo, da je na tekmovanju podobnih instrumentalnih ansamblov v Steverjanu v Italiji dosegel prvo mesto.
Po nastopu domačega pevskega zbora, ki ga vodi zaslužni pevovodja Tone Umek, je predsednik Slovenskega prosvetnega društva .Edinost" Herman Jager pozdravil goste, med katerimi je bil tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzi Weiss. V imenu gostov pa sta spregovorila predsednik Delovnega prosvetnega društva Svoboda iz Žalca Ivan Centrih in predsednik občinskega centra Svo-
bod Janez Moglič. Ob tej priložnosti sta poklonila domačemu društvu lepo sliko v spomin, medtem ko se je škotiško društvo oddolžilo gostom z gramotonsko ploščo koroških pevskih zborov .Ob Zilji in Dravi".
Takšna in podobna gostovanja, ki služijo medsebojnemu spoznavanju in sodelovanju, so nam vedno dobrodošla. Upamo, da nas bo naše domače društvo kmalu spet vabilo na podobno prireditev.
Obračun pri UDK
Avstrijska družba dravskih elektrarn (UDK) v Celovcu je imela pred nedavnim svoj 25. občni zbor, katerega se je udeležil tudi deželni glavar Sima.
Občni zbor je vzel na znanje letni obračun, ki ga je nadzorni odbor ugotovil v višini 6,5 milijarde šilingov. Prav tako pa so na občnem zboru osvojili predlog predsedstva, da se čisti dobiček v znesku 1,6 milijona šilingov prenese na nov račun.
V zadnjem času je zasedal tudi nadzorni odbor UDK, ki je oddal vrsto naročil za elektrarni Malta in Borovlje, in sicer v skupni vsoti 460 milijonov šilingov. To je sploh največje naročilo, kar jih je bilo doslej oddanih. Poleg tega je nadzorni odbor namenil 40 milijonov šilingov za predčasno dograditev odseka na hitri cesti med krajema Lieserhofen in Gmiind.
Kulturne prireditve od Šmohorja do Pliberka
l^sdatjevanje : 4. strani)
tem kulturnem področju. Navzo-je kratko predstavil posamezne Avtorje Nado Gaborovič, Slavka .^Sa, Branka Rudolfa, Miro Škor-Joic in Janeza Švajncerja.
Za slehernega obiskovalca je bil Jerami nastop mariborskih književnikov lepo kulturno doživetje; ^*di mladi obiskovalci, katerih je *^ed občinstvom bilo kar lepo šte-so prišli na svoj račun, saj so Posamezni avtorji brali tudi nekaj ^koških pesmi. Tako so bili udeleženci tega literarnega popoldne-^0 nadvse zadovoljni in je priredi-ev zato vsestransko uspela. To je Potrdil tudi Pavle Apovnik, ki se je gostom zahvalil v imenu društva. Zahvala velja tudi predsedniku
društva .Edinost" Jožku Konciliji, ki je prireditev organizacijsko pripravil.
Minula nedelja pa je bila tudi za selsko občino velik kulturni praznik. V gosteh so namreč imeli Slovenski oktet, in sicer v okviru sodelovanja s pobrateno občino Škofja Loka. Koncert je bil povezan s poslovilnim obiskom bivšega predsednika škofjeloške občine Zdravka Krvine, ki je postal član predsedstva SR Slovenije.
Da je koncert Slovenskega okteta izredno uspe), ni treba posebej poudarjati, kajti farna dvorana v Selah še nikoli ni bila tako polna kot tokrat. Na koncert niso prišli le domačini, ampak je bilo med občinstvom videti ljudi tudi iz bližnje in daljne okolice. Skratka obisk
Slovenskega okteta v Selah bo vsem obiskovalcem ostal v lepem spominu. To je povedal tudi župan Herman Velik, ki je ugledne goste pozdravil v imenu občine ter izrazil zadovoljstvo nad uspehom prireditev in sodelovanjem med obema pobratenima občinama. Ob tej priložnosti je župan Velik čestital in poklonil šopek cvetja Selškemu župniku Vavtiju, ki je prav ta dan praznoval svojo 85-letnico. Šopek cvetja pa je izročil tudi Zdravku Krvini, ki je bil pobudnik za plodno sodelovanje med občinama ter za nedeljski koncert Slovenskega okteta
Tako sta bili minula sobota in nedelja poseben kulturni praznik za koroške Slovence od Šmohorja do Pliberka.
Letovanje naših otrok na Jadranu
Tudi letos bo ietovaia skupina naših otrok na morju, in sicer v Savudriji od 17. juiija do 7. avgusta t. i.
Starši, ki žeiijo postati otroke na ietovanje, naj vioiijo pismeno prošnjo, i: katere mora bit) razvidno: ime, pokiic in na-stov staršev, ime otroka in izjava, če je ie bi) na ietovanju in ko-iikokrat. Tej prošnji je treba pritožiti:
—	zadnje šotsko spričevaio,
—	priporočiio krajevne prosvetne
a)i zadružne organiza-
—	osebno izkaznico s siiko in
—	režijski prispevek za dokazano sociaino potrebne otroke ši). 500.— jza ostaie je treba piačat) šii. 1.000.—j
in vse skupaj postati do najkasneje 30. junija 1972 na nasiov: Počitniška kotonija, Gasometergasse 10, 9020 Ceiovec — Kta-genturt.
Vožnjo do Ljubtjane in nazaj ptača vsak udeteženec sam.
Posebno opozarjamo, da posameznih dokumentov ne sprejemamo. Za prijavijenega vetja šete otrok, za katerega so biti hkrati oddani vsi dokumenti. Po 30. juniju ne sprejemamo več prijav.
Za vsakega otroka je treba poteg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevato, k) pa ne sme biti izstavijeno prej kot 8 dni pred odhodom skupine na ietovanje. !z zdravniškega spričevata mora biti razvidno, da je za otroka ietovanje na morju pripor o-čijivo. Šeie ko prejmemo to spričevaio, veija otrok za dokončno prijavijenega.
Otroci uživajo na ietovanju zdravniško zaščito, ki obsega:
—	primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika,
—	prvo pomoč in zdravstveno nego za iažja oboienja,
—	ob težjih primerih takojšnji prevoz v najbiižji zdravstveni zavod.
Otroci pri počitniškem zavodu niso zdravstveno niti nezgodno zavarovani. Zato si morajo starši pri svoji pristojni zavarovai-nici oskrbeti poveriini naiog za Jugosiavijo (Betreuungsauttrag tur Jugosiawien), ki naj bo izstavijen za čas bivanja v Jugosiaviji.
Za osebno izkaznico otroka veija izkaznica {Personaiaus-weis), ki jo izstavi okrajno giavarstvo, ati pa potni iist. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo.	,
Za ietovanje pridejo v poštev ie otroci v starosti od 9 do 14 i e t, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso biti na ietovanju. Otroci, ki so biii že tri in večkrat na ietovanju bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na ietovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po prediožitvi zdravniškega spričevaio dobiii pismeno obvestiio in potrebna nadaijnja navodiia.
$
i'
<'
('
3
C
i'
3
3
3
Opozarjamo, da je števiio otrok, ki jih iahko sprejmemo, omejeno in bodo otroci sprejeti po vrstnem redu prijav in po sociaini potrebi.
zdravstveni ter
C
('
i'
C
<'
i'
I'
<'
('
P
t<"ie Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tona
ž nogami v skalovje in se odrinila navzad. Izgubila sta 'Ovnovesje in se skotalila nekaj metrov navzdol, na robu Prepada pa sta se ustavila.
.Pajk, na pomoči" je kriknila, ko se je za hip osvobodila. Potem pa so jo roke spet zgrabile. Otepala se je. Zabila je udarec po glavi, okrog nje sta se zavrtela zem-^ia in nebo, popustile so ji moči in pogreznila se je v ze-'en mrak ...
Na stezi sta odjeknita dva strela zapored, Pajk pa je žovpii: .Primite ga!"
Zaropotalo je kamenje, nastala je zmeda, neznanec pa 13 izginil, kot bi se vdrl v zemljo.
Ko se je ovedela, je bilo okoli nje nekaj borcev. Mignili so jo in nesli na stezo. Pajk je prižgal vžigalnik.
bledem obrazu ji je polzela kri. Obvezali so jo in pomokali, da si je opomogla. Iz megle se je izluščil Primož. ^iČ določenega ni mogla povedati; tako zmedena in odsotna je bila, da se je vsa tresla. Ko je Primož začutil nje-
mrliško hladne roke in njeno do skrajnosti brezvoljno l^lo, se mu je zasmilila v dno duše.
Za njimi je prišel Dren. Pajk mu je pošepetat:
.Gestapovci so v bataljonu ..."
Prišla sta še Orlov in Gorazd. Sklenili so, da bodo na Sedlu sklicali bataljon v zbor in ugotovili, kdo manjka. Po-^od se je zavlekel in skrbelo jih je, da jih na drugi strani 3ore ne bi čakali Nemci.
Ana se je naslonila na Primoža in Travnikarjevega. ^Prijeta se ju je in vključili so se v kolono, ki se je pomi-^3la proti vrhu.
Veter je raztrgal megleno ponjavo in jo pognal v višave. Vojko, Borut in iskra so čude se obstali: na jekleno ž'Vem nebu se je svetlikalo jutro. Pred njihovimi očmi je ^llo sedlo gore, nad njim pa je kipel vrh svetlikajočih se
črnih skal, zlizanih od dežja, vetrov, razjedenih od tisočletij. Zdelo se jim je, da bi ga lahko dosegli z rokami.
Vojku se je razširila duša. Utrujenost je odnesel veter, nevolja je izginila. Navdajalo ga je nepojmljivo čustvo, čista sreča. Napravit je še nekaj korakov, preplezal skalni prag, in sta) je na razkošno ravnih tleh. izzivalno je dvignil puško in ustrelil v višave.
.Na vrhu smo!"
To je bil vzklik zmagoslavja, ki je odmeval od samotnih sten v globine. Vsi so ga slišali in nova moč jim je zganita zdelane ude. Za Vojkom sta prilezla Borut in Iskra. Objeli so se in tulili od radosti. Hrbte so obrnili proti vetru in se razgledovali po fantastičnih grebenih mrkih gora, ki so kipele v rojstvu jutra.
Poiskali so italijansko karavlo in se skrili vanjo pred dežjem in mrazom. Preden je Dren postroji! bataljon na ravnici in so komisarji prešteli borce, se je dodobra zdanilo. Orlov je z grozo ugotovil, da je zmanjkalo dveh. Takoj so ju osumili dezerterstva in izdaje. Če sta se takoj spustila k Nemcem v Bohinj in so telefonično obvestili posadke v grapi za predorom, jih utegnejo sprejeti z rafali! To je bila nova mora za izmučeni bataljon ...
Ogledovali so drug drugega kot brodolomci, ki so se rešili iz valov in začutili spet kopna tla pod nogami. Po obrazu so jih šibale oledenele kapljice in veter se je zaganjal v šotorska krila in mokre koce, da so plapolali kot potrgana jadra.
Zavili so na primorsko stran. Spuščali so se kot s slemena zelo strme strehe. Sestop je bil mnogo nevarnejši, kot so pričakovali. Travnatih vesin skalovja, splozkih in razmočenih steza in stečin ni bilo konca. Trava je bila visoka čez kolena in mokra, da je čofotalo v čevljih, kot bi bredli vodo. Potem so zašli v rušje in se stežka pretikali naprej. Padali so in kleli. Keči je spodrsnilo, da se je
odpeljat trideset metrov navzdol in si obtolket vso zadnjico; pred prepadom se je ujel za macesen. Morali so mu pomagati na stezo.
Zveza se je trgala kar naprej. Tu in tam so jih objete cunjaste megle in se naglo razblinile. V planjavah sredi fantastičnih čeri je Dren zaustavi) bataljon, da so počakali omagujoče. Okoli njih je rastlo zvihrano drevje, po tokavah pa so drle hudourne vode in se v pajčolana-stih slapovih zlivale prek skatovitih žlamborov v prepadne grape. Borci so se razkropili in se napili vode.
Potem so zašli v gosto, nepredirno meglo. Prišla jim je prav. Bili so na takem kraju, da bi jih — če bi bilo čisto — iz doline zlahka opazili Nemci in namerili nanje topove. Brez nezgode so prispeli na lepo speljano italijansko vojaško pot. Veseli so bili, da jih sovražnik ni čakal. Nad najvišjo vasico so zanetili ognje. Sproti jim je ugašat dež, pa so kljub temu vztrajno nalagali. Greti so se in sušiti. Jelen pa jo je z vodom mahnil v vas po hrano. Kmalu se je vrnit. Še pred vasjo je naletet na razbegte terence, ki so povedali, da se jim približuje kolona gorskih lovcev. Torej so Nemci zakasnili. Pustili so ognje in naglo odšli. Pot je zavila spet navkreber. Kakor so se spuščali, tako so se zdaj spet vzpenjali skozi gozdove.
Nekaj ur so hodili po vojaških poteh, ki so se ziožno vile po pobočju mejnih gora. Opoldne je prenehalo deževati. Veter je razgnal megle, iz vrtincev razblinjajočih se tančic so vstajati divje kipeči vrhovi tolminskih gora. Posijalo je sonce in ogrelo omagujočo kolono.
Dren je zaukazal počitek. Popadali so po tleh. Primož se je nasloni) na drevo in položi) Ani glavo v naročje; osrečila ga je s smehljajem. Vojko jo je primaha) od slapa s tremi čutaricami sveže vode. Pajk jo je pii kakor vino.
23. junij 1972
Vse o sončenju
A!i odpirate pisma svojih otrok?
^rapg r%Jorf je rpreje;:'	to je w^j^ew
JogoJe^,	prazM;'^. ZoJrr r^J: Mdj^o/j
pre^ro^to m MepoMreMrMo p;jwo JzgM^f wojo ve/j^^o, če ga je pred waw: ojpr/ ^Jo Jr^g. 7*o je pran fa&o, Mr če Mo razntje J^rJo, SMro ga Jo^Jr w: M7M;.
Kd%; Maj wat: preneha o^ptrat: p;t?Ma tvoje ^čer^ef 7*o je odpfsMo o J treMMt^a, potMeM!^-Mega trenHt&a, ^o te je vata %č: Maačt/a 5^4-Afzl ^ratž/ OJ tzttega ^:pa Ja/je Me twewo več o^ptratt MjcM;^ p:'terM, Mr poweMz, Ja je tawa Jono/j zre/a za to.
3fat:, M oJptra pttMta tvoje Ačere, Me M ?MOg/a preprečiti ttttega pogJavitMega.* MjeMega Jopr^opaM/d t prijate/ji. DeMe, MtM Jowa Mtat: oJpira pitMM, te ^o ZMat/a Jragače. /Vat/a ^o tto MačiMov, Ja ptttMa Me ^oJo pri'Mja/a Ma JotM, aMtpa^ Ma Mat/ove M;eM:A prijate/jzc, toteJ, toto/^. 7*orej Mi MiateriMt^a „eeMzara" Maj^o/jte treJttvo, ^a^o ^iti „treJi JogoJ^ov" %?čer&iMiA prijate/jev !M jja^ezMi.
Titto, Mr ttarte Me^je pritJi, Ja pottaMejo iMJit^retMi, je čitJMo o^MataMje, M ga Majo Ačer^e v JoiočeMiA o^Jo^jtT?.* t^rivaMje četa prej MjitMi, t^rivMi' pogovori t prijateijieaMii, prep/ateM izraz Ma obraza, če te tMeJ ^raMjetM pitMia aii M&tMiA ^e/ež^ MeMaJotMa pojavita oče iM Miati, iM poJo^Mo.
DoJŽMorr ttartev je, to je taJi Mji&ova pravica, Ja vejo, Mj te Jogaja z otrobi iM Mj vte potega v Mji^ovo živ/jeMje. zl treM je Majti attrezeM MačiM iM vzpottaviti prijateijt&i tti^ z otro^oiM.
PoMMMjMMje zaapaMja iM it^reMotii /aA^o attvari MepreMJeM prepaJ MieJ ttarti iM otrobi. V ta^tMi^ oJMoti/i izgiMjata MezMOtt iM to-piiMa, v oMo&ji& ^rize otro^ pa te ie-ti Me apajo protiti ttarte za prijate/jt^o pOMioč iM zatioMi&o.
7* o Ja ta Ji otroci Miorajo Jojeti, Ja je apra-vičeMa t^r^ Mji^ovi^ ttartev za Mji^ovo živ-/jeM;'e.
^ar zajeva pitMia, je treM MareJiti tpora-zaMi.* ttarti Me ^odo oJpiraJi piteMi, otroci pa Miorajo ttarte Ma &rat&o tezMaMiti z vte^iMo pitMia. 7*o je praviČMa pogoJM, ^i j*o priveJ/a Jo vzajeMiMcga zaapaMja iM razaMievaMja.
Večkrat slišimo aii beremo, da sončni žarki koži koristijo aii škodijo. Toda kako, zakaj in v kolikšni meri? O nevarnostih in do-brodejnosti sončenja imamo pogosto napačno aii nepopoino mnenje. Da bi imeli mirne počitnice, boste v naslednjih vrsticah zvedeti o sončenju vse, kar mora vedeti vsak, kdor se odpravlja na morje ali v planine.
Gotovo se spominjate, da sonce seva žarke različnih valovnih dolžin in različnih u-činkov. Infra rdeči žarki so toplotni in prodirajo skozi obleko, svetlobni vsebujejo vse barve barvnega spektra, ultra vijolični pa imajo kemični učinek na pigment (porjavitev kože), določen baktericidni učinek, razen tega pa spreminjajo nekatere kožne snovi v D vitamin. Ti žarki deloma prodirajo skozi svilo in najlon. Če sprejmemo preveliko količino toplotnih žarkov, tvegamo .toplotni udar", če svetlobnih, .svetlobni udar", pri ultra vijoličnih pa opekline.
ZAKAJ SO SREDSTVA
ZA SONČENJE KORiSTNA!
Delujejo namreč kot filtri, ki absorbirajo samo del ultra vijoličnih žarkov (tiste, ki kožo porjave), medtem ko zaradi svoje posebne sestave ne prepuščajo žarkov, ki bi povzročili opekline. Seveda eno samo sredstvo za sončenje ne moremo uporabiti za različne tipe sonca (njegova jakost se pri morju ali ob jezeru razlikuje od jakosti v gorah), niti za različne tipe kože. Zato je v prodaj! tudi toliko teh sredstev, katerih ne smete izbirati na slepo.
PREPOZNO, ČE JE SONCE
POSUŠiLO KOZO
To se zgodi, če je bila koža predolgo izpostavljena direktnemu učinku sončnih žar-
kov, zaradi česar se je zmanjšala količina vode v njej. Govorimo o dehidraciji. Gubice, ki na počitnicah nastanejo v kotih oči, bodo po povratku domov le težko izginile. Zakaj bi bilo tako, če se proti temu lahko zavarujemo? Ne smemo biti preveč leni in si moramo zvečer ter zjutraj namazati dehidrirano kožo s kremo, ki ji je primerna.
NEVARNO SONCE
OD POLDNEVA DO DRUGE URE
V teh dveh urah sončni žarki padajo skoraj navpično in večji det ima kratko valovno dolžino. Sončenje ob tem času je nevarno, ker tvegamo opekline, povrhu pa v tem času ne moremo bistveno porjaveti. Občutljivejša koža pordeči, ker se krvne žilice razširijo in vanjo prihaja več krvi. V tem času imejmo vedno obraz v senci ali pa se zaščitimo s širokim klobukom. Priporočamo tudi močne filtrirne kreme v želatinskem stanju. Predvsem pa si zapomnimo, da je najprimernejši čas za sončenje od osmih do enajstih dopoldne ter od štirih popoldne do sončnega zatona, z drugo besedo, sončenje bo manj tvegano in bolj bomo porjaveli pod poševnimi sončnimi žarki.
OČALA NISO DOVOLJ PROT)
.SVETLOBNEMU UDARU"
Če imamo občutljive oči in se nameravamo dalj časa sončiti, nas samo očala ne bodo dobro ščitila pred premočno sončno svetlobo. To velja posebej še za tiste, ki jim oči rade zatekajo. Da se nežna koža okoli oči ne bi negubala in zatekla, položimo na oči po en kosem vate, namočen v posebno tonično sredstvo, čez pa še sončna očala. Nikoli pa ne smemo dajati na oči zelenih listov! Klorofil v njih povzroča večje sprejemanje ultra vijoličnih žarkov, kar ves položaj le poslabša.
POSVETITE SE MOŽU
Mnogo priložnosti se vam ponuja, da se boi) aii manj opazno posvetite in še boij pribiiiate svojemu možu. Če boste priiožnosti znaie izkoristit) praviino in ob pravem času in če ima vaš mož vsaj maio smisia, bo praviino razume) in sprejet vaša dejanja. Treba je samo poizkusiti. Morda vam bo uspeio.
— Dajte mu včasih v žep škatio cigaret, ki jih kadi. Moški cenijo takšno pozornost.
— Zamenjajte svojo staro siiko v njegov) denarnici za novejšo.
— Ne govorite mu veiiko
o ijubezni — raje kaj storite. Pustite ga, da ima tudi on to-iiko miru, da v miru prebere časopis.
— Prediagajte mu, da greste zvečer na večerjo v kakšen prijeten iokai. Takšno po-vabiio bi vsakega čioveka razveseiiio.
— Pustite jezo, raje jo prespite. Ne bodite puste in doi-gočasne, pa čeprav se ne počutite najboije.
— Poprosite ga, da vas vzame s seboj na nogometno tekmo. Na tekmi pa se ne jezite, če vam ne bo kaj po godu.
— Prediožite mu, da bosta
hranita denar za nekaj, kar si zeio žeti.
— Vprašajte ga za nasvet, kako bi on naredi) aii kako bi naredita njegova mati kakšno stvar.
— Naročite se na kakšen časopis aii revijo, ki ga zanima, čeprav si on iahko mi-sii, da spioh nimate pojma, za kaj se zanima.
— Svetujte mu, da gre vsaj enkrat na teto k zdravniku na pregied, čeprav je zdrav ko dren.
— Ohrabrite ga, če ne napreduje v siužbi. Recite mu, da zeio verjamete v njegove sposobnosti in uspeh.
OB PRViH ZNAKiH UTRUJENOST!
POJDiMO V SENCO
Sončenje moramo prekiniti že ob prvih znakih utrujenosti, kar ne vetja samo za prve dni počitnic. Naša telesna odpornost se menja v skladu z vremenom ter z živčnim, prebavnim in hormonalnim stanjem. Kdor trpi za ledvičnimi ali jetrnimi motnjami, nervozo ali astmo, se ne bo nikdar sončil predolgo. Namesto tega se bo v enem dnevu sončil večkrat v krajših časovnih razmakih.
RDEČA iN OŽGANA KOZA
Če kože nismo zaščitili s kremo za sončenje, se bodo opekline pokazale tri ali štiri ure po sončenju. Najbolj občutljivo mesto že vsi poznamo: rame. Najbolj odporne točke proti opeklinam pa so notranja stran rok, boki in zadnja stran nog. Če hočemo biti enakomerno rjavi, se moramo paziti, da
DROBNI NASVETI
H Špinačo na deščici laže sesekljamo, če skuhani in dobro odtečeni (špinači) dodamo malo moke.
H) Uspešno uspavalno sredstvo je kozarec mlačnega mleka, ki ga močno osladimo z medom. Popijemo ga po požirkih.
j]) Krpe za brisanje prahu kar dvakrat dlje zdrže, če jih nove prešijemo z debelim sukancem ali debelo bombaža-sto nitjo.
SK Čevlje, ki neprijetno zaudarjajo po znoju, kdaj pa kdaj znotraj zdrgnemo s hipermanganom. Svetle in zelo občutljive čevlje čistimo z mešanico mleka in terpentina v razmerju 1:1. Brž ko so čevlji povsem suhi, jih namažemo z dobro brezbarvno kremo za čevlje.
nas prve dni sončenja sonce ne opeče, zaradi česar bi se začela kožna povrhnjica luščiti. Prvi dan pet minut, drugi deset, tretji petnajst, četrti dvajset in peti pot ure. Torej imejmo pet dni malce potrpljenje. Potem si v tem pogledu lahko privoščimo popolno svobodo.
Lahko bomo porjaveli tudi v primeru, ko je nebo nad morjem ali nad planinami o-blačno. Dodati moramo še to, da ultra vijolični žarki tedaj veliko laže prodirajo v kožo in ustvarjajo trajnejšo rjavo barvo, poleg tega pa ne tvegamo, da nas bo ožgalo-Ta pojav zlasti izkoriščajo plavolase in rdečelase ženske, ki imajo nežnejšo kožo. Uporabljajo naj lahke tilfrirne kreme, ki za ma* lenkost pospešujejo rjavenje.
POSKUSŽTB
JUHA IZ SOLATNIH LISTOV
Zunanjo xetene in vejaste soiatne tiste spere!"** najprej pod curkom vode, nato pa Se v skiedi, tak* da soiato predevamo iz ene posode v drugo. Vsak!* krat posodo seveda dobro optaknemo.
Oprano sotato dobro odcedimo, z nožem na drob no zrežemo, vržemo na žiico oija, in ko uvene, pr'!' jemo juhe. Sotato kuhamo nekaj datj časa kot Spin*** čo; če je za Špinačo dovotj S minut, potem je za **** tato potrebnih kakih IS minut.
Ma pot kuhani juhi dodamo pest ovsenih kosna!* čev, juho dosotimo, popramo, naribamo vanjo m**!** muškatnega oreSka, na koncu pa zbotjSamo z žtic* kiste smetane.
Namesto ovsenih kosmičev tahko v juho zakuhan^ tudi riž ati zdrob. Zgostite pa jo tahko tudi samo * stepenim jajcem.
Podobno tahko pripravite tudi juho iz Špinače, **'! pa vzemite tiste cvetače ati tiste koterabe. Tudi te j* treba kuhati nekaj več časa.
PRAŽENEC S ČEŠNJAMI
Tri rumenjake, S dkg stadkorja in 2 žtici otja d^* bro premeSamo, da se speni in naraste. Mato do!! jemo S dt mteka in tS dkg mehke presejane mok** Spet dobro premeSamo, da dobimo gtadko teste* Testu narahto primeSamo trd sneg treh betjakov, ne* to pa Se V* kg opranih in osuSenih češenj, ki smo j!"* odstraniti koščice. Zmes denemo v dobro namaze** pekač in jo v pečici rumeno zapečemo. Ko je praŽ** nec pečen, ga z viticami razdrobimo, potresemo * stadkorjem in serviramo s kompotom.
Tone Svežino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton<
Orlov je položi) svoje razbolele ude na kup suhljadi; bolela ga je vsaka mišica posebej.
.Norci!" je dejal Jelenu. .Zavrgli ste njegov nahrbtnik, poln cigaret, slanine in kruha." Jelen je zamajal z glavo in požirat siine. Kar naprej je žmuril z očmi in za čelom ga je pekla stara rana.
Gorazd in Dren sta slonela ob razgrnjeni specialki.
.Več kot zverine smol*
.To je bohinjska trma!" je odvrnil Gorazd.
.Človek pride tja, kamor je namenjen, če te hoče."
Še pred mrakom so se z zadnjimi močmi privlekli na pianino Kuk nad Tolminom in se kot trop preganjanih ovc raztepli po stajah. Bili so do kraja zdelani in so zaspali kot ubiti.
Po strehah je spet štropotal dež.
26
Dva dni je dež neusmiljeno moči) nemške enote na Jeiovici. Zaman so se podile za partizani po najbolj odročnih kotih prostranega gozda. 2e prvi dan pohoda so izgubili stik s sovražnikom, ki je spet izgini) kot ponavadi.
Brigadi sta počivali in se sušili v varstvu triglavskega višavja. Na goiičavah so ju čuvate zasede budnih mitra-ijezov in ostrostrelcev.
Gorovje je bilo po dežju kot umito, kopalo se je v pre-iestni iuči vzhajajočega sonca, ki je poživilo rosne trave in živo zeleno rušje ter dvignilo glavice gorskega cvetja.
Vojko in Primož sta odšla v prvem svitu prostovoljno patrolirat. Poslal ju je Dren, da bi ubila gamsa. Napotila sta se po obrobju za macesni in ruševjem obraslih kucljev, ki so se strmo dvigati nad kotlino, daleč stran od bataljona.
Neznani svet je bit prečudno razdrapan. Vojko in Primož sta prvič v življenju videla Krnske gore, Rdeči rob,
Bogatin in ozke temne debri, kjer so se iz gorovja prebijali potoki k Soči, ki se je izgubljala kot lesketajoč trak med hribovjem proti morju.
Na prelazu, kamor se je skozi skalovje stekala steza iz Tolmina, po kateri bi lahko prišli Nemci, sta obsedela. Podajala sta si daljnogled in se sprehajala po sivih vrheh ter po navpičnih stenah, kjer so ležale težke sence.
.Primož, če bom ostal živ, bom vse življenje zahajal v gore," je dejal Vojko. Ves prerojen se je počutil v srcu skalne divjine in življenje se mu je razodevalo kot vrednota vseh vrednot.
.Jaz tudi, Vojko! Postala bova plezalca, zmeraj bova prijatelja."
.Skale zbujajo in jeklenijo voljo, cvetje in drevje pa mehča srce," je menil Vojko. .Jaz tu pozabljam na vse — na to noro vojno, na svoje cilje, na ljubezen — preveva me občutek blažene zamaknjenosti. Kar tu bi ostal in sa-motaril... Ne vem, zakaj ljudje ne morejo živeti v miru. Do grla sem že sit pobijanja."
Zagledat se je v Primoževe oči, ki so bile tako čiste in jasne kot nebo nad gorami.
.Vojko, ali se ti ne zdi, da sem prebolel maščevalni nagon? Utopil bi se bit v krvi in pozabil, da je življenje lepo. V pohodu čez goro sem odkril nov smisel boja — hočem se boriti tudi sam s seboj, ker v boju z drugimi pozabljaš nase. Veš, čudna želja se mi je porodita to noč, ko smo iskali stezo. Rad bi preplezal neprehodno steno, težko, mračno, posejano s previsi, obdano z globokimi prepadi. Potem bi se odpočil na samotnem vrhu, na zaplati zadnjega snega, in počakal, da utone sonce v mrak in se prižgo zvezde na nebu. Bil bi srečen .. .*
.Vse to boš lahko doživel, če bova ostala živa. Skupaj bova plezala in osvajala vrhove. Ni močnejšega čustva,
kot je prijateljstvo." Vojko je pomolčal, potem pa je n<3* daljeval:
.Kako si želim miru! Rad bi imel gorsko kočo v kotli"' med stenami in belimi vrhovi. Zalezoval bi gamse in go'" ske ptice. Čim bolj spoznavam vojno in ljudi, tem ljubša so mi živali."
Potem mu je Vojko pripovedoval o Trenti in o Zlatorogu. Pred njim je kipel v nebo skrivnostni Bogatin, ves ^ svežem zelenju in sivih skalah.
Naslonil se je na zviharjeno drevo in na pamet recitirat Aškerčevega Zlatoroga, ki ga Primož ni poznal. sem ga je tako prevzeta, da je izvlekel iz torbice dnevnik in uvod pesnitve zapisal ter še enkrat prebral četrto kitico-
KMo sre MroČMf, gore fe&ov:fe/
NevMdMr vseM! MepreMMg/Jvg M%M so grud: sMe v%!e ^MreMrte,
O, &0 M se jdZ fd&O MTOMM?
P/dM:Me M:o;e, Mro/% JoMrovtMd,
Md vas Mre sdMe spajgjo pez:
MevrdMe, Mf/oč/j;'pe &Mor s<M4 M% Mrgfer peze srČMd
.Čemu je ubil Trentar Zlatoroga in pogubil sebe?' zamišljeno dejal Primož.
.Premamila ga je ženska, ki si je želela bogast^' Zavoljo nje je sledil strasti, in razum ga je zapusti). Ljo^ stvo izraža v pesmi občutek, kaj je prav in kaj ni."
Primož se je zamislil. Spomnil se je na Ano.
Vstala sta in se napotila naprej. Po uri hoda sta travnatem jeziku v senčni grapi zagledala pasočega ^. gamsa. Vsa iz sebe sta legla na rob in ga opazovala-je star, močan kozel samotar. Veter jima je vel v obraz ' gams ju sploh ni čutil.	t
(5f MdJ<*^
Proizvodne skupnosti v prireji mesa na Koroškem
V oskrbi prebivaMva z mesom stojimo v Evropi pred nasiednjimi dejstvi:
#	Konsum mesa narašča in zahteve po kvaiiteti mesa in mesnih iz-deikov postajajo vedno večje.
^ Vioga mesnopredeiovaine industrije pridobiva na pomenu skiadno s koncentracijo nekmečkega prebivaistva po mestih in industrijskih sredRčih ter središčih turističnega gospodarstva.
#	Temu razvoju nasprotujoče, a obratnogospodarsko razumijivo se Prireja mesa — podobno kot prireja mieka — v kmetijstvu čedaije boij premika od večjih kmetijskih posestev na kmečka gospodarstva, hajti na večjih kmetijskih posestvih je v danih pogojih deiovna siia, ki je potrebna za prirejo mesa in mieka, predraga. Zato postaja ta zvrst kmetijske proizvodnje primarna dejavnost družinskih kmetij.
Ce ugotavijamo ta razvoj, potem spoznamo, da imamo v vprašanju oskrbe evropskega prebivaistva z mesom opravka z družbenogospodarsko pomembnimi protisiovji.
Povpraševanje za mesom in mesnimi izdeiki bo v prihodnje še boij "araščaio. Naraščaio bo toiiko boij, koiiko boij bo trgovina po veie-btagovnicah in trgovinah s samopostrežbo paieto ponudbe mesa in mesnih izdeikov pribiižaia gospodinjam — deiovnim ženam. Ta ponudba pa ni ie vprašanje zmogijivosti in kvaiitete mesnopredeiovaine industrije, marveč v prvi vrsti vprašanje ustreznih organizacij v prisoji mesa.
Resničnost teh trditev bomo imeii takoj na diani, če bomo upoštevati, da so dežeie Evropske gospodarske skupnosti ieta 1967 iz prekomorskih dežei uvoziie 550.000 ton govejega mesa, 1971 pa preko 750 tisoč ton in da je biio evropsko števiio goveje živine 1970 manjše kot 'eta 1969.
Ob tem razvoju se vprašanje, kaj naj kmetje napravijo, da bodo ob naraščajočih cenah mesa in kvaiitetnih kiavnih živaii izkoristiti svoje tsžnogospodarske možnosti, s tem pa tudi izboijšaii donosnost kmetovanja, naravnost vsiijuje. Teoretično je biio o tem v zadnjih tetih že marsikaj siišati. Zato tokrat nekaj spoznanj in napotit iz prakse za Prakso.
Začetek organizirane proizvodnje javnih živaii in njihovega vnovčena na Koroškem sega nazaj v leto 1964. Tedaj se je v okoiici Pliberka na pobudo Slovenske kmečke zveze Združilo 14 kmetov v Južnokoroški krožek za zrejo in pitanje prašičev. Kavezali so stike s koroško kmetijsko zbornico in s koroško Raiffeis-novo zvezo kot osrednjo organizacijo koroškega kmetijskega zadružništva. Omenjeni ustanovi sta prizadevanja krožka pospeševali s specialno strokovno izobrazbo, z usmerjanjem
nadziranjem včlanjenih kmetij, z nakupom merjascev mesnatega tipa jn z jamstvom odkupa vseh zrejenih 'n spitanih prašičev, čim so bili zreli Za zakolj. Po tej poti so prašiči tega krožka na Koroškem kmalu zasloveli kot prašiči izrazito mesnatega tipa.
Štiri leta pozneje je bil po zbranih izkušnjah napravljen nadaljnji in Č" kakor sedaj izgleda — odločilen jtorak v organizirani prireji mesa na koroških kmetijah. Kmetijska zbornica se je odločila, da organizacijo }n pospeševanje nadaljnjih podobnih krožkov poveri svojemu oddelku za gospodarsko politiko in tržno gospodarstvo, medtem ko je vnovčenje Produktov nadaljnjih porajajočih se skupnosti koroška Raiffeisnova zve-^ naložila svojemu oddelku za promet z živino in svoji tovarni mesnih '^delkov. V razvoju koncentracije na *tgu z mesom in mesnimi izdelki sta ^ slednja oddelka v začetku leta pridružila štajersko-koroško-Rradiščanskemu kmeti jskozadružne-*nu podjetju AGROSSERTA, ki sodi *ncd največja tržna podjetja trgovine ^ klavnimi živali ter z mesnimi in tečnimi izdelki v Avstriji.
, Konec leta 1971 je na Koroškem clovalo 14 proizvodnih skupnosti ^ področju prireje svinjskega in golega mesa. Svojo dejavnost so osre-otočile na prirejo pujskov in na pinije mladih goved. Ta usmeritev je da potrebna na eni strani spričo pokajoče se koncentracije v pitanju Prašičev, na drugi strani pa spričo Puščanja prireje mleka in govejega ^csa s strani večjih kmetijskih poštev v ravnini, ki so svojo proizvodnjo osredotočile na žito in koru-
Regionalno je kmetijska zbornica
skupnosti pospeševala zlasti v ob-t.Ocjih z viški v prireji mesa, ki je y'° neizenačeno in slabe kvalitete. ^ Prireji pujskov je posvetila poseb-^ pozornost gorskim kmetom, ker . Prireja ni neposredno vezana na jjtlinsko proizvodnjo in ker je zelo X 'Pravna, da izboljša donosnost dela
^kih kmetov.
S prirejo pujskov se na Koroškem bavi sedaj 12 skupnosti. Zadnja med njimi je bila ustanovljena skupnost v Kotscbach-Mauthen konec leta 1971. Ta skupnost v nadaljnjih primerjavah razvoja proizvodnih skupnosti
za prirejo pujskov še ni upoštevana.
Konec leta 1968 so delovale štiri skupnosti s 111 člani, ki so imele 331 plemenskih svinj. Tekom leta 1969 so se tem skupnostim pridružile nadaljnje tri, tako da se je število članov povečalo na 183, število plemenskih svinj pa na 705. Odločilen korak v tem prizadevanju je bil napravljen leta 1970, ko je število članov skupnosti naraslo na 259 in število priznanih plemenskih svinj na 1571. Od tedaj naprej se skupnosti razvijajo v smeri koncentracije. Medtem ko se je 1971 število priznanih plemenskih svinj povečalo na 1749, se je število članov zmanjšalo na 253.
Zmanjšanje števila članov je v skladu z resnico, da rentabilna zreja pujskov ni dana vsakomur, ki se hoče z njo baviti. O razvoju koncentracije zreje pujskov pa najbolj zgovorno govori število plemenskih svinj na včlanjeno kmetijo. Leta 1968 so na včlanjeno kmetijo odpadle 3 plemenske svinje, konec leta 1971 pa pičlih 7 svinj. Cilj, ki ga hočejo skupnosti doseči, je povprečje 15 plemenskih svinj na včlanjeno kmetijo. (Primerjaj tabelo štev. 1)
Proizvodnja teh skupnosti je potekala skladno z njihovim razvojem. Med letom 1969 in 1971 se je ob povečanju števila plemenskih svinj za 132,5 odstotka število priznanih pujskov za prirejo mesnatih prašičev povečalo za 456,6 odstotka, povprečni donos iz prašičereje na včlanjeno kmetijo pa za 302,8 odstotka.
V podrobnem gledano se je proizvodnja v skupnostih za prirejo pujskov razvijala tako-le:
1969
1970
1971
število javljenih gnezd rojenih pujskov priznanih pujskov povprečje na gnezdo povprečje na včlanjeno kmetijo
Vnovčenje prirejenih pujskov oz. njihovo posredovanje pitališčem je s 1. julijem 1969 prevzel oddelek za promet z živino pri koroški Raiff-eisnovi zvezi, po 1. januarju 1971 pa podjetje AGROSSERTA. Podobno kot obseg prireje se je od tedaj naprej razvijal tudi obseg posredovanih pujskov. V drugem polletju 1969 je bilo posredovanih 1.039 pujskov, 1970 jih je bilo 6.450, 1971 pa 15.351.
Posredovanje je štirinajstdnevno, prevzem pujskov pa se odvija pri kmetijskih zadrugah. Vsak član, ki svoje pujske — ki so primerno o-značeni — pravočasno prijavi za prevzem, ima za nje garantiran odkup. Odkupna cena se ravna po razvoju cen za pujske v Avstriji na osnovi tako imenovanega sistema osnovne cene. Ta osnovna cena velja za prvih 20 kg žive teže pujska in se je lani gibala med 19 in 25 šil. V letošnji pomladi je narasla na 30 šilingov. Težji pujski imajo za kilograme nad 20 kg stalno ceno, in sicer je ta za 21 do 25 kg 17 šilingov na kg, za preostale kg pa 14 šil. na kg. Za posredovanje plača član pristojbino ki znaša 4 odstotke od cene pujskov.
Organizacija skupnosti za prirejo pujskov temelji na trojnem partnerstvu: skupnosti — kmetijska zbornica — Raiffeisnova zveza in AGROSSERTA. Vsaka skupnost ima voljen odbor in letno najmanj en članski zbor.
Delo kmetijske zbornice se nanaša na
H priznavanje članov skupnosti in njihovih plemenskih svinj;
H usmerjanje izbire med plemenskimi merjasci;
H nadziranje včlanjenih kmetij, pri čemer se pri dvakratnem obisku letno med drugim ugotavlja tudi datum pripusta vsake priznane svinje, gli-
473	1479	2715
5.166	15.085	26.728
4.488	14.067	24.983
9,5	9,5	9,2
24,5	54,2	98,7
novitev in razvoj nadaljnjih podobnih krožkov. (Razvoj obeh krožkov je prikazan v tabeli štev 2 in 3.)
Po internem štetju govedi 1. decembra 1971 bosta krožka letos dosegla letno proizvodnjo 500 mladih spitanih bikov. Za te bike se zanima zlasti italijanski kupec. Slednji je letos v času od 1. januarja do 31. marca v rožanskem krožku od 162 vnovčenih goved odkupil 103 goveda, kar je spričo izbirčnosti italijanskih kupcev najboljši dokaz kvalitete, ki jo s sodobnim pitanjem ustvarjajo člani tega krožka.
Tudi na področju pitanja in vnov-čenja goveje živine v teh krožkih je uveljavljeno trojno partnerstvo, kakor je bilo prikazano v primeru skupnosti za prirejo pujskov. Vsak od krožkov ima svoj upravni in nadzorni odbor, njuno delo usmerja in pospešuje kmetijska zbornica, vnovčenje pa se odvija po načelu, da ima jamstvo odkupa zagotovljeno le tisti član, ki je pripravljen svojo ce-
loletno ponudbo klavnih živali staviti krožku na razpolago. Odkup od članov leži v rokah pooblaščenca, za katerega sta se sporazumela u-pravni odbor krožka in vodstvo AGROSSERTA, katera nosi tudi skrb za nadaljnje vnovčenje.
Po poti omenjenega trojnega partnerstva v organizirani prireji mesa na Koroškem so bile ustvarjene prve uporabne osnove za sodoben marketing v prireji mesa. Pridobljene izkušnje kažejo, da se koroški kmetje na tržnogospodarskem področju čedalje bolj oklepajo vodila: ne produciraj osamljeno — vnovčuj skupno.
Razmeroma nagel razvoj teh skupnosti je v veliki meri tudi posledica smotrne, s tem povezane investicijske dejavnosti, katere vrstni red je naslednji: improviziraj — organiziraj — investiraj!
Tabela štev. 1
RAZVOJ SKUPNOST) ZA PRiREJO PUJSKOV NA KOROŠKEM
stavost svinj in pujskov in razvojna problematika kmetije;
H usmerjanje proizvodnje oz. prireje pujskov skladno s časovnim povpraševanjem za njimi, kar je na Koroškem spričo močnega poletnega turizma posebno pomembno,
§ pravočasno označevanje pujskov (v četrtem do petem tednu starosti), ki so pripravni za prodajo, kot kvalitetni pujski.
Za to delo zbornice plačajo člani letni prispevek 60 šilingov na priznano plemensko svinjo. Vsak član vodi o svojih svinjah in njihovih gnezdih pujskov hlevsko knjigo.
Tekom leta 1971 je bila organizirana prireja pujskov na Koroškem preimenovana v „Stidferkelpro-gramm", ki se mu je pridružila tudi vrsta pitališč, ki so lani odkupila od teh skupnosti več kot 200 pujskov na pitališče. Takih pitališč je bilo lani 50. Posebna dejavnost v tem programu obstoja v tem, da osnovno ceno za pujske kot pa ceno zaklanih prašičev po štirih kvalitetnih razredih določajo predstavniki producentov, kmetijske zbornice in Raiff-eisnove zveze. S tem je uspelo v veliki meri odpraviti razlike v cenah, ki so prej krajevno in časovno obstojale v škodo kmetov.
Na Koroškem delujeta tudi dve skupnosti oz. krožka za pitanje in vnovčenje goveje živine. Ustanovljena sta bila v območjih s prevladujočo malokmečko strukturo, kjer v rabi zemlje prevladuje travinja in kjer so dani pogoji za pridelovanje silo-koruze. Kot prva taka skupnost je bil 1968 ustanovljen Rožanski krožek za pitanje in vnovčenje goveje živine, ki mu je 1970 sledil Ziljski krožek za zrejo in pitanje goveje živine. Letos tečejo priprave za usta-
Skupnost			Stanje kone	c tet	a	
	1968		1949	1970	MM	
	Ž		n	O		Ž	
	5	?	§	^	s	c	S	C*
	5	5	3	Ž	-	M	5	-
Pliberk	41	205	57	195	45	204	44	255
Spodnja Labotska dotina	18	39	58	158	M	218	54	245
Steinfeld-Berg i. D.	14	29	14	M	17	90	17	74
Mčiltal	18	58	M	77	M	142	25	144
Ziljska Bistrica	—	—	11	M	M	85	11	75
Veiikovec			14	109	M	224	20	233
Zgornja Labotska dolina	—	—	21	45	M	161	21	98
Srednja Labotska dotina	—	—	—	—	M	255	55	271
Feldkirchen	—	—	—	—	24	124	25	139
Friesach	—	—	—	—	9	59	11	115
Penki. M.	—	—	—	—	7	27	8	82
SKUPNO	111	551	185	705	259	1571	255	MM
% svinj na včlanjeno kmetijo		5,o	5,8	4.4		4,9
Tabela štev. 2						
RAZVOJ KROŽKOV ZA PiTANJE JN VNOVČENJE GOVEJE Ž)V)NE NA KOROŠKEM						
			Stanje	kone	c i e t	a
				O		o
tme kroika						a
			članov goved	a —	Ž	u o
					!a	^
Roianski		1948	51	415	545	233	4,5
		1971	M	1242	504	555	7.4
Ziljski		Porast (%)	41,2	101,9		44.1	124,2	
		1970	M	MM	452	272	4,4
		1971	70	1290	541	484	4,9
Oba krožka skupno		1970	125	2084	892	755	4,1
		1971	142	2554	1045	MM	7.2
		Porast	('/.)	15,4	21,5	19,4	55,5	
Pri enaki površini na kmetijo je bii ta			porast mogoč s pomočjo povečanega			pride-
O o o 2 o o o	pridelek z		enega hektarja zadošča za pitanje 7			do 10
bikov skozi vse leto.
Tabela štev. 3
STALEŽ GOVEJE ZiViNE NA DESETiH NAJBOLJŠA KMETtJAH ROŽANSKEGA KROiKA ZA PiTANJE )N VNOVČENJE GOVEJE ZiViNE
Kmetija	kmet.	krmna		števiio		po ha	kmet. površine	
	površ.	površ.	goved	krav	bikov	goved	krav	bikov
	V	ha						
Antonitsch Hermann	10	8	22	9	10	2,2	0,9	1.0
Jesenko Hanzi	19	15	45	11	25	2,2	0,4	1.2
KattnigHanzi	15	8	51	10	12	2.1	0,7	0.8
Lutschounig Andrej	11	7	52	2	25	2.9	0.2	2.1
Perkonig Alojz	9,5	8	24	n	6	2,7	1,2	0.4
Schwarz Hanzi	8	4	25	8	11	2,8	1.0	1,4
Weber Matevž	4	4	16	4	10	2.7	0.7	1.7
Reichmann Jože	10	9	55	9	19	5.5	0,9	1.9
Schetiander3anez	10,5	10,5	28	14	15	2,7	1,5	1.5
Scheiiander Lorene	4	4	9	4	S	2.5	1.0	1.0
Skupno	105	77,5	245	82	152	2,5	0,8	1.5
*/« na kmetijo	10,5	7,75	24,5	8,2	H.2	2,5	0,8	1.5
Stalež na 70 kmet.	745,5	472,1	1255	508	559	1.4	0.7	0,7
Športni vestnik
*	SOVJETSK! HOKEJIST)
PR! KAC
Avstrijski rekordni hokejski prvak KAC iz Celovca, ki je najvišje avstrijsko odličje prejei že devetkrat, bo v naslednji hokejski sezoni igrat z dvema odtičnima sovjetskima hokejskima igratcema. KAC bosta o-krepita nekdanja reprezentanta Viktor Ja-kušev in Viktor Ziptakov.
Jakušev šteje še danes med najpopularnejše hokejiste Sovjetske zveze, kjer je igral pri znanem moštvu Lokomotiva Moskva in kjer je bil dolga leta kapetan moštva. Jakušev je bil od leta 1959 do 1968 stalni član sovjetske reprezentance, s katero je o-svojil šest svetovnih prvenstev, leta 1964 pa je v Innsbrucku postal celo olimpijski prvak. Po poklicu je Jakušev železničar in star že 35 let. Viktor Ziplakov izhaja prav tako kakor Jakušev iz moštva Lokomotive in je bil tam v zadnjem letu kapetan. Bil je tri leta državni reprezentant, vendar ga na kakem svetovnem prvenstvu ali na olimpijskih igrah niso upoštevali. Ziplakov je po poklicu ekonomski inženir in poučuje na moskovski univerzi, njegova starost pa znaša pravtako 35 let.
Veliko okrepitev za tradicionalni celovški hokejski klub pa pomeni tudi pridobitev sovjetskega trenerja Jurija Gluhova, ki je v pretekli sezoni opravljal posle trenerja pri moskovskem klubu Špartak. Začasno poučuje Gluhov na moskovski univerzi. Upajmo, da bo KAC v naslednji hokejski sezoni s pomočjo sovjetskih igralcev in trenerja štel ponovno med najboljše evropske klube. Pred nekaj leti je KAC prodrl v finale tekmovanja za evropski pokal.
*	NEMČ!JA EVROPSK! PRVAK V NOGOMETU
S 3:0 (1:0) si je nemška nogometna reprezentanca minulo soboto v finalni tekmi za evropsko prvenstvo proti Sovjetski zvezi prvič priborila naslov evropskega prvaka. Po osvojitvi svetovnega prvenstva leta 1954 v Bernu je letošnji uspeh v Bruslju največje priznanje nemškemu nogometu.
V finalnem turnirju evropskega prvenstva sta si zagotovila nastop v dokončnem finalu Sovjetska zveza, ki je premagala Madžarsko z 1:0, in Zvezna republika Nemčija, ki je zmagala nad Belgijo z 2:1. Nemška nogometna reprezentanca je po tekmi s Sovjetsko zvezo prejela iz rok predsednika evropske nogometne zveze pokal UEFA. Največje evropsko priznanje v nogometu so prejeli sledeči igralci: Maier (Bayern Munchen); Hottges (Werder Bremen), Beckenbauer (Bayern Munchen), Schwarzenbeck (Bayern Munchen), Hoenelš (Bayern Munchen), Netzer (Borussia Mon-chengladbach), Wimmer (Borussia Mon-chengladbach, Hevnckes (Borussia Mon-chengladbach), Miiller (Bayern Munchen), Kremers (Schalke 04).
Za nemško reprezentanco je Gerd Muller strelil že 51 golov in je s tem hkrati najuspešnejši napadalec v zgodovini nemškega nogometa.
Tretje mesto evropskega prvenstva je dosegla Belgija pred Madžarsko.
*	SAK N! UfEL
Nogometno prvenstvo drugih razredov se je pretekli teden končalo in znani so tudi že vsi kandidati, ki bodo nastopili pot v višje razrede. Na žalost se med temi nogometnimi moštvi ni znašel noben slovenski klub, kar je povsem nerazumliivo. sai sta prav Slovenski atletski klub in Št. Janž dolgo prepričljivo vodila v svojih razredih. Slovenski atletski klub je velja! v svojem 2. D razredu za tehnično najpopolnejše in najmočnejše moštvo, kar je dokaza! predvsem v igrah z močnimi nasprotniki. Vsekakor bi mlado slovensko moštvo zaslužilo nastop v višjem 1. razredu. Pa tudi Št. Janž bi bil sposoben rešit! težje naloce, če bi bilo moštvo nekoliko konstantnejše in bi vladalo med aktivnimi boljše prijateljstvo.
Po zadnjem kolu 2. D razreda je peto-rica najboljših naslednja:
1. Metlova 44 točk, 76:18 golov; 2. Slovenski AK 43 točk, 102:40; 3. Zitara vas 35 točk, 93:48; 4. Šmihel 33, 78:55 in 5. Borovlje 30, 61:30.
Lestvica 2. B razreda: 1. Rothenthurm 39 točk, 22:33; 2. Št. Janž 36, 72:32; 3. VeiBenstein 34, 94:39; 4. Škofiče 34, 74:34 in 5. Malta 33, 67:32.
Za naslednjo nogometno sezono se bo nogometno moštvo SAK okrepilo z nekaterimi izvrstnimi slovenskimi nogometaši, ki so igrali pri najvidnejših klubih. Tako bo naslednje leto na primer branil vrata SAK vratar tradicionalnega celovškega kluba KAC Beno Kraut, napad pa bo o-krepil izvrstni strelec Jože Ferra od pli-berškega nogometnega kluba. Na listi zaže-ljenih igralcev sta še Pscheider Hanzi iz Št. Janža in Lipuš iz Kamna.
RADIO CELOVEC
Poročila: 5.00 — 6.50 — 8.00 — 10.00 — 15.00 17.00
—	17.00 — 20.00 — 22.00 — 25.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.50 Kmetijska oddaja
—	5.55 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.55 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni raz-gied — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poroiila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
7.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 15.05 Deželni razgledi — 15.50 Glasba po kosilu — 15.45 Slovenska oddaja — 15.50 še vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev tasa — 18.40 šport — 18.45 Note in beiežke — 18.55 Lahko noč otrokom — 17.05 Pregled sporeda — 17.05 Zabeležite sl — 17.55 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 24. 6.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.00	Jutranja gimnastika — 6.55 Glasbeni mozaik —
7.40	Mednarodni delovni trg — 7.55 Naš hišni vrt —
8.05	Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša iepa domovina — 15.50 Aktualna reportaža — 15.45 Poskočno in zabavno — 14.50 Godba na pihala —
15.50	Voščila — 17.10 Pisano sobotno popoldne —
18.00	Deželni razgledi — 18.20 Novo o koroški visoki šoli — 18.55 Mala solistična parada — 17.05 Koračnice
—	17 50 Note in beiežke — 20.10 ..Arabsko bodaio", kriminalna igra — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
Nedeija, 25. 6.: 6.10 igra na orgle — 7.40 Veselo nedeijsko jutro — 8.10 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 7.00 Prominentni igrajo svoje naj-tjubše melodije — 10.50 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.05 Za avtomobiliste — 15.45 iz domovine — 14.50 Voščila — 16.00 Radijska igra — 17.05 Ljudski koncert — 18.00 Sosedje na jugu — 17.00 Nedeljski šport — 17.50 Deželni razgledi
—	20.10 Avstrijska Ra!!ye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj .
Ponedeijek, 26. 6.: 505 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 6.05 Pisana jutranja melodija — 8.05 Oddaja za starejše ljudi — 7.00 Poletje, sonce in giasba —
7.50	Veseie note mojstrov — 10.00 Veselo petje in igranje — 11.05 Ljudska glasba — 15.50 Knjižni kotiček — 14.50 Babičin smejavi kabinet — 15.00 iz štajerskega glasbenega življenja — 16.15 Za ženo —
16.50	Leto otroškega vrtca — 17.10 To radi poslušamo — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja kmetijske zbornice — 17.05 Sestanek z glasbo — 17.50 Note in beležke — 20.10 Operetne melodije — 21.00 Veiika občina, mala občina, mesto —21.50 Iz av-t strijskega glasbenega ustvarjanja.
Torek, 27. 6.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.50	Glasbeni mozaik — 7.00 Poletje, sonce in glasba
—	10.00 Pretežno vedro — 11.05 Ljudska glasba —
15.50	Poskočno zaigrano — 14.50 Pihala proti goda-iom — 15.00 Ljudska glasba iz štajerske — 16.15 Za ženo — 16.50 Otroška oddaja — 17.10 Kava in glasba — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja sindikalne zveze — 17.05 Smeh je zdrav — 17.50 Note in beležke — 20.10 Orkestrski koncert.
Sreda, 28. 6.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Pisana jutranja melodija — 7.00 Poletje, sonce in glasba — 7.50 Vesele note mojstrov — 10.00 Govorimo o ljubezni — 11.05 Ljudska glasba — 15.50 Zborovska glasba — 14.50 Popoldansko glasbeno pismo — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Za ženo — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja združenja industrialcev — 17.05 Kjer prepevajo — 17.55 Za prijatelja planin — 17.50 Note in beležke — 20.10 ..Paradižnik za Pariz", radijska igra
—	21.10 Melodije z juga — 21.50 Zvezne dežeie o sebi: Solnograška.
četrtek. 27. 6.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Pisana jutranja melodija — 7.00 Poletje, sonce in glasba — 7.50 Vesele note mojstrov — 10.00 Od melodije do melodije — 11.05 Ljudska glasba — 15.50 Zabeleženo na koroških cestah — 14.50 Naš sklada-
teljski portret — 15.00 Iz knjige gostov — 16.15 Za ženo — 16.50 Otroška oddaja — 17.10 želite cvetlice?
—	18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 17.05 Avstrijska godba na pihala — 17.50 Note in beležke — 21.00 Iz domačega glasbenega ustvarjanja.
Petek, 50. 6.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.50	Glasbeni mozaik — 7.00 Poletje, sonce in glasba
—	7.50 Klavirska dela Wo!fganga A. Mozarta — 10.00 Dobro po notah — 11.05 Ljudska glasba — 15.50 Poletni ples — 14.50 Na poti po štajerskem — 15.00 Zborovska glasba — 16.15 Žena v kmetijstvu —- 16.45 Otroški zbori — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja delavske zbornice
—	17.50 Note in beležke — 20.10 Orkestrski koncert
—	21.50 Mir po ljubiteljskih cenah.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 24. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedeija, 25. 4.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši ieiji.
Ponedeijek, 24. 4.: 13.45 informacije — Kuiturna panorama.
Torek, 27. 4.: 9.10 Za vsakega nekaj — 13.45 informacije — šport od tu in tam — Otroci, posiušajte!
Sreda, 28. 4.: 13.45 informacije — Siovenska koroška povojna literatura — Koroški pevski zbori.
četrtek, 29. 4.: 13.45 informacije — Žena, družina, dom.
Petek, 50. 4.: 13.45 informacije — Meiodije v raz-vedriio.
RADiO LJUBLJANA
Poročita: 4.50 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 7.00 — 11.00 —
12.00	— 15.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 25.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih):
4.50	Dobro jutro — 5.50 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.50 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.50 Kmetijski nasveti —
15.15	Obvestila in zabavna glasba — 15.50 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu —
17.00	Lahko noč otroci — 17.10 Obvestila — 17.50 Radijski dnevnik — 25.05 Literarni nokturno.
Sobota, 28. 6.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 7.05 Pionirski tednik — 7.55 Pihalni orkester RTV Ljubljana — 12.10 Pojo naši operni pevci — 12.40 Po domače — 17.10 Glasbena pravljica
—	14.50 Paleta zabavnih akordov — 15.40 Peter I. Čajkovski: Romeo in Julija, fantazijska uvertura —
16.40	Z orkestrom Mantovanj — 17.10 Gremo v kino
—	17.50 Orgle v ritmu — 18.15 Dobimo se ob isti uri
—	18.45 S knjižnega trga — 17.15 Z ansamblom ..Fantje treh dolin" — 20.00 V soboto zvečer — 21.50 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 25.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 28. 6.: 4.50 Dobro jutro — 6.00 Jutranja kronika — 6 50 Danes za vas — 7.50 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 7.05 Iščemo popevko poletja, 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 15.50 Nedeljska reportaža — 15.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Znane melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 14.50 Humoreska tedna — 15.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 16.00 Radijska igra — 16.45 Z orkestrom Willija Stecha — 17.05 Nedeljsko športno popoldne
—	17.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Godala za lahko noč — 25.15 Jazz za vse.
Ponedeljek. 26. 6.: 6.50 Rekreacija — 8 10 Glasbena matineja — 7.05 Pisan svet pravljic In zgodb — 7.20 Poletni ringaraja — 7.40 Revijski orkester Heinz Hdtter — 12.10 Richard StrauB: Plesna suita po Cou-perinu — 12.40 Igrajo tuje pihalne godbe — 14.10
		AVSTRIJA 1
H		Sobota, 24. 6.: 15.50 Za otroke — 15.55 Veronika — 16.00 Za družino: Prizma —
17.00	Senlorski klub — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18 50 Posebej o kulturi — 18.55 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 17.20 Pregled sporeda — 17.50 čas v sliki
—	20.06 šport — 20.15 želi si kaj — 21.50 šport — 22.20 čas v sliki — 22.50 črna tolpa, film z Divjega za-pada.
Nedelja, 25. 6.: 16.50 Mestni godci iz Bremena —
16.50	Za mladino: Spotllght — 17.40 Za zbiralce znamk — 18.05 Otrokom za lahko noč — 18.10 Življenje Mozarta — 17.00 čas v sliki in vprašanje tedna
—	17.50 šport — 20.15 Kraj zločina — 22.00 čas v sliki. Ponedeljek, 26. 6.: 18.00 Novo v znanosti — 18.25
Otrokom za lahko noč — 18.50 Slike iz Avstrije — 18.55 Stan Laure! In Oliver Hardy — 17.20 Pregled sporeda
—	17.50 čas v sliki In kulturne novosti — 20.06 šport
—	20.15 Dogodivščine gospoda Vidocqua — 21.15 Poštni preda) 7000 — 21.50 Telešport — 22.50 Čas v sliki.
Torek. 27. 6.: 18 00 Tečaj angleščine — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Slike Iz Avstrije in Južne Tirolske — 18.55 Indlan River — 17.20 Pregled sporeda — 17.50 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Vaš nastop, prosim — 21.05 Poznaš deželo: Italija — 22.20 čas v sliki.
Sredo, 28. 6.: 10 00 Sveta Hema Krška — 10 50 Ceste toka — 11.00 Ana Korenina — 12.45 Telešport —
16.50	Za otroke: Zlata ribica — 17.15 Kdo rokodelčl z nami? — 17.40 Antena, mednarodni mladinski obzornik — 18 00 Tečaj francoščine — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Slike Iz Avstrije — 18.55 Televizijska kuhinja — 17.20 Pregled sporeda — 17.50 čas v sliki In kultune novosti — 20.06 šport — 20.15 Obzorja
—	21.05 Tiger Bay, kriminalni film — 22.50 čas v sliki, četrfek. 27. 6.: 10.00 Zvok Iz čioveške roke — 1050
Kaj morem postati — 11.00 The Man of Dlstlny — 11.50 Svetloba na temni podlagi — 12.00 Dnevi, ki so delali svetovno zgodovino — 18.00 Tečaj Italijanščine — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Slike Iz Avstrije — 18.55 Športni mozaik — 17 20 Pregled sporeda — 17.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 2015 Jules in olimpijski duhovi — 21.50 čas v sliki.
Petek, !S. 6.: 10.00 Obisk na razstavi: Gustav Kllmt
—	10.50 Otok Pollfeja — 11.00 Pogum za vsakdon —
AVSTRIJA 2
Sobota, 24. 6.: 16.55 škrlatnordeče ja-dro — 18.00 Panorama — 17.00 Ciganske pesmi Johannesa Brahmsa — 17.50 Čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.07 Vzgoja — 20.15 Nergač — 21.50 Telereprlze.
Ponedetjek, 26. 6.: 18.50 Kaj morem postati — 12.00 čuda zemlje — 17.50 čas v sliki In kulturne novosti
—	20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.07 Vzgoja — 20.15 Evropska socialna demokracija danes —
21.15	Bolgarski film — 21.45 Telereprlze.
Torek, 27. 6.: 18 50 Kalendorij — 17.00 Geografski sprehodi — 17.50 čos v sliki in kulturne novosti —
20.00	Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.07 Vzgoja
—	20.15 Cantata profana, film — 21.45 Telereprlze. Sreda, 28. 6.: 18.50 Dnevi, ki so delali svetovno
zgodovino — 17.00 Arhitektura in družba — 17.50 čas v slik! In kulturne novosti — 20 00 Pregled sporeda
—	20.06 šport — 20.07 Vzgoja — 20.15 Giuditta — 21.50 Telereprlze.
četrtek, 27. 6.: 18.50 Otok Poližejo — 17.00 Impulzi
—	17.50 čas v sliki In kulturne novosti — 20,00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.07 Vzgoja — 20.15 Mali mož, kaj zdaj? — 21.45 Telereprlze.
Petek, 50. 6.: 18.50 Jed In pijača — 17 00 Računalnik
—	17.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20 00 Za konec tedna — 20.06 šport — 20.07 Vzgoja — 20.15 štirje letni časi — 21.40 Telereprlze.
mmimttmititmmtttmmtttttttttttHtttttttttmmmtttuttttmtttmitftt)))
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; giavni urednik: Rado Janežič} odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 7021 Klagenturt — Celovec, Gasometergasse 10, te). 52-5-50 — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec - Borovlje.
tttittmtimttttttitttttmttnttttttttttmmtttttttimimttHimitiiititimmfi'!
18 00 Mednarodni agrarni obzornik — 18 25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Slike Iz Avstrije — 18.50 Oddaja združenja Industrialcev — 18.55 Junak z Divjega za-pada — 17.20 Pregled sporeda — 17.50 čas v sliki In kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Komisar —
21.20	Prerez! — 22.20 čas v sliki — 22.50 Pariški ka-slno, revijski film.
TISKARNA
založniške in tiskarske družbe z o. j. Drava išče
VAJENCA
ki se žeti izučiti za črkostavca
Pogoji za sprejem: znanje obeh deželnih jezikov ter dovršena glavna šola ali nižja gimnazija.
Interesenti se lahko oglasijo na: Drau-Druk-kerei, 7170 Ferlach, Dollichgasse 4 — tel. 250 in 252 oz. osebno v podjetju v Podljubelju 41, kjer je možen tudi ogled delovnega mesta, oli pa na uredništvu Slovenskega vestnika, Celovec, Gasometergasse 10.
Ljudske pesmi sveta: Nizozemska — 14.50 Voščilo
—	15.40 Melodije mojstrov lahke glasbe — 16.40 Z orkestrom Wi!!lom Gardner — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Popevke in plesni ritmi
—	18.45 Poletni kulturni vodnik — 17.15 Z ansamblom ..Štirje kovači" — 20.00 Operni koncert — 21.50 Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje jazza — 25.15 Zaple* šite z nami.
Torek, 27. 6.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Operna matineja — 7.05 Počitniško popotovanje -*
7.20	Orkester bavarskega radia — 7.40 Slovenske narodne v raznih priredbah — 12.10 Lepi napevi -**
12.40	Z domačimi godci in ansambli — 14.10 Od melodije do melodije — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Iz Puccinijeve opere „Monon Lescaut" — 16.40 Z orkestrom Helmuth Zacharias — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Poje Meta Malus — 17.15 Z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Prodajalna melodij — 20.50 Radijska igro
—	21.50 Koncert lahke glasbe — 22.15 S popevkami po svetu. 25.05 Antični epitafi — 25.15 Pri skladatelje Urošu Kreku.
Sreda, 28. 6.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 7.05 Počitniški pozdravi — 7.25 Popevke i" zabavni zvoki — 12.10 Iz jugoslovanske operne )!* terature — 12.40 Od vasi do vasi — 14.10 Amaterski zbori pojo: Moški zbor „Lira" iz Kamnika — 1450 Voščila — 15.40 Basist Drogiša Ognjanovič — 16.40 Z orkestrom Ralph Manning — 17.10 Poletno glasbeno popotovanje — 18.15 Igramo za vas — 18.45 Naš gost
—	17.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana gostuje v Leipzigu —- 21.20 Lepo melodije — 22.15 S festivalov jazza — 25.05 Mala pa* norama sodobne ameriške iirike — 25.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe.
četrtek, 27. 6.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 7.05 Počitniško popotovanje -*
7.20	Z orkestrom Len Mercer — 7.40 Pesmi in plesi ja* goslovanskih narodov — 12.10 Slavko Osterc: Suita za orkester — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 14.10 Mladinski zbori pri nas in po svetu — 14.50 Z an* samblom Jožeta Kampiča — 14.45 Med šolo, družino in delom — 15.40 Poje sopranistka Regine Crespin
—	16.40 Z orkestrom Marty Gold — 17.10 Koncert pa željah poslušalcev — 18.15 Zabavni zvoki — 18.45 Naš podlistek — 17.15 Z ansamblom Mojmira Sepeta
—	20.00 četrtkov večer domačih pesmi In napevo?
—	21.00 Sto let slovenske iirike — 22.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 22.40 Od popevke do popevke -*
25.15	Edward Elgar In Friderick Delius.
Petek, 50. 6.: 6.50 Rekreacija — 8 10 Operna moti* neja — 7.05 Počitniško popotovanje — 7.20 Melodija za prijetno razvedrilo — 12.10 Skladbice Mihaela Rožanca — 12.40 Z domačimi ansambli in godci " 14.10 Mali koncert za mladino — 14.50 Voščila ***
15.50	Napotki za turiste — 15.40 Ob lahki glasbi *"
16.40	Z orkestrom Robert Stolz — 17.10 človek I" zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.50 Z ansamblom Jožeta Privška — 17.15 Z ansamblom Vilija Petriča "*
20.00	Naj narodi pojo — 20.50 „Top-pops 15" — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede I" zvoki iz logov domačih — 25.15 Jazz pred polnočjo.
e*****.***..****..*.....*******.................
H		JUGOSLAVIJA
<		Sobota, 24. 6.: 16 00 Finalna tekmovo* nja za jugoslovanski atletski pokal "*
17.55 Pesmi in plesi jugoslovanskih rodov — 18.05 Obzornik — 18.20 Disneyev svet 17.10 Mozaik — 17.15 Humoristična oddaja — 1?.45 Kratek film — 20.00 Dnevnik — 20.50 Festival vojaški" orkestrov — 21.55 Na poti k zvezdam — 22.00 Tekm** ca — 22.50 Kažipot — 25.10 Poročila.
Nedetja, 25. 6.4 8.50 Madžarski pregled — 7.40 P" domače — 10.12 Kmetijska oddaja — 10.55 Mozaik **
11.00	Otroška matineja — 11.50 Mestece Peyton "*
12.40	Kažipot — 18.10 Elizabeta I., film — 17.50 Finska burleska — 20.00 Dnevnik — 20.50 Zabavna °d* daja — 21.45 športni pregled — 22.15 Poročita.
Ponedeijek. 26. 6.: 16 45 Madžarski pregled — lU" Lutkovni film In risanke — 18 05 Obzornik — 18.20 SP* rijskl film — 18.45 Mozaik — 18.50 Kulturni obzornl*' oddaja avstrijske TV — 17.15 Pesem z Dunaja, o**' daja avstrijske TV — 20.00 Dnevnik — 20.50 Zadm' lajnar, drama avstrijske TV — 22.00 Dunajski ka""* ret, oddaja avstrijske TV — 22.25 Poročila.
Torek, 27. 6.: 17.15 Madžarski pregled — 17.45 Ge°" ges Bizet: Otroške pesmi — 18.00 Risanka — 1*** Obzornik — 18.50 Od zore do mraka — 18.55 Mozd''
—	17.00 Dve polovici ali dve celoti — 17.20 Obl"'"* vanje — 20.00 Dnevnik — 20.55 Izgubljenec, ame'l^ film — 22.55 Stari mojstri: Ivana Kobilica — 25. Poročila.
Sreda, 28. 6.: 16.45 Madžarski pregled — 17.50 SP bastian In Mary Morgan — 18.15 Obzornik — j Jazz na ekranu — 17.00 Mozaik — 17.05 Na sedi" stezi — 17.50 Naš ekran — 20.00 Dnevnik — 20.50 nlka vaškega pokopališča — 21.15 Ml med seboj
22.15	Poročila.
četrtek, 27. 6.: 16 15 Madžarski pregled —
Trije kačji pastirji — 18.00 Risanka — 18.15 Obzo'"
—	18.50 Boj za obstanek — 18.55 Mozaik — 17 00	,
lovu za srečo — 20.00 Dnevnik — 20.50 četrti"' razgledi — 21.20 Bos skozi pekel — 22.10 Že""* ' opera — 25.20 Poročila.
Potek. M. 6.: 16.45 Madžarski pregled — 17.5° ^ nova hči — 18.15 Obzornik — 18 20 Obisk Iz ItolljP ^
18.40	Cesta In ml — 18.55 Ekonomsko Izrazoslovje ^
17.00	Mestece Peyton — 20.00 Dnevnik 20.55 H"'* ,7 In možje, francoski film — 22.10 Pokal pevcev -** ^ Poročila.