AMEK1Ka,\¡SKJ
	List za slovenski narod v Ameriki m glasilo K. S. K. Jednote	
7 številka	Joliet, Illinois, ’JI. januarja 1910	letnik XL\. 		L				 				
RUDNIŠKIH NESREČ KRIVA DOBICKARIJA.
Razmere, kakršne so povzročile žalo-igro v Cherry, 111., po pravici grajane.
LASTNIKI JAM ODGOVORNI.
Zborovanje zveze “United Mine-
workers” živahno in velezanimivo.
Indianapolis, Ind., 19. jan. ■— Cher-rysko žaloigro sta omenjala dva uradnika v svojih poročilih na konvenciji zveze “United Mineworkers”. En u-radnik je pripisoval odgovornost za tovrstne velike nesreče dobičkoželjno-sti, Drugi uradnik je rekel, da bi morali ščititi rudarje lastniki ali operatorji.
Obžalujoč ogromno število človeških žrtev po ameriških rudnikih leta 1908. in 1909., je Edwin Perry, tajnik-blagajnik omenjene zveze, izjavil, da "ni pričakovati dejanske izpremembe, dokler se zaščita življenja ne naloži tistim, ki jim po pravici gre, namreč operatorju ali rudniškemu lastniku”.
“Dne 13. novembra,” je nadaljeval, "se je ena največjih rudniških nesreč znanih v zgodovini pripetila v Cherry,
111., kjer je storilo smrt nad 300 rudarjev, in vendar se kot narod hvalisamo z napredkom in razvojem, a smo primorani priznati, da se na človeško življenje misli šele v drugi vrsti pri tej važni industriji. Pač se smemo vprašati: 'Kako dolgo še bomo pripuščali, da se to klanje ljudi v velikem nadaljuje, in gledali, kako sc na stotine in tisoče naših tovarišev spravlja v prerane grobove?’ Primerna zaščita po zakonodajnih odredbah bi gotovo nevarnost zmanjšala najmanj trikrat. A vsa postavodaja brez istočasnih ostrih kazni ne bo imela zaželenih učinkov. Nele za potrebno zaščito je treba skrbeti, ampak predvsem tudi za to, da se naloži rudniškim lastnikom finančna odgovornost za poškodbe in izgubo življenja.”
"Samo en izgovor za veliko število človeških žrtev po premogovnikih v tej deželi je — dobičkarija!” Tako je izjavil E. S. McCullough, podpredsednik rudarske zveze, v svojem poročilu. “Dokler bodo operatorji gledali samo na svoj velikanski dobiček, se položaj rudarjev ne bo izpremeuil.”
Glede nesreče v Cherry pravi poročilo: “Ta strašna žrtev človeškega življenja mora izpodbuditi naše resno prizadevanje, da se prepreči obnova take kaznive nemarnosti. Razne bolezni, ki uničujejo človeško življenje, so vzbudile javno zanimanje in povzročile, da se najboljši državljani resno trudijo zatreti vzroke bolezni. Ampak tisti, ki opravljajo delo naše dežele, žive in se vkvarjajo sredi nevarnosti, nesnage in bolezni, a malokdo se briga zanje in le tupatam se jim vrže par dolarjev v dobah sočutja, kakršno je vzbudila nesreča v Cherry.”
Zborovalci so ves dan hudo politizirali in nazadnje grajali svojo mednarodno upravo, tako da je prišel predsednik Lewis v precejšno stisko. Vodja “upornikov” je bil Frank J. Hayes, tajnik illinoiskega distrikta. Nasprotniki glavnih upravnikov so o-stro napadali navzočnost kacih petdeset mednarodnih organizatorjev, češ, da so prišli na konvencijo, samo v pomoč predsedniku Lewisu, ki si baje prilastuje preveč moči. Predsednik Lewis je zanikal, da je klical organizatorje na pomoč, nego prišli so, da razlože na konvenciji, kako organizacija napreduje po premogovih okrajih, kjer so zaposleni povečini neunijci.
Iz illinoiskega postavodajstva.
Springfield, 111., 18. jan. — V poslanski zbornici je bilo vse poslovanje ustavljeno, ko je nadomestni govornik Shanahan prečital brzojavko, da je govornika Shurtleffa mati v Genovi, 111., umrla. Pred tem je bilo predloženo poročilo zborničnega posebnega odbora iz 15 članov o nasvetovani postavi glede prvotnih volitev. Poslanec Lantz je vložil poročilo manjšine.
Tudi v senatu se je boj za postavo o prvotnih volitvah odgodil, tako da je navstal odmor do 3. ure popoludne, da so v tem času demokratje in republikanci mogli imeti posebna posvetovanja glede naprave bojnega načrta. Demokratični senatorji so med sabo ne-jedini, da li naj podpirajo odborovo predlogo, ali sprejmo kako nadomestilo.
Uruguay ima “revolucijo”.
Buenos Ayres, Argentina, 19. jan.— Poroča se, da je v ljudovladi Uruguay izbruhnila revolucija proti vladi predsednika Claudio Willimana. Potrjena ta vest še ni, ker je Montevideo, glavno mesto uruguaysko, pod strogo cenzuro.
Montevideo, 19. jan. — V pokrajinah je izbruhnil upor, a vlada ga upa zatreti. Podrobnosti o revoluciji in njenem obsegu ni možno določiti, ker ima vse brzojavstvo vlada v rokah.
Nov rekord zrakoplovca Paulhana.
Los Angeles, Cah, 18. jan. — Francoski zrakoplovec Louis Paulhan je stvoril nov rekord. Poletel je namreč, vkljub močnemu vetru, s svojim aeroplanom s tukajšnjega vzletališča na “Lucky Baldwins” Ranch, 23 milj daleč, okrožil staro dirkališče Santa Anita in se potem vrnil na tukajšnje vzletališče. Preplul je okoli 47y2 milje v 1 uri, 2 minutah in 43 sekundah. Polet z vetrom na ranch je trajal 30 minut, nazaj proti vetru 33 minut. To je najdaljši podeželni polet, ki je bil doslej napravljen v dveh smereh. Blériot, Latham in Farman so morda napravili že dalje polete v eni smeri, a ne tja in nazaj. Bržkone bo Paulhan dobil nagrado $10,000, razpisano za najdaljši prekozemski polet. Znamenita je bila tudi višina, v kateri je plul zrakoplovec med poletom. Do 2130 čevljev se je dvignil. Ko se je Paulhan na povratku z rancha izkrcal, so ga mnogotisočeri gledalci gromko pozdravljali in drznega, zrakoplovca so navdušeni možje nosili na ramah po vzletališču seintertja.
Drugih senzačnih poletov ni bilo podjetih.
Žrtye požara.
Philadelphia, Pa., 19. jan. — Pet oseb, štiri dekleta in en moški, je med paniko vsled požara v štirinadstropnem tovarniškem poslopju št. 208-210 Chahcelor Str. skočik) v smrt. Pet drugih je bilo smrtno ranjenih, dočim so bile mnogoštevilne osebe bolj ali manj poškodovane. Do 20 moških in deklet, hudo opečenih ali vsled skoka iz okna poškodovanih, se nahaja v bolnišnicah. V poslopju je delalo več sto oseb od raznih tvrdek. Ogenj je navstal v tretjem nadstropju vsled lahke eksplozije. Takoj je nekdo zaklical “Gori!” in navstala je panika. V gorenjih nadstropjih je bil grozen dirin-daj za življenje. Mnoge deklice so bile zelo mlade in si niso znale pomagati. Stopnice so bile popolnoma zabasane po bežečih ljudeh. Nekateri so utekli, drugi so bili pomandrani. Iz soseščine so hitro donesli velikih rjuh, v katere so deklice skakale, a kacih 10 se je pri tem poškodovalo.
Ubeg kaznjencev preprečen.
Osslning, N. ¥., 18. jan. — Odkritje, da je nameravalo 300 ujetnikov iz kaznilnice v Sing Singit pobegniti, je povzročilo podvojitev straž. Zaroto je izdal kaznilniški oblasti neki prestrašen kaznjenec ter je bila preprečena samo po odločnem in naglem nastopu uradnikov. Vseh 300 kaznjencev je bivalo v začasnem spavališču, ki je ležalo odločeno od glavnega poslopja in bilo pod nadzorstvom samo šestih straž. Kaznjenci so nameravali straže pobiti in potem skupaj pobegniti. Vodja zarote je mislil, da se več nego polo vici kaznjencev ubeg posreči, tako da stalno utečejo svojim zasledovalcem. Bržko je bila zarota odkrita, so bile sklicane' posebne straže in najhitreje poslane na lice mesta. Kaznjencem je bilo pojasnjeno, da je njihova zarota odkrita in da bo prvi mož, ki napravi sumljiv korak, ustreljen. Grožnja je učinkovala in vsak poskus tibega je izostal*
Oslabenje spomina.
St. Louis, Mo., 18. jan. —- V opazovalnem oddelku mestne bolnišnice se •nahaja ženska, ki jo smatrajo za neko gospo Emo Farnsworth iz Chicage. Žena boluje na naglem oslabenju spomina, in sicer v taki meri, da ne more niti svojega imena povedati niti navesti svoje domačije. Ko je izstopila iz nečega vlaka, prišedšega iz Chicage, je začela hoditi brez cilja ob Union-kolodvoru. kjer so jo našli.
Žena je večkrat pomrmrala predse imena “Farnsworth”, "Presbytarian” in "Dr. Burns”. V enem njenih prstanov je bilo vrezano ime “Emina’’, tako da oblasti mislijo, da imajo pred sabo gospo Emo Farnsworth, ki je bila bolnica v chicaškem Presbyterian Hospitalu. Pri sebi ima malo denarja, zato pa tem več dragih prstanov in drugih dragocenosti. Gospa je stara okoli 35 let.
Vlak skočil iz tira.
Mandan, N. Dak., 18. jan. — Blizu New Salerna je skočil iz tira vlak št. 7 Northern Pacific-železnice, pri čemer je bilo 20 oseb ranjenih. Čudo, da ni bil nihče usmrčen, dasi so se vsi vozovi prekucnili. Od tu je odhitel na lice mesta pomožen vlak z vsemi razpolož-nimi zdravniki in je pripeljal ponesrečence semkaj, kjer so bili sprejeti v razne bolnišnice.
Kaznjenec dedič.
New York, 17. jan. — J. Edward Boech, ki je zaprt za sedem let v kaznilnici v Sing Singu, ker je leta 1907. izvršil velikansko* sleparstvo z dragimi kameni, je prejel vest, da je podedoval več milijonov, ki mu jih je zapustil njegov ujec J. C. Loundsburry iz St. Paula, Minn.
ZA JEDINSTVENO SODNO POSTOPANJE.
“National Civic Federation” na tro-dnevnem važnem posvetovanju v Washingtons
TAFT JE IMEL LEP NAGOVOR*
Priporočal sprejetje novih postav v zaščito gozdov in tako dalje.
Washington, D. C., 18. jan. —- “National Civic Federation” zboruje tu na' trodnevnem posvetovanju, katero je včeraj otvoril z nagovorom predsednik Taft. Ob otvoritvi zborovanja je bilo navzočih več državnih guvernerjev, ki imajo danes tukaj tudi svoje zborovanje. Navzoči so bili nadalje delegati iz vseh delov Združenih Držav, ki zastopajo razne kupčijske, delavske-in družabne koristi.
Predsednik Taft je T5il živahno pozdravljen, ko je bil predstavljen zborovalcem. Taft je federaciji izrazil svoje priznanje za to, ker je sklenila zborovati v Washington!! in ob istem času kakor tudi guvernerji. Rekel je, da iz Washingtona vse žari tudi v najbolj oddaljene krajine Združenih Držav. Ko je začel govoriti o gibanju, izpod-bujenem po “Civic’’-federaciji, da se državne postave prikroje v večjo jed-noto, je rekel predsednik, da je to gibanje povzročila zahteva odstrani dobrih državljanov po boljših družabnih razmerah.
Predsednik je rekel, da bi moralo biti sodnijsko postopanje jednotno, in izjavil je s povdarkom, da je treba predvsem pobijati okolnost, da boga-tinci po dosedanjem sodnijskem postopanju lahko svoje pravde zavlečujejo. Priporočal je izpremembo v pravdnih obravnavah zaveznih sodišč, po katerih bi se potem posamezne države lahko vzgledovale. Predsednik želi, da se sodnijsko postopanje napravi jednot-nejše po angleškem vzorcu.
Gospod Taft je potem govoril o gibanju, da se postave o otroškem delu napravijo jedinstvene. Potem je govoril v prilog ohrani naravnih zalog v deželi, posebno gozdov. Tu morajo kaj pametnega ukreniti v prvi vrsti poedine države.
.V današnji seji so se razpravljala razna vprašanja o jednotni postavodaji za posamezne države. Imenovanih je bilo več stalnih odborov in odsekov, ki bodo proučavali razna tozadevna vprašanja. Nadalje se je sklenilo naročiti guvernerjem, da se uvedejo izdatne in jednotne postave proti' trgovini z belimi sužnicami. Sklepalo se je nadalje o mednarodni postavi glede živil in zdravil.
Brodarstvena družba na kantu.
Cleveland, O., 18. jan. — Za “Gilchrist Transportation Company”, po velikosti drugo brodarstveno družbo na Velikih jezerih, je na predlog druž-binega predsednika Frank W. Gil-christa iz Alpene, Mich.. imenovan oskrbnik imovine.
V svoji prošnji na sodišče izjavlja, da vsled slabe kupčije v preteklem letu družba ni vstanu plačati svojih dolgov, ki znašajo baje $2,500,000.
Nevarna igra.
New York, 18. jan. -— Pri “cowboy” igri je bil 14 letni Morris Eisenberg v stanovanju svojih staršev od nečega soigralca ustreljen in eden njegovih tovarišev je bil poškodovan na glavi. Truplo dečkovo so našli v postranskem hodniku, kamor se je menda zatekel, ko je bil s kroglo smrtno ranjen v srce. Policija je najprej mislila na skrivnosten zločin, dokler niso našli raznih predmetov, kot jih nosijo “cowboyi”.
Štrajk mesojedcev.
Cleveland, O., 17. jan. — V soboto oživotvorjeno gibanje, vprizoriti štrajk mesojedcev, naglo narašča, in baje se je že 6000 gospodarjev zavezalo, dal ne bodo s svojci trideset dni jedli nikace-ga mesa, v nađi, da se tem potom doseže znižanje mesnih cen.
■Nevaren snubač.
La Salle, 111., 17. jan. — Edwin D. Faber, konstabler iz Mjendote, 111., je obstrelil gospico Sadie Hauser, ko je v nekem restavrantu s svojimi prijateljicami obedovala. Potem je usmrtil samega sebe in njegovo truplo je padlo čez nesrečno dekle, na tleh ležeče. Faber, ki je bil zaljubljen v gospico Hauser, je bil poslal devojki pisemce, glaseče se: “Jutri pridem in Te usmrtim.” Te grožnje ji ni bilo mar, dokler ni opoldne nenadno stopil v res-tavrant, kjer je obedovala s prijateljicami. "Tu sem, da izpolnim svojo obljubo”, je rekel in začel streljati. Gospica Hauser je bila obstreljena v glavo in spodnji život. Sebe je na mestu usmrtil, ko si je pognal kroglo v glavo. Devojko so prepeljali v St. Mary’s Hospital.
Avstrija in Nemčija izključeni.
Washington, D. C, 18. jan. — Predsednik Taft je izdal proglas, v katerem našteva evropske dežele, ki so upravičene do najmanjših mitnin ali colov, ozir. uvoznin, kakor so predpisane v Payne-Aldrichovi postavi. Samo šest dežel je upravičenih do najmanjših u-voznin, namreč Velika Britanija, Rusija. Italija, Španija, Švica in Turčija. Z ozirom na to, da omenjene dežele ne stavijo nobenih zaprek na pot ameriškemu izvozu v svoje meje in posesti, imajo predpravico do najmanjših obrokov ameriške čolne tarife, dokler je ta v veljavi in dokler vztrajajo pri svoji. sedanji nepristranosti nasproti ameriškemu blagu. Ti najmanjši, coli zadube veljavo dne 31. marca L 1.
Nemčija in Združene Države.
VVashington, D. C.. 19. jan. — Pogajanja glede nemško-ameriške čolne tarife se še vrše. Glavno zapreko do sporazumljenja dela točka, v kateri a-meriška vlada zahteva, da Nemčija iz-premeni sklepe, po katerih je uvoz ameriške živine in ameriškega sadja v Nemčijo dejansko prepovedan. Nemška vlada je v vseh drugih točkah ho-češ-nočeš popustila, tako glede uvoza ameriškega sirovega materijala in tovarniških izdelkov, a glede uvoza živine se trdovratno upira, češ, da je javno mnenje na Nemškem proti odpravi strogih odredeb, ki sedaj zabra-njujejo uvoz ameriške živine, in sicer baje iz zdravstvenih ozirov.
Kje je dr. Cook?
Frankfurt, Nemčija, 18. jan. — Po dnevniku “Frankfurter Zeitung” je dr. Frederick A. Cook ukrenil vse potrebno, da pride pod tujim imenom v neki sanatorij pri Heidelbergu. "Slavni” od-krivatelj je vsled zadnjih dogodkov baje resno zbolel. Več časopis ne poroča.
Heidelberg. 18. jan. — Poizvedovanje v tukajšnjih zdraviliščih in po soseščini ni dognalo ničesar, kar bi gorenjo vest potrdilo.
Ugrabljena.
Chicago, 111., 18. jan. — Vkljub baje tako izvrstnemu policijskemu nadzorovanju, italijanske naselbine na severni strani se je davi odposlancem “Črne roke” posrečilo, spet izvesti velik naklep. Trije moški so blizu hiše, v kateri je bil pred dvema tednoma Benedetto Cinene umorjen, nenadno napadli 17 let staro Marijo De Rose in jo vlekli do pripravljene kočije, ki se je naglo odpeljala. Dve leti mlajša sestra ugrabljenke je utekla slični usodi samo zato, ker se je obupno postavila v bran.
Obenem dohaja vest, da kazenska policija že od včeraj zarana zasleduje sličen slučaj. Tudi Marija Canovara, 17 letna južna lepotica, je prišla v roke dekliškim roparjem, ko je čakala električne kare. Trije neznanci so jo zaskočili in odvedli.
Policija neumorno zasleduje oba slučaja, ki sta bržkone v zvezi s "Črno roko”.
Usoden požar.
Philadelphia, Pa., 17. jan. — Požar, ki je popolnoma razdejal Hollingsworth Apartements na Walnut streetu v West Philadelphij i, je povzročil smrt gospe Frances Evan m poškodbo treh drugih oseb. Pod razvalinami sta baje še dve drugi ženski. En gasilec je bil smrtno ranjen. Pokvarjen dimnik v pritličju je povzročil ogenj.
Železniške nesreče.
Pinckneyville, 111., 16. jan. — Ena oseba je bila usmrčena in deset drugih je bilo ranjenih, ko je St. Louis-Memphis “Special”, brzovlak Illinois Cen-tral-železnice, na vožnji v St. Louis tu blizu trčil vkup s tovornim vlakom.
Leadvilie, Colo., 16. jan. — Štirje moški so bili usmrčeni in trije drugi hudo ranjeni, kb je tovoren vlak Colorado Midland-železnice blizu Bušk tunela skočil iz tira.
Cedar Rapids, Iowa, 16. jan. — Dva potniška vlaka Chicago, Milwaukee & St. Paul-železnice sta pri Keystonu, 25 milj zapadno od tu, trčila vkup, vsled česar je bil en potnik usmrčen, en kurjač smrtno ranjen in devet potnikov je bilo težko poškodovanih.
Nočejo zvišati plače.
Philadelphia, Pa., 19. jan. — Vsako zahtevo za zvišanje plač, ki jo utegnejo staviti rudarji v osrednji Pennsyl-vaniji, bodo operatorji odklonili. Tako je danes sklenil izvrševalni odbor združbe operatorjev za okraje mehkega premoga, ki zboruje tu v posvetovanje glede pogodbe za prihodnje leto. K združbi spadajo vsi operatorji v osrednji Pennsylvaniji, ki izkopavajo do 30,000,000 tonov premoga na leto ter dajejo zaslužek okoli 40,000 rudarjem.
JOHN R. WALSH JE 2E VKAZNILNICI.
Bivši predsednik "Chicago National”-banke zaradi sleparstva obsojen v zapor za 5 let.
“KAZNJENEC 6861” NIČ POTRT
Iz uboštva do milijonov in potem v Leavenworth, Kans.
Leavenworth, Kans., 19. jan. i— John R. Walsh, radi prestopkov proti bankovnim postavam v petletni zapor obsojeni chicaški bankir, je že v tukajšnji zavezni kaznilnici. Veselo je nastopil Svojo kazen, in prav nič potrt ni bil videti 72 letni starec, ki je sedaj znan kot "kaznjenec 6861".
Chicago, 111., 18. jan. — John R. Walsh je izgubil tudi zadnji boj za svobodo, ki je bi! izbojevan danes do-poludne v zaveznem prizivnem sodišču. Obsojen je v petletni zapor v kaznilnici zaradi sleparstva pri oskrbovanju Chicago National-banke. Tako je končal nekdaj ' (ako mogočni in vplivni politik, izdajatelj časopisov in bankir. Najvišje sodišče v deželi, za-vezno nadsodišče v Washingtonu, je včeraj odklonilo prošnjo njegovih zagovornikov za dovolitev nove obravnave, in s tem je bila usoda Walshe-va zapečatena.
Zgodovina slučaja Walsh se začenja z dnem 9. decembra 1905, ko sta bankovna nadzornika Charles. H. Bos-worth in C. E. Jones pregledala banke Walsheve. Posledica pregleda je bila, da je zavezna oblast začela podrobno preiskavo, in dne 18. januarja 1907 je bil Walsh obtožen sleparstva. Pravda se je začela dne 12. novembra in je trajala skoro dva meseca. Zavezna oblast je pozvala skoro 100 prič in za-govorništvo okoli 60 prič. Dne 18. januarja 1908 so porotniki razsodili, da je Walsh kriv. Walsh je podal priziv, izgubil in potem šel do najvišjega zaveznega sodišča. Pa najboljši zagovorniki mu niso mogli pomagati.
John R. Walsh ima burno življenje za seboj. Od ubozega prodajalca časopisov se je povzdignil do večkratnega milijonarja. Mnogo let je igral odlično vlogo v javnem življenju kot politik, bankir in izdajatelj'časopisov. A sedaj sedi v kaznilnici.
Walsh je prišel kot deček v starosti 9 let z Irskega semkaj. Njegovi starši so bili revni in mali John je moral s prodajo časopisov pomagati, da je imela družina svoj vsakdanji kruh. Bil je varčen in je kmalu imel denarja dovolj, da si je ob Randolph streetu omislil trgovino s časopisi. Iz te je potem navstala tvrdka “Western News Co.”, ki je položila templj k Walshe-vemu poznejšemu bogastvu. Kmalu se je tudi uspešno poskušal v drugih podjetjih, in leta 1882. je ustanovil “Chicago National”-banko, ki jo je potem tako zlo upravljal, da je prišel v navskrižje z zavezno oblastjo. Druga podjetja, na katerih je imel Walsh svoj delež, so: Bedfort Quarries Co., Southern Indiana Ry Co., Southern Indiana Coal Co., Illinois Southern Ry. Ci., Chicago Southern Ry. Co., Wisconsin & Michigan Ry. Co. in Chicago Chronicle Co.
Od njegovih milijonov mu je baje sedaj ostalo samo še oskromno premoženje.
Priseljevanje.
New York, 16. jan. — Od 52,390 priseljencev, ki so dospeli v newyorško luko v decembru, si je 16,000 oseb izbralo državo New York kot svoje stalno bivališče, a 12,000 pa Pennsylva-nijo. Tretje mesto zavzema država Illinois, ki je prejela 4,321 priseljencev; potem sledi New Jersey s 3.743 in Ohio s 3,311 priseljenci.
Kaj dela Zeppelin?
Kolonija (Koeln), Nemčija, 19. jan. Grof Zeppelin, slavni zrakoplovec, namerava zgraditi ogromen zrakoplov, ki bo vstanu nositi 300 oseb in ki se ima rabiti za prevažanje potnikov po nameravani zrakoplovni črti Hamburg London. Zrakoplovna črta se napravi tudi do Kolonije in Baden-Badena iz Hamburga. Zrakoplov bo dolg 984 čevljev in njegov premer bo znašal 85 čevljev. Gonilo ga bo 8 motorjev.
“Pravosodje” generalovo.
Port au Prince, Haiti, 19. jan. — Občinstvo je zelo ogorčeno nad usmrče-njem dveh mornarjev, ki sta bila obtožena, da sta ukradla iz ladjarnice nekaj blaga. Bržko je bila tatvina odkrita, je dal pristanski kapitan general Eerdinand oba mornarja prijeti in takoj ustreliti.
Ujetnikoma baje ni bila dana prilika, da bi se zagovarjala ali samo priznala za kriva. V resnici sta bila ustreljena, ne da bi bila vsaj zaslišana.
General Ferdinand je na povelje voj nega ministra dejan v zapor.
Potrdilo in zahvala.
1	.a Sal!«-, Illinois, 14. 19KY Slavno upravništvo “A. S.“,
Joliet, 11!.
Naznanjam, da sem prejel $133.9(1 zadnji teden ter sem ta denar razdelil med štiri vdove, katerih možje niše bili v nikakem društvu, vsled česat to vdove ne dobe nikake .zavarovalni' ne ter so radi tega podpore potrebništi. Od teli štirih'vdov je dobila:
L $42.90 Terezija Podbregar, lini 6 otrok v vasi Zahomce, pošta: Vransko, Štajersko.
2.	$33.00 Marija Pirh, hčer od Terezije Podbregar, 3 otrok, pošta: La Salle, Ul.
3.	$33.00 Antonija Ossek, 3 otrok, 285—1 Ave., Milwaukee, Wis.
4.	$25.00 Marija Ossek, nič otrok, 285—1 Ave., Milwaukee, Wis.
Danes sem prejel zopet od Vas $35.31 ter bodem tudi to svoto primerno razdelil med ostalih 12 vdov. Za sedaj so vse vdove in družine tolik» preskrbljene, da. ne trpe pomanjkanja, Razun imenovanih štirih vdov dobe vse druge zavarovalnino, ker so bili ti j i k možje udje društev in Jednot. Terezije Podbregar mož ni bil pri društvu, ker je bil že prestar, Marije Pirh mož' se je bil pri društvu že oglasil pa ns bil še sprejet, ko je umrl, zakaj da dva Osseka nista bila v društvu, mi ni znano.
Vsem darovalcem najprisrčnejš» hvalo izreka v svojem in vdov imenu (Rev.) Alois J. Kastigar.
Še en milodar.
Za slovenske vdove in sirote-v Cherry, 111., nam je poslal Rev. J. E. Schiffrer, Gilbert, Minn., en dolar. HvalaS Upravništvo “A. S.”
Cesarjevo sliko razrezali.
Budimpešta, 18. jan. — V Rakos-Paloti, v okraju Vacz-Feisoe, so gimnazijci razrezali oljnato sliko cesar-kralja F’ranc Jožefa, ki je bila obešena v njihovem razredu. Dogodek je postal še sumljivejši vsledtega, da se je. pri uvedeni preiskavi celi razred stanovitno protivi!, imenovati storilca, dasi so bili mladeniči strogo opozorjeni na posledice tega upiranja.
Ker je ostalo vse prigovarjanje brezuspešno, je bilo dvaindvajset dijakov izključenih.
Grof Khuen-Hedervary.
Dunaj, 17. jan. — Po premaganih mnogih težavah se je grofu Khuen-Hedervaryju, bivšemu hrvatskemu banu, posrečilo, sestaviti novo ogrska vlado. Cesar-kralj F'ranc Jožef je isto odobril. Sestavljena je nova ogrska vlada takole:
Premier in minister notranjih zadev, grof Khuen-Hedervary; finančni minister, Jurij Lukacs; trgovinski minister, Karol pl. Hieronymi; pravosodni in naučni minister, dr. Szekely; poljedelski minister, grof Serenyi.
Novo ministrstvo bo jutri na Dunaju zapriseženo.
Volitve na Angleškem.
London, 19. jan. — Današnje volitve niso donesle nikacega presenečenja. Volitvena poročila dohajajo le počasi, in iz doslej dospelih je razvidno, da so unionisti pridobili pet sedežev in liberalci enega. Po vseh doslej izvršenih volitvah in dosedanjih poročilih si stoje razne stranke nasproti takole:
Unionisti 129; liberalci 119.
Delavska stranka 22; irski nacionalisti 44.
Doslej so unionisti skupaj pridobili 45 sedežev. Da zbrišejo večino liberalcev v zadnjem parlamentu, morajo skupaj pridobiti 168 sedežev, in tak® daleč menda ne pride.
Jolietska novica.
— G. Anton Burgar iz New Yorks, m g. Leo. Kuhar iz Gilbert, Minn., sta se te dni mudila v tem mestu po svojih opravkih. Tu imata vsepolno prijateljev in znancev, ki so ju pra>’ lepo sprejeli.
Priznaj svojo krivdo.
Vsak človek, ki se želi poboljšati, mora najprej priznati svojo krivda Priznati rpora, da ni prav živel, da je preveč jedel ali pil, da je tratil preveč časa po zabavah, da je zanemarjal svoje zdravje. Enkrat se priznaj krivega, pa boš na poti k poboljšanju. Za svoje telo moraš kar najbolje skrbeti. Začni s prebavili. Prični uživati Trenerjevo ameriško zdravilno grenko vino, da okrepiš ves ustroj. Če ti prebava ni v redu, če imaš kake težave pred ali za jedjo, če te šili k bljuvanju, če te nadleguje glavobol ali slab tek, če se izlahka utrudiš, če izgubljaš na teži, se lahko zanašaš na Trinerje-vo ameriško zdravilno grenko vino za hitro olajšbo. V lekarnah. Jos. Triller, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago, III, Krasni stenski koledarji za 10c v znamkah.
Joliet, 111., 19. jan. — Letno zborovanje naše cerkvene občine se je vršilo zadnjo nedeljo. Iz finančnega poročila je razvidno, da je bilo 1. 1909. skupnih dohodkov $10,156.52 in skupnih stroškov $9,471.35. Na dolg se je plačalo $1.200.00. Za 1. 1910. so bili izvoljeni v cerkveni odbor: John Grahek, Anton Glavan, Gco. Stonich, Jos. Muhič, Mihael Uršič, Peter Mušič, John Plut in Stef. Vertin.
— Kakor običajno vsako leto, priredi tudi letos nadepolna mladež naše župnijske šole sv. Jožefa veliko veselico povodom imendana svojega dušnega pastirja. Veselica ozir. predstava z najraznovrstnejšim sporedom se' bo vršila v nedeljo 6. februarja popo-ludne v Eagles’ Hallu (bivši Golo-bitshevi dvorani) na 805 N. Chicago st. Cisti dobiček jc namenjen za nabavo primerne opreme za hišo čč. šolskih sester. Vstopnice, ki stanejo sa-ino 25c za sedež, so že na prodaj in jih bo skoro zmanjkalo, zato naj se vsak do požuri, da še dobi katero. Kajti gotovo- bo žal vsakemu, ki po svoji nemarnosti zamudi priliko udeležiti se najlepše veselice izmed vseh, kolikor se jih tekom vsacega leta priredi med nami. Veselični spored priobčimo svo ječasno. Danes samo še sporočamo izza kulis nam došlo vest, da so vsestranske priprave v polnem tiru in da je šolska mladež pri vajah prav zares pridna. Obeta se nam izreden duš ni užitek.
-— Rojak Anton Železnik iz Rock dala, ki se nahaja v tukajšnji bolnišnici sv. Jožefa, se ne počuti nič kaj dobro Kakor našim čitalcem znano, se je omenjeni ponesrečil na starega leta večer v svojem stanovanju vsled eksplozije petrolejske svetiljke zajedno S svojo soprogo, katera je* po šesturnih mukah podlegla strašnim opeklinam Tudi njen mož je bil grozno ožgan, a zdravniki so izrekli upanje, da vendar le okreva, kar mu vsakdo od srca želi
—	Društvo sv. Genovefe se pripravlja, da prijetno preseneti naše občin stvo z lepo prireditvijo na belo nedeljo.
—Opozarjamo cenj. čitalce in čital-ke na našega rojaka-vojaka J. Cuznarja velezanimivi opis njegovega poto vanja na Filipinske otoke, ki ga priob čujemo v tej št.
'— Samo dva para sta bila oklicana zadnjo nedeljo v naši cerkvi, a pred-pust se bliža koncu. Ali res ni več fantov v naši fari? Kot listja in trave jih je, in nič manj ne deklet. Pa tako malo oklicev? Res čudno.
—	Slovenski Sokol v Jolietu priredi sijajen maškaradni ples v soboto, dne 22. jan., zvečer v svoji dvorani na 1004 N.. Chicago st. Čisti dobiček je namenjen v svrho nabrfve telovadnega orodja. Podeljene bodo četvere nagrade in sicer: 1) zlata igla za najlepšo žensko masko; 2) zlata igla za najlepšo moško masko; 3) srebrna namizna o-prava za najbolj komično žensko masko, 4) z biseri opremljen žepni nož za najbolj komično moško masko. Vse nagrade so na ogled v razločnem oknu prodajalne Ogulin & Sitar. Vstopnina za maskirane moške in ženske po 50c; za nemaskirane moške po 25c, a nemaskiranim ženskam je pa vstop prost. Ples bode brezplačen. Razne maske in maškaradne oprave bodo na razpolago tudi v dvorani. Za izvrstno godbo in postrežbo in zabavo bo skrb-ljeno tako, da bo lahko vsakdo zadovoljen. Ker se letošnji tako izredno kratki predpust že bliža koncu in ker bo Sokolov sijajni ples edina večja prireditev te vrste v naši naselbini v tem predpustu, je pač pričakovati ta večer najobilnejšc udeležbe odstrani starih in mladih, posebno še z ozirom na ve levažni in prckoristni namen Sokolove prireditve, Kajti nujno potrebno je da si naš Sokol omisli razno telovadno orodje, ako hoče delovati v smislu svojega imena in namena ter svoječasno -tekmovati z bratskimi društvi ostalih slovanskih rodov. Zatoraj rojaki in rojakinje, pozor! Da po svojih mo Čeh pripomorete našemu Sokolu do nabave prepotrebnega telovadnega o rodja in tako posredno do njegovega resničnega razvoja m napredka, prihitite v soboto zvečer v Sokolovo dvorano in počastite s svojim pohodom mlado društvo, ki je- v družabnem oziru od največjega pomena za celo našo naselbino. Na svidenje torej in — na zdar!
—	Postranski tlaki v mestu so bili zadnje dni ponekod taki, da se je bilo pešcu bati za življenje. Po 12 palcev debel led je pokrival že itak ne pre-vzorne tlake, vsepovsod pretrgane stopnicami, da moraš venomer gledat v tla. Mestna uprava bi pač smela malo bolje “pometati”.
—	Nevarnost za resnično pomanjka nje premoga je za Joliet odstranjena odkar se je vreme zboljšalo, da ne dela tovornim vlakom več tako strašne preglavice, kot pred nekaj tedni. Škodo, ki jo je napravila šestfedenska trda zima Jolietu in njegovemu prometu cenijo na $100,000. Trpele so razne tovarne, poulične železnice in t. d.
—	Tovarno pod imenom “Adams
Steel & Wire Works", na voglu Beach in McDonough cest, so te dni zaprli zaradi slabega poslovanja. Vsi stroji z vso opremo bodo razprodani družbenim potom dne 26. januarja dopo-ludne.	.	1
Aspen, Colo., 6. jun. — Slavno uredništvo A. S.! Ker se le malo sliši iz naše naselbine, zatorej se jaz oglašam, pa nič ne porajtam, če me spet obgo-drnja neka oseba iz Nove Meksike, kakor je to naredila lani v G. N.
Ravno kaj posebno novega nimam pisati, kakor da je na starega in novega leta dan tako hudo deževalo, da kaj tacega stari ljudje ne pomnijo. Zdaj pa imamo hud mraz, od 25 do 30 stopinj pod ničlo.
Z delom gre še dosti dobro, ali vkljub temu še nikomur ne svetujem sem hoditi, ker delo se težko dobi.
Nadalje tudi dajem vedeti, da sc jc tukajšnje društvo sv. Barbare št. 47 J. S. K. J. kakor tudi par družili mož spomnilo vdov in sirot v Cherry, 111. in zložilo pomožno svoto $13.00, nakar so sklenili, da se pošlje na Am. Sl., da se razdeli slovenskim sirotam in vdovam ter nikomur drugemu ne. (Trne na darovalcev so bila priobčena v št. 6 A. S. Op. podttr.-J
K sklepu pozdravljam vse rojake po širni Ameriki. Tebi, dragi list, pa želim veliko naročnikov-predplačnikov. Anton Kastelic, zastopnik, Box 731.
jem ter se tako zavarujejo v slučaju nesreče. Dne 1. jan. je bilo v društveni blagajni $372.87. Res ni velika vsota to, pa če se pomisli, da je edini dohodek 50c, katerega plačujejo člani mesečno, je že nekaj. Tukaj pri nas nimamo priložnosti, da bi napravili kakšno veselico ali zabavo v prid blagajni, ker nimamo prostora za to.
K sklepu pozdravljam vse čitalce, A. Slovenca.	M. S.
Calumet, Mich., 17. jan. — Dragi mi list "A. S.”! Že delj časa dobivam Vaš priljubljeni list, ki mi jako ugaja radi lepega zmernega in podučnega berila. Priporočam ga torej vsem rojakom ši rom Amerike. Za nekaj časa sem zaostal z naročnino, za to pošiljafn $2.00, da bom delj časa brez skrbi, ker vem. da je list še preveč poceni.
Tu na mrzlem severu imamo trdo zimo kot ponavadi. Dela še se počasi. Upamo, da se vreme in čas zboljša kot pride pomlad.
Pozdrav rojakom, a listu mnogo do brili predplačnikov.	J. G.
zanje. Tudi kakšen valček rad zaplešem po starokranjski navadi, če sem že grlih v letih. Če me kaj tacega do-eti, bom že poročal vam, gospod urednik, kako da se bomo zabavali; če pa ne, bom pa pri peči premišljal, kaj da vzrok, da me ni noben povabil na ženitovanje. Tem novim zaročencem želim obilo sreče v novem stanu.
Tudi govorica, ki je krožila po našej naselbini že 2 leti, se je vendar vres-ničila, da bo pričel Chandler rudnik zopet poslovati, ker so žc pričeli s popravljanjem šahta št. 3 in tudi eno malo poslopje so zgradili na takozva-ticm 5 Stock Pile, tako da se še več dela obeta na spomlad.
Rad bi sedaj še nekoliko poročal o našej delavski zadružnej prodajalni ker vkljub večjim nasprotnikom mislim, da ji je sedaj obstanek zagotovljen. Kakor je bilo že v našem listu po-ročano, smo ustanovili delavsko zadružno prodajalno pod imenom Ely
Aurora, Minn., 11. jan. — Cenjeno uredništvo A. S.! Prosim, g, urednik, sprejmite par novic v Vaš cenjeni list ter bodite usmiljenega srca, ko sedite pri "košu”, v katerega večkrat kaj pade. Upam, da se to z mojim dopisom ne bode zgodilo.
Tu gre še vse nekako dobro, kar se dela tiče, dasiravno je jeden rudnik razposlil nekaj ljudij. Na spomlad se nam obljublja še veliko več dela. S temi besedami pa ne vabim sem nikogar, kateri ni prav dobro izvežban v “bottle shake” napram svojemu ‘bosu’.
Dne 29. dec. je zapustil to solzno dolino zelo priljubljeni Jožef Kral v starosti 32 let, previden po sv. zakramentih za umirajoče. Pogreb rajn-cega se je vršil v nedeljo dne 2. jan. ob veliki udeležbi, katera mu je zadnjikrat pokazala, kako spoštovan je rajnik med svojim narodom. Tu na Ahrori zapušča enega brata, dva brata v Cleveland, G. in mater v stari domovini. Pokojni je bil član S. N. P. J. a vseskozi praktičen katoličan.
Dne 7. ob jedni uri po polnoči pa se je ločil s tega sveta France Kovač, jelen izmed najstarejših prebivalcev našega mesta. Pokojni se je mučil 6 mesecev, dokler ni prišla tudi njemu bela žena nasproti in ga rešila bolečin ter previdenega s sv. zakramenti postavila v boljše življenje. Rajni France Kovač je s tem svojim odhodom zapustil tu na Aurori svojo ženo in sedmero neodraščenih otrok. A župnija sv. Rožnega Venca je zgubila v njem jednega izmed najboljših darovalcev in dobrih katoličanov. Kako je bil on priljubljen pri občinstvu, pokazala je ogromna udeležba pri njegovem sprevodu, kateri se je vršil v nedeljo dne 9. tega meseca iz hiše žalosti v domačo župno cerkev. Rev. Fr. Saloven je opravil sv. mašo za ranjce-ga, dočim je domači g. župnik v kratkih besedah naslikal življenje pokojnega napram naši cerkvi, ter nato opravil zadnje obrede, katere podeli sv. piati svojemu udanemu sinu. Sprevoda so se udeležila 4 društva, namreč dr. sv. Janeza Krst., sv. Jožefa, sv. Rožnjega Venca ter društvo S. N. P. Jcdnote.
Ker se je moj dopis uže malo zavlekel, izražam iskreno sožalje sorodnikom pokojnih dveh. Tebi, cenjeni list, pa veliko naročnikov. Opazovalec.
Bradley, 111., 13. jan. — Cenjeni g. urednik! Priloženo Vam pošiljam naročnino za list, katerega prav pridno prebiramo, da nekoliko pojzvemo, kako se kaj godi rojakom po širni Arne riki.
Tukaj v Bradley smo do sedaj delali zmiraj bolj pomalo, a upamo, da se bo de zdaj na bolje obrnilo, ko dobimo nove gospodarje. Mnogim našim rojakom je znana firma Sears Roebuck & Co., katera ima največji Mail Order Business v Chicagi. Ona prevzame dosedanjo firmo David Bradley Mfg. Co. v svoje roke. Obeta se nam, da bode vkratkem delalo 600 mož, saj prostora je dovolj, do sedaj je delalo le kakšnih 150 mož. Tožba^ katero je vložil pred 4 leti neki Francoz proti David Bradley Mfg. Co. za $5,000 je končana; dne 11. jan. mu je sodišče oziroma porotniki (grand jury) določilo svoto $50.00 kot odškodnino. Omenjeni Francoz je padel v neko odprto luknjo (ash pit) in se precej poškodoval, pa je potem še delal cel teden, preden je resno zbolel. V tož bi je navedel spričevalo nekega zdravnika, kateri je potrdil, da si je pri padcu tri rebra zlomil. Kako bi mogel mož še cel teden delati livarsko ali moldersko delo s polomljenimi rebri, se je porotnikom malo čudno zdelo, prisodili so mu od $5000 borih $50.
Naše. društvo sv. Petra in Pavla št. 62. še precej dobro obstoji, to sprevidijo tudi nekateri rojaki, kateri še niso pri društvu, da se'oglašajo za spre-
Chicago, 17. jan. — Kakor je bilo že zadnjič v Amer. Slovencu poročano se je v naši slovenski naselbini v Chi cagi ustanovilo dramatično in pevsko društvo. To društvo je v soboto zve čer dne 15. januarija priredilo dve pred stavi. Naši fantje so igrali “Kralja Heroda” — dekleta pa "Sveto Nežo” Ker sem bil podpisani faran cerkve sv Stefana sam navzoč pri teh predsta vali, zato lahko rečem — mislim da v imenu vseh udeležencev — da se je vse prav izvrstno obneslo. Fantje in dekleta so igrali lepo, da boljše nismo mogli pričakovati. Prav gotovo ni nobenemu žal, ki je plačal vstopnino za to, kar je videl in slišal. Vse še je izvršilo v najlepšem redu brez poseb nih stroškov. Čisti dobiček — blizo osemdeset dolarjev je namenjen za na šo cerkev. Igra se je uprizorila v naši lepi in prostrani cerkveni dvorani ob obilni udeležbi našega zavednega ob činstva. Res nam vsem je bilo igranje in petje prav povšeči in naš gospod župnik ima čisto prav, ko nam priporoča, da je lepše, če se cerkev podpira z lepimi predstavami ali igrami kot*s plesom in pijačo, kjer se veliko zapravi in kjer je toliko stroškov na vse strani. Kot odkriti prijatelj vsega, kar je na svetu dobrega in poštenega, pa kličem: Bog živi naše Slovensko dramatično in pevsko društvo v Chicagi in naj složno deluje nam v zabavo in razvedrilo, cerkvi pa v pomoč!!
Naj bodo te vrstice napisane v čast in pohvalo vsem igralcem in igralkam, ker večina izmed njih so obenem tudi naši cerkveni pevci in pevke. Naj se vsi še zanaprej — kakor dosedaj — trudijo za napredek naše fare in za povzdigo slovenske naselbine v Cinca gi.
John Kosmač, 1804 — 22 Pl.
sv. mašo, vsako nedeljo. Pobiralci po mestu so Anton Rus in Fr. Debelak; Martin Panjan in Fr. Novljan. Za Spruce loc. in Kurjo vas Martin Škerjanc in Ant. Pene. Za Fayal loc. smo ednoglasno zavpili, naj ostaneta še Jos. Simonič in Jakob Markošič. Letni račun se nam je danes tudi bral. Zapomnil sem toliko, da smo letos nabrali okoli 14 tisoč dolarjev in cerkev stane nekaj črez 35 tisoč. Polagali so nam č. g. župnik na srca, naj vestno delujemo in tako kmalu izplačamo ostali dolg. Šel sem z drugimi vred pogledat cerkev. Dodelana je, samo klopi še niso došle. Med gledalci je bil naš rojak iz bližnje okolice, kateri se ni mogel načuditi znotranji lepoti cerkve. Rekel je: “Zdi se mi ravno< tako, kakor bi bil v ‘nebesih’.” No, to Vam je dokaz, da mora biti cerkev res kinč za nas rojake v Ameriki. Ne zavidam rojakom krasnih čarkev po družili krajih, toda rečem, da sem kaj ponosen na našo cerkev in ne morem
Lab.or Mer. Co. pred šestimi meseci!	.
ter dokaj dobro napreduje. To se je I d?Ugaie’ da jo vselej omenim v svo videlo pri 6 mesečnej seji dne 9. jan. j ko so se nam delničarjem računi preči-tali, pa na veliko veselje smo uvideli iz teh računov, da so naše delnice narasle s 5 dol. na 7, vsaka delnica za 2 dol. Kaj ni to lep napredek v tako kratkem časti? Zatorej rojaki, obrnite hrbet tujezemcem in postanite odjemalci delavske zadružne prodajalne, ker bo nam Slovencem v ponos in Tebi, cenjeni odjemalec, pa v korist.
Zatorej cenjeni Elyčani, držimo skupaj, bodimo* složni, ker edinole v slogi je moč. Še marsikaj bi se dalo napisati o tej našej prodajalni, pa mogoče bi postal ta moj dopis preobširen, da bi rekel kakšen izmed cenjenih čitate-
ljev Am. Sl.: “Lejga Zagoričana, kako nam pridga!” Zatorej naj za sedaj zadostuje. Samo še to: Držimo se gesla, ki pravi “Svoji k svojim!”
Pozdravljam vse cenjene čitatelje in čitateljice in Vas, gospod urednik, in vsem skupaj želim srečno in veselo novo leto 1910.
Frank Erčul-Zagoričan.
Eveleth, Minn., i7. jan. — Dragi mi Am. Slov.! Mar mislite, da res mi spimo na Evelethu, če se faran nič ne oglasi! Res, nimam kaj novega sporočati, da bi mrcine ne zadel, toda ke-do se bode vsemu umaknil.
Zadnjo nedeljo zvečer smo imeli cerkveno zborovanje v našej novej cerkvi, t. j. v basementu. Danes so nam župnik brali imena, mislim, da sem jih zapomnil, če ne naj se pa kedo oglasi in mojo pomoto popravi. Blagajnikom je bil izvoljen Val. Čampa. Tajnik Janez Škrabec iz nova potrjen. Volili smo tudi redarje, in sicer Fr. Pene in Fr. Koplan za prvo sv. mašo; Jos. Kovač in Fr. Pogorelec za drugo
jih dopisih
Pret. četrtek se je ponesrečil tukaj Štefan Puhek, doma blizu Metlike, Zasulo ga je v Spruce mine. Rajnki je nameraval ob kratkem se podati k svojej ženi v domovino, toda Bog ga je poklical v pravo domovino. Pri društvu ni bil nobenem iz navedenega vzroka. Bil je drugače jako varčen človek in so tudi pri njem dobili sto dolarjev gotovine, da se ni bilo pogrebniku bati, kedo bode plačal pogrebne stroške. Seveda bode žena s pooblastilom lahko od kompanije iztirjala nekaj zanjga.
Pčedpust je letos kratek, zato se mo rajo mladeniči požuriti. Danes smo culi samo dva para oklicati. Dekleta glejte, da Vam ne bode treba ploha voziti.
Še nekaj me zelo veseli, da smo dosegli, namreč, da bodemo imeli sedaj, vsako nedeljo dve sv. maši, ker so dobili na Gilbert, kamor je dosedaj zahajal naš župnik č. g. M. Bilban vsako drugo nedeljo za edno sv. mašo, svojega duhovnika č. g. Janez Schiffrerja. Imajo menda farovž že dodelan in cerkev prenovljeno, katero so premaknili tje iz stare Sparte. Č Schiffrer je naš rojak. Naš mil. vladika James. McGolrick, dasi irske narodnosti, preskrbuje nas rojake z ro jaki duhovniki, za kar smo mu prav hvaležni. Imajo rojaki svoje duhovne po vsem rangu, t. j. pri nas na Evelethu, Gilbertu, Biwabik-u, Aurori, Toweru in Ely-ju in Chisholmu, sedem duhovnov v bližini. Naj še kedo reče v starem kraju, da bode mladenič in dekle, ki se podajo v Ameriko in sicer v Minnesoto, izgubljeni, t. j. da jim ne bode mogoče nauka slišati v svojem jeziku.
S pozdravom	Faran.
Fleming, Kans., 8. jan. — Slavno uredništvo A. Sl.! Prosim, da sprejmete moj dopis v cenjeni list A. Sl. Ker sem se mudil zadnji teden v Kansas City, Kans., pri pogrebu mojega tasta John Palčarja, ki je umrl 3. jan. 1910, se tem potom srčno zahvaljujem tam živečim Slovencem za vso postrežbo, ktero ste skazali rajnkemu na bolniški postelji in vsem tistim, ki ste ga obiskali na mrtvaškem odru. Posebno se zahvaljujem odboru od društva Vitezov sv. Jurija, kateri je vse preskrbel za dostojen pogreb. Nadalje se zahvaljujem vsem članom omenjenega društva in drugemu občinstvu, katero se je udeležilo pogreba in vam kličem: Živeli Slovenci v Kansas City in Bog vam plačaj ves trud, katerega ste žrtvovali pri bolezni in smrti mojega- tasta oziroma očeta. Nadalje se osebno zahvaljujem družini Bendo; kar ste storili za rajnkega, za mene in mojo družino, vam hočem biti hvaležen. Vam tidani
Anton Skubitz.
Soudan, Minn., 18. jan. — Prosim vas, g. urednik Am. Sl., da mi dovolite par vrstic poročati iz naše naselbine, kako da se še mi kaj obnašamo tukaj v Soitdanški ravnini. Tukaj gre z delom še prav dobro in nas dela sedaj veliko delavcev in še se dobi delo, tako da smo prav zadovoljni z delom. Plača pa tudi ni tako slaba, da si ne bi mogel človek privoščiti par čaš ječmenove župe in pa par glažkov trepetina. No pa mi imamo še te pijače včasih malo preveč. ~ Zakaj tukaj je sedaj prav dosti fantov, ki radi dajo včasi za mokroto ali pa ječmenovko in potem se še mi možički zdraven lepo po možarsko nacukamo in navlečemo. Samo to še vam sporočim, dragi mi rojaki, da tukaj imamo sedaj premalo deklet, fantov pa dosti, zato pride pa zmiraj kakšen “špetir” med fanti. Zatoraj prosim rojake, če imate vi kaj več deklet v vaših naselbinah, da jih sem dopošljete eno črno sivo pisano karo, da bomo imeli potem mir s fanti, da ne bodo en na drugega prežali, kakor pardarjavi petehnje, ki skačejo eden na druzega toliko časa, da se malo enemu kri pokaže, potem so pa mirni in si kaj hitro poiščejo svoje do-Klara Erčul na Ely na ukance za par tednov k mojim bratom in potem bom že. še razložil od pardarjevih petelin-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
K
LEPEC
JAVNI
NOTAR
J Izdeluje vse v notarsko »delo spadajoče listine.
>901 Scott St.	JOLIET, ILL.


Conemaugh, Pa., 13. jan. — Cenjeno uredništvo Am. Slovenca! Prosim, da sprejmete ta dopis v Vaš i naš cenjeni list, ker že dolgo časa se ni slišalo iz našega kraja Conemaugh in Franklin, da bi kaj kateri naročnik poročal v našem listu A. S.
Naznanjam vam, dragi čitatelji, da kar se tiče dela, gre še precej dobro, kateri če delati, in da se zaslužiti še dobro po pretnogokopih, če je prav dosta ljudi, kajti zadosti jih je povsod, zato si mi ne moremo pomagati, ker vsaki naš rojak ali bodisi kateri drugi narod je prišel v to deželo s trebuhom za kruhom, katerega si služimo ob svojih krvavih žuljih. Kar se tiče tega leta i nekaj lanskega, tukajšnji rojaki se počutijo dobro, ne poznajo nobene krize, da bi čeznje vladala.
O božičnih praznikih so se rojaki in mladi fantje zbrali in so šli k sveti maši. In ko je sf'eta maša minila, so šli pa v oštarije in hotele tukaj v Johnstown, Pa. Kamor sem prišel, povsod je bilo drenj dobiti glaž pira ali hot whiskey. $5 ali $10 cekin ni imel obstanka v varžetu. Kmalu bi bilo, da bi si človek moral naročiti en teden prej prostor v tej ali oni gostilni, tako je bilo vse napolnjeno, tako da so rekli naši mladi fantje iz tukajš nje okolice Conemaugh in Franklin in Johnstown, Pa., da “kriza je šla v ime nu božjem v staro domovino.” In sedeli so okoli stola in slovenske pesmi peli.	M. Č.
“Severova Zdravila so vedno najbolje učinkovala v naši družini/’ piše
g. V. Lesnicki, Claridge, Pa.
IVSAKE3 MINUTE
Ali vest, da kri v telesu prehaja skoz obisti enkrat vsake tri minute? Obisti precejajo kri ‘in odstranjujejo vso puščobo, kakor odstranjujete Vi pepel iz svoje peči. Več nego 500 zrnec pravega strupa in nad 3 pajnte puste vode odvajajo zdrave obisti vsak dan. Iz tega razvidite, kako važno je da obču-vate svoje obisti krepke in zdrave, in najbolje storite, ako uživate.
Severovo
1 Zdravilo za Obisti in Jetra
Naravnost na te organe deluje, jih izpodbuja, krepi in zdravi. Bolečina v hrbtu, razdraženost, srbenje in ščegetanje ob puščanju vode, kamen v mehurju in druge nevednosti hitro izginejo, kadar se rabi to zdravilo.
Pišite po našo knjižico “Qbistne in jetrne bolezni”. Tztis iste dobite z ( vsako steklenico. Cena 50c in $1.00.
Conemaugh, Pa., 12. jan. — Tu se je v rudniku ponesrečil dobroznani rojak g. Martin Černetič. Na desno'no go mu je padlo nekaj kamenja v rudniku. Nevarnosti sicer ni, a moral bo ostati doma za nekaj dni. Upamo, da se kmalu pozdravi!	J. M.
Ely, Minn., 16. jan. — Cenjeni gospod urednik Am. Slov.! Prosim, da priobčite ta moj dopis v predale našega lista, da bodo rojaki zvedeli, kako' da se še kaj imamo Elyški Slovenci
Časi so se dokaj zboljšali, ker dela lahko vsak, samo če če; sevdda če je kakšen delomrznež, za tacega gotovo niso časi ugodni. O praznikih smo se imeli prav dobro. Zabavali smo se prav po domače ob čaju. Tudi vreme je bilo dokaj ugodno, ker ni bilo preveč mraz. Pa komaj smo prekora čili staro leto in nastopili novo, se že čuje, da si bo 8 parov naših rojakov in rojakinj podalo roke in da si bodo prisegli zakonsko zvestobo. Če se ne motim, si bo treba pete dobro pribiti ta predpust, da jih ne zgubimo, ker v nadi sem, da me kateri povabi na ženi tovanje, ker jaz sehi rad med tako družbo, kjer se puranova stegenca o-birajo, ker moji zobje so še dokaj ostri
Na prodaj v lekarnah. Zahtevajte Severova zdravilo in ne vzemite noj enega, drnzega. 8B Če niste prejeli Severovega Almanah za leto 11110, vprašajte zanj.	gg
Začenja se v želodcu.
Številne bolezni se začenjajo v želodcu, a zdravilo, ki jih večino prepre-ča, lajša in ozdravlja, je
Severov Želodčni Grenčec.
Če se uživa pred jedmi, napravlja zdravo slast do hrane, pospešuje delovanje jeter in povzroča redno gibanje drobja. Izvrstna splošna tonika v dru -žinske svrhe in vedno zelo poživljajoča. Cena $1.00 steklenica.
Nejzanemarite ga!
Zanemarjeni prehladi in kašlji povzročajo vsepolno telesnih neprilik, kajti vsak dan zanemarjanja približuje konečni napad najhujše vseh človeških bolezni — jetike, — ampak če sc
Severov Balzam za pljuša.
nemudoma rabi, se kašelj prežene in razvoj nevarnih bolezni je preprečen. Čudovito dobro vpliva na mrenice grla pljuč in sapnika. Cena 25 in 50c za steklenico.
Če želite kacega zdravniškega sveta za se ali za kacega člana svoje družine, blagovolite pisati na naš zdravilni oddelek (Medical Department). Na svoje pismo dobite odgovor in svet zastonj.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
KRANJSKO.
J
—	Dr. Karl vitez Bleivveis-Trsteni-ški umrl. V soboto 31. dec. je umrl v Ljubljani eden najodličnejših meščanov, sin “očeta Slovencev’’ dr. Janeza Bleitveisa, mož, katerega ime je tesno spojeno z zgodovino ljubljanskega Slovenstva in Slovenstva vobče, mož, ki je bil ozko zvezan z dobo slovenskega preporoda in soustanovnik skoro vseh slovenskih kulturnih društev in zavodov. Mož je bil navzlic visoki starosti 76 let do zadnjega čil in krepek; na sveti dan zjutraj je nenadno obolel in je takoj sam izjavil, da ne bo več 7 dni živel. Dr. Karl vit. Bleivveis je nad 40 let stal v središču slov. narodnega, političnega in socijalnega dela. Bil je deželni poslanec, nešteto let obč. svetovalec, mnogo let podžupan in član dež. šol, sveta, mnogo leta predsednik in odbornik najrazličnejših društev. Dolžnosti, ki mu jih je naložilo zaupanje rojakov, je izvrševal vestno in dosledno. Bil je mož nesebičnega dela, vse je žrtvoval za javni blagor. Kot zdravnik je bil velik dobrotnik. Zaradi njegovega čistega značaja ga je vse spoštovalo, tudi pol. nasprotniki.
—	Oskrbovanje Kranjske dežele z elektriko. V železniškem ministrstvu se je vršila konferenca zastopnikov vlade in kranjske dežele, da se določi postopanje glede nameravanih pode-želnih električnih central. Kranjsko deželo so zastopali deželni glavar pl. 5uklje, dr. Lampe in stavbeni nad-svetnik Klinar, železniško ministrstvo -ekcijski načelnik dr. Rudel, ministr--ki svetnik dr. Krasny in tehnični izvedenci, ki izdelujejo projekte za elektrarne železniške uprave. Zastopniki kranjske dežele so zahtevali od ministrstva, da se brez odlašanja izjavi. Gorenjske občine, zlasti Bled, že težko pričakujejo električne razsvetljave, industrija stagnira, podjetnost se ne more razviti zaradi negotovosti, ki izvira iz tega, ker se ne ve, ali bosta dežela ali država izvršili svoje namene glede elektrarn. Deželni odbor hoče dežel-lemu zboru predložiti že jasno poročilo, zato ne more niti enega dne več čakati. Po posvetovanju, ki je trajalo tri ure, se je slednjič dosegel sporazum v sledečih točkah: Železniška u-prava bo podpirala zgradbo deželnih električnih central, dežela pa bo pri zgradbi upoštevala potrebe železniške uprave. V ta namen se sklene med deželo in železniško upravo interesna skupnost, ki se pokaže za zdaj v tem, da pripravljalna dela izvršita dežela in država skupno, tako da nosi vsaka polovico stroškov. Sestavi se tehnični kataster vseh kranjskih vodnih sil, ne le gorenjskih voda, ampak tudi Krke in Kolpe z dotoki. Zgradbe izvršuje dežela, ki si pridobi koncesije. Program za izvršitev posameznih zgradb sestavi dežela v sporazumu z železniškim ministrstvom na podlagi tega katastra. Z napravo katastra se prične takoj v zgodnji spomladi in mora biti v treh mesecih gotov. Nato se začne takoj z detajlnimi projekti za Gorenjsko, glede katerih se bodo vršili podrobni dogovori. Naprava projektov se poveri tvrdki Redlich & Berger, dežela nastavi posebnega tehnika-strokovnjaka za presojo projektov, železniško ministrstvo pa sodeluje po svojih tehnikih. Podrobnosti glede od-jemanja toka od Strahi železniške u-prave.se še niso mogle skleniti, ker v ministrstvu tozadevni načrti še niso dozoreli. To je pa gotovo, da ima zdaj dežela prosto pot in da se bližajo projekti deželnega odbora glede pode-želnih elektrarn svoji izvršitvi.
—	Obrtno-nadaljevalna šola v Novem mestu. Ministrstvo za javna dela, je odobrilo načrt za trgovski tečaj na obrtno nadaljevalni šoli v Novem mestu. Vsled tega se je tudi prenare-dil učni načrt imenovane obrtne nadaljevalne šole, ki ga je odobrila deželna vlada.
—	"Tresk”, humoristično-satirični list je začel ob svetih Treh kraljih izhajati v Ljubljani.
—	C. kr. preizkuševališče za živila v Gradcu nadzoruje tudi Kranjsko deželo. Gospoda je nadzirala tudi mleko, ki so ga prinesli kmetje v Škofjo Loko, Šmarje in Grosuplje. Nadzorniki po sodbi domačih izvedencev prav nič ne poznajo kranjskega mleka in so ovadili veliko kmetov sodiščem, ki so naložila grozne kazni prizadetim kmetom. Pri eni mlekarni morajo kmetje plačati 8000 do 10,000 kron kazni. Klub kranjskih deželnih poslancev S. L. S. je sklenil, da v tej zadevi najodločneje nastopi proti nečuvenomu postopanju graških nadzorovalnih organov.
—	Za slovensko trgovsko šolo v Ljubljani je dalo trg. ministrstvo za
troske v letu 1909 6000 K podpore in poleg tega še 1000 K za opravo.
—	Društveno stanje v Ljubljani leta 1909. Lansko leto je bilo v Ljubljani 257 poslujočih društev in sicer 208 slovenskih in 49 nemških. Prostovoljno se je razšlo 14 društev in sicer 100 slovenskih in 4 nemških. Z že odobrenimi pravili je ostalo 9 društev neusta-fflovljenih in sicer 6 slovenskih in 3
nemška. Oblast pa je razpustila eno društvo.
—	Novoletnica v Triglavski koči. V Triglavski koči S. P. D. (2513 m) na Kredarici je praznovalo novoletnico dne 1. in 2. januarja 12 slovenskih turistov iz Ljubljane, Radovljice in Kranjske gore. Družba je odšla na Silvestrov večer ob pol 12. uri iz Mojstrane in dospela ob bajni mesečini skozi Kot mimo Dežmanove koče ob četrt na 11. uro dopoldan v Triglavsko kočo na Kredarici, ondot prenočila ter se povrnila 3. jan. ob 4. uri popoldan skozi Krmo v Mojstrano.
" — Zanimivo veliko gobo je utrgal v bližini Grosuplja trgovec g. Jernej Bahovec. Na gobi je stvorjena ženska glava z modernim klobukom in list, kakor bi padel ravnokar z drevesa. To zanimivo gobo je razstavil gosp. Bahovec v oknu svoje trgovine na Sv. Petra cesti v Ljubljani, potem pa jo pokloni muzeju.
—	Zlet slovanskega gasilstva v Ljubljano. Odbor “Zveze slovanskega prostovoljnega gasilstva avstrijskega” je sklenil leta 1907 v svoji seji na Dunaju, da leta 1910 — o priliki štiridesetletnice ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva -— priredi svoje zborovanje in obenem zlet slovanskega gasilstva v Ljubljano. Pri lanski odborovi seji, ki se je vršila dne 11. in 12. septembra v Brnu, se je o zletu v Ljubljano natančnejše razpravljalo in sklenilo se je, da se zlet v Ljubljano priredi dne 14. in 15. avgusta 1910. Češki strokovni listi in tudi slov. “Gasilec” so o tem zletu že veliko pisali. Po dosedanjih pripravah sodeč moremo sklepati, da bo to ena največjih slovanskih gasilskih slavnosti. — ‘Hansičske Rozhledj-’, pišoč o tem zletu pravijo: “Slovenskemu narodu hočemo pokazati, da tudi gasilska misel vodi tisoče gorečih in odkritih src slovanskih k skupnemu delovanju in k vzajemnosti slovanski. Svetu hočemo pokazati, da je v skupnem delovanju moč in bodočnost vsega Slovanstva. Na sokolskem zletu v Ljubljani leta 1904 je bilo čez tisoč čeških udeležencev. Dokažeme to mi take!” Da se poleg češkega, poljskega iri hrvatskega gasilstva udeleži zleta v Ljubljano korporativno slovensko gasilstvo iz Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske, se razume samo po sebi. “Gasilec” slovensko gasilstvo že sedaj pozivlje, naj se zleta mnogobrojno udeleži.
—	Osebne vesti. Stalni pokoj je dovoljen č. g. Antonu More, župniku v Bukovšici; za župnega upravitelja ravnotam je imenovan č. g. Albin Ilovski. — Nemški viteški red je imenoval za župna vikarja čč. PP. Stanislava Dostal v Semiču in Rajmunda Kubinek v Črnomlju. — Za dekana se-miške dekanije je imenovan preč. g. prošt metliški Fr. Dovgan. — Č. g. Alojzij Jerič, kaplan v Starem trgu pri Kočevju, je imenovan za soupravitclja župnije Vrh pri Vinici.
—	Odvetniško pisarno je otvoril v Novem mestu dr. Jožef Globevnik. V Črnomlju pa je postal notar dosedanji notarski kandidat Anton Carli.
—	Župnika Kramariča so našli v Kolpi pri Žunicih dne 28. dec.
—	Umrl je v Tomaju'g. Anton Černe, posestnik in bivši župan.
—	Umrla je v Škofji Loki dne 22. dec. gospa Marija Juvan, daleč na o-koli znana ustanoviteljica Lukeževe trgovine.
—	Umrl je v Stari gori pri Mirni, dne 20. dec., po vsej okolici nani Anton Planinšek st. Bil je šele 54 let star.
—	Poboj je bil posledica “žegnanja” z obilo pijače nove “restavracije” pri kolodvoru Mokronog - Bistrica. Re-stavrater Zajc je na sv. Štefana dan popoldan otvoril z velikim sijajem svojo novo gostilno in so jo s pijačo žeghali, da bode fant Simončič iz Bistrice najbrže umrl, ker mu je en prijatelj s špicasto palico prebodel glavo. Tudi par drugih jo je skupilo po grbi. Bilo je baje kot bi bil sodnji dan.
—	Otrok utonil. Terezija Nagode, bajtarica v Blatni Brezovici, je sprejela sedaj tri leta starega fantička Janeza Jeraja v oskrbo. Deček je bil čvrst in dobro razvit. Terezija Nagode je pustila dečka brez vsakega var stva okoli skakati. Dne 26. oktobra 1. 1. je šel fantek sam k sosedu Janezu Plešku, nazaj grede se je pa pri vaškem vodnjaku igral in ker je ograja primeroma nizka, se je prekopicnil v meter globoko vodo ter utonil. Lah-komišljena varuhinja je bila na tri-nevni zapor obsojena.
—	K samoumoru Ivana Bianketti v
Kamniku se piše: Bianketti je bil rojen dne 5. septembra 1886 v Portdeno-ni pri Vidmu na Laškem. Bil je poslovodja lesne trgovine gospe Terezije Fajdiga v Zapr:<--h. Samoumor je izvršil v svoii sn-'ni sobi dne 20. dec. okoli 10’ ur dopoldne. Bianketti je najpr-o «reliM na gospo Marijo Po-'din -7 K • nato je sprožil strel nad '—m	n sebi v glavo. Bil
jk tnivoj niiitv.	pn . icm jv;
to, da si je samoumorilec že preje pri Juliju Vajbelnu, mizarskem mojstru v Kamniku, že teden popreje izbral krsto. Poleg revolverja z dvemaTzstfp-ljenima nabojema se je našla denarnica z vsebino 10 K 40 v, dva prstana in oporoka, naslovljena na c. kr. sodišče v Kamniku.
—	Umrlo je v Ljubljani leta 1909. —1284 oseb — torej 77 več nego prejšnje leto in lx manj kakor leta 1907. Pičla polovica teh smrtnih slučajev pripada raznim ubožnicam, hiralnicam, zdraviliščem in bolnicam, kamor prihaja s kmetov vedno več bolnikov zdravja iskat. — Zdravstvene ramere v mestu samem So bile preteklo leto nenavadno ugodne.
—	Ustavljena preiskava. Svojčas je bil aretiran zaradi suma umora Albin Robida v Beljaku. Preiskava zaradi hudodelstva umora se je proti Albinu Robidi ustavila, ker se je sodišče prepričalo, da sum ni bi! upravičen.
—	Preziranje Najsvetejšega. Dne 8. novembra 1. 1., okoli 10. ure dopoldne je šel župnik iz Škofje Loke prevideti nekega bolnika. Na glavnem trgu so ljudje na obeh straneh klečali. Pri Papatovi trgovini prišel je pa nasproti 20 let stari Karol Tomšič, pivovarniški pomočnik v Škofji Loki. Imel je klobuk na glavi iti tudi poklekniti ni maral. Na župnikov opomin, naj se odkrije, je Tomšič z glavo odmajal, nekaj zamrmral in šel naprej. Navzoči ljudje so bili razburjeni in razjarjeni nad tem početjem. Te dni je stal Tomšič radi tega pred sodiščem. Obdolženec se je izgovarjaj, da je bil v svojem poslu tako zamišljen, da zvončka niti slišal ni. Sodišče ga je obsodilo na osem dni zapora, poostrenega s postom.
—	Dvoje hudodelstev na Vrhniki. Zadnje dni se je izvršilo na Vrhniki dvoje hudodelstev tatvin. 131etni šolski učenec Kobal je pokradel mnogo zlatnine in srebrnine pri g. lesnem trgovcu Kunstelj. Mladi navihanec pripozna tatvino, a se ne uda, kam jo je oddal. — Drugi slučaj tatvine se je izvršil v mlekarni. Po noči je udrl neznan zločinec v mlekarno ter odnesel 579 kron. Tatu še niso izsledili.
—	Cigani na Premskovem pri Kranju so bili postali velika nadloga za ljudi. Zato so se prebivalci prav oddahnili, ko so zadnje dni orožniki z dolgo cigansko procesijo odrinili proti Radovljici.
ŠTAJARSKO
n
— Štajerski namestnik grof Clary-Aldringen je naznanil Slovenskemu klubu v deželnem zboru, da je vlada dovolila tristo tisoč kron podpore tudi za poljedelce, ki so oškodovani po
—	Gradec. V letnem poročilu obrtnih nadaljevalnih'šol (pripravljalni in spodnji razredi) v Gradcu za leto 1908 je razvidno, da je bilo v teh razredih med 917 vajenci 774 nemške narodnosti, 116 Slovencev, 33 Srbov, 12 Italijanov in 12 Mažarov. Pripomniti je, da obiskuje te šole samo del vajencev. V letu 1909 se je pomnožilo število vajencev za 10 odstotkov, in namesto 34 razredov bi jih moralo biti 50, da bi mogli vsi vajenci posečati te šole. Tudi med temi je znatno število vajencev' Slovencev, kar graške vsenem-ce in nemčurje strašno jezi.
—	Pri zgradbi nove deželne bolnišnice v Gradcu so prekoračili proračun za 3,635,000 kron! To je res kaj prijetna senzacija za štajerski deželni zbor in za — davkoplačevalce!
—	Škandalček v celjskem nemškem gledališču. Pred nekaj dnevi so igrali v celjski mestni smiri “Herbstma-noever”. Obleke so si igralci izposodili od 27. pešpolka v Ljubljani natančno po predpisu. V igri sami se je zasmehovalo častnike na tako robat način, da so se udeleženci častniki čutili razžaljene in so odšli demonstrativno iz gledališča.
—	Odvetniško pisarno v Mariboru je otvoril z novim letom g. dr. Josip Leskovar, večletni vodja odvetniške pisarne g. dr. Šušteršiča v Ljubljani.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Gradcu bivši polkovnik 17. pešpolka pl. Susič. Umrl je iz zadnjih, deželnozborskih volitev znani Antcin Kališnik (Kalisch-nigg), kandidat Štajerčeve stranke.
—	Na Muti je umrl dne 27. dec. slovenski trgovec g. Matevž Keček. Pokojni je bil odločen Slovenec, ki je povsod kazal svojo narodnost, kar ni vedno lahko na jezikovni meji.
—	Umrl je v mariborski vojaški bolnišnici kantiner v novi ptujski pijonir-ski vojašnici, Jože Gorišek.
—	Graščino v Planini z žago v Sevnici, ki je bila doslej last delniške družbe za lesno jndustrijo v Padovi, je kupil za tri milijone kron ravnatelj družbe, Egid Scheyer.
—	Žalostne družinske razmere. Dne 22. septembra je umrl nenadoma posestnik Jakob Oblak v celjski okolici, ki je živel v prepiru s svojo ženo. Mislilo se je, da ga je zadela kap. Ko je bil že pokopan, se je raznesla vest, da ni umrl naraVne smrti in da sta ga ubila njegova žena in njen sin iz prejšnjega zakona. Truplo so odkopali in
dognali, da je imel Oblak razbito črepinjo. Priče so zelo nejasno izpovedovale pred celjskim sodiščem, ki ni izreklo sodbe, pač pa je izročilo celo zadevo porotnemu sodišču.
—	Št. Štefan na Žili. (Sijajna zmaga.) Dne 18. dec., je volila največja občina v celem okrajnem glavarstvu šmohorskem svoj občinski odbor, nam reč Št. Štefan na Žili. Nasprotniki so delali s paro.- Slovenska narodna stranka je zmagala sijajno v vseh treh razredih.
:— V občini Marija na Žili tik Beljaka so zmagali pri volitvah nemški na-cionalci, dasi so se Slovenci hrabro držali.
-— Pri občinskih volitvah v Hodišah so Slovenci vkljub temu, da je rogovilil tam celo Linhart iz Ptuja, zmagali v dveh razredih.
—	Zoper občinske volitve v Grcbi-nju so vložili Slovenci protest, ker so s pooblastili volili ljudje, ki nimajo v občini volilne pravice.
—	Velik požar pri Beljaku. V nedeljo 19. dec. zvečer proti 8. uri je pričelo goreti v Št. Juriju pri kajžarju Tiflingu. Ogenj se je tako hitro širil, da je prešel tudi na sosednje, z deskami pokrite hiše. Mnogo požarnih bramb iz domačega in sosednjih krajev se je s silo borilo proti plamenu. Le z'veliko težavo in z napornim trudom so mogli rešiti še ostala poslopja zlasti pa cerkev pred požrešnim plamenom. Silen veter je nosil daleč po zraku žareče iskre in, ako bi prebivalci, združeni z gasilci, ne polivali lesenih streh ostalih hiš z vodo, bi zgorela cela vas.
ogljar, oženjen in oče več otrok, je prišel nekoliko vinjen domov in ker je bil vrhutega truden od dela, je takoj le-
M
gel. Kmalu zatem je njegova žena slišala čudno stokanje iz spalne sobe, šla je pogledat in našla svojega moža s slinami na tistih, k; se je zvijal od bolečin. Poklicana je bila takoj zdravniška postaja in zdravnik je ugotovil, da je Benčič pil raztopino karbolne kisline. Kmalu nato je Benčič umrl. Poizvedovanja policije so dognala, da ne gre nikakor za samoumor, marveč za zastrupljenje iz neprevidnosti. Benčič je, misleč, da pije vodo, izpil ono osodepolno tekočino, ki je bila pri-1 pravljena za desinficiranje.
— Nov letalni stroj je baje iznašel inženir Živic v Trstu. Pred dnevi je govoril o svoji iznajdbi v nekem javnem predavanju. Po njegovem zatr-] dilu bi bil stroj zelo enostaven in ne ! porabi niti tretjine toliko moči, da se ! dvigne v zrak, kot dosedanji sestavi, j Stroj bi se mogel dvigniti navpično v zrak in obstati mirno v vsaki višini, ne da bi padel na zemljo. Iznajditelj vsled pomanjkanja sredstev ni izdelal doslej nobenega'večjega modela, vendar je pustil patentirati svojo iznajdbo.
Pohvalno pismo.
“Z veseljem naznanjam, da izmed vseh zdravil, katera sem poskušal za glavobol najbolj pomagajo Severovi Praški zoper glavobol in nevralgijo”, piše Rev. D. Fabricio, Rossiter, Pa. “Želim, da bi vsi bolniki vedeli o njihovih hitrih in prijetnih učinkih.” — Pomagali so drugim, pomorejo tudi Vam. Poskusite jih! Vprašajte po njih v lekarnah. Cena 25c za škatlico. \V. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iovva.
Dobri naročniki lista vedno gledajo, da istemu koristijo po svoji moči. Poleg preplačnine za naročbo je najvažnejše, ako ob vsaki priliki, ko imate opraviti s trgovci, ki imajo oglase v našem listu, jim omenite, da ste čitali njihov oglas v “Amer. Slovencu”.
PRIMORSKO.
—Iz Trsta, 24. dec.: Potrjuje se vest, da je rimska kurija imenovala tržaškega škofa dr. Nagla za koadjutorja 90 let starega kardinala dr. Grusche s pravico, da postane naslednik dr. Gruschc. Namestni škof dunajski, Marschall, je radi tega na obe svoji mesti demisijoniral.
—	Trst. Lloydov arzenal kupi vlada, ki ga ne bo preložila v Oglej, marveč hoče napraviti nove ladjedelnice v Miljah.
—	Most čez Sočo pri Zagraju se je podrl. Pijonirji so napravili provizoričen prehod. Ministerstvo je odredilo, da se ima zgraditi nov kamenit most. ki bo stal 868,000 kron.
—	Iz neprevidnosti zastrupljen. Iz Trsta poročajo: Pavel Benčič, 311etni
HRVATSKO.
— Dr. I.ueger o Hrvatih. “Agramer Tagblatt” priobčuje nek pogovor z dunajskim županom glede na Fried-jungov proces. Dr. Lueger je izjavil, da ne veruje vsega, kar so priče izpovedale, nekaj bo pa že resničnega. Gotovo pa je, da Hrvatje niso zapleteni v to zadevo. Hrvati so res zvesto ljudstvo svojemu kralju. To je Luegerje-vo neomajno prepričanje. Ko se ga je opozorilo, da trpi avstroljubna politika na Hrvaškem vsled tega v zadnjih letih, ker sc dunajski krogi niso nič brigali za hrvaške razmere, je dejal: Dunajski proces je dokazal, da h kakemu sumničenju Hrvatov ni povoda. Na vprašanje, kaj naj pričakujejo Hrvatje od Dunaja, je odgovoril dr. Lueger, da od dunajskega dvora zelo veliko. Treba je imeti samo potrpljenje. Hrvaško vprašanje se bo rešilo takrat, ko se bo razjasnil zapleteni položaj na Ogrskem. Ako bodo na. Dunaju ostali v boju z Mažari, potem bodo prišli za Hrvate lepi dnevi. Koncem govora se je tudi izjavil o trializmu in dejal, da je združitev slovanskih dežel v Avstro-Ogrski samo ideal in rešitev tega problema je še v negotovi bodočnosti. Hrvati naj vztrajajo, na Dunaju se jih ne bo pozabilo.
ZAPOMNITE SI!
Zmožnost Angleščine Vam primerno delo dobi.
Kako se pa priučite Angleščine brez učitelja? Po navodilu: Slovensko Angleške Slovnice, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da se lahko vsakdo brez velike milje toliko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y. Pišite po cenik knjig!
—Rojaki naročajte se na najstarejši in najcenejši slov. list Amer. Slovenec.
Vabilo na veselico
katero priredi društvo Marije Čistega Spočetja št. 80. K. S. K. Jednote v So. Chicagi, 111. v nedeljo dne 30. januarja 1910, v Medoš-ovi dvorani. Tem potom se tudi vprizori, iz starodavnih rimskih časov suženstva, zelo zanimiva igra “Najdena hči”. Po igri sledi ples in prosta zabava.
Zatorej uljudno vabimo vse sosedna društva, kakor tudi vse rojake in rojakinje. da se te veselice v kar največjem številu vdeležiti blagovolijo. Za vsestransko postrežbo bo izvrstno preskrbljeno. K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Ant. Kirinčič
Oor. Columbia •n Ohiottgo 9ta.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Br«-wery Rojakom si toplo priporoča«
Ljublanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči yf 1 Qi račun ter je obrestuje počistili	“MS /O
Ktjiji it prodaja vsa vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300.000.
PODRUŽNICE, SPLJET IN TRST.

%
<8
<8
<8
<8
<8
<8
*tr
I
<8
<8
<8
<8
<8
<8
%
'S
A K O
♦ denarje v staro domovino,
obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti hitro in pošteno postreže
Frank Sakser Co.
82 Coitlandt St.,	NEW YORK.
AKO potuješ v staro domovino, kupi
parobrodni listek
pn
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW YORK.
A V	želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti
^	v to deželo, kupi
parobrodni n železniški listek Frank Sakser Co.

pn
82 Cortlandt St.,	NEW YORK.
2 A	Q ž-.lš svc> trdo prisIdLae novce sigurno in obrestonosno
ni-iož.ti v keko hranilnico z dobrimi obrestmi, od dne vloge do dne dviga, obrni se na
Frank Sakser Co.
82, Cortlandt St.,	NEW YORK,
pa poslušaš ljudi, Ij dr_^_čj svcia^o h naletiš slabo, pa ni krivda
<8
1
I A
<8 ------
KO
i r nk Sakser Co.
7,7*7*:
V •>• *7*7‘s *7*7 V V W -	V ?, ,~*r'«7«—py pgp
AMERIKANSKl SmVKNRT Sto in dolgo hosto. Pot ga je vedla ... ,ori,	čez gorovje, ki je bilo skrivališče zveri
Ustanov jen .	jn roparjev. Prehitela ga je noč, da
ni vez mogel dalje v temoti. Pri tem Prvi, največji in najcenejši slovensko- jg ge Sp0zna|j je pravo pot zgrešil, katoliški list v Ameriki in glasilo yes prestrašen si ni vedel niti sveto-K. S. K. Jednote.	vati n;tj pomagati. Naenkrat je bil ob
njegovi strani mož, ki je vodil osla, in na njem je sedela lepa, blagomila žena s še ljubeznivejšim detetom v naročju. Docela presenečen iil potolažen je pra-šal pobožni duhovnik za pravo pot, nakar mu je prijazni mož odgovor “Hodi le z nami; dovedemo te varno v pravi kraj.” Veselo se je duhovnik
.	----- pridružil ljubeznivi potni tovaršijji, in
Dopisi in denarne pošiljatve naj se je prišel iz gozda, ne da bi vedel kako.
pošiljajo na	Videl se je v bližini svojega samosta-
AMERIKANSKI SLOVENEC na, a njegova potna tovaršija je bila
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOMA DRUŽBA
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $¿.00 na leto.
Čolnarji in grešniki ga sre-1 leta za 22 in pol stopinj; to povzroču-
Joliet, 111.
{Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Tri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov, ©opise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKANSKl SLOVENEC
Established 1891.
j izginila. Kakor prebujen iz sanj, je j pater brž pokleknil, pogledal s solza-j mi veselja in hvaležnosti proti nebesom ter vzkliknil: “Sedaj pa vem, kdo je bila moja potna tovaršija! Resnično, sveta Družina, Jezus, Marija in Jožef so bili moji vodniki in zaščitniki.” Odslej je nadaljeval pobožnost k sveti Družini s še večjo gorečnostjo.
Tudi naše življenje je potovanje, ki nas na njem dostikrat prehiti nočna tema. Tudi mi si dostikrat ne vemo svetovati, ko nas obdajajo dvomi in vsakovrstne skušnjave, roparji in morilci. Ali ne bi bilo dobro, da najdemo na tem tako važnem potovanju tovaršijo, ki bi nam pomagala z besedo in dejanjem, kazala pravo pot, in če smo jo po grehu izgubili, nas zopet
je sam.
čavajo ob tem času; redarji pozdrav-'jajo; kak prijatelj ga spremlja sto ali dvesto korakov. Čim večja je množica, tem bolj mu je videti po volji.
“Kardinal je bil 75 let star lani meseca julija, ampak še je v njem delavne moči za mnog trd dan.
“Čas za obed v kardinalovi hiši je kmalu po poldnevu. Dober kuhar je v pritličju, in priložnostni gostje so veseli kosila, kakor so njegovi družabniki. toda gospodar sam ni epikurejec (samopašnik). Slaš’ice, ki se Baltimore z njimi ponaša —■ rečna želva (terrapin), divja raca, mehka rakovica in tako dalje — so redkokdaj na njegovem krožniku. Navadne pečenke ga zadovoljujejo, s pečenimi jabolki kot zasladkom. Glede pijač ima najrajši pinjeno mleko. To pije vsak dan, in se ujema s profesorjem Mečni-kovim, da se po pinjevcu stari čutijo mlade. Toda kardinal ni nikak zagrizen ‘teetotaler’ ali abstinent. O priliki ni nasproten čaši belega vina.
“Hoja je njegova tonika. Če ima svoj vsakdanji izprehod, pa je zadovoljen. Če mora kam po mestu v večjo daljo, telefonira v bližnjo najemno konjušnico po javno kočijo. Kardinal Gibbons je edini nadškof na svetu, da nima svojega lastnega voza.”
fhe first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of'vedla nanjo? — Narcdimo si sveto
* the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the 3LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI	KOLEDAR.
23.	jan. Nedelja	Zaroka Marije D.
24.	“ Pondeljc	k Timotej, Babila.
25.	“ Torek	Spreobrnitev Pav
26.	“ Sreda	- Polykarp; Pavla.
27.	“ Četrtek	Janez Zlatoust.
28.	“ Petek	Julijan; Marteja.
29.	“ Sobota	Frančišek Salezij.
K	PRAZNIKU	SV. DRUŽINE.
(23. januarja.)
Pobožnost sv. Družine, ki se kaže posebno v nasledovanju njenih vzgled-iiih čednosti, jc blagovita.
Sv. Jožef — kako lep vzor čednosti sa može! Njegov vzgled čistosti uči, kako imajo soprogi občevati s svojimi soprogami, kako prizanesljivo, kako ljubeznivo ravnati z njimi.
Prebtažena Devica Marija —- kako vzvišen vzor čednosti za žene! Na ■njej se sveti vsaka čednost, ki pristoja ženskemu srcu, devištvo, ponižnost, pokorščina, ljubezen.
Jožef in Marija—kako lep vzgled za zakonske dvojice! Ali ne kažeta na vzvišen način, kako naj se mož in žena med sabo pri delu vedno podpirata v trpljenju sočutno tolažita, v bridkih ■arah izpodbujata, in kako naj bosta vedno skupaj, kako naj se vedno i spremljata na vseh potih, deleč med • sabo žalost in veselje? Ali ne učita Staršev prav lepo, kako naj svoje otroke pobožno odgajajo za Boga in nebesa ter jih ob vseh nevarnostih ščitijo?
Jezus — kako izvrsten učitelj za mladež! Ne uči jih samo, kako naj z leti rastejo na ljubeznivosti jednako njemu, marveč jim kaže tudi v svojem življenju in s svojim vzgledom, katere čednosti jih najbolj krase. Posebno pokorščine do staršev jih uči; samo v enem slučaju ne, če hoče njihov nebe-•Iki Oče kaj druzega, nego njihov po-zemski roditelj. V tem slučaju mora otrok bolj poslušati Boga, nego človeka.
Da postanejo družine po pobožnosti k sveti Družini svete — da postanejo moški sveti kakor Jožef, žene svete kakor Marija, otroci podobni sv. Je-zuščku, je posebno priporočati pobožna raba presvetih imen svete Družine, Jezusa, Marije in Jožefa. Po teh imetjih bosta mož in žena zvesto izpolnjevala svoje dolžnosti do sebe in svojih otrok, rada nosila jarem in breme zakonskega stanu ter težo otroške odgoje, in če otroci radi in pobožno izgovarjajo imena Jezus, Marija in Jožef,. bodo kakor Jczušček očeta in mater častiti, ljubili in poslušali.
Pri tem pa je dobro pomniti, da teh treh presvetih imen ne smemo izgovarjati lahkomiselno, kakor se žal tako dostikrat godi, temveč ¿"največjo spoštljivostjo in pobožnostjo. Če že ljudem ni po volji, da se njihovo ime lahkomiselno imenuje, ali celo zasramuje, kako zelo bi moralo razžaliti božjega {zveličarja, ako bi se njegovo in Marijino in Jožefovo ime po nemarnem imenovalo. Če ste doslej ta presveta ¿mena večkrat nepremišljeno in po nevrednem izgovarjali, pa popravite to napako in sklenite, odslej biti previdnejši.
Pobožnost k sveti Družini ima še drugo korist, ki se lepo pojasnjuje v sledeči pripovedki. Neki pater be-nekditinec iz Monte Serrata je imel v svoji bogoljubnosti posebno veselje ca pobožnosti k sveti Družini. Rad je premišljeval beg v Egipet, skrbi, bridkosti, ki sta jih imela Jožef in Marija prt tem. Nekoč je potoval skozi go-
Družino, Jezusa, Marijo in Jožefa, za svojo potno tovaršijo, po goreči pobožnosti k nji. Ščitila nas bode na vseh potih, ob vseh nevarnostih, posebno ko bomo stali pred večnostjo. Zatekajmo se v življenju m smrti v zavetje svete Družine in vedno bomo deležni njene mogočne pomoči, dokler ne bomo nekoč sprejeti v njeno nebeško tovaršijo.
ALI JE PREDSEDNIK TAFT PRO-TIKATOLIŠKI BIGOT?
Na to vprašanje odgovarja “Pittsburg Observer" tako-le:
“Povodom slavljenja zlatega jubileja pokojnega presvitlega poglavarja sv. cerkve, papeža Leona XIII., je bil predsednik Cleveland tako vljuden in blagodušen, da je poslal kot glavar velikega naroda Njegovi svetosti v znak čestitke k srečnemu dogodku prekrasno vezan iztis Ustave Združenih Držav', zavit v lepo vezenino, izdelano z urno in nežno roko gospe Clevelando-ve. Predsednik Roosevelt je tudi kazal pismenim potom svoje visoko spoštovanje taTto do pokojnega kakor do sedanjega posestnika Petrove stolice. Nedavno je papež Pij X. obhajal zlati jubilej svojega škofovstva. Nemški cesar Viljem mu je poslal prisrčno čestitko po pruskem poslaniku v Vatikanu. Mimogrede bodi omenjeno, da je protestantovska Prusija edina razkolna država, ki je uradno zastopana pri sveti stolici. Ali je predsednik Taft poslal čestitko tem povodom? Ne. Ostal je neotesano molčeč. In ta njegov molk je tembolj sirov', ker je predsednik osebno znan s papežem Pijem in se ga je Njegova svetost večkrat spominjala v pohvalnih izrazih. Tudi ni to prvikrat, da je g. Taft pokazal svoje protikatoliško svetohlinstvo. Pri imenovanju članov svojega ministrstva je skrbno izključil katoličane. Poleg-tega je v svoji nedavni poslanici na kongres postrani pokazal, da verjame laži o “krutostih” in “grozovitostih”, izvršenih po uradnikih katoliške Belgije v Kongu, koje laži so raznašali nekateri protestantovski misijonarji, plačani od angleške vlade.”
KARDINAL GIBBONS Edini nadškof, ki nima svojega voza.
Kardinal Gibbons je predmet zanimivi črtici, ki jo je spisal H. L. Mencken za “American Magazine”. Pisec pravi:
“Baltimore je eno izmed ameriških mest še starošegnih dovolj, da ima krasno promenado ali sprehajališče. To drži čez strmine starinskega Charles streeta, od velikih delavnic na Lexington streetu, mimo stare cerkve sv. Pavla, VVaiterjeve umetnijske galerije in Washingtonovega spominka do se vernega okraja s stanovališči in klubi. Tam se kažejo vsacega popoludne pestre trume meščanstva — zali malčiki z lojem na svojih noskih, ponosne stare gospe s kužki, elegantni gizdalini nemirnih oči in bogatinci s South streeta na svoji poti v Maryland Club. In tam tudi vidite med 4. in 5. uro, ob dežju ali solnčnem svitu, pozimi ali poleti, slokega starega gospoda v svilnatem klobuku z ravnim okrajcem, pod-šitim s škrlatom—to je kardinal James Gibbons, visoki zastopnik svete rimske stolice v Združenih Državah, po dostojanstvu jednak polnokrvnim princem.
“Za kardinala Gibbonsa je vsakdanja šetnja najljubše, če ne najvažnejše dejanje življenja. To ni leno pohajkovanje, nego krepka, trda hoja. Včasih ga zanese daleč od Charles streeta do Mount Royal avenue, z njeno vrsto spomenikov, in celo do. Druid Hill parka. Strašni vzlazki in vzdigi Char-'es streeta — niti enega čevlja ravnine ni v dveh miljah — ga ne ustrašijo. Potem napravlja velike korake, prehitevajoč pohajkovalce in gizdaline, ter stalno nadaljujoč svojo pot dokler ne prehodi svojih štiri ali pet milj. Tupatam vidite ob njegovi stra ni kacega škofa na ob’sku, sopihajo čega navzgori po gričevju, a večinoma
je menjanje letnih časov. 2. Vsa ne beška telesa imajo lastno svitlobo, kakor tudi privlačno in odbijalno silo, iz česar je razložiti sistem njihovih poti. 3. Solnce je 44-krat manjše kot zemlja, kar dokazujejo njegovi mrki.
4. Luna ima lastno svitlobo. 5. Trditev, da se solnce pomika proti Herku-lovemu ozvezdju, je zmotna; solnce j stoji na miru in se vrti le okolo svoje i osi. 6. Zemljo je smatrati za observatorij sveta. 7. Luna je zemlji tako j blizu, da jo ta s svojo oblino zakrije i in povzroča njene mrke. 8. Velika oddaljenost solnca od zemlje je bajka, j Nerazumljivo bi bilo pri taki silni oddaljenosti, da bi solncna toplota dose-. gla pod ekvatorjem 45 stopinj Celsija, j na obeh tečajih pa bi vkljub silno mali j razliki v daljavi poti solnčnih žarkov obstajal večni led. To je torej Pitta-lugov nauk o svetovju; italijanski listi pišejo čisto resno o njem, ako pa se bo le ena njegovih trditev zdela vredna strokovnjakom za razmotrivanje, je seveda veliko pa zanimivo vprašanje.
rejene in izdelujejo ladje do 1800 tone
lad. Po oficijelni statistiki je to dri ga ladjedelnica v republiki Chile. De lavna jugoslovanska kolonija uživa ve lik ugled, ima dve gasilni društvi, močen tamburaški zbor in neki Petei Grašič izdava celo tednik “Domovina”
ALTARJI NA PARNIKIH.
Prvi od dveh altarjev, ki ju Oskrbi kanadska pacifiška železnica (Cana-dian Pacific Railroad) za rabo katoliškim duhovnikom na Empress-parni-kih, je bil odposlan iz Montreala v St. John, N. B., in nameščen na parniku “Empress of Britain”.
Altar, ki je bil narejen po navodilu g. E. J. Heberta od C. P. R. Passenger Departmenta, je zgrajen iz trpežne mahagonovine in tako izdelan, da se lahko zloži, tako da zavzema prav malo prostora. Ker je prenosen, se ga lahko postavi kjerkoli na ladji. Med njegovo opremo je posvečena marmorna ploča, ki na nji počiva kelih, ko se hostija posvečuje, in popoln okit iz čistega srebra.
Vsa raznotera oblačila so tudi oskrbljena, tako da najdejo duhovniki vse potrebne reči za razna opravila od darovanja sv. maše do previdenja s sv. zakramenti za umirajoče.
Altarji za ostale Empress-parnike se ne napravijo, dokler se ne vidi, kako se raba prvih dveh obnese. Začasno se opremita samo dva parnika z altar-jema.
“ČRNO MESTO”.
Znani potovalec Kozlov, ki se je vrnil nedavno iz velikega potovanja skozi centralno Azijo, pripoveduje v angleškem listu “Geographical Journal” o odkritju nekega starega kitajskega mesta. Spomladi lanskega leta je zadel Kozlov na svojem potovanju po Mongoliji na razvaline nekega mesta, ki leži 15 km proč od najvzhodnejšega toka reke Edzingol, ki se porazgubi v gobski pustinji in priteče izpod Nan-šana. Mesto se imenuje Karakoto ali “črno mesto”. Iz najdenih listin se spozna, da je bilo Karakoto v 11. in 12. stoletju glavno mesto tangutske države Hzihzia in je bilo prav močno razvito. Mesto samo je pa še starejšega obstanka. Tanguti, ki stanujejo že štiri stoletja v teh krajih, izjavljajo, da so njih predniki že našli razvaline mesta take, kot so sedaj, namreč kot mesto kitajskega značaja z velikim zidom na vzvišeni terasi. Kozlov je zadel najprvo na od peska napol zasute grobove, prišel potem do stolpa trdnjavi podobne zgradbe in konečno do popolnoma zasutega zidovja. Za tem zidovjem se nahaja četverokotni prostor, obdan od hišnih razvalin, kjer je bilo najdenih mnogo knjig,”pisem, dokumentov, kovanega in papirnega denarja iz časa dinastije Mindov, žensko okrasje, hišno orodje, budistl-ške svečeniške posode itd. Po izročilu mora biti pod temi razvalinami zakopanih še ogromno zakladov, ki jih je zadnji vladar Karakata Karatziantzion zakopal. Ta je mislil, da ima nepremagljivo vojsko, s katero je mislil premagati Kitajsko. Toda zviti Kitajci so ga premagali, ga gnali do glavnega mesta, katerega so oblegali in tako pripravili vladarja do zadnjega obupnega boja. Preje je dal ta zakopati vse svoje zaklade vsega skupaj 80 voz, usmrtil svojega sina in hčer ter obe ženi, da ne pridejo v roke sovražnikom. Odprtina v zidu, kjer je napravil zadnji izpad proti sovražnikom, se vidi še sedaj. Našel je z vsemi svojimi zvestimi smrt v boju; zakladov pa niso mogli najti vzlic vsemu iskanju in poizvedbam. Mongoli pripisujejo to nekemu čarobnemu reku vladarja, po katerem so našli domačini mesto zaklada dve veliki rdeče-zeleno pegasti kači.
KOPERNIK — POJDI RAKOM ŽVIŽGAT!
V Italiji je vstal mož, ki ne namerava nič manj in nič več, kot da z zaničljivo odločnostjo vrže Kopernikov svetovni zistem v staro šaro in dokaže, da so tudi Kepler. Tycho de Brahe. Galilei. Newton bili le slepci, vodjem od slepca Ta mož je nek pomorski kapitan Michele Pittaluga, ki je na -voii iadermei skozi dolgih 40 let neprestano križaril no oceanu med Ge -■ovo in 4rgenrin:io ;n se pri tem pe 'M z pstronomekimi študiiami. Pi* *-'ltl(5"> trdi- 1 7em1ia se ne suče oko ’o so'nrs. manre? med enakomerni” -rteniem oko'o leetne osi niha pro* “ver** mm* >n c*rer tekom eneg'
Stanovi priseljencev.
Poročilo generalne priselitvene komisije, ki kmalu izide, bo popolnoma in podrobno izkazovalo stanove ali poklice raznih priseljencev, ki so se izkrcali na naših brežinah v fiskalnem letu končanem dne 1. decembra 1909. Poročilo bo kazalo, da je 8,096 priseljencev doseglo višjo izobrazbo, kajti med njimi je bilo 1,379 inženirjev, 1,243 učiteljev, 674 igralcev in 131 u-rednikov. Razvrščenih kot delavci je dospelo 87,160 priseljencev v istej dobi in med njimi nahajamo 10,449 krojačev. Razpredelek raznih poklicev je največji in kaže 435,247 priseljencev, v kojem skupnem številu je vštetih 174,800 navadnih delavcev, 171,800 poljedelcev in 64,568 slug in služkinj.
V nobeni drugi deželi se toliko ljudi
ne preživlja z brodarstvom, kakor na Norveškem. Drugo mesto zavzema Anglija.
Kralj Peter v Petrogradu. Iz Bele-gagrada poročajo, da je dobil kralj Peter vabilo, naj obišče carja v Petrogradu.
Čenstohovski Materi Božji so skle-n'li sv. oče Pij X. darovati dragoceno krono. Povod temu je dala tatvina, ki so jo povzročili pr- 'rzm lo'povi v svetišču Zaščitnice Poljske.
Za male oglase se plačuje:
Kdor išče dela, po........... $ 10
Kdor išče delivcev, po........... 1.00
Kdor išče znanca itd., po...........25
Zahvale raznih vrst, po.......... 1.00
Ženitna naznanila, po...............50
Za priobčenje računov in naznanil, od vrste po..................15
Oglasi v “A. S.” najboljše uspehe.
prinašajo vedno
Grofica Ernestina Nostic, ki je pred-kratkim dosegla 30. leto je vstopila v samostan v Riedenburgu pri Salzburgu. Ona je najmlajša hči člana avstrijske gosposke zbornice grofa Nóstica.
Praški mestni svet proti nemščini. Po sklepu praškega mestnega sveta se od Novega leta naprej izdajajo tedenski izkazi mestnega statističnega urada v češčini in francoščini. Dosedaj so bili v rabi češko-nemški izkazi.
Katoličani v Nicaragui.
Nicaragua, ki se zdaj o nji toliko govori v javnosti, ima eno škofijo. Njen škof je Right Rev. Simeon Pe-reira y Castellón, D. D. Njegovo škofijsko mesto je Leon. Vernikov v škofiji je okoli 500,000 pod pastirstvom petinštiridesetih duhovnikov, z dvein-štiridesetimi župnijskimi cerkvami. Škofija ima duhovno semenišče s petindvajsetimi dijaki, srednjo šolo za dečke in drugo za deklice, ki je pod oskrbo sester sv. Vnebohoda. Bratje krščanske dobrodelnosti vodijo siro-tiščnico, in sestre dobrodelnosti oddelek za deklice. Polegtega sta dve bolnišnici.
Manj piva — več whiske.
Ameriški pivovarnarji opozarjajo na poročila o notranjih dohodkih kot ka-žoča, da se je v preteklem letu prežgalo milijon galonov whiske več nego leta 1908. in da použitje piva kaže sorazmeren zmanjšek za milijon sodcev, kar pripisujejo mnogim okrajem in državam, ki so lani glasovale za “sušo”. Tudi pravijo, da je tam prav zelo narastla prodaja patentnih “zdravil”, ki vsebujejo alkohol.
Mednarodna razstava v Cal.
Mednarodna razstava bo prirejena v Californiji leta 1915. v proslavo otvoritve Panamskega kanala in v spomin 400. obletnice odkritja Pacifiškega oceana po Balboi.
Katoličani v Chicagi.
Chicago je nad polovico katoliško mesto. Chicaška nadškofija je največja v deželi.
Chicago ima več katoličanov nego države Alabama, Arkansas, Florida, Georgia, Kansas, Maine, Mississippi, North Carolina, South Carolina, North Dakota, Oklahoma, Tennessee, Texas in Virginia vse skupaj.
Nemški Dunaj.
Kako je Dunaj nemški, dokazuje to, da tam izhajata dva češka dnevnika, 7 tednikov in 22 strokovnih čeških listov. Češko društveno življenje na Dunaju tudi lepo uspeva; razen "Narodnega sveta” in “Prosvetne zveze” deluje tudi “Komensky” z 12 podružnicami. To društvo vzdržuje 2 ljudski šoli in 3 jezikovne šole. Na Dunaju uspevajo podružnice treh čeških bank in deluje 15 čeških posojilnic in 4 društva za stavbo narodnih domov. Sokolstvo ima 12 društev na Dunaju in 2 na deželi. Politična društva so 3, bralnih in zabavnih društev je 31, pevskih 81, 4 gledališka, 16 strokovnih, 5 dobrodelnih, 11 športskih in 11 še drugih društev. Razun tega imajo narodni nacionalisti blizu 50 organizacij in socialni demokratje češki blizu 60 organizacij. Skratka, dunajski Čehi imajo 250 društev. To že nekaj pomeni! Mladi denarni zavodi imajo eden in pol milijona kron vlog in pol milijona kron vplačilnih deležev; rezervni fondi znašajo več nego 80,000 kron in čisti dobiček znaša 50,000 kron.
Hrvati v Punta Arenas.
Danes je Punta Arenas glavna žila za življenje vseh naselbin na krajnem iugu Amerike. Te naselbine se bavijo z ovčarstvom, ribištvom, rudarstvom zvozom dreves za gradnje, raznimi in 'ustrijami in trgovino. Skoro vsi mor 'arji so Srbohrvati in tudi razna pod etja imajo v svojih rokah. Znameni •, je ladjedelnica bratov Bonačičev. k najo svoje prostore zelo moderno u
Krištof Kolumb. Nadškof v Phila-delphiji namerava predlagati sv. očetu, naj bi se spravila v tek zadeva za proglašenje Krištofa Kolumba blaženim. Že leta 1876. o priliki vesoljnega cerkvenega zbora, je bilo vložilo 200 cerkvenih knezov prošnjo v ta namen.
Na god sv. Cecilije so opravili razni rimski prelatje v katakombah sv. Ka-liksta več cerkvenih in liturgičnih o-pravil, kar se ponavlja vsakih 50 let. Podzemeljske kripte so bile okrašene z mirtovimi venci, s palmami in cvetlicami. Zbranih je bilo silno veliko vernikov.
Slavnoznani bogoslovni zavod v Ino-mostu ima letos 277 gojencev, med temi je 31 že duhovnikov. Domačinov iz Avstrije in Ogrske je 67, inozemcev pa je 174, in sicer 38 celo iz Amerike, med temi eden iz Jolieta, naš rojak g. Jos. F. Stukel, potem 18 iz Rusije, 6 iz Turčije, drugi so iz raznih držav. Redovnikov je 36.
Cerkev Srca Jezusovega na Montmartre v Parizu, priljubljeno "krasno svetišče Parižanov, bo vendar ostala last katoličanov. Po ločitvenem zakonu se je framasonska vlada na Francoskem polastila tudi vseh cerkva. Tukaj je napravila izjemo edinole iz strahu pred nevoljo katoličanov, ki so z velikimi žrtvami sezidali omenjeno veličastno zgradbo.
Pastirsko delovanje na veliki fari. V praškem predmestju “Kraljevi vinogradi” je župnija, ki šteje 80 tisoč duš. Neko nedeljo je imel eden izmed kape-lanov poleg svojih molitev in spovedovanja še ta-le opravila: Zjutraj od 6. do 7. šest porok, ob 7. sv. mašo s pridigo, ob 9. strežbo pri veliki maši, ob 10. zopet pridigo, pri kateri je bilo oklicanih sto parov; popoldne od dveh do pol štirih pet krstov, proti večeru več pogrebov. — O pravem dušnem pastirstvu na takih župnijah pač ni misliti.
Ni vedel. Priprosti francoski kmetič je bil poklican v nedeljo pred sodnijo, da se zagovarja o neki zadevi. Toda mesto v nedeljo je prišel v ponedeljek zjutraj. Kje si bil pa včeraj?, zareži nanj sodnik. Včeraj je bil dan božji, odgovori mirno kmetič. Tukaj sem jaz tvoj bog, pravi sodnik. Črez nekaj časa ga vpraša sodnik: Kako se pišeš? Kmetič molči. Kako se pišeš?, zareži drugič sodnik. A kmet molči. To razkači sodnika, da še bolj jezno zavpije nad njim: Ali ne slišiš? Kako se pišeš? No, lep bog ste, če še mojega imena ne vestel, je bil odgovor. In sodnik je mirneje govoril z odločnim kmetičem.
Novi angleški zakon o gledališki cenzuri. Na Angleškem izdelujejo načrt novega zakona za gledališko cenzuro; glavne točke so: Gledališke igre, ki se uprizarjajo na angleških odrih, ne smejo žaliti čuta nravnosti; ne smejo obsezati žalitev za nikogar; ne smejo- spravljati živih ali nedavno umrlih oseb na oder; ne smejo žaliti religiozna čuvstva; ne smejo zavajati k zločinu ali hudemu; ne smejo škoditi prijateljskim odnošajem Angleške z drugimi vlastmi in končno ne smejo rušiti miru.
Pozor rojaki.
Ogibajte se ptička, ki se predstavlja za Žida, a je v resnici hujši kot čifut. Nosi dva ročna kovčeka in prodaja zlatnino in ženske svilnate rute. Obraza je bolj črnega, ači ima črne in globok pogled. Sprednje zobe ima prav redke, a prste precej dolge. Pri meni je enkrat prenočil. Ko smo zjutraj prešli na delo je bil on “bos” v hiši Odprl je tri kovčeke fantov, in sicer odzadaj ter odnesel okoli $30 On denarja. Dobro, da ni več našel Po noči nosi neko električno luč. da s* sveti.
Torej, rojaki oeibajte se ga Ne sprejmite ga v hišo. Kdor ga meni •zroči, ali pove kje se nahaja, «lobi nagrade. — Peter Lukanič. Rox 37. Cornwall, Pa.
200 MOŽ POTREBUJEMO ZA DE-!o v šumi, ki znajo izdelovati prage za železnice (kros-tajze); plača se po 15c od kosa. - Plača je vsakih 14 dni, dela dosti za pet let pri Southern Land & Timber Co., Havana, Arkansas. Za pojasnila pišite na: Mat. Ecimovich, Box 105, Havana, Ark.	8-14.
Mlad Slovenec, izvežban organist, pevovodja, zmožen podučevanja godbe in glasovirja, želi mesta v kaki večji slovenski ali hrvatski naselbini. Za natančnejša pojasnila blagovoli naj »e pisati na: Nejkc Novak-a, 82 Cortlandt St., New York City.	3-10.
KJE JE MOJA SESTRIČINA ANA Gliha, doma iz križa pri Čatežu, pred 10 leti je bila v Clevelandu in se tam omožila z nekim Fr. Turkom, doma iz žužemberške fare. Prosim, da se mi sama javi, ali pa kdo, ki ve nje naslov. John Starc, Box 203, Carbon Hill, 111.	It
NAPRODAJ ALI VNAJEM OD-dam lepo 40 akrov farmo s hišo in hlevom \y2 milje zapadno od Jolieta, Več pove uprav. Amerik. Slovenca.
HRV .rSKO DRUŠTVO ZRINSKI rankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, III. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St; tajnik: Mih. Podobr*1' 920 N. Chicago St.; blagajnik:1 • Tušek, 203 Ruby St.; bolniška	elmka: za
vzhodno stran mest,-	om. Stefančič, 1014 N. Chicago	za zapadno
stran mesta: Ant. M-	ič, 1316 N.
Hickory St. Seja p nedeljo v mesecu v cerkveni dv irani.
2hi. Phone 891. N. W. Phone 891. GARNSEY, WOOD & LENNON, Advokatje—Pravdniki
Joliet Nat’l Bank Bldg., Joliet, 111. Kimate kaj s sodnijo opraviti, oglasite e pri nas. Pravica—je naše geslo.
Kadar imate s sodiščem opraviti o-brnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street Joliet, 111.
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja zena v pomoč.
Chic. Telefon št 741. N. W. Tel 263
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Jr	na dan in več stalnega do-
«J bička jamčimo agentom z ■	importiranimi avstrijskimi
podobami. Nobene opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti:
A. S. SILBERMAN.
352 Pleasant A ve.. St Paul Mina
POOBLASTILA IN PROŠNJE
na vojaške, sodnijske in vse druge o-blasti v starem kraju izdelujem po EDEN DOLAR
in priskrbim potrebna konzularna potrdila.
Frank Podgoršek,
56 Warren St, New York, N. Y.
KAM PA GREŠ, JOŽE?
Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
MAT. STEFANICH-U,
400 Ohio Street	Joliet,, Ills.
Svet materam.
Preveč skrbeti ne morete za milo, katero rabite za svojega dojenčka in otroke. Tisočere matere vsepovsod v tej deželi rabijo Severovo Zdravilno Milo in prejeli smo od njih na tisoče pisem, ki nam' v njim pripovedujejo, kako koristno je za dojence, otroke in odrastle. To milo je čisto, zdravilno in antiseptično; prežene srbečico kože in lobanje; prepreči lišaj, slani tok, prišč in kožne opahke. Na prodaj v lekarnah za 25c. Vzorec pošlje za znamko W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Če niste prejeli Severo-vega Almanaha za leto 1910., vprašajte svojega lekarnika za iztis. 2
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 18S4. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:.....Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
podpredsednik:..........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II. podpredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:..........Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:., .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec:............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
Joliet, 111., 16. jan. — Naznanja se vsem članom ali članicam društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., da prihodnja seja društva prejimenovanega ne bode prvo nedeljo v mesecu februarju 1910, kakor po navadi, to je 6tega, bode pa tisto soboto večer prej, to je dne 5. februarja zvečer, pričetek točno ob polu 8. uri zvečer. To je sklenil odbor zaradi veselice, katero prirede slovenski šolarji in šolarice v korist slovenski cerkvi sv. Jožefa ravno isto nedeljo popoldne. Da bodejo torej imeli člani in članice priložnost, vde-ležiti se te veselice, za to je društvo 8V. Jožefa št. 2. sklenilo, da se ima seja vršiti tisti večer pred veselico, to je kakor že goraj omenjeno v soboto večer 5. februarja ob polu 8.
Ob koncu pisanja srčno pozdravljam vse člane in članice društva sv. Jožefa kakor tudi vse člane in članice slavne K. S. K. J. širom naše ljudo-vlade. S sobratskim pozdravom
Mich. E. Urshich, tajnik.
vlada sloga in prava krščanska ljubezen med brati.
Srčen pozdrav vsem sobratom želi član Dr. M. Sv. Rožnega Venca K. S. K. J.
Opomba uredništva. — Brez dvoma imate Vi prav. Ali za poravnavo tega prepira Vam svetujemo, da se obrnete na glavni odbor K. S. K. J.
Aurora, 111., 16. jan. — Naznanjam Vsem članom in članicam, da je imelo društvo sv. Janeza Krst. št. 11. K. S. K. J. svojo mesečno glavno sejo 4. decembra 1909 in volitev uradnikov za leto 1910. Izvoljeni so sledeči bratje: Frank Mrva, predsednik,
Josip Jakuš, podpredsednik,
Andrej Žakelj, I. tajnik,
Tomaž Corn, II. tajnik,
Frank Lokar, blagajnik,
Martin Zelenšek, zastopnik,
John Novak, I. nadzornik,
Jernej Verbič, II. nadzornik,
John Fajfar, maršal,
Anton Jerry, zastavonoša,
Tomaž Zakovšek, vratar.
Društvo zboruje vsako prvo soboto v mesecu v Prapotnikovi dvorani.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. in jim voščim srečno novo leto 1910.
Andrej Žakelj, tajnik.
Aurora, Minn., 11. jan. — Spoštovani list A. S.l V uradnem glasilu K. S. 'K. J. berem poročilo društvene volitve društva Marije Sv. Rožnega Venca. Sobrat Alojzij Kaštele poroča v onem dopisu, da se je odpovedal preds. Rev. Alojzij Pirnat tej časti. Kakor jaz vem, je to resnica, a rad bi vedel, zakaj ni on omenil, da sta odstopila tudi Jožef Hren kot zastopnik in Matija Dremelj kot blagajnik. Predsednik pa se ni samo odpovedal predsedniški časti, ampak tudi od 26. dec. ni več član istega društva. Zakaj pa ne? Ako Vi, g. tajnik, nočete to omeniti, pa bodem jaz in moje ime tudi lahko «veste pri uredništvu vsaki dan.
Ko je g. predsednik odprl volitev, je g. Jožef Hren predlagal sedanjega predsednika za to čast. Kakor hitro je bil predlog potrjen, vstal je g. Fr. Miklič ter v polomljeni slovenščini povedal sobratom, da jednotina pravila govorijo, da duhoven ne more biti v nobenem odboru, Toraj vsak izmed članov sme biti v odboru, samo duhoven ne? Jaz podpisani član istega društva pa zahtevam mnenje glavnega odbora.in kratek odgovor, ali zamolio biti katoliški duhovniki člani naših društev :n odborniki ob jednem? Ako ima g. Miklič pravo, zakaj ima naša slavna jednota duh. vodjo? Zakaj S’ nazivlja “katoliška”? Zakaj njeni zakoni govorijo, da član te jednote mora biti dober katoličan? Katerega vidite v cerkvi večkrat, ali g. Miklič-a sli novoizvoljenega predsednika? Kateri izmed teh dveh je opojen pri rednih sejah? Kateri izmed teh dela v hlagor društva, kateri pa trga isto, ta-k° da misli odstopiti 18 članov ter Prositi gl. odbor, da ustanovi' v tem mestu novo društvo? Kedo dela pre-P'r pri društvu? Prosim toraj, odgovora na ta vprašanja!
Tu pri nas je še dosti članov, kateri . ra^' pristopili h krajevnemu dru-?tvu; a radi jednega človeka rajši plačujejo svoje mesečnine drugam, kjer
Broughton, Pa., 12. jan. — Tem potom naznanjam vsem članom in članicam, da je naše društvo sv. Alojzija št. 95 K. S. K. J. imelo dne 9. jan. svojo glavno-sejo in volitev novih u-radnikov za leto 1910. V odbor so izvoljeni sledeči:
Predsednik John Kirk, podpredsednik Anton Petrovčič,
I.	tajnik Anton Demšar,
II.	tajnik John Žitnik, zastopnik Jakob Oblak, blagajnik Mihael Moly,
nadzorni odbor Anton Widmar, Fr. Trobec in Jožef Leskovic,
bolniški obiskovalci, za Broughton Jožef Fister, za Bruceton Fr. Možina, za Willock Fr. Knofelc, zastavonoše Jakob Bozovičar, John Drling in Jakob Peterneli, maršal Fr. Gašparšič, vratar John Subic.
Tudi je sklenjeno na seji, da kdor dolguje za dva meseca, ne da bi se kaj zglasil ali poravnal svoj dolg, se ga suspendira. To naj vsaki vzame v spomin, da če je suspendiran, da ni deležen v slučaju nesreče nobene podpore, ne bolniške in ne smrtne, dokler ne poravna svojega dolga in da se sprejme nazaj v društvo in Jednoto.
Ravno tako tudi opozarjam vse tiste člane, ki so jim potni listi potekli, ali da jih še celo imeli niso, da jih vsi preskrbe, kateri so oddaljeni, ker brez potnega lista nima pravice do bolniške kakor tudi ne do smrtne podpore. Seveda se mora potni list naprej plačati za kakoršno dobo ga član zahteva.
Denarne pošiljatve naj se pošiljajo na tajnika ali enega izmed zgoraj omenjenih uradnikov.
Srčni pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Anton Demšar, tajnik, Box 135.
Butte, Mont., 12. jan. — Društvo sv. Janeza Krstnika štev. 14. K. S. K. J. je imelo letno zborovanje dne 1. jan. t. 1. in voltev uradnikov, ki so bili izvoljeni sledeči:
Predsednik Peter Osterman, podpredsednik Frank Sturm, tajnik John Malerich, podtajnik John Dolenc, blagajnik John Osterman, zastopnik Paul Tomazin.
Končno pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J., posebno pa II. podpredsednika K. S. K. J. Frank Bojca, in ga opozorim, da bi prosil odbor Jednote lil urednika, naj bi prihodnjič tudi njegova podoba našla prostor v glasilo med glavnimi uradniki K. S K. J. Sliko, seveda, mora sam poslati.
John Malerich, tajnik.
Little Falls, N. Y., 16. jan.—Tukajšnje žensko društvo Marije Pomagaj št. 121. K. S. K. J. je imelo svoje glavno zborovanje in volitev dne 12. decembra, in so izvoljene sledeče sestre: Frančiška Jerina, predsednica, Cecilija Mrzlikar, podpredsednica, Ivana Celarec, I. tajnica,
Elizabeta Maček, II. tajnica,
Ana Prevec, blagajnica,
Marija Žehel, zastopnica,
Frančiška Mrlalc in Ivana Keržič, knjigopregled6valki,
Ivana Kogovšek in Frančiška Petkovšek, bolniški obiskovalki.
| Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan.
Koncem mojega dopisa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote.
Ivana Celarec, tajnica.
nadzorniki Ign. Kušljan, Ant. Mar-golič, Jos. Windischman, maršal Jos. Windischman, zastavonosca Metelko Jos. in Lindič Jos.,
banderonosec Hribar Leopold, društveni zdravnik P. Reinchard, vratar Gregorčič John.
V imenu vseh članov našega društva želim vsem članom K. S. K. J. po šir-nej Ameriki veselo novo leto in Ame-rikanskemu Slovencu dobri uspeh.
John Kmet, tajnik.
Waukegan, 111., 16. jan. — Tem potom se naznanja vsem članom društva Marije Pomagaj št. 79, K. S. K. J., da je odbor sklenil, da se društvo vdeleži veselice bratskega dr. sv. Roka št. 94 J. S. K. J. dne 29. jan. Ker se je na zadnji dr. seji nekako spregledal dopis, oziroma vabilo dotičnega društva, toraj društveni odbor poživlja vse člane našega društva, da bi se zbrali polnoštevilno v soboto večer, dne 29. jan. v šolski dvorani ob pol 8. uri (7:30), da se potem skupno vdeležimo te veselice in jim tako skažemo bratsko ljubezen.
S pozdravom na vse člane in članice društva Marije Pomagaj.
Math Jereb, tajnik.
Naznanilo.
Ker se je naš večletni sotrudnik in poverjenik našega lista za mesto Sun-nyside, Utah, g. Ant. Kosec podal v staro domovino, za to bodi
Naznanjeno ondotnim našim cenjenim naročnikom, da je sprejel pover-jenje za ondotno mesto tam dobro-znani in ugledni rojak g. ANTON TEŽAK, ki ga priporočamo rojakom v omenjenem mestu in okolici.
Uprav. “A. S.”
Milwaukee, Wis„ 11. jan. — Naznanjam. da je imelo društvo sv. Janeza Evang. št. 65. K. S. K. J. svojo redno sejo 2 jan. in obenem se je vršila volitev društvenega odbora. Izvoljeni so bili sledeči:
Predsednik Frank Kolenc, podpredsednik John Raunikar,
I	tajnik John Kmet,
II	tajnik Mat Sedlar, blagajnik Mat Štiglic, zastopnik Jos. Zalar,
DOPISI.
Nadaljevanje z 2. strani.) movje, tako da mislim, da takrat niso nobena vrata preveč zaklenjena, ker buši notri v vrata, da se morajo odpreti ali pa zlomiti, zato se to meni vidi kakor petelinov fajt. In tudi jaz sem bil v takem obnašanju v mojih mladih letih, a sedaj mi je pa prošla tista neumna muha iz glave. In sedaj naznanjam, da bode šla moja soproga Klara Erčul na Ely na ukance za par tednov k mojim bratom in potem bom že še razložil od pardarjevih petelinčkov. Za sedaj pa to končam in naj to žiher vsaki prečita in prebere, če pa kateri reče, da je ta listek kaj predolg, pa ga naj malo odreže, pa mu bode prav. Če mi pa g. urednik zato kaj reče in kaj pogodrnja, potem bo pa v moji glavi rast in veselje. Zdaj pa v sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje po vseh Združenih Državah. Tebi, Am. Sl., pa želim obilo naročnikov in predplačnikov in ostanem vaš mladi naročnik
Jožef Erčul-Zagoričan.
-------- m m
Gerdune, Belokrajina, 3. jan. — Sl. mi uredništvo A. Slovenca, prosim, da mi dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu, da naznanim rojakom po širni Ameriki, kako se pri nas godi v naši domovini.
Vreme imamo skoraj celo zimo lepo, brez snega. Dostikrat si mislimo, ko se naoblači, da bo padal sneg, ali namesto snega pa pada dež, tako da imamo zmerom slaba pota. In tudi ta zima je jako nezdrava, dosti je sveta bolnega in dosti ga je umrlo, pa posebno zdaj pred Božičem, namreč en dan, to je 17. dec. so bili v naši fari trije pokopani, en fantek in ena deklica in en prileten mož, po imenu Miko Starešinič podomače Dolnji Jurkovi; b:l je mož obče spoštovan v starosti 65 let, naj v miru počiva!
Nadalje naznanjam rojakom o nesreči č. g. župnika Vrhovske fare. Dne 2. dec. j.e šel omenjeni g. župnik obhajat na Vinico zastopnika banke Slavi-vije, z imenom Janeza Konig. Po svojem opravilu je imel še več opravka po Vinici, tako da se je mudil dolgo v noč. Na več mestih je popraševal, da bi dobil voz, ali ni mogel dobiti voza in se je napotil, da gre sam domu. Ko je prišel do viničkega mostu, je v •eliki temi nekako nesrečno prekoračil ograjo na mostu in padel v vodo n niso niti znali, ampak našli so njegovo povrhnjo suknjo na mostu, iskali so ga po veliki vodi ali zaman, niso ga mogli najti do 28. decembra. In to so ga našli Žunički dečki, ko so ga ■skali z malim čolnom in našli so ga pod Žuniči, tam ko se Kolpa zakrene proti Adlešičem je ga bilo pridržalo grmovje. Dečki so šli takoj naznanit na Preloko in takoj so ga pripeljali na preloško pokopališče. Dne 30. dec. so irišli njegovi sorodniki oziroma njegov brat in bratovi sinovi in č. g. župnik iz Vinice. Pokopali so rajnkega po katoliških obredih predpoldne na Preloki. Naj v miru počiva in sveti mu naj večna luč! Pokojni g. župnik, po imenu Jožef Kramarič, je bil doma od Metlike. Bil je jako dober in prijazen s svojimi farani na Vrhu ali na Švanj perku.
Nadalje naznanjam mojim sofara-nom, da v naši fari Preloški jih je pretečeno leto umrlo 36, a 30 se jih je narodilo, 8 parov se jih je poročilo; 6 jih je več umrlo nego se je jih narodilo.
Nadalje naznanjam svojim znancem, da sem dobil iz Denvera slike ali fotografije od vseh svojih znancev in faranov. Vsi se prav junačko držijo, posebno pa g. Nikolaj Žugel, akoravno je obdržaval svojo 60 letnico, ali še j izgleda čvrst in krepak, kakor da bi I bil star okoli 40 let. Gospod Žugel je iz fare Preloške iz Zilj prišel v Denver, Colo., še pred 30 leti, takrat ni bilo nobenega Slovenca v Denveru. Delal je .na farmi in v topilnici. Največ je delal in sedaj dela na “lumber yardu” ali na pili. G. Nikolaju Žuglu kakor tudi vsem voščim v tem novem letu, da bi več letnic obdržavali in da bi veseli in zdravi bili tam v svobodni zemlji Amerike.
Pri sklepu tega svojega dopisa pozdravljam rojake širom Amerike, posebno pa svojega brata in njegovo ženo in svaka in sestro in Nikolaja Žu-gla. A tebi, A. Slovenec, želim obilo uspeha.	George Pavlakovič.
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
a¡ m
Kapital $100,000.00 Barber Building Joliet, 111.
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3%
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
Največje in obenem slovansko pod jetje v Jolietu za barvanje in čistenji moških in ženskih oblek. Uposlujenu le izkušene delavce.
JOLIET STEAM DYE HOUSE (Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, Illinois Oba telefona 488.
Pridite k metli na obisk ko se mudite v Lockportu.
Sveže pivo in drugeopi-jače so vedno na razpolago.
Anton Dowiak,
Doktor lvec BH
Moške in ženske
specialist za ženske in otroške bolezni in operacij^ On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen anal žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, želodcu, črevih, 1«M< -ah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, prehuda utripanje in bolezni srca, naduho, kašelj mrzlica, težko dihanje, nečisto in pokvarjeno kri, ogluia« nje, lišaje, hraste in rane, kamenje v želodcu la mehurju, appendicitis, bolezni na očeh, itd.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite Vašo bolezen v svojem materinem ]mIL su ali pridite k njemu, in on Vam bo dal izvrmtaa
900
zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
N. CHICAGO STREET,	JOLIET, ILLINOIS
George L. Brozich
Zavarovalna in zemljiščna agencija
Podružnica: Chisholm, Minn.
davni urad: ELY. MINN.
GLAVNI ZASTOPNIK:
Podružnica: Eveleth. M mn
Wahl & Messer Realty Co. Uplyke-Schmiclt Land Co.
Dnlnth, Minn.	Chicago, 111.
.....IN....
26 NAJBOLJŠI« ZAVAROVALNIH DRUŽB.
Rojaki, kadar želite kupiti loto v mestu Duluth ali Superior, v bližini novih tovarn, katere gradi U. S. Steel družba, ako želite kupiti lepo farmo v spodnjem Michiganu ali pa želite zavarovati Vaše posestvo v absolutno zanesljivih družbah, obrnite se vedno na nas, mi smo uradni zastopniki vseh omenjenih družb za vsa mesta rudarskega okraja države Minnesote in Vam vedno jamčimo popolnoma pošteno delo.
9th Street
Lockport, 111
julio Sieíaoii
na voglu Scott in Ohio ceit, Joliet. I
Slovenska gostilne
Kjer se toči vedno sveže pivo. t* vratna vina in žganja ter prodajo pn terno diieče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIES
Tom Stefancich
N. W. Phone 577.
1000 N. Chicago St.,	Joliet, Ills.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojditc k meni, da vam postrežem a finimi pijačami.
Mi hočemo iv j denar ti hoćeš naš les.
Če bos Kupoval oo nua, a bou. tj postregli z najnižjimi tržnu, tami. Mi imamo v zalogi v»«» icgp- lesa..
Za stavno hiš in josiupij a trdi les, late, čeden»- «iroi 3 šinglne vsake vrst Nas p.ustoi je u. -rupi»
Uizu novega kanala Preduo tcupis L' N4BF->r, nas 'n oglej si nas. <>. torno zadovoljili m
H. J. LVONS.
Naš Office tn Lrmbef *
|R!5 P! AIMI?? (M '] m ’
Kje ie aaiboli varao naložen ’'den a r V
Hra-innit "dog ,e
37 milijonov kron.
Rezervne»' —»U’~ »4 ¡e: Nad milijon kron.
Mestna hranilnica Ijubljnask
ie naivečji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4y2 odstatka. Rentni davek plačuje
’’raoiinic«!
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denai Za «arnost v»«, uiog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana . vmei «vojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo Varnost je torej ti lika, da uiagatelji ne morejo nikdar ‘meti nobene izgube To pnpoznav. lržava • posebnim zakonom in zato c. kt. sodišča nalagajo denar mali etn ih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po»-iilnica, pupilarno varen denarni zavod
Rojaki t Ameriki' Mr srnu hranilnica liuhlianska vam daie trde varu«»*» m val» tenm
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici
Naš zaupnik v Združenih državat ie že več lel naš rojak
FRANK SAKSER
82 COUR^LAND STREET. NEW YORK. IN NJEGOVA BANČNA
PODRUŽNir» Mo* Vi I Alk aVH Ni CLhVKUNI)
>•
fragrant Satisfying)
Coffee ^
IL
L
Ne glede kakšno kavo rabite, lahko jo uredite, da bo tečna, okusna in dišeča, ako ji pridenete FRANCK-OVE CIKORIJE znani pridatek kavi.
Prava Franck-ova Cikorija je pripravljena le po Franckovem navodilu. Sedaj se izdeluje v naši veliki ameriški tovarni, in sicer po isti ceni kot one v starem kraju, ki se izdeluje v naših 18 tovarnah že skoro sto let.
Franckova Ciko.ija preuredi kavo. Odstrani vse strupene tvarine “najčistejše” in izboljša okus “najboljše” kave.
Vprašajte svojega grocerja po nji — Franck-ovi Cikoriji. Pazite, da je beseda Franck na vsakem zavoju. Na ta način dobite pristno Franckovo Cikorijo. Vaša kava bo bogatejša in okusnejša, ako rabite Franck-ovo Cikorijo.
HeinrR1 E-arck Sobne & Co., Flushing, N. Y.
American Branch, Heinnch Franck Sohne, of Ludwgsburg, Germany,
STENSKI P A Pif*
za prih»,Uljih I o lin »
ll'i/Xl»! fl»
Vfelika za loua vsakovrstni^ har> in firnežei fzvHtniei« varska Heia »er .>busan«, .tci papirja pn nizkih cenan
^lexande» <n

Ruska razstava na vodi.
Rusko društvo za orodarstvo in trgovino je udejstvovalo originalno misel. Na svojem parniku 'Nikolaj II." ie priredilo bogato raz-. vo ruskih proizvodov N ;em p ku so raz-ravile svoje . o z’od	-čie ruske
ornice m ' go	rdi Veki parnik ‘Nkoaj. I'	'n em
ieseca decembri. ! !	za » koli
o dni v Ode-o ■ n sr bo tavi! • pri-
taniščih: Varna. B irg	C-r,grad.
Smirna, Mersina, Aleksandreta, Pirej, Solun ter se bo vrnil preko Carigrada v črnomorska pristanišča Samsun. ke-ra Sund, Trapezund in od tam nazaj v Rusijo To potovanje, katerega -e udeležuje tudi mnogo asnikarjev, bo rajalo 75 dni. I'arnik znotraj bogato okrašen v staror kem slogu, er predstavlja prizore raznih ruskih m. -t. korac.je so lz.rszi p. 'ski u n t-te s; roke	ga poto, nia
ii razsta e je, r	or motu z
1'no trgovini	-jo ih b i-
m vshodom.
Preko Pacifika.
Potovanje iz Seattla, Wash., na Filipinske otoke.
SPISAL JAKOB CUZNAR.
Uvod.
Med slovenskimi fanti, ki nosijo vo jaŠko suknjo v službi Strica Sama, je tudi g. Jakob Cuznar, naš vrli sotrud-nik, ki nam je z Daljnega Vzhoda poslal velczammiv spis o svojem potovanju iz Seattla, \Vash., na Filipinske ©toke. Spisu je priložen sledeči dopis kot uvod:
Jolo, Jolo, Filipini, 20. nov. — Cenjeni g', urednik! Ker ravno pošiljam sovi naslov in naročnino za cenj. list A. S., Vam obenem tudi prilagam spis 9 potovanju iz Seattla na Filipinske ■stoke, če ga hočete natisniti v predale ,\. S. Ako pa mislite, da bi se čitatelji s tem dolgočasili, pa ga vrzite v koš, ki je tam v kotu gotovo vedno pripravljen .za take stvari. I.ist A. S. tudi tu sem vedno redno prijemam, čeravno ga pošiljate še pod stari naslov, Ser vse poštnino pošilja vojaška uprava za nami. Tu imamo čitalnico, kjer dobimo raznovrstnih in najboljših časopisov iz Z. I)., vendar pa se A. S. najbolj razveselim, kedar ga prejmem, Ser mi je edini slovenski tovariš tu v daljni tujini, ki mi donaša raznih novic ad dragih rojakov iz nove in stare domovine. De to je žal, da je tako pogosto citati o prepirih in nesložnosti med Slovenci. Saj bi se vendar združeni in v slogi povspeli do mnogo Boljšega napredka, kot pa razcepljeni v toliko strank, k! si radi sovraštva in nevoščljivosti ena drugi nasprotujejo... & * *
krovu je svirala godba. V pristanišču pa je bilo natlačeno polno ljudstva, ki so nam klicali “FareweH”. in nešte-vilno belili robcev je vihralo po zraku v slovo. Kmalo nam je izginilo mesto Seattle izpred oči. Težko naložena ladija "Buford” pa se je urno pomikala po zalivu “Puget" proti severu.
Čeravno negotov, ali se še kedaj povrnem, sem se vendar z lahkim in mirnim srcem poslavljal od Amerike.' Saj nisem imel nobenih skrbi radi stroškov na potovanju in kako bode z delom in zaslužkom onostran oceana, vse te skrbi naj delajo Stricu Samu sive lase. Mnogo težje mi je bilo pri srcu, ko sem se poslavljal iz stare domovine in Evrope, saj tarejo človeka razne skrbi, posebno ko se prvič, ne-skušen poda s trebuhom za kruhom v širni nepoznani svet.
Bilo je lepo popoldne, hladilna sapica je pihljala po zalivu. Večina vojakov nas je ostalo pozno v noć na krovu ladije, ki smo opazovali lepo obrežje ob zalivu. Tu in tam je bilo opaziti še kako malo mestece ali naselbino in nekaj trdnjav (festung) Strica Sama, ki bi bile posebno velikega pomena v slučaju vojne z Japonci, če bi ti porazili Strica Sama v Pacifiku.
In bilo je že temno zvečer, ko smo pluli mimo kako miljo oddaljenega mesta Victoria. Videli smo le svetilnik. To je glavno mesto od otoka Vancouver, ki spada h Kanadi pod angleško vlado.
med temi kakih 100 žen in otrok od častnikov in podčastnikov. Ravno ko smo pluli nekako sredi oceana, smo dobili enega “regruta", novinca, ki ga je štorklja prinesla enemu častniku. V soboto dne 14. avg. smo imeli kar 2 dneva skupaj: do 8. ure bila je sobota, od 8. ure naprej pa se je začela nedelja 15. avg., ker ravno ob tej uri smo prepluli čez 180. stopinjo zemske širine, in tamkaj se je začel vzhod. Ko je tam ura polnoč, je v Londonu ura 12 opoldne. Ako bi bil jaz od tam hotel potovati v staro domovino, bi mi bila pot na obe strani jednako dolga, ako bi se obrnil proti vzhodu ali zahodu.
Do 10. avg. smo pluli vedno nekoliko proti severbzapadu. V teh vodah smo videli veliko kitov. Aleutske otoke smo mogli opaziti le z daljnogledom. Tam smo začeli pluti šele proti jugozapadu. Bilo je precej mrzlo, dež skoraj vsakdan in jako nemirno morje v prvi polovici vožnje. Od 17. do 18. avg. smo imeli precej hud vihar, da je ladija, čeravno težko naložena, plesala polke in mazurke prav po taktu valov. Vsa druga polovica vožnje pa je bila kar najlepša; bilo je morje dostikrat tako lepo mirno, kakor kako jezero, vendar pa je bila neznosna vročina. Vsak, kdor si je le zvečer do časa preskrbel prostora, je ostal na krovu ladije, kjer si je na gola tla položil svoje trudne ude k počitku; kdor pa se ni požuril, pa je moral spat v spodnje prostore, kjer je že naravna vročina mnogo hujša, ker nobena sapica ne pride zraven; razun tega pa je še vročina od parnih cevi in kotlov v ladiji, tako da s spanjem je bila zelo slaba. Vsak si je mislil: gorje, ako bode na Filipinih tako vroče! Večina vojakov si je pustila porezati lase čisto do kože, radi vročine.
* * *
Danes tukaj, jutri tam.
Potrebe zahtevajo, da se vojaki Stric Sama zelo pogosto selijo. Tako je prišla 'vrsta tudi na polk (regiment) št. 3, pri katerem jaz služim, da se zopet preseli na Filipinske otoke. Polk št. 3 je bil ustanovljen še pred vojsko J;' 1812 in je služboval po različnih državah in kolonijah Z. D, od Maine do Californije in od Alaske do Filipinov. Bojeval se je tudi že v raznih vojskah
2	Angleži, Španci, Mexikanci, Indijanci, Filipinci, v civilni vojski i. t. d. Seveda so se vojaki pri polku že mnogokrat premenili, le par jih poznam, ki služijo že nad 20 1. Polk je prišel pred
3	leti iz Alaske. Med tem časom je Bil nastanjen v Washingtonu, sedaj pa se že par mesecev nahaja tu na Filipinih. Človek mora biti precej trdnega zdravja, da more prenašati te velike spremembe podnebja.
Ko je napočil dan 5. avg., nas je zbudil hornist trobentač s svojo tro-gento: “Vstanite, fantje, se svita, bo že dan” itd. že zjutraj ob 4. uri. Vsak kot običajno je opravil svoje delo, po zajutrku pa smo spravili svoja šila in kopita skupaj in smo bili pripravljeni za odhod še mnogo preje kakor je bilo sam naročeno. Točno ob 8. uri smo stali zbrani pred vojašnico. Vsaki stotniji stotnik na čelu je dal povelje: "Squads right forward march!” Godba sam je igrala na čelu koračnico: “The Siri T Left Behind Me”, ko smo marširali čez lepo zeleno vežbališče (ek-secirplac) mimo hiš, kjer stanujejo lastniki, okrog katerih so nasadi kras-mih cvetlic v najlepšem cvetju. Po cesti se je vila dolga vrsta visoko naloženih vozov, v vsakem vprežene po
4	vojaške mule, ki so peljale zadnjo
aašo prtljago do ladije. Vojaki smo se vstavili na postaji ulične železnice, ki je oddaljena za streljaj od vojašnic. Ko so dospele specialne kare, smo jih zasedli in v kake tričetrt ure so nas pripeljale v Seattle do transportne la-iije “Buford", ki je pred par dnevi priplula iz San Francisca, da nas popelje na Filipine. Ravno na tisti kari poulične železnice, ki sem se jaz na aji peljal, je bil slučajno Slovenec kon-luktor, ki je v službi pri Seattle Elect. Co. in mi je voščil z Bogom srečno pot, Prišedši do ladije, so nas takoj spravili nanjo, vsaka stotnija je dobila odkazan prostor v spodnjih delih ladi-ie. Takoj nato je vsak vojak odložil svoje- stvari na odkazani mu prostor, ia posteljo, ki so bile na 3 “štuke”, to ■ne 3i ena nad drugo, in tesno ena pri ‘drugi; vmes je le toliko prostora, da se etovek komaj obrne. Bilo je še 2 uri dasa, predno odrinemo, zato je smel še vsak z dovoljenjem svojega stotnika ti raz ladijo na prosto. Videl sem vojaka, ki je s solznimi očmi prosil svojega stotnika: “Please, sir, may I ie excused to go out and see my sister?” Seveda, dobri stotnik je vojaku prošnjo_uslišal. Vsak je hitel na prosto, da se poslovi od svojih sorodnikov, prijateljev in znancev, drugi pa so hiteli v salun se poslovit od zadnje čaše pive, vsaj za en mesec dni, do Manile, ker na ladiji se ne dobi opoj-lih pijač. Ob 11:30 uri so morali vsi shiskovalci zapustiti ladijo. vojaki pa liti ob tem času na njej. Kek vojak je pripeljal s saboj psa, ki bi ga bil rad vzel s seboj na Filipine. Pri vhodu na ladijo je prosil častnika:	“Sir, ali
sinem vzeti tega psa na krov, ki je pri kompaniji že nad 5 let? Pripeljali $mp ga iz Alaske, zato ga ne pustimo -ruli zadaj.” “Never mind”, je zarenčal častnik in vse je bilo pri kraju, stara taimarja sta se morala ločiti, če -avno jako težko.
* i *
Bilo je poldne, ko je parna piščal na Stdiji z nizkim in hripavim glasom aaznanila čas odhoda. Ladija se je počasi začela pomikati od kraja. Na
Drugo iutro, ko smo se prebudili, smo pluli že na odprtem širokem morju, kamor smo pripluli okrog polnoči. Ladija je plula mnogo nemir-neje kot prejšnji dan po zalivu, ker odprto morje je navadno bolj razburkano. Pluli smo še cel dan proti se-verozapadu ob Kanadskem obrežju, čegar s snegom pokrite snežnike smo videli še cel drugi dan.«Ravno isti dan in uro, ko je odplula naša ladija iz Seattla, je tudi odplula iz San “Francisca v Manilo transportna ladija “Sheridan”. Ladiji sta imeli nekako dirko, skušali sta se, katera bode po-preje dospela v Manilo. Naša ladija je plula daleč proti severu, mimo Ale-utskih otokov, ki spadajo k Alaski, po črti zvani “The Great Circle”. S tem si je pot mnogo prikrajšala do Daljnega Vzhoda, vsled zemeljske krivine, ki je ostrejša na severu nego bliže ravnika (ekvatorja.) Ladiji sta imeli nalogo, pluti brez prestanka direktno v Manilo; le v slučaju, ako bi primanjkovalo premoga, si imata tega naložiti za potrebo v Nagasaki, Japonsko, kjer se navadno ladije Z. D. preskrbujejo s preipogom. Obe ladiji sta shajali s premogom in ker je bila pot naše ladije krajša, je ta par dni popreje dospela v Manilo.
* * * *
Potovanje po morju ni posebno prijetno, pač pa je v marsikaterem oziru varnejše nego po železnici. Morska bolezen, dan za dnevom jednaki razgled po neizmirnem vodovju, nobene spremembe, vse to napravi človeka nekako domotožnega po krasni materi zemlji.
Življenje na ladiji je bilo strogo vojaško, kot po vojašnicah. Že takoj prvo popoldne, ko smo odjadrali iz Seattla, so nastavili po ladiji 12 straž; za vsako stražo (vahto) so 3 možje, ki se vsaki 2 uri menjajo, to vzame vsaki dan nad 40 mož s podčastniki, ki so v službi noč in dan. Straže se menjajo vsakih 24 ur. Te straže so imele nalogo, držati red na ladiji, paziti na ogenj; straža na krovu je imela paziti na rešilne pasove, v slučaju, ako bi kedo padel v morje, da mu da hitro pomoč; nadalje so bile straže po hodnikih, ob pitni vodi, da se je ponepo-trebnem ne trati i. t. d.
Vstali smo vsako jutro ob 6. uri. Takoj nato, ko se je vsak oblekel in umil, je bil “reveille” na krovu ladije, kjer se kličejo ¡mena vojakov in kjer mora biti vsak navzoč. Ob tem se razvije tudi zastava na zadnjem delu ladije, kot običajno v vojašnicah. Ob 6:36 bil je zajutrek, nato si je vsak zravna! posteljo in svoje stvari. Ob 7:15 bila je bolniška preiskava (raa-rode-vizit). Vsak, ki je bolan, se mora takoj zjutraj naznaniti podčastniku, ki ga vpiše v knjigo. Pri bolniški preiskavi ga zdravnik preišče, če je res bolan. Če je kateri hudo bolan, ostane v bolnišnici; če je malo manj, podpiše zdravnik v knjigo “službe prost”; lenuhom pa seveda ne da nobenega zdravila.- Ob pol 8. uri je klic na delo. Vsak dan da vsaka stotnija par mož za delo, ki pomagajo v kuhinjj in o-pravljajo razna dela na ladiji. Ob 8:30 se menjajo straže, pri tem svira godba. Od 9. do 10. ure je telovadba vsaki dan, izvzemši nedelje. Od 10—11. ure je vizit po ladiji od polkovnika in stotnikov; ob tem času igra godba na krovu ladije. Ob 12. uri je kosilo, popoldne pa prosta zabava; ob 4. uri je zopet bolniška preiskava, ob 5. uri večerja, ob 6. pa “retreat” ali “pefel”. Ob sobotah je bila od 7—8. ure preiskava pušk, obleke in drugih stvari, ki iih mora vsak vojak imeti. Ob nedeljah je bil dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 3. klic v cerkev ■■(church call), Ver na ladiji smo imeli tudi vojaškega kaplana, kajti vsak polk ima svojega kaplana.
Na ladiji je bilo kakih 1200 oseb,
Dne 23. avg. smo opazili okrog 6. ure zjutraj mal gorat- japonski otok. Umevno je, da je človek vesel in kako se ga je zopet duša prime, ko po dolgi neprestani vožnji po morju zopet zagleda suho zemljo. Kako je prijeten pogled nanjo! Bil je to že 18. dan, odkar smo zapustili Seattle. Ladija se je to jutro, okoli 5. ure, za kake pol ure ustavila. V bližini tega otoka se je potopila pred nekaj leti tovorna ladija “Dakota”, ki je bila last Great Northern-železniške kompanije. Kajti vožnja je tu jako nevarna, zato je kapitan iz previdnosti ladijo ustavil, da se je zdanilo, ker bilo je temno in megleno. Tukaj bi se bila imela potopiti tudi ladija “Buford” z nami vred. Tako je prerokoval neki prerok v Cali-forniji že par tednov, predno smo odpluli. No, pa mož, če se še nikoli ni, topot se je gotovo zmotil. V petek dne 27. avg. ob 6. uri zjutraj, ravno ko smo vstali, se je ladija nenadno začela obračati. Eden druzega smo spraševali, kaj to pomeni. Mornarji od ladije pa so urno pripravljali medtem rešilni čoln. Ladija je plula kake četrt milje naravnost nazaj in kmalu smo opazili plavati v bližini po morju rešilen pas, belo pobarvan, kot jih ima navadno vsaka ladija po par pripetih na krovu in na katerem je napisano tudi ime od ladije. Ko je ladija priplula v bližino, se je ustavila, nakar so mornarji z malim čolnom pas pobrali iz vode. Napis na njem se je glasil “Cracisla Liverpol”. To nam ni bilo znano, ali ga je ladija zgubila, ali se je ponesrečila. S tem smo se zamudili dobre pol ure, nakar je ladija zopet plula naprej. Okrog 8. ure ta dan smo opazili veliko kitajsko jaderni-co, to je bila prva ladija, ki smo jo videli, odkar smo zapustili Seattle. Plula je od juga proti severu. Plavajoči les po morju je naznanjal, da moramo biti v bližini kakih otokov, katere smo opazili okrog poldne. Videli smo več malih, na južni strani Babuyan, na severni pa Batanes imenovanih otokov, med katerimi smo pluli po takozvanein Bolingtang Strait. Od tukaj smo pluli po Kitajskem morju naravnost proti jugu. Drugo jutro, dne 28. avg., ko smo vstali, smo že pluli ob zapadni strani severnega dela otoka Luzon. To je največji otok Filipinov, na katerem leži tudi glavno mesto od otokov, Manila. Bil je zelo lep dan in jako krasan pogled na lepo zeleni otok, katerega smo opazovali cel dan, ker vsakega je jako zanimalo videti prvi filipinski otok, toliko oddaljeno lastnino Strica Sama, katero bodemo morali čuvati. Tu pa tam smo opazili kako malo mesto ali vas in par postaj brezžičnega brzojava. Zdelo se mi je kot na predvečer kakega velikega praznika, bilo, je vse nekako bolj živahno na ladiji. Skoraj vsak si je napisal kako pismo o potovanju in srečnem prihodu v Manilo, katero pošlje svojcem v domovino. Bilo je na krovu ladije pripetih par poštnih vreč, kamor smo oddali poštnino. Bili smo gotovi, da bodemo zjutraj v Manili.
V nedeljo dne 29. avg. zjutraj ob 4. uri smo pripluli v Manila Bay. Kmalo nato pa smo opazili luči od mesta Manile. Bili smo skoraj vsi že po-koncu ob tem času, ker razlegal se je glas “Manila” po vsej ladiji, in vsak je že nestrpno čakal ga videti. Ladija se je uglavila zunaj pristanišča do 6. ure, da se je zdanilo, nakar je počasi in varno, plula do vojaškega skladišča (Army docks), kjer se je vsidrala. Vojaki smo imeli med tem časom zajutrk in smo se spreoblekli v novo “kaky”-obleko, ker volnena, ki smo jo nosili v Z. D. je za tukajšnje podnebje prevroča. Sčistil in “napucal” se je vsak, kolikor je bilo mogoče, ker bilo je že par dni preje v povelju, da tisti, ki bo-
„ (Nadaljevanje na 7. strani.)
NASLOVNIK
tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalni moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, I1L
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chica go St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, IH.
Vina na prodaj
Ustanovljena 1*71.
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne ulogt ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Dobro črno in belo novo vino, muš-kotel po 30c gal., reesling po 3Sc gal Vino od leta 1908 črno in muškotel pc 40c ga!., reesling 45c gal. Staro bele vino po 50c gal. Sladki mošt 24 steklenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posode dam zastonj.
“Hill Girt Vineyard’’
BOX 77.
Stefan Jakše, prop. Crockett, Cal
Ana Vogrin
Izkušena babica
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, IE
Katarina Mašat
IZKUŠENA BABICA 309 Granite St.	Joliet, lik
Pozor Rojaki t
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
IM. 13. Schuster
Young Building.
TROST&KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
“The U. S.” lOc. in “Meerschaum” Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street Joliet, 1E
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVEN-SKE CERKVE SV, JURIJA SO. CHICAGO. ILL,
Gostilničar.
Izdeluje vsa v nota? ska dela, prodaja iif-karte ter pošilja deaar t staro domovino vestno in zanesljivo.
Poštena Postrežba vsakemu.	Telefon 123, South Chicago.
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brig. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
fÄ!*
«
«
«
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano
4O0BFB TOHBB’8

•SOiftrcRt»
T rinerjevo zdravilno grenko vino.
«
«
«
%
*
%
*
*
*
d» 4P SP d» <Mt «p qp «p <*> <¥> <*> «*>
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rodečega vina in importiranih grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno n vsak, ie tako nežen želodec. Se zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
To ie 'čudežno zdravilo
ojstri okus, kredča živce,
čisti Uri, čedi obrazno barvo, pomnoži pozum,
odstrani neprebavnost,
donese mirno spanje, daljša življenje.
Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki To se ns more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vredno" .ega leka.. .Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v maternem jeziku.
1333-9 S. Ashland Ave.
CHICAGO. ILL.
Ne pozabite poskusiti Trinerjeve Hrvaške Importiranc Slivo vice in Slo« skega Brinjevce, vse domačega izdelka

t
%****<*<*****<*<*<*<*<*<**><*%
PONVE.
Ako potrebujete kuhinjsko orodje, pridite k nam ker tu ga najdete veliko.
Zanesljivo blago, a primerne cene.
Barrett Hardware
Co.&
North Ottawa Street JOLIET. ILLINOIS
E. PORTER
§|§|, Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
Mkwm
PALE ALE IN LONDON PORTES POSEBNOST JE PALE WIENER BEER
3sr^z2sr^.3sr jamo !
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO, NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ
910 N. Chicago Street. JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vas, v to stroka, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila po nizki ceni.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
—-------N.: COLLINS ST., JOLIET, ILL.-
DPiite Elk. Brand.” üivo
Iz (telovalei najboljšega pira sodefcih in stek linicah
NOVICE IZ ARIZONE. — ČITAJTE IN POMISLITE!
A. G. Isaacson, znani rudniški kepten iz Eveletha, Minn., podpredsednik Lake Superior & Nevada Dev.-kompanije ter ravnatelj švedske m finske podporne jednote “Finland of America’*, ki ima 20 letne skušnje v rudarstvu, se je prekratkem povrnil z mesta Douglas, Arizona, kjer je pregledoval zemljišče 'GRAND ARIZONA COPPER-KOM-PANIJE. Rekel je, da lastuje ta kompanija jako bogato ozemlje, ki bo sigurno enkrat ogromen bakren rudnik. Nadalje je rekel, da priporoča ljudem, ki žele narediti velik dobiček, da kupijo delnice te družbe za vsoto, ki jo premorejo.
Keptna Isaacsona sedanje bivališče je na Gilbert, Minn., kjer lastuje veliko hišo, in kdor želi ivedeti kaj v tej zadevi, naj mu piše in. priloži 2 centa znamko za odgovor. Njegova konečna izjava v tej zadevi bode kmalu pripravljena, ki se bo razposlala našim delničarjem in vsem onim, ki bodo za njo prosili.
GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANljA lastuje veliko zemljišče blizu mesta Douglas, Arižona, katero je jako bogato na bakreni, zlati in srebrni rudi. Prirejevanje rudnika se nadaljuje z vso hitrostjo s pomočjo dveh parnih strojev in vedno večjem številom delavcev. Delavci delajo le za hrano in delnice, dasi je dovolj dela v Arizoni po drugih rudnikih, kjer bi lahko zaslužili po $3.50 gotovega denarja na dan, a delavci nočejo denarja, hočejo čim več delnic ko morejo dobiti od GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJE, ker vedo, da pri jemanju delnic te družbe zaslužijo 50 do 100 dolarjev na dan.
Družba bo kmalu začela pošiljati rudo, ki je bogata na bakru, zlatu in srebru, sosednim topilnicam v mestu Douglas, potem se bode cena delnic zdatno povišala. Sedaj prodaje družba deinice le po 60 centov vsako, za gotov denar al na 5 mesečnih obrokov. Menj kot 50 delnic se ne proda osebi. Ko bode imela družba dosti denarja in ko bodo vse delnice razprodane bodejo iste uvrštene na javni trg, kjer boste lahko prodali iste raznim bankam in kupcem za velik dobiček. Ne opustite te prilike temveč pišite preč na
O. E. Petterson frCo., 213-14 First National Bank Bldg., Duluth, Minn.
Anton Nemanich & Son.
1002 !i. CHICAGO STREET 205 ; Ohio St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Pitone 227S	N. W. 416
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago ’ dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na rse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344
(Nadaljevanje s 6. strani.) de imel zamazano obleko, ne bode smel iti raz ladijo v Manili, ker vsak si je moral dobiti dovoljenje od svojega stotnika.
* * * *
Lep je pogled na mesto Manilo in lepo zeleno okolico. Opaziti je mnogo katoliških cerkev, ki se dvigajo visoko v zrak nad nizkimi poslopji; kajti tu ni opaziti tistih visokih poslopij kot v-Z. D., ki jim pravimo skra-bači neba (Sky-scrapers). Okrog 9. ure dop. so nas izpustili raz ladijo. Dobili smo dopust skoraj vsi, le straže so morale ostati na ladijt. Vsak si je želel videti to staro spominsko mesto Manilo, ki je bilo sezidano od Špancev.
Jako vroče je pripekalo sobice, ko smo stopali v posameznih oddelkih proti mestnemu zidovju, ki je oddaljeno kakih 5 minut hoda od pristanišča. Vse staro mesto je obdano z močnimi zidovjem, na katerem je še sedaj za spomin mnogo starih španskih topov. Vse to zidovje je bilo obdano zunaj naokrog z globokimi jarki, napolnjenimi z vodo. Pa Amerikanci so jih po večini radi zdravstvenih vzrokov zasuli. Ker je bila nedelja in je ravno zvonilo k maši, šlo nas je veliko število vojakov v bližnjo cerkev. Cerkvenik nam je prijazno ponudil stole., katerih smo se z veseljem poslužili, ker bili smo utrujeni. Zunanjost in zno-tranjščina cerkve izgleda jako stara, vendar pa še precej lepo. Skoraj nikjer na tujem se človek ne počuti tako domačega kot v cerkvi, ker so ravno taki obredi in šege kot so bili v domači cerkvi. Po maši smo se razkropili po mestu, si ga ogledat, ker dopust smo imeli do polnoči. Mesto se mi je prav malo dopadlo. kajti jako staro izgleda. Ulice so zelo ozke, s postranskimi tlaki komaj za enega človeka prostora; poslopja so nizka in zamazana, oken s šipami skoraj ne poznajo, imajo le lesena polkna, ki jih zaprejo, kadar močno dežuje, drugači jih ne potrebujejo, ker zime in mraza tu ni. Prišel sem v del mesta, kjer so sami Kitajci. Začudil sem se, da je tu toliko teh kitonoscev: ulica za ulico bile so same kitajske prodajalne, kar ena pri drugi, kjer imajo jako nesnažno, pajčevine človeku 'kar na glavo visijo, kot v Z. D. po mestih napisi in elek. luči. Prav nič ni čuda, da se tako pogosto ponavlja kolera v Manili. V mesto drži tudi smrdljivi kanal, z ne-številnmii čolni domačinov.
Drugi dan, v pondeljek 30. avg. so imeli vsi vojaki drugih stotnij dopust, izvzemši “E” Co. Prejšnji dan namreč v mestu dva vojaka nista salutirala- “haupmanu”, ali ker ga nista opazila. ali pa ga nista poznala, ker častniki jmajo vsi skoraj jednako obleko, zato mora biti človek jako pazljiv. To pa je starega tako vjezilo, da je dal celi stotniji zapor na ladij i, in to samo radi te malenkosti. Rekel je star vojak, ki že več let služi pri tej stotniji, da “pid man” (tako pravimo stotniku) še ni dal tako hude kazni stotniji, kar je on zraven. Nekoliko smo se jezili nanj. sami med saboj, pa kaj, to toliko pomaga kot bi bob ob steno metal; zato smo se kmalu potolažili. Opazovali smo delavce, ki so nakladali pre mog na ladijo. Bilo jih je okrog 70. mqd temi so bili Filipinci, Japonci in Kitajci. Premog so nosili v koših v ladijo, po dva skupaj en koš. Akorav-no slabih postav, vendar pa so jako pridni delavci. Njih hrana je zelo slaba, opazoval sem jih opoldne pri jedi; vsak je imel zavito v velik list od drevesa nekoliko riža, nekateri so imeli za prigrizek tudi ribo. Ob taki hrani bi belokožec gotovo ne mogel opravljati tako težkega dela. Plačo imajo tudi zelo slabo. Oh res je velika razlika na svetu med ljudmi: kako razkošje in potrata je na eni in kaka revščina na drugi strani, bodisi med belimi ali drugokožnimi narodi! V resnici je delavec — tihi mučenec — živ stroj med mrtvimi stroji, še danes v modernem 20. stoletju ¿uženj, ‘suženj na umeten način.
V pristanišču so bile vsidrane 2 angleški, I nemška in 1 italijanska tovorna ladija, ki so nakrčavale in .razkrca-vale raznega blaga in premoga.
* * * *
Okrog 4. ure popoldne se je dvignilo sidro n^še ladije in par minut pozneje je parna piščal z močnim in dolgim glasom naznanila, da zopet zapustimo Manilo. Počasi se je pomikala ladija po Manila Bay, in kmalo nam je izginilo mesto izpred oči. O-krog 7. ure smo se zopet ustavili v predustju, predno se pride iz Manila Bay v odprto morje. Tam smo ostali čez noč, kjer se je ladija napolnila s svežo vodo za pitje, kuhanje, paro i. t. d.; tam imajo napravljen vodovod, kjer se vse ladije preskrbujejo z vodo. Do tedaj smo rabili še vedno vodo iz Seattla. To noč so nas spustili, da je vsak lahko šel spat odzunaj ladije, na platformo. Čeravno na golih trdih tleh, vendar smo se dobro naspali, ker je bilo mnogo hladneje kot na ladiji; bilo je to prvikrat odkar smo zapustili Seattle, da smo spali izven ladije. Zjutraj, ko se je zdanilo okrog 6. ure, pa smo zopet odrinili od dotičnega kraja naravnost proti jugu, skozi Mindoro Strait, ob zapadni strani otoka Mindoro, dalje proti jugu sta večja otoka Panay in Negros, ob zapadni strani pa Palavan in neštevilno manjših otokov. Kajti filipinskih otokov je jako veliko, štejejo jiii nad tisoč in dvesto, kateri vsak teh ima svoje ime, dočim še prav mali skalnati otoki, kjer ni življenja na njih, niso šteti. Videli smo otoke
cel dan v torek do srede dopoldne okrog 10. ure, ko nam je izginila suha zemlja zo-pet izpred oči. Mnogo prijetneje in kračji čas je, se voziti po morju, ako se vidi suha zemlja, ker vedno človeka kaj zanima. Jako prijeten je pogled po teh zelenih otokih, poraščenih z listnatim drevjem. Tu pa tam je opaziti tudi zelene planjave riževega polja. Riž je glavna hrana filipinskih prebivalcev in pomenja zanje še mnogo več ko pa' belokožctt kruh.
Ze par mesecev pred odhodom iz Seattla smo čitali v vojaškem časopisu “Army and Navy Journal”, da bode dobil naš polk postojanko v “Prang” na otoku Mindanao. Ko smo prišli v Manilo, pa je imel poveljnik filipinskih čet napravljene vse drugačne načrte, katere smo izvedeli vojaki šele na buliji, ko smo odpluli iz Manile in katerih nismo bili posebno veseli, ker polk ima biti razdeljen na dve postaji, in sicer bataljon št. 3, poveljništvo od polka,, oddelek brzostrelnih pušk in godba imajo ostati v mestu Zamboan-go, ki je glavno mesto od otoka Min-, danao; bataljon št. 1 in 2 pa dobita postojanko v Jolo na otoku Jolo (špansko izgovori “holo”).
V’ četrtek dne 2. sept. zjutraj, ko smo vstali, smo že opazili v daljavi stolp brezžičnega brzojava, ki se je dvigal visoko v zrak izmed zelenega I drevja v mestu. Pluli smo kako miljo j od obrežja. Bil je to prvi moj pogled v življenju na prekrasna tropična drevesa, ki sem dosedaj le čital o njih, ali jih videl na slikah. Pripluli smo pred mesto Zamboango okrog 7. ure. Mesto leži ob morju na južnem koncu med zelenimi kokonovimi drevesi. Videti je ob obrežju le par vojaških poslopij in stara španska trdnjava. Takoj ko se je ladija vsidrala, kake četrt milje od kraja, sta prišla 2 manjša parnika, in takoj so se vojaki 3 bat. iz-krcali. ki sta jih manjša parnika dovedla do obrežja. Vsem nam ostalim vojakom, kakor tudi častnikom pa je bilo strogo prepovedano zapustiti ladijo, ker v mestu se je pojavila neka kužna bolezen. Delavci na ladiji so cel dan razkladali prtljago častnikov in stotnij 3 batal. Vojaki smo si pre-preganjali dolgčas na krovu ladije cel dan. Okrog ladije je bilo vsepolno otrok od Morov v malih čolnih, ki so lovili cente in nikelne, katere smo metali v morje, ker 'skoraj vsak je imel še nekaj drobiža. Imeli smo mnogo zabave s tem. kar po cel tucat jih je hkrati skočilo v morje za nikelnom, za cente se niso toliko prerivali. Le redko se pripeti, da ne vlovijo denarja vrženega v morje; plavajo, če treba, po več čevljev globoko v vodo za njim. Za streljaj od naše ladije je bila vsi-drana nemška ladija, ki je zvečer plula proti Manili. Videti tukaj nemško ladijo, ni nič novega, kajti Nemci kupčujejo in razpečavajo svoje blago in izdelke po vsem svetu in izpodrivajo Angleže, kjer le mogoče, kar seveda Angleže, stare svetovne kramarje, silno boli. Še celo na Filipinih, last Z. D., se dobi jako veliko blaga in drobnih izdelkov, ki so “made” ne “in the U. S.”, ampak “in Germany”. Še celo mleko pijemo tu od nemških krav. Nemalo sem se začudil, ko sem videl v vojaški kantini na škatlji, v kateri je bilo mleko, napis “Milch from Germany”. be celo iz Avstrije imamo tu nekaj spomina: dobijo se tintni svinčniki, ki so delani na Dunaju pri tvrdki Hardtmuth.
* *. * *
Mi smo odpluli izpred mesta Zam-loango dne 3. sept. okrog pete ure zjutraj. v nadi, da bodemo še ta dan rešeni iz neprijetnega doma “Buford”, kar je že vsak težko čakal.
Otok Jolo, ki je na zemljevidih navadno imenovan Sulu, je jako majhen, da ga je na zemljevidu komaj opaziti, in leži med 5. in 6. stopinjo zemske dolžine severno od ekvatorja in kakih 90 milj ‘ jugozapadno od Zamboango. Kmalo popoldne smo opazili otok in nato visoki stolp brezžičnega brzojava, in kmalo nato rudeče strehe vojaških poslopij v mestu Jolo, naši novi dđmovini. Okrog 3. ure* popoldne je ladija priplula h kraju, kjer se je vsidrala in kmalu nato smo se vojaki stotnija za stotnijo izkrcali. In tako smo po 20 dnevni vožnji srečno pripluli do cilja.
Godba konjikov nas je spremila skozi mesto, 1 bataljon je ostal znotraj mestnega zidovja, vojaki drugega bat. pa smo nastanjeni za streljaj zunaj mesta, na lepem nekoliko zvišenem kraju, v vojašnici nekdaj španske trdnjave, ki ima še sedaj nad vrati sledeči španski napis:	“Reducto Prin-
cesa de Asturias ano de 1877”, spodaj pa angleško: “Rebuilt Dec. 1906 Brig. General Bliss, Comdg. Dept. Col. Steever Comdg. Jolo.”
Takoj po prihodu v vojašnico, ki so jo vojaki 18. pešpolka ravno zapustili, ki jih je ladija “Buford” peljala na drug otok, smo se najprvo dobro iz-mili v sveži hladni vodi, kar se je jako prileglo, ker cel čas na ladiji je bila za to rabo le slana voda. Nato smo dobili okusno večerjo, ki so jo gorski topničarji za nas pripravili, ki jih je tu 2 bateriji.
Kraj se mi tu zelo dopade, tudi podnebje je še precej zdravo, do sedaj še ni bil nobeden posebno bolan. Ob dnevih je precej huda vročina pod solncem, vendar noči so pa kar najprijetnejše, hladne. Le tukajšnji prebivalci “Moros” so preveč hudi, brez puške ne sme iti nobeden vojak iz vojašnice. Na tem otoku, na tukajšnji | bližnji gori “Bud-Dajo” (daho) je bi-
lo leta 1906. postreljenih blizu 2 tisoč domačinov, kar so čitatelji gotovo tildi v A. S. čitali.
O tukajšnjem' kraju in prebivalcih kaj več drugikrat. Ob sklepu voščim vsem čitateljem A. S. vesel Božič in srečno novo leto. Amer? Slov. pa najboljšega napredka in uspešne bodočnosti.	Jakob Cuznar.
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n bolečinam v prsih, proti j* glavo- in zobobolu.
^ j ^ V vseh lekarnah, 2o in TT 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
115 Pearl St.	New York.
FRED C. GRASSLE pekarija slaščic
Kolači za svatbe (wedding cake) naša posebnost. Telefon.
300 N. Bluff St.,	Joliet, lik
E. WiinderücliGranileCo
804-806-808 N. Hickory St., Joliet, 111
Velika zaloga spominkov
Tli iditi FM Bi
Na voglu Chicago in Clinton uhc. RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $ioo,ooo.od
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.
>
/>
K
tata
©
st
O
»
Si
-t
o
91
¡s
Si
tata
*
Naše prodružnice so: v Chicaga TSethania and Resurrection Cemetarf blizu Summit, Cook Co., in Napervillf 111. Chi. tel. 1872. N. W Phone 49»
SWVWVWWW,
Blassen & Stephen
Sobe 801 In 202 Barber bldg. JOLIET. ILLINOIS.
> JAVNI JNOTAR
S*
Kupuje in prodaja zemljišča ¡i
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko st. oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meto po najoižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & L Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prelca jene klobase in najokusnejše meao
Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba jt naše geste.
Ne pozabite toraj obiskati nu v našej novi mesnici na voga-Broadway and Granit« Street«. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Pojdite ali pi lite po pravo zdravilo v pravi prostor i« to je
The A, ff. FlBier Dri Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Chi. Phone'2932
N. \V. Phone 5
StHii. Phot o Phi, 3541
M. PHILB1N
515CSSS Sl Jdict- lil
...Premog,..
Knäor potrebujete premog, se obraste d», mono. Coiiii'najnižja.
JOHN GRAHEK
^GOSTILNIČAR,
Točim vedno sveže pivo, fino kali* forniisko vino, dobro žganje in triiae aajboljše smodke.
Prodsiam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612.
tora N. Broadway._JOLIET. ILT
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix
Gostilno,
j?
Buffet
ejer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Sk:off
N. W. Phone 609.
113; N. Hickory St,	JolieV
Emil Bachm&s
1719 South Center Avenue, CHICAGO, ILL.
Slovanski tvomičar društvenih* o! znakov (badges), regalij, kap bani« in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebuje! kaj za društvo. Pišite slovensko. Ki talog na zahtevanje zastonj.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, lik
Naši poverjeniki.
KADILCI.
Rojakom, ki žele naročili naš Its' ^priporočamo naše poverjenike, ki s o Medeči:
Z* Aspen, Col©.: Anton Kastelc.
Za Crested Butte, Colo.: Fr. Gorišek.
Za LeadviHe, Colo.: Ant Korošei Za Pueblo, Colo.: John Gaber.
Za Bradley, 111.: Math. Stefanich.
Za Carbon Hill, III: Ant Mustar.
Za Chicago, 111.; Fr. Banich,
Za La Salle in okolico: Ant. Pavšič. Za Peoria, 111. in okolico: Math H Papich.
Za Springfield, 111.: John Peternel) Za Waukegan in North Chicago, I1L Mat. Ogrin.
Za Gary, Ind.: Rud. Maraž.
Za Indianapolis, Ind.: John Hriber nik.
Za Frontenac, Kans.: John Kerne. Za Girard, Kans.: John Dobravec. Za Kansas City, Kans.: Geo. Veselič.
Za Mineral, Kans.: Mart. Dolenc.
Za Pittsburg, Kans. in okolico: A. Skubitz.
Za Calumet, Mich, in okolico: Jos. Kpzan.
Za Ironwood, Mich.: J. M. Mavrin. Za Manistique, Mich.: Fr. Gorsbe. Za Minneapolis, Minn.: John Straus. . Za Aurora, Minn.: Fr. Martinjak. Za Chisholm, Minn.: Mart. Zalar.
Za Ely, Minn.: Jos. J. Peshel.
Za Eveleth, Minn.: Math Katch.
Za Gilbert, Minn.: Ant. Indihar.
Za Hibbing, Minn.: Fr. Golob.
Za Soudan, Minn.:	John Lovšin.
Za.St. Joseph in Rice, Minn.: John Poglajen.
Za Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Za Butte, Mont, in okolico: Josip Geršič.
Za Electric, Mont.: Josip Perme.
Za Great Falls, Mont.: Math. Uricb Za Brooklyn, N. Y.: Jos. Kobe.
Za Little Falls, N. Y.: Fr. Gregorka.
Za New York, N. Y. in okolico: Mib. Zobec.
Za Barberton, O.:	J os. Podpečnik
Za Oregon City, Ore.:	Jos. Krai
Za Bridgeport in I.ansing, O.: Mih Hočevar.
Za Cleveland, O.: John Russ.
Za Neuburg, O.: John Lekan.
Za So. Lorain, O'.: Fr. Kraintz.
Za Youngstown, O.: Joseph Volk. Za Ambridge, Pa.: Pet. Svegel.
Za Broughton, Pa.: Anton Demšar Za Burdine, Pa.: John Demšar.
Za Conemaugh, Pa.: Mart. Černetič Za Etna, Pa.: John Skoff.
Za Forest City, Pa.: Karol Zalar. Za Irwin, Pa.: Geo. Bohinc.
Za Kaylor, Pa.: John Jelovčan.
Za Moon Run, Pa.:	Fr. Machek.
Za Pittsburg, Pa.: John Verbiščar, Za Rankin, Pa.: Math Kozan.
Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik. Za Sunnyside, Utah.:	A. Tezak
Za Enumciaw Wash.: Jos. Malne-ritch.
Za Cumberland, Wyo.: John Pagon Za Rocksprings, Wyo.: Max Keržiš-nik.
Za Willard, Wis.: Ignac Cesnik.
Rojakom v njih okrožju jih najto-leje priporočamo, in obenem prosilo, da jim skažejo svojo naklonjenost, ;r jim poverijo naročila i. t. d.
Upravništvo Amer. Slov.
Priporočilo.
Rojakom v Oregon City, Oregon in ikolici priporočamo našega poverje-ijka gosp.
Jos. Krall.
On je poverjen za prejemanje naroč-line in izdavanje pobotnic v to svrho.
Uprav. "A. S.”
Velociped je iznašel Drais leta 1817.
Pomagajte nam oglaševati naš tobak med vašimi prijatelji in za to Vam damo ta fonograf zastonj. Isti ni nobena igrača, kakor navadno dajejo razne tvrdke za premije, temveč je v vseh fonograf prvega razreda.
Kedarkoli želite, si napra vite lahko doma prost koncert, s raznimi kosi najimet
nejših muzikaličnih proizvodov m petjem, ki ste ga tako radi slišali v domačem kraju. Povprašajte pri vašem trgovcu o 'King Talking Machine’, in povedal Vam bo, da tržna cena tej mašini je $15.00.
Mi želimo, da nam pomo-
rete oglaševati našo fino kvaliteto tobaka za CIGARETE IN PIPO.
Poslali vam bodemo vsacega nekaj, avstrijskega. Bosenskega, Hercegovina, Turškega in Ruskega v skupni vrednosti $6.00. Vi ga z lahka razprodate med vašimi prijatelji, ker ta tobak je najboljši na svetu.
Tobak, ki so ga kadili doma in ki se jim vedno dopada.
Ko prejmete naš tobak, priporočite ga prijateljem, če se ste z istim zadovoljil. Dajte jim naše ime in naslov in na ta način nam pomagate oglaševati. Za to vašo pomoč, Vam damo naš ‘‘King Phonograph’’ zastonj. To je mogoče edina prilika, da priđete do takovega finega phonographa brezplačno.
Za tobak vam računamo $6.00. Pošljite v naprej 50 centov (v znamkah) in vam pošljemo na najbližjo ekspres posjajo tobak in ionograph — katere prej preiščite predno jih sprejmete —- in če se zadovoljite plačajte ekspresnemu agentu $5.50 in tobak in fonograf sta vaša.
Ali pa če nam naprej pošljete celo svoto $6.00 s poštno nakaznico ali v priporočenem pismu vam damo posebej en ''rekord” ..(pesem) zastonj. Ne bojte se poslati nam denar, ker mi smo zanesljivi in povrnemo vso svoto vsakomur, ki je nezadovoljen.
OPOMBA: Ta ponudba traja samo tako dolgo, dokler smo prepričani, da smo dovolj oglaševali naš tobak, in radi tega vam svetujemo, da se ne obotavljate naročiti, ako želite naš fonograf zastonj. — Naslov: •
European Tobacco Oo
33 LEONARD ST.
Dept. 102.
NEW YORK CITY.
Compagnije ^ G-enerale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 32,000 H. P.
LA LORRAINE 33,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo irezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in azna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Av e., So. Chicago, 111. A. C. Jankoviči; agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111.Paul Starič, agent, 110 South 17tt
St., St. Louis, Mo., L. Stern A Son, agents, Joliet, Illinois.
“•GRAND OPENING”
-^^'Salutia-~^
bo v soboto 5. februarja 1910
Rojaki so uljudno vabljeni, da naju posetijo v obilnem številu ob tej priliki.
Svirala bo slovenska godba. Okusen prigrizek bo na razpolago.
VSI DOBRODOŠLI!
Križan & Bajuk,
gostilničarja.
Cor. Lafayette and Chestnut Sts. OTTAWA, ILL.
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
Ú3
KNAFLOVE ULICE §T 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek f.sm..
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron. Rezervni skladi na ¡ajo 9,470,043 kron.
i
Vsega upravnega premoženju je bilo glascm računskega sklep
78,00-1 000 kron, IB sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ..............K 36,207.340
Posojila občinam in korporacijam ................. 2,392.039
Menice ...................... 568.000
Vrednostni papirji ....... 23,660.702
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ................. 3,037.221
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
-p,______, .	v_	J* J*
Prodaja jamčena glede svojstev in čistoče.

Premenimo, odjemalci plačajo stroške posiljatve (oziraje se na naš cenik) ta zavoj tobaka za nosljače —Copenhagen Snuff, za kateresibodi vrste duhan, dokler ne poteče omenjeni čas, ako ni bi! tak duhan pokvarjen potem ko je bil poslan iz naše tovarne.
Le polni zavojčki se premenijo. Mora se nam naznaniti, s pravico vrniti blago, predno ga odpošljete.
COPENHAGEN SNUFF je duhan narejen iz najboljše, močnega, sočnatega tobačnega listja, h kojemu je pridejanih le takih reči, da se tobak zboljša. Tak duhan je izdelan iz naravnega listja, ki je že či-ščeno vseh nepotrebnih snovi in kisline. COPENHAGEN SNUFF JE NAJBOLJŠI DUHAN NA SVETU ZA NOSLJAČE IN ŽVEČENJE.

TO JAMČENJE SE NAJDE V VSAKI ŠKATLJICI DUHANA — COPENHAGEN SNUFF.
Izdelovanje duhana v svrho nosljanja je umetna priprava za ljudi. To je to za duhan kar je kuhanje za jestvine in čistenje pijače. Copenhagen Snuff se navadno rabi za žvečenje, ker je najboljšega, čistega listja. Moč tega duhana je bolj trajna in je za to priporočljiv, ker je bolj v varčevanje.
Ako ga ni naprodaj v prodajalnah vaše soseske, vam ga pošljemo po navadni ceni, mi plačamo poši-ljatvene stroške, v katero si bodi mesto v Ameriki in v kako veliki množini,—Copenhagen 5c škatljica.
AMERICAN SNUFF COMPANY, Dept. S., Ill Fifth Avenue, New York, N. Y.
General Medina na begu.
Managua, Nicaragua, 18. jan. —Policija je konečno vlomila v hišo generala -Medine, ki je proti njemu izdano zaporno povelje v zvezi z usmrčenjem Američanov Cannona in Groce-a, a našla je gnezdo prazno, ker je bil ptič izletel. Generalminister Baca je izdal generalno povelje, po katerem se ima Medina prijeti kjerkoli se najde.
Salomon Selva, državni pravdnik v slučaju omenjenih dveh Američanov, ki je tudi obtožen, se nahaja pod poroštvom na svobodi. Obkrivljen je, da je z grožnjami nahujskal porotnike proti obtožencema.
Slaba za dr. Cooka.
Kodanj, Dansko, 19. jan. — Preiskovalni odbor kodanjskega vseučilišča je končal svojo preiskavo prvotnih zapiskov dr. Frederick A. Cookovih in je potrdil svoj prejšnji razsodek, da ni bil predložen najmanjši dokaz za to, da je dr. Cook dosegel severni tečaj.
J6LICT.UJL
FIHO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.
Both Phono tt
P
Buenos Aires, Argentina, dobi pod-ultčno mestno železnico.
t
ZAHVALA.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega sina, ozir. brata irr svaka, gospoda
Louis ]Mau8er-ja
umrlega dne 4. januarja in pokopanega dne 8. t, m. na slov. pokopališču sv. Jožefa, izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njihovo tolažbo in spremstvo na poslednjem potu k večnemu počitku.
Posebno zahvalo izrekamo sl. društvu sv. Frančiška št. 29 K.
S. K. J., ki je svojemu pokojnemu čianu izkazalo zadnjo čast; nadalje slavni godbi A. F. of M. za milobne žalostinke, gg. pevcem slavnega Slovenskega Sokola za ganljivo petje ter vsem darovalcem krasnih vencev, kakor tudi vsem, ki so kakorkoli izkazali zadnjo čast nepozabnemu pokojniku.
Joliet, 111., 19. januarja 1910.
Jožef in Marija Mauser, starišL f Jožef Mauser mL, brat.
Mary Grchar roj. Mauser, sestra. Jožef Grchar, svak.

PROSTOVOLJNA
ZAHVALA
BtíKlTE DOKAZ RESNICI
Velecenjeni gospod zdravnik 1
Usojam se Vam liaznamt-i, da sem sedaj hvala Bogu jiopolnoma zdrav ter ne trpiv več na ŽELODCU IN TELESNEJ SLABOSTI, od moje prejšnje težke bolezni nimam več niti najmanjšega znamenja. Moja najuljudneja Vam hvala in od Boga plača ker nisem nikdar mislil, da bi zamogel v tako kratkem času popolnoma ozdraviti. Istotako se moja žena in hčerka ]>o uporabi Vaših zdravu popolnoma zdrave počutite. Moja dolžnost je, Vas vsakemu bolniku najtopleje priporočati. Vaš najhvalelnejši
JOSIP KLSLAN, Box 8, Tremely, Grasselli, N. J.
Na tisoče takih in enakih zahvalnih pits m se nahaja v Collins New York ri v zdravi;'
Dr. E. C. COLLINS svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y. Medical Instituta”in pisatelj prekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje’’.
Gospa Kisla« katera je bila zelo bolna in slabotna žena, je sedaj popolnoma zdrava in mati čvrstih in zdravih otrok.
Medical Institute Kdorw^gov se naliaja v rol'"1'	—'------
je toga zavoda sme biti
fi izkušenega
ravni
nujzastarele Ijoloziu ker
Pravljenje vsal
fstvo za
ozdravi
Pridite ali pišite v materinem slovenskem jeziku na THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 West 34th Street, New York, N. Y
Dr. S. E. Hyudmau, vrhovni ravnatelj.
Pošljite še danes za l5 centov poštnih znamk za prekonstno knjigo “Človek, njogovo življenje n zdravje’’Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti
i ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedeL in od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer.
'áMHWj