Matej Šekli, Končniški in mešani naglasni tip samostalnikov a-jevske sklanjatve ... 133821.163.6’282 Matej Šekli Filozofska fakulteta v Ljubljani KONČNIŠKI IN MEŠANI NAGLASNI TIP SAMOSTALNIKOV A-JEVSKE SKLANJATVE V NADIŠKEM NAREČJU SLOVENŠČINE1 V prispevku sta obravnavana končniški in mešani naglasni tip samostalnikov a-jevske sklanjat- ve v nadiškem narečju slovenščine s slovanskega (zgodovinsko)primerjalnega jezikoslovnega vidika. Pojavljanje dveh podtipov končniškega naglasnega tipa kaže na ohranjanje slovanskega naglasnega arhaizma v slovenščini, in sicer razlikovanja med odrazom praslovanskega naglas- nega tipa b in praslovanskega naglasnega tipa c pri samostalnikih s praslovanskim kratkim samoglasnikom v edinem zlogu osnove. The article discusses the desinential and mobile accent paradigms of a-stem nouns in the Nadiško (Nadiža/Natisone) dialect of Slovene, from the point of view of (historical) compara- tive Slavic linguistics. The presence of two subtypes of the desinential accent paradigm points to the preservation of a Slavic accentual archaism in Slovene, i.e., the distinction between the refl exes of Proto-Slavic accent paradigms b and c in the nouns with a Proto-Slavic short vowel in the one-syllable stem. Ključne besede: slovansko (zgodovinsko)primerjalno naglasoslovje, oblikotvorni naglasni tipi, a-jevska sklanjatev, končniški naglasni tip, mešani naglasni tip, nadiško narečje slovenščine, Jevšček Key words: (historical) comparative Slavic accentology, morphological accent paradigms, a-declension, desinential accent paradigm, mobile accent paradigm, Nadiža/Natisone dialect of Slovene, Jevšček 1 Končniški in mešani naglasni tip samostalnikov a-jevske sklanjatve v nadiškem narečju slovenščine2 Nadiško narečje v okviru a-jevske sklanjatve poleg nepremičnega naglasa na aku- tirani osnovi, odraza psl. naglasnega tipa a v primeru, da iz psl. starega akuta ne pride do nastanka popsl. novega cirkumfl eksa v večini sklonskih oblik (nad. žáːba žáːbo < issln. *žàba *žàbǫ < psl. *žba *žbǫ)3 in nepremičnega naglasa na cirkumfl ektirani 1 Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola, ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (www.zrc.sazu.si) razvil Peter Weiss. 2 Naglasni tipi samostalnikov a-jevske sklanjatve so določeni na podlagi naglasa im. in tož. ed. Tonemski naglas (nepoknjiženega) narečnega gradiva iz posameznih govorov je označen v skladu z v slovenskem narečjeslovju uveljavljeno novo (slovensko) nacionalno transkripcijo (prim. Kenda-Jež v Logar 1996: VIII–XV). Tonemski naglas ostalih idiomov je označen z v slovanskem (zgodovinsko)primerjalnem naglasoslovju ustaljenimi naglasnimi znamenji. 3 S samostalniki issln. naglasnega tipa *žàba *žàbǫ < psl. *žba *žbǫ (a) so po podaljšanju kratkih akutiranih samoglasnikov v nezadnjem besednem zlogu v zahodnih in južnih slovenskih narečjih (issln. *žàba *žàbǫ > zah. in juž. sln. *žába *žábǫ – *žȃbǫ) sovpadli še: 1. samostalniki issln. naglasnega tipa *gšča *gščǫ – *gščǫ < psl. *gšča *gščǫ (a′), pri katerih je ob naslonitvi na issln. naglasni tip *žába *žábǫ Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_9.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 134 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij osnovi, odraza psl. naglasnega tipa a v primeru, da iz psl. starega akuta pride do na- stanka popsl. novega cirkumfl eksa v večini sklonskih oblik (nad. sìːenca sìːenco < issln. *snca *sncǫ < psl. *snьca *snьcǫ), pozna še končniški in mešani naglas. Končniški naglasni tip ima dva podtipa, ki se med seboj razlikujeta po kolikosti naglašenega končniškega samoglasnika v tož. ed. in im./tož. mn. To sta podtip s kratko naglašeno končnico v tož. ed. in im./tož. mn. (nad. žeˈna žeˈno žeˈne) in podtip z dolgo naglašeno končnico v tož. ed. in im./tož. mn. (nad. γoˈra γoròː γorèː). Mešani naglasni tip izkazuje dolgo naglašeno končnico v tož. ed. in im./tož. mn. (nad. γláːva γlavòː γlavèː).4 V prispevku bodo končniška naglasna tipa in mešani naglasni tip a-jevske skla- njatve v nadiškem narečju ter njihovi naglasni vzorci obravnavani s (primerjalno)zgo- dovinskega jezikoslovnega vidika. Vsakemu od njih bo določen njegov izhodiščni splošnoslovenski in praslovanski vir ter njihovo diahrono medsebojno razmerje. Upoštevana bodo spoznanja slovenskega (primerjalno)zgodovinskega naglasoslovja o splošno- in nesplošnoslovenskih naglasnih spremembah5 ter delovanju nalike znotraj posazmenih naglasnih vzorcev in njihovem medsebojnem vplivanju kot tudi spoznanja slovanskega (zgodovinsko)primerjalnega naglasoslovja o praslovanskem naglasnem sestavu in njegovem popsl. spreminjanju ter o praslovanskih naglasnih tipih in njihovih naglasnih vzorcih.6, 7 – *žȃbǫ prišlo do nalikovne razširitve cirkumfl eksa na dolžini v or. ed. in rod. mn. (issln. *gšča *gščǫ – *gščǫ ≥ zah. in juž. sln. *gšča *gščǫ – *gščǫ) (nad. γóːšča γóːščo); 2. manjši del samostalnikov issln. naglasnega tipa *rka *rkǫ – *rěk < psl. *rěk *rěk (b), pri katerih je prišlo do posplošitve naglasa na osnovi po naliki na oblike z naglasom na osnovi in ob naslonitvi na issln. naglasni tip *žába *žábǫ – *žȃbǫ še do nalikovne razširitve cirkumfl eksa na dolžini v or. ed. in rod. mn. (nad. móːka móːko). 4 V članku je obravnavano gradivo nadiškega govora vasi Jevšček pri Livku v občini Kobarid, Slovenija (Livek je točka SLA 76). Informator na terenu je bil Leopod Šekli (roj. 1939). Za nepogrešljivo pomoč se mu najlepše zahvaljujem. 5 Ramovš 1950. 6 Od druge polovice 20. stoletja predstavlja »oblikoslovni« pristop (in ne več samo izključno »glaso- slovni«) osrednji metodološki prijem v slovanskem (zgodovinsko)primerjalnem naglasoslovju in njegovo standardno metodo. Eksplicitno je prisoten v delih Stanga (Stang 1957) ter avtorjev moskovske naglasoslovne šole (Иллич-Свитыч 1963; Дыбо 1981, 2000; Зализняк 1985; Дыбо, Замятина, Николаев 1990, 1993). Razlikovanje med obema pristopoma v slovanskem naglasoslovju je uvedla moskovska naglasoslovna šola: rus. фонетическая vs. морфологическая концепция в акцентологии (Иллич-Свитыч 1967: 79–81), nem. phonetische vs. morphologische Akzentologiekonzeption (Lehfeldt 2001: 7–8). 7 Naglasne spremembe in sistemski nalikovni procesi, relevantni za pojasnjevanje stanja posameznih sklonskih oblik a-jevske sklanjatve, so naslednji: 1. popsl. naglasne spremembe: 1) popsl. kolikostne premene psl. izglasnih dolgih samoglasnikov: a) skrajšava znotraj psl. naglasnega tipa b naglašenih izglasnih dolgih samoglasnikov (im., rod., daj., tož., mest. ed.; im./tož. mn.; im./tož., rod./mest. dv.): psl. *žen, *žen, *žen, *žen, *žen; *žen; *žen, *žen > popsl. *ženà, *žen, *žen, *žen, *žen; *žen; *žen, *ženù; b) nekrajšanje pbsl. cirkumflektiranih znotraj psl. naglasnega tipa c naglašenih izglasnih dolgih samoglasnikov (rod. ed., rod./mest. dv.): psl. *gor/*gol, *gor/*gol > popsl. *gorý/*golý, *gorú/*golú; c) skrajšava pbsl. akutiranih znotraj psl. naglasnega tipa c naglašenih izglasnih dolgih samoglasnikov ne v večzložnicah (im., mest. ed.): psl. *gor/*gol, *gor/*gol > popsl. *gorà/*golà, *gor/*gol (Дыбо 2000: 37–42); 2) skrajšava psl. staroakutiranih samoglasnikov (v nezadnjem besednem zlogu) v primeru, da jim ne sledi ponaglasni popsl. nekrajšajoči se psl. dolgi samoglasnik: a) daj. mn.: psl. *ženmъ, *gormъ, *golmъ > issln. *ženàm, *goràm, *glaàm; b) mest. mn.: psl. *ženxъ, *gorxъ, *golxъ > issln. *ženàx, *goràx, *glaàx; 3) metatonija psl. sta- roakutiranih samoglasnikov (v nezadnjem besednem zlogu) v popsl. novocirkumflektirane samoglasnike Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_9.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Matej Šekli, Končniški in mešani naglasni tip samostalnikov a-jevske sklanjatve ... 135 1.1 Naglasni tip žeˈna žeˈno Naglasni tip žeˈna žeˈno odraža psl. oblikotvorni naglasni tip b samostalnikov s psl. kratkim samoglasnikom v edinem zlogu osnove: nad. žeˈna žeˈno < issln. *ženà *žen < psl. *žen *žen (b).8 Ta naglasni tip je neproduktiven, po njem se naglaša le majhno število samostalnikov, in sicer podedovano sestˈra sestˈro, teˈta teˈto, žeˈna žeˈno ter pre- vzeto broskˈva broskˈvo ‘list zelja’, čeˈča čeˈčo ‘dekle, punca’. Večina samostalnikov, ki je izvorno pripadala issln. naglasnemu tipu *ženà *žen, je namreč po naliki prešla med samostalnike issln. naglasnega tipa *gorà *gor. Naglasni vzorec nadiškega naglasnega tipa žeˈna žeˈno ter njegov izhodiščni splošnoslovenski in praslovanski vir se glasijo: nad. issln. psl. žeˈna *ženà *žena̍ žeˈne *žen *žen ˈžen *žen *žen žeˈno *žen *ženǫ̍ ˈžen *žen *žen ženóː *žen *ženǫ žeˈne *žen *žen ženíː *žén *žen > *žènъ žeˈnan *ženàm *ženmъ žeˈne *žen *žen žeˈnax *ženàx *ženxъ ženàːm *ženȃmi *ženmi mn. *žen *žen mn. *ženù *žen mn. *ženȃma *ženma v primeru, da jim sledi ponaglasni popsl. nekrajšajoči se psl. dolgi samoglasnik (Дыбо 2000: 25–26): a) or. mn.: psl. *ženmī, *gormī, *golmī > popsl. *ženàmī, *goràmī, *golàmī > issln. *ženȃmi, *gorȃmi, *glaȃmi; b) daj./or. dv.: psl. *ženm, *gorm, *golm > popsl. *ženàm, *goràm, *golàm > issln. *ženȃma, *gorȃma, *glaȃma; 2. spl. sln. naglasne spremembe: 1) zgodnja podaljšava psl. novega akuta na kračini v rod. mn. pri sa- mostalnikih psl. naglasnih tipov b in c pod vplivom popsl. novocirkumflektirane dolžine pri samostalnikih psl. naglasnega tipa a: psl. *žbъ > popsl. *žâb → psl. *žen/*gor > *žènъ/*gòrъ > *žén/*gór; 2) spl. sln. pomik naglasa s psl. dolgega in kratkega starocirkumflektiranega samoglasnika v sln. dvo- in večzložnicah znotraj samostalnikov psl. naglasnega tipa c (daj., tož. ed., im./tož. mn., im./tož. dv.): psl. *gȍrě/*gȏlě, *gȍrǫ/*gȏlǫ, *gȍry/*gȏly, *gȍrě/*gȏlě > issln. *gor/*gla, *gor/*gla, *gor/*gla, *gor/*gla; 3. verjetno že spl. sln. razširitev akutskega kontrakcijskega tonema na dolžini iz oblike or. ed. samostalnikov psl. naglasnega tipa c v obliko or. ed. samostalnikov psl. naglasnega tipa b (torej zamenjava tipa popsl. *ženÜ/ *rěkÜ < psl. *ženǫ/*rěkǫ (b) s tipom popsl. *gor/*gol < psl. *goro/*golo (c)) (za razliko od sln. poznajo vzhodnoslovanski jeziki v tej sklonski obliki posplošitev naglasa psl. naglasnega tipa b: npr. rus. головóй/головóю = рекóй/рекóю, brus. галавóй/галавóю = ракóй/ракóю, ukr. головóю = рiкóю). 8 Drugi možni psl. vir naglasnega tipa žeˈna žeˈno je psl. besedotvorni naglasni tip B samostalnikov s priponskim obrazilom na psl. polglasnik *ь/*ъ (npr. psl. *-ьba, *-ьca, *-ъka/*-ьka): issln. *cà *c < psl. *ьrьc *ьrьc (B = bc) ← psl. *rь *ri (c). V nadiškem narečju samostalniki tega tipa zazdaj niso bili dokumentirani, saj so po naliki prešli med samostalnike issln. naglasnega tipa *gorà *gor (nad. vərˈca vərcòː). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_9.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 136 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij Nadiški naglasni vzorec naglasnega tipa žeˈna žeˈno z izjemo sklonske oblike rod. mn. (in dvojinskih oblik, ki oblikovno niso ohranjene) odraža izhodiščni splošnoslovenski naglasni vzorec naglasnega tipa *ženà *žen. Podobno kot pri naglasnem tipu γoˈra γoròː se v rod. mn. prvotna oblika nad. *žíːen ni ohranila. Izvorna končnica rod. mn. *-ø je bila v tem naglasnem tipu nadomeščena z naglašeno končnico -íː, ki je po izvoru (naglašena) končnica psl. i-jevske sklanjatve, in sicer samostalnikov psl. naglasnega tipa b in c (nad. lučíː < issln. *lučí ≤ psl. *lučь, nad. nočíː < issln. *noí ≤ psl. *noь < *noь). V rod. mn. ni neznana niti končnica *-ø (žéːn), ki pa je drugotna, nalikov- no posplošena iz naglasnega tipa γláːva γlavòː, na kar kažeta tudi kakovost in tonem naglašenega samoglasnika. V rod. ed. se v nadiškem narečju pojavlja pričakovani odraz issln. kratke naglašene končnice *-, ki nadaljuje znotraj psl. naglasnega tipa b naglašeno imensko končnico *- mehke a-jevske sklanjatve. Naglas ostalih sklonskih oblik nadaljuje issln. stanje.9 1.2 Naglasni tip γoˈra γoròː Naglasni tip γoˈra γoròː odraža psl. oblikotvorni naglasni tip c samostalnikov s psl. kratkim samoglasnikom v edinem zlogu osnove: nad. γoˈra γoròː < issln. *gorà *gor < psl. *gor *gȍrǫ (c).10 Ta naglasni tip je v nadiškem narečju pogost, po njem se naglašajo naslednji samostalniki: buˈxa buxòː, bruzˈda bruzdòː ̒ uzdaʼ, dasˈka daskòː, dəržˈba dəržbòː ʻdružbaʼ, γoˈra γoròː, iγˈla iγlòː, izˈba izbòː ʻdnevna sobaʼ, koˈpa kopòː, koˈsa kosòː, koˈza kozòː, laˈγa laγòː ‘laž’, laˈza lazòː ‘loza, trtaˈ’ maγˈla maγlòː, medˈla medlòː ̒metlaʼ, mošˈna mošnòː ̒mošnja, denarnicaʼ, γoˈsa γosòː ̒ osaʼ, osˈla oslòː, ˈca còː, petˈla petlòː ʻpentljaʼ, ərˈja ərjòː, roˈsa rosòː, smoˈla smolòː, soˈva sovòː, sərˈna sərnòː, staˈza stazòː, soˈza sozòː, taˈma tamòː, trasˈka traskòː, vasˈna vasnòː ʻvesna, žensko bajeslovno bitjeʼ, oˈda odòː, isˈka iskòː ̒ vojnaʼ, vərˈca vərˈcòː ̒ vrv za vezanje senaʼ, zemˈĺa zemĺòː. Večina samostalnikov, ki je izvorno pripadala issln. naglasnemu tipu *ženà *žen, je namreč po naliki prešla med samostalnike issln. naglasnega tipa *gorà *gor. Naglasni vzorec nadiškega naglasnega tipa γoˈra γoròː ter njegov izhodiščni splošnoslovenski in praslovanski vir se glasijo: 9 Naglas na osnovi v daj. in mest. ed. v jevškem govoru je odraz prvotnega naglasa na končnici. V krajevnem govoru je prišlo po pričakovani naglasni spremembi do onemitve issln. kratkega naglašenega *-ì v (odprtem in zaprten) zadnjem besednem zlogu pred pavzo (kot tudi issln. nenaglašenega *i v zadnjem besednem zlogu), če pred njim ni bilo soglasniškega sklopa (ne)zvočnik + zvočnik: Jevšček ˈžen < *žeˈni, ˈγor < *γoˈri ~ sestˈri, medˈli; prim. npr. še otˈroc < *otroˈci < psl. *otroc,  ˈvas < * vaˈsi < psl. * ьs, namenilnik ̍molt, tˈrost < *troˈsit, *moˈlit < psl. *modltъ, *trǫstъ ~ nedoločnik molìːt, trosìːt < psl. *modlti, *trǫsti, Koˈbart (Kobaríːda) < *Kobaˈrit < issln. *Kobordъ (*Koborda). Na to, da je naglasni umik pozen, kaže tudi kračina umično naglašenega samoglasnika. V daj. in mest. ed. samostalnikov a-jevske sklanjatve se pojavljajo tudi oblike tipa žeˈni, γoˈri, ki pa so drugotne, nastale z naslonitvijo na oblike tipa sestˈri, medˈli (občno ime γoˈra ima v daj. in mest. ed. dvojnični obliki ˈγor/γoˈri, zemljepisno ime Stàːra γoˈra ʻStara gora pri Čedaduʼ pa samo ˈdo na Stàːri ˈγor, iz česar je mogoče sklepati, da je naglas, »okamenelo« ohranjen v lastnem imenu, prvoten). 10 Drugi možni psl. vir naglasnega tipa γoˈra γoròː je psl. naglasni tip c samostalnikov s psl. polglasnikom *ь/*ъ v zadnjem zlogu osnove: psl. *oьc *ȍьcǫ (c), rod. mn. *oьc > *ocь > issln. *ocà *oc, rod. mn. *oc. V nadiškem narečju samostalniki tega tipa niso ohranili posebne prvotne oblike rod. mn. in so v celoti prešli med samostalnike issln. naglasnega tipa *gorà *gor (nad. ˈca còː, rod. mn. cíː). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_9.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Matej Šekli, Končniški in mešani naglasni tip samostalnikov a-jevske sklanjatve ... 137 nad. issln. psl. γoˈra *gorà *gora̍ γoˈre *gor *gor ˈγor *gor *... gȏrě *gȍrě * ̑/ ̏ gorě γoròː *gorȏ *... gȏrǫ *gȍrǫ * ̑/ ̏ gorǫ ˈγor *gor *gor γoróː *gor *goro γorèː *gor *... gȏrę *gȍry * ̑/ ̏ gory γoríː *gór *gor > *gòrъ γoˈran *goràm *gormъ γorèː *gor *... gȏrę *gȍry * ̑/ ̏ gory γoˈrax *goràx *gorxъ γoràːm *gorȃmi *gormi mn. *gor *... gȏrě *gȍrě * ̑/ ̏ gorě mn. *gorú *gor mn. *gorȃma *gorma Nadiški naglasni vzorec naglasnega tipa γoˈra γoròː odraža izhodiščni splošnoslovenski naglasni vzorec naglasnega tipa *gorà *gor, a se od njega razlikuje v naglasu rod. in daj. ed. ter rod. mn. Podobno kot pri naglasnem tipu žeˈna žeˈno se v rod. mn. prvotna oblika nad. *γúːor ni ohranila. V rod. mn. ni neznana niti končnica *-ø (γóːr), ki pa je drugotna, nalikovno posplošena iz naglasnega tipa γláːva γlavòː, na kar kažeta tudi kakovost in tonem naglašenega samoglasnika. Podobno kot pri naglasnem tipu nad. γláːva γlavòː je bila tudi pri naglasnem tipu nad. γoˈra γoròː v rod. ed. razširjena issln. kratka naglašena končnica *-, ki je prvotno značilna samo za naglasni tip nad. žeˈna žeˈno. V naglasnih tipih nad. γoˈra γoròː in nad. γláːva γlavòː bi bil pričakovani odraz issln. dolge naglašene končnice *-.11 Podobno kot pri naglasnem tipu nad. γláːva γlavòː je tudi pri naglasnem tipu γoˈra γoròː v nadiškem narečju podobno kot v večini slovenskih narečij prišlo do posplošitve naglasa iz mest. ed. v daj. ed. (daj. *gla, 11 V osrednjih slovenskih narečjih se v tej sklonski obliki namreč pod naglasom navadno pojavlja akutira- na dolžina, izven naglasa pa odsotnost cirkumfl eksa na osnovi, npr. gorenjsko (Kropa) ženː, odː, glavː ~ žlːce (Škofi c 1996: 152, 148). Dolga akutirana končnica ima vzporednico v posavskem štok. vodẽ, čak. vodé, stštok. vodȇ, dušȇ, nštok. vòdē, dúšē, kar naj bi kazalo na izhodiščno popsl. *- v sln. in hr./sr. Cirkumfl eksni tonem v isti končnici v sln. (vod), ki ga navaja že Valjavec, je najver jetneje posledica nalikovne izravnave po sklonskih oblikah z dolgo cirkumfl ektirano končnico (tož. ed. vod, im./tož. mn. vod). V sodobni knj. sln. imamo v tej obliki dvojnični naglas vod (Toporišič 2000: 293). Nastanek končnice *- je bil razlagan vsaj na dva načina. Po starejši razlagi je popsl. končnica *- posplošena iz psl. zaimenske sklanjatve (Valja- vec 1897: 209; Ivšić 1911: 197; Ramovš 1952: 56). Dolžina je torej podobno kot v obliki or. ed. posledica skrčenja, akutski tonem pa posledica naglasa na drugem zlogu dvozložnega glasovnega zaporedja: popsl. *- < psl. *-o/*-e (popsl. *t, *ń < psl. *to, *-n e), popsl. *- < psl. *-o/*-e (popsl. *gla, *duš < psl. *golo, *duše). Za razliko od oblike or. ed. v rod. ed. samostalnikov z nepremičnim naglasom na akutirani osnovi ne prihaja do metatonije, tj. do nastanka popsl. novega cirkumfl eksa zaradi skrajšave pona- glasne dolžine, npr. gorenjsko (Kropa) žlːce ~ žlːco. Iz tega je mogoče sklepati, da se zaimenska končnica pojavlja samo pod naglasom, v nenaglašenem položaju pa se ohranja imenska končnica (Ivšić 1911: 197), tj. issln. *žlìcę < psl. *lъžcę ~ issln. *gla < popsl. *glao. Po novejši razlagi pa je popsl. končnica *- odraz popsl. nekrajšajoče se v psl. naglasnem tipu c naglašene izglasne dolžine kot odraza pbsl. (ali celo že pie.) cirkumfl ektirane (nad)dolžine kontrakcijskega nastanka ob izpadu pie. laringala v položaju med samoglasnikoma (psl. *-y/*-ę, lit. -os/-õs < pie. *-s < *-eh2-es) (Дыбо 2000: 38). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_9.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 138 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij *gor ~ mest. *gláě, *gor → daj. *gláě, *gor = mest. *gláě, *gor).12 V nadiškem narečju podobno kot pri naglasnem tipu γláːva γlavòː tudi pri naglasnem tipu γoˈra γoròː umikanje cirkumfl eksa na dolžini ob predslonki praviloma ni ohranjeno ( odòː,  zemĺòː). Naglas ostalih sklonskih oblik nadaljuje issln. stanje.13 1.3 Naglasni tip γláːva γlavòː Naglasni tip γláːva γlavòː odraža psl. oblikotvorni naglasni tip c samostalnikov s psl. dolgim samoglasnikom v edinem zlogu osnove: nad. γláːva γlavòː < issln. *gláa *gla < psl. *gol *gȏlǫ (c). Ta naglasni tip je v nadiškem narečju pogost, po njem se naglašajo naslednji samostalniki: bráːda bradòː, dúːša dušòː, γláːva γlavòː, γlíːsta γlistòː, kúːna kunòː, líːexa lexòː, lúːna lunòː, méːja mejòː ʻgrmovje, hosta, nižji gozd, gozdičekʼ, nóːγa noγòː,14 péːta petòː, róːka rokòː, sláːna slanòː, stíːena stenòː, stríːela strelòː, tráːva travòː, zíːma zimòː, zvíːezda zvezdòː, žúːna žunòː. Večina samostal- nikov, ki je izvorno pripadala issln. naglasnemu tipu *rka *rkǫ – *rěk < psl. *rěk *rěk (b), je namreč po naliki na oblike z naglasom na končnici prešla med samostal- nike issln. naglasnega tipa *gláa *gla. Naglasni vzorec nadiškega naglasnega tipa γláːva γlavòː ter njegov izhodiščni splošnoslovenski in praslovanski vir se glasijo: nad. issln. psl. γláːva *gláa *gola̍ γláːve *gla *gol γláːf *gla *... glȃě *gȏlě * ̑/ ̏ *golě γlavòː *glaǫ *... glȃǫ *gȏlǫ * ̑/ ̏ *golǫ γláːf *gláě *gol γlavóː *gla *golo γlavèː *gla *... glȃę *gȏly * ̑/ ̏ *goly γláː *glá *gol > *gólъ γláːvan *glaàm *golmъ γlavèː *gla *... glȃę *gȏly * ̑/ ̏ *goly γláːvax *glaàx *golxъ γlavàːm *glaȃmi *golmi mn. *gla *... glȃě *gȏlě * ̑/ ̏ *golě mn. *glaú *gol mn. *glaȃma *golma 12 Odraz prvotnega psl. starocirkufleksnega naglasa na osnovi v daj. ed. se ohranja v porabskih govorih prekmurskega narečja: Števanovci/Apátistvanfalva glaˈvaː, Gornji Senik/Felsőszölnök glaˈveː < issln. *gla < psl. *gȏlě, pri čemer je bil prvotni naglas iz daj. ed. razširjen tudi v mest. ed. (Šekli 2006). 13 Za naglas daj. in mest. ed. prim. opombo 9. 14 Naglas samostalnika nad. nóːγa noγòː za pričakovano nad. *noˈγa noγòː < issln. *nogà *nog < psl. *nog *nȍgǫ (c) je prenarejen po naglasu samostalnika nad. róːka rokòː < issln. *rka *rǫk < psl. *rǫk *rkǫ (c). Na to, da je med samostalnikoma prihajalo do medsebojnega vplivanja na naglasni ravni, bi kazal tudi naglas samostalnika nad. róːka rokòː v frazemu díːelat na rùːoke za pričakovano *na ròːke, ki pa je najverjetneje prenarejen pod vplivom naglasa samostalnika nóːγa noγòː, pri katerem bi bila pričakovana oblika *na nùːoγe. V knj. sln. npr. pa se obratno pri samostalniku róka róko/rok pojavlja posplošitev naglasa samostalnika nóga nógo/nog (Bezlaj 1995: 193). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_9.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Matej Šekli, Končniški in mešani naglasni tip samostalnikov a-jevske sklanjatve ... 139 Nadiški naglasni vzorec naglasnega tipa γláːva γlavòː odraža izhodiščni splošnoslovenski naglasni vzorec naglasnega tipa *gláa *gla, a se od njega razlikuje v naglasu rod. in daj. ed. ter daj. in mest. mn. V rod. mn. se ohranja prvotna končnica *-ø (γláː), pri nekaterih samostalnikih pa se pojavlja tudi *-íː (mejíː, zvezdíː), ki pa je drugotna, nalikovno posplošena iz naglasnih tipov žeˈna žeˈno in γoˈra γoròː. Podobno kot pri naglasnem tipu nad. γoˈra γoròː je bila tudi pri naglasnem tipu nad. γláːva γlavòː v rod. ed. razširjena issln. kratka naglašena končnica *-, ki je prvotno značilna samo za naglasni tip nad. žeˈna žeˈno. V naglasnih tipih nad. γoˈra γoròː in nad. γláːva γlavòː bi bil pričakovani odraz issln. dolge naglašene končnice *-.15 V daj. in mest. mn. je prišlo do posplošitve naglasa na osnovi po naliki na oblike z naglasom na osnovi, k čemur je najverjetneje pripomoglo tudi dejstvo, da je pogostost kratkih naglašenih končnic v tem naglasnem tipu manjša kot v tipih nad. žeˈna žeˈno in nad. γoˈra γoròː.16 V nadiškem narečju podobno kot pri naglasnem tipu γoˈra γoròː tudi pri naglasnem tipu γláːva γlavòː umikanje cirkumfl eksa na dolžini ob predslonki praviloma ni ohranjeno ( stenòː, na γlavòː).17 Naglas ostalih sklonskih oblik nadaljuje issln. stanje.18 2 Končniški in mešani naglasni tip samostalnikov a-jevske sklanjatve v slovanskih jezikih in slovenščini V slovanskih jezikih je pri samostalnikih a-jevske sklanjatve opaziti večjo ali manjšo težnjo k sovpadu odrazov psl. naglasnega tipa b in psl. naglasnega tipa c, v posamez- nih jezikovnih sistemih je prvotno razlikovanje zato ohranjeno v zelo različni meri.19 Zaradi tega dejstva je včasih notranja rekonstrukcija psl. naglasnega tipa pri posamez- nem samostalniku zelo otežena, zato se je potrebno zateči k zunanji rekonstrukciji.20 V hrvaščini/srbščini je razlikovanje dobro ohranjeno ne glede na kolikost samogla- snika v osnovi: a) govori brez novoštokavskega naglasnega umika: npr. čak. brōzdȁ brōzdȕ, sestrȁ sestrȕ ~ dūšȁ dȗšu, nogȁ nȍgu; b) govori z novoštokavskim naglasnim 15 Prim. opombo 11. 16 Manj verjetno se zdi, da je neposredni vzrok za naglas na osnovi v daj. in mest. mn. v nadiškem narečju psl. prednaglasna dolžina, saj je bila namreč le-ta popsl. splošno skrajšana. Gre torej za splošno popsl. skrajšavo prednaglasnih dolžin v psl. trizložnicah z naglasom na psl. staroakutiranem ali novoaku- tiranem dolgem srednjem zlogu tipa psl. *mālna > popsl. *mălìna, psl. *rǭkáъ > popsl. *rká, torej psl. *gōlmъ, *gōlxъ > popsl. *glăàm, *glăàx. Iz povedanega sledi, da v sklonskih oblikah daj. in mest. mn. regularno ne more priti do spl. sln. naglasnega umika na prednaglasno dolžino. Možno pa je seveda, da sta bili skrajšani obliki popsl. *glăàm, *glăàx nalikovno odpravljeni ob naslonitvi na dvožne oblike kot popsl. *glà, *gl. 17 En doslej dokumentirani primer tovrstnega naglasnega umik se ohranja pri samostalniku róːka rokòː v stalnih besednih zvezah kot npr. díːelat na rùːoke. 18 Za naglas daj. in mest. ed. prim. opombo 9. 19 Kratek pregled odrazov je podan v Иллич-Свитыч 1963: 96–98. 20 Psl. naglasnemu tipu b genetsko ustreza lit. naglasni tip 2 (nepremični naglas na cirkumflektirani osnovi, naglas na končnici v nekaterih oblikah je posledica delovanja de Saussurjevega zakona) ter baritoneza v ostalih indoevropskih jezikih, psl. naglasnemu tipu c pa lit. naglasna tipa 3 (mešani naglas z akutskim tonemom na osnovi) in 4 (mešani naglas s cirkumfleksnim tonemom ali kratkim samoglasnikom na osnovi) ter oksitoneza v ostalih indoevropskih jezikih (Дыбо 1962; Иллич-Свитыч 1963). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_9.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 140 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij umikom: npr. knj. hr./sr. brázda brázdu, sèstra sèstru ~ dúša dȗšu, nòga nȍgu.21 Vzho- dnoslovanski jeziki izkazujejo težnjo po sovpadu izhodiščno različnih naglasnih tipov, toda se npr. v sodobni knj. rus. kljub temu še najdejo (sicer nekoliko preoblikovani) različni odrazi (женá женý ~ ногá гóгу).22 Zahodnoslovanski jeziki prvotno razliko med naglasnima tipoma izkazujejo s samoglasniško kolikostjo samoglasnika v osnovi samo pri samostalnikih z dolgim samoglasnikom v edinem zlogu osnove: češ. brázda brázdu, mouka mouku ~ brada bradu, ruka ruku, slš. brázda brázdu, múka múku ~ brada bradu, ruka ruku, polj. bruzda bruzdę, mąka mąkę ~ broda brodę, ręka rękę, gluž. brózda brózdu ~ broda brodu. Podobno kot v drugih slovanskih jezikih je tudi v slovenščini mogoče opaziti težnjo po sovpadanju odrazov psl. naglasnih tipov b in c. V osrednjih slovenskih narečjih je prišlo do popolnega sovpada psl. naglasnega tipa b in c, od psl. kolikosti samoglasnika v osnovi pa je bilo odvisno, kateri tip je prevladal. Pri samostalnikih s psl. dolgim in psl. kratkim samoglasnikom v osnovi se je posplošil odraz psl. naglasnega tipa c, kar pomeni, da ti samostalniki izkazujejo mešani naglas (npr. knj. sln. brána bran, gláva glav, žéna žen, nóga nog za psl. *born *born (b) ~ *gol *gȏlǫ (c), *žen *žen (b) ~ *nog *nȍgǫ (c)), v kolikor ni popolnoma prevladal nalikovni nepremični naglas na osnovi (npr. knj. sln. tráva trávo, zíma zímo, črta črto, sóha sóho za psl. *tra *tra (b) ~ *zim *zȋmǫ (c), *čьrt *čьrt (b), *sox *sȍxǫ (c)).23 Pri samostalnikih s psl. polglasnikom v osnovi se je večinoma posplošil odraz psl. naglasnega tipa b, kar pomeni, da ti samostalniki izkazujejo končniški naglas (npr. knj. sln. məglȁ məglȍ, stəzȁ stəzȍ za psl. *mьgl *mьgl, *stьʒ *stʒǫ).24 Stanje iz osrednjih narečij se odraža tudi v slovenskem knjižnem jeziku.25 Mešani naglas dvojnično pozna ob sicer pogostejšem nepremičnem naglasu na osnovi okrog dvajset samostalnikov (knj. sln. blha bolh, bráda brad, brána bran, gláva glav, góra gor, gréda gred, kósa kos, kóza koz, méja mej, nóga mog, ósa os, óvca ovc, péta pet, róka rok, rósa ros, séstra sestr, slza solz, tóžba tožb, vóda vod, zémlja zemlj, žéna žen, žélja želj), pri čemer je umik cirkumfl eksa na dolžini 21 Gradivo je bilo vzeto iz Hraste-Šimunović 1979: XXXI–XXXIII, Barić 1997: 156–157, Jurančič 1986, Anić 2004. 22 Natančen model sovpadanja odrazov psl. naglasnih tipov b in c v zgodovini knjižne ruščine je podan v Зализняк 1985: 373–374. 23 Mešani naglas samostalnikov a-jevske sklanjatve v osrednjih slovenskih narečjih: npr. gorenjsko (Kropa): po naglasnem tipu žːna ženː se naglašajo bːxa, bʀáːda, gláːa, góːʀa, kóːpa, kóːsa, kóːza, mːtla, nóːga, ʀóːka, sːza, sːstra, smóːla, ːca, óːda, óːska, ósa, óːsla, zːmla, žːna; umik cirkumfleksa na dolžini ob predslonki: na nːge,  ʀːke, na ʀːko, na ːdo,  ːsko,  zːmlo (Škofic 1996: 152–153, 273–389); vzhodnodolenjsko (Šentrupert): po naglasnem tipu áːda udùọ se naglašajo áːsa, áːsla, báxa, gáːra, gláːva, gːba, kupa, káːsa, káːza, máːšna, mjáːje, mjáːtla, nuga, pjáːta, ráːma, ráːsa, ruka, sáːpa, sáza, sjáːstra, smáːla, tráːva, áːda, áːjska, vjáːže, vrsta, zjáːmle (Smole 1994: 33, 101, 107, 200–212). 24 Končniški naglas samostalnikov a-jevske sklanjatve v osrednjih slovenskih narečjih: npr. gorenjsko (Kropa): po naglasnem tipu pəšˈka pəšˈko se naglašajo dḁːʀžˈba, məgˈla, potkˈa, stəˈza, tˈma, oˈda, ḁʀˈja (Škofic 1996: 151–152, 273–389); vzhodnodolenjsko (Šentrupert): po naglasnem tipu stzà stzà se naglašajo dskà, mglà, sazà, stzà, təmà (Smole 1994: 32, 101, 106–107, 200–212). 25 Naglašanje samostalnikov a-jevske sklanjatve v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku je natančno prikazano v SSKJ, Toporišič 2000: 291–293, SP 2001. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_9.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Matej Šekli, Končniški in mešani naglasni tip samostalnikov a-jevske sklanjatve ... 141 ob predslonki omejen na stalne besedne zveze (voditi se za rke, na nge!, sonce gre za gro, gnati vole na vdo, iti na vdo, spraviti pot zmljo, priti v glȃvo, vino gre v pte). Mešani naglas pri samostalnikih a-jevske sklanjatve je v knj. sln. torej v proce- su izginjanja, pa tudi število samostalnikov s tem naglasom je manjše kot v nar. sln. Končniški naglas ima dvojnično od manj pogostem nepremičnem naglasu na osnovi okrog deset samostalnikov večinoma s polglasnikom v osnovi (knj. sln. bəčvȁ, bəčkȁ, dəskȁ, pəčkȁ, məzdȁ, stəzȁ, təmȁ; nəčkȅ; rjȁ, tərskȁ). Tudi pri samostalnikih tega tipa se sovpad odrazov psl. naglasnih tipov b in c (sln. məglȁ məglȍ ~ stəzȁ stəz < psl. *mьgl *mьgl (b) ~ *stьʒ *stʒǫ (c)) kaže v tem, da knjižnojezikovna norma dopušča dvojnično naglašanje oblik rod., tož. ed. ter im./tož. mn. in im./tož. dv. (məglȁ məglȍ/ məgl, stəzȁ stəzȍ/stəz). Za razliko od osrednjih slovenskih narečjih pa se je v nekaterih obrobnih slovenskih narečjih pri samostalnikih a-jevske sklanjatve v večji meri ohranilo prvotno razliko- vanje med odrazi psl. naglasnega tipa b in psl. naglasnega tipa c. V nadiškem narečju na primer je mogoče razlikovati med odrazom psl. naglasnega tipa b in odrazom psl. naglasnega tipa c znotraj skupine samostalnikov s psl. kratkim samoglasnikom v edi- nem zlogu osnove: nad. žeˈna žeˈno ~ nad. γoˈra γoròː. Podobno razlikovanje je mogoče najti vsaj še v obsoškem (kobariškem in bovškem podnarečju), terskem in rezijanskem narečju.26 Podobno kot v osrednjih slovenskih narečjih je tudi v nadiškem narečju pri samostalnikih s psl. dolgim samoglasnikom in psl. polglasnikom v osnovi prišlo do zlivanja odrazov prvotnih psl. naglasnih tipov; pri samostalnikih s psl. dolgim samo- glasnikom v edinem zlogu osnove večinoma do posplošitve odrazov psl. naglasnega tipa c (γlíːsta γlistòː, tráːva travòː, zvíːezda zvezdòː), v manjši meri psl. naglasnega tipa a (móːka móːka), podobno tudi pri samostalnikih s psl. polglasnikom v edinem zlogu osnove (maγˈla maγlòː, staˈza stazòː). Zaključek V slovanskih jezikih je pri samostalnikih a-jevske sklanjatve opaziti težnjo po so- vpadu odrazov psl. naglasnih tipov b in c. To velja tudi za slovenščino, vendar ne za vsa narečja v enaki meri. V nekaterih osrednjih slovenskih narečjih (npr. gorenjsko, dolenjsko) je pri samo- stalnikih s psl. kratkim in dolgim samoglasnikom v edinem zlogu osnove prišlo do posplošitve odrazov psl. naglasnega tipa c, pri samostalnikih s psl. polglasnikom v edi- 26 Razlikovanje med odrazoma psl. naglasnega tipa b in psl. naglasnega tipa c pri samostalnikih s psl. kratkim samoglasnikom v edinem zlogu osnove v naketerih obrobnih slovenskih narečjih: nadiško narečje (Jevšček): žeˈna žeˈno ~ oˈda odòː (Leopold Šekli, rojen 1939, ustno); kobariško podnarečje obsoškega narečja (Idrsko): žəˈna žəˈno ~ oˈda odùọ (Stanislav Šavli, roj. 1937, ustno); bovško podnarečje obsoškega narečja (Bovec): žéːna žéːno ~ éːda odùọ (Barbara Ivančič-Kutin, roj. 1972, ustno); tersko narečje žeˈna žeˈnọ ~ óːda óːdọ (Bruna Balloch, roj. 1935, ustno); rezijansko narečje (Solbica): žaˈna žaˈno ~ ˈwda ˈwdo (Steenwijk 1999: 168–172, 237, 235) za issln. *ženà *žen ~ *odà *od < psl. *žen *žen (b) ~ *od *ȍdǫ (c). V terskem in rezijanskem narečju je v obliki tož. ed. prišlo do umika naglasa s issln. dolgega cirkum- flektiranega zloga (ter. óːdọ, rez. ˈwdo < issln. *od), ki se je po naliki razširil tudi v obliko im. ed. (ter. óːda, rez. ˈwda za pričakovano ter. **oˈda, rez. **woˈda). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_9.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 142 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij nem zlogu osnove pa do odrazov psl. naglasnega tip b ali do mešanja odrazov obeh psl. naglasnih tipov. To stanje se odraža tudi v knjižni slovenščini (žéna žen = góra gor, brána bran = gláva glav, məglȁ məglȍ/məgl = stəzȁ stəzȍ/stəz). Mešani oziroma končniški naglas v knjižni slovenščini pozna okrog dvajset oziroma deset samostal- nikov. Namesto prvega pa je pogostejši nalikovni nepremični naglas na osnovi (žéna žéno, góra góro, brána bráno, gláva glávo). Tako popolno morfologizacijo naglasa na osnovi pozna kar precejšnje število slovenskih narečij. V nekaterih obrobnih slovenskih narečjih (npr. obsoško, nadiško, tersko, rezijansko) sta ohranjena različna odraza psl. naglasnih tipov b in c pri samostalnikih s psl. kratkim samoglasnikom in polglasnikom v edinem zlogu osnove. Poleg tega sta v teh narečjih mešani in končniški naglasni tip ohranjena pri mnogo večjem številu samostalnikov kot v osrednjih narečjih. V nadiškem govoru vasi Jevšček, v katerem končniški oziroma mešani naglas pozna okrog petdeset samostalnikov, je stanje naslednje: 1. naglasni tip nad. ženȁ ženȍ < psl. *žen *žen (b) (sestrȁ sestrȍ, tetȁ tetȍ, ženȁ ženȍ; broskvȁ broskvȍ, čečȁ čečȍ) je odraz psl. naglasnega tipa b pri samostalnikih s psl. kratkim samoglasnikom (in polglasnikom) v edinem zlogu osnove; 2. naglasni tip nad. gorȁ gorọ < psl. *gor *gȍrǫ (c) (bolhȁ bolh, bruzdȁ bruzd, dəskȁ dəsk, družbȁ družb, gorȁ gor, iglȁ igl, izbȁ izb, kopȁ kop, kosȁ kos, kozȁ koz, ləgȁ ləg, lozȁ loz, məglȁ məgl, metlȁ metl, mošnȁ mošn, osȁ os, oslȁ osl, ovcȁ ovc, petlȁ petl, ərjȁ ərj, rosȁ ros, smolȁ smol, solzȁ solz, sovȁ sov, sərnȁ sərn, stəzȁ stəz, təmȁ təm, treskȁ tresk, vesnȁ vesn, vodȁ vod, vojskȁ vojsk, vərvcȁ vərvc, zemljȁ zemlj) je odraz psl. naglasnega tipa c pri samostalnikih s psl. kratkim samoglasnikom in polglasnikom v edinem zlogu osnove, pri čemer je v ta naglasni tip nalikovno prešla tudi večina samostalnikov psl. naglasnega tipa b; 3. naglasni tip nad. gláva glavọ < psl. *gol *gȏlǫ (c) (bráda brad, dúša duš, gláva glav, glísta glist, kúna kun, lha leh, lúna lun, mja mej, nga nog, pta pet, rka rok, slána slan, stna sten, strla strel, tráva trav, zíma zim, zvzda zvezd, žlna žoln) je odraz psl. naglasnega tipa c pri samostalnikih s psl. dolgim samoglasnikom v edinem zlogu osnove, pri čemer je v ta naglasni tip nalikovno prešla tudi večina samostalnikov psl. naglasnega tipa b (slednji so redkeje prešli v nepremični naglasni tip, npr. mka mko). Popolni sovpad odrazov psl. naglasnih tipov b in c pri samostalnikih a-jevske sk- lanjatve, ki je prisoten v osrednjih slovenskih narečjih in v slovenskem knjižnem jeziku, torej ni splošnoslovenski pojav. Zato se zdi upravičeno kot odraze psl. naglasnih tipov b in c pri samostalnikih a-jevske sklanjatve z enozložno osnovo rekonstruirati naslednje štiri izhodiščne splošnoslovenske naglasne tipe: issln. *ženà *žen, *məglà *məgl < psl. *žen *žen, *mьgl *mьgl (b); issln. *gorà *gorǫ, ,*stəzà *stəzǫ, < psl. *gor *gȍrǫ, *stьʒ *stʒǫ (c); issln. *tráa *tráǫ, or. ed. *tra < psl. *tra *tra (b), issln. *gláa *gla, or. ed. *gla < psl. *gol *gȏlǫ (c). V posameznih slovenskih krajevnih govorih je kasneje prihajalo v različni meri do njihovega zlivanja. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_9.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Matej Šekli, Končniški in mešani naglasni tip samostalnikov a-jevske sklanjatve ... 143 Krajšave čak. = čakavski, čakavščina; daj. = dajalnik; dv. = dvojina; ed. = ednina; im. = ime- novalnik; issln. = izhodiščni splošnoslovenski; knj. sln. = knjižnoslovenski, knjižna slovenščina; lit. = litovski, litovščina; mest. = mestnik; mn. = množina; nad. = nadiški, nadiščina; nar. sln. = narečnoslovenski, narečna slovenščina; nštok. = novoštokavski; or. = orodnik; popsl. = popraslovanski; pbsl. = prabalto-slovanski; pie. = praindo-evropski; psl. = praslovanski, praslovanščina; rod. = rodilnik; sln. = slovenski, slovenščina; spl. sln. = splošnoslovenski; štok. = staroštokavski; štok. = štokavski, štokavščina; tož. = tožilnik. VIRI IN LITERATURA Vladimir ANIĆ, 2004: Veliki rječnik hrvatskoga jezika. Zagreb. Eugenija BARIĆ idr., 21997: Hrvatska gramatika. Zagreb. France BEZLAJ, 1976: Etimološki slovar slovenskega jezika. Prva knjiga. A–J. Ljubljana. – – 1982: Etimološki slovar slovenskega jezika. Druga knjiga. K–O. Ljubljana. – – 1995: Etimološki slovar slovenskega jezika. Tretja knjiga. P–S. Dopolnila in uredila Marko Snoj in Metka Furlan. Ljubljana. – – 2005: Etimološki slovar slovenskega jezika. Četrta knjiga. Š–Ž. Avtorji gesel France Bezlaj, Marko Snoj in Metka Furlan. Uredila Marko Snoj in Metka Furlan. Ljubljana. Владимир Антонович ДЫБО, 1962: О реконструкции ударения в праславянском глаголе. Вопросы славянского языкознания 6. Москва. 3–27. Владимир Антонович ДЫБО, 1981: Славянская акцентология. Москва. – – 2000: Морфологизованные парадигматические акцентные системы. Москва. Владимир Антонович ДЫБО, Галина Игоревна ЗАМЯТИНА, С. Л. НИКОЛАЕВ, 1990: Основы славянской акцентологии. Москва. – – 1993: Основы славянской акцентологии. Словарь. Непроизводные основы мужского рода. Вып. 1. Москва. Mate HRASTE, Petar ŠIMUNOVIĆ, 1979: Čakavisch-Deutsches Lexikon. Köln, Wien. Владислав Маркович ИЛЛИЧ-СВИТЫЧ, 1963: Именная акцентуация в балтийском и славянском. Судьба акцентуационных парадигм. Москва. Владислав Маркович ИЛЛИЧ-СВИТЫЧ, 1967: Сравнительная грамматика славянских языков. Советское языкознание за 50 лет. Москва. 73–87. Stjepan IVŠIĆ, 1911: Prilog za slavenski akcenat. Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti 187. Zagreb. 133–207. Janko JURANČIČ, 1986: Srbskohrvatsko-slovenski slovar. Ljubljana. Werner LEHFELDT, 22001: Einführung in die morphologische Konzeption der slavischen Akzen- tologie. München. Tine LOGAR, 1996: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Uredila Karmen Kenda- Jež. Ljubljana. Fran RAMOVŠ, 1950: Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov. Slavistična revija 3. Ljubljana. 16–23. Ponatis v Ramovš 1997: 509–516. – – 1952: Morfologija slovenskega jezika. Ljubljana. – – 1997: Zbrano delo II. Uredil Jože Toporišič. Ljubljana. Vera SMOLE, 1994: Oblikoglasje in oblikoslovje šentruperskega govora: Doktorsko delo. Ljub- ljana. SP 2001 = Slovenski pravopis. Ljubljana, 2001. [elektronska različica] Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_9.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 144 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I–IV. Ljubljana, 1970–1991. [elektronska raz li- čica] Christian S. STANG, 1957: Slavonic Accentuation. Oslo. Han STEENWIJK, 1999: Grammatica pratica resiana: Il sostanitvo. Padova. Matej ŠEKLI, 2006: Naglas sklonskih oblik im. mn. *stábla, daj. ed. glav, or. ed. *za rek v (narečni) slovenščini. Jezikoslovni zapiski 12/2. Ljubljana. 11–22. Jožica ŠKOFIC, 1996: Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem: Do- ktorska disertacija. Ljubljana. Jože TOPORIŠIČ, 1990: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana. – – 42000 (41976): Slovenska slovnica. Maribor. Matija VALJAVEC, 1897: Glavne točke v naglasu kńiževne slovenštine. Rad Jugoslavenske aka- demije znanosti i umjetnosti 132. Zagreb. 116–213. А. А. ЗАЛИЗНЯК, 1985: От праславянской акцентуации к русской. Москва. SUMMARY Slavic languages tend to merge the refl exes of Proto-Slavic (PSl.) accent paradigms b and c in the a-declension nouns. This is also true of Slovene, even if not of all Slovene dialects to the same degree. In some central Slovene dialects, such as Gorenjsko and Dolenjsko, the generalization of the refl exes of PSl. accent paradigm c took place within the nouns with a PSl. short or long vowel in the one-syllable stem, while the generalization of the refl exes of PSl. accent paradigm b or the combination of the refl exes of both PSl. accent paradigms occurred in the nouns with a PSl. schwa in the one-syllable stem. This state of affairs is refl ected in the Standard Slovene as well (žéna žen = góra gor, brána bran = gláva glav, məglȁ məglȍ/məgl = stəzȁ stəzȍ/stəz). The mobile or the desinential accent paradigms are characteristic of some ten or twenty nouns in Standard Slovene. However, the analogical stem stress is more common even in these nouns (žéna žéno, góra góro, brána bráno, gláva glávo). This type of total morphologization of stress is characteristic of a considerable number of Slovene dialects. In some peripheral Slovene dialects, such as Obsoško, Nadiško, Tersko, Rezijansko, two distinct refl exes of PSl. accent paradigm b and c are preserved in the nouns with a PSl. short vowel or schwa in the one-syllable stem. Furthermore, in these dialects the mobile and the desinential accent paradigms are preserved in a much greater number of nouns than in the central dialects. In the Nadiško local dialect of Jevšček, in which desinential and mobile accent paradigms are known in approximately fi fty nouns, the situation is as follows: 1) the accent type Nadiško ženȁ ženȍ < PSl. *žen *žen (b) (čečȁ čečȍ, sestrȁ sestrȍ, tetȁ tetȍ, ženȁ ženȍ) is the refl ex of PSl. accent type b in nouns with a PSl. short vowel (or schwa) in the one-syllable stem; 2) the accent type Nadiško gorȁ gorọ < PSl. *gor *gȍrǫ (c) (bolhȁ bolh, dəskȁ dəsk, družbȁ družb, gorȁ gor, iglȁ igl, izbȁ izb, kopȁ kop, kosȁ kos, kozȁ koz, ləgȁ ləg, lozȁ loz, məglȁ məgl, metlȁ metl, mošnȁ mošn, osȁ os, oslȁ osl, ovcȁ ovc, ərjȁ ərj, rosȁ ros, smolȁ smol, solzȁ solz, sovȁ sov, sərnȁ sərn, stəzȁ stəz, təmȁ təm, treskȁ tresk, vesnȁ vesn, vodȁ vod, vojskȁ vojsk, vərvcȁ vərvc, zemljȁ zemlj) is the refl ex of PSl. accent type c in nouns with a PSl. short vowel or schwa in the one-syllable stem, whereby the majority of nouns of PSl. accent paradigm b was analogically integrated into this type, too; 3) the accent type Nadiško gláva glavọ < PSl. *gol *gȏlǫ (c) (bráda brad, brúzda bruzd, dúša duš, gláva glav, glísta glist, kúna kun, lha leh, lúna lun, mja mej, nga nog, pta pet, rka rok, slána slan, stna sten, strla strel, tráva trav, zíma zim, zvzda zvezd, žlna žoln) is the refl ex of PSl. accent type c in nouns with a PSl. long vowel in the one-syllable stem, whereby Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_9.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Matej Šekli, Končniški in mešani naglasni tip samostalnikov a-jevske sklanjatve ... 145 the majority of nouns of PSl. accent paradigm b were analogically integrated into this type as well (the latter is rarely integrated into the stem stress type, mka mko, for instance). A total coalescence of the refl exes of PSl. accent paradigms b and c in a-declension, present in the central Slovene dialects as well as in Standard Slovene, is not a Common-Slovene pheno- menon. Therefore it is reasonable to reconstruct the following four Proto-Slovene accent types as refexes of PSl. accent types b and c in a-declension nouns with a monosyllabic stem: PSln. *ženà *žen, *məglà *məgl < PSl. *žen *žen, *mьgl *mьgl (b); PSln. *gorà *gorǫ, , *stəzà *stəzǫ, < PSl. *gor *gȍrǫ, *stьʒ *stgǫ (c); PSln. *tráa *tráǫ, instr. sg. *tra < PSl. *tra *tra (b), PSln. *gláa *glaǫ, , instr. sg. *gla < PSl. *gol *gȏlǫ (c). In individual Slovene local dialects the merging of these original accent types occurred later to various degrees. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_9.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)