Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
TRGOVSKI L1
Časopis mm trgovino, Industrijo In obrt.
:,lvi Din 1-50.
/
J*t,s
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO MII.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 18. julija 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 83.
' '	I-	       J-7
ziv kar brez nadaljnega zavrne?
Ali ne obstoje posledice v smislu
Vnooled u nndnvn? kniiap Iczircma če Jih ne podleži, aii je p0-
«vuyieu V IJUdlUVilti KIIJIt|tS. I tem p<J zakcnu dovoljeno, da se pri-
Omenjali smo že v posebnem članku, kako so upcrabljala naša davčna oblastva izjeme kar kot pravilo.
Zakon jim prepušča namreč pravico, da s m e j o zahtevati od strank podrobno navedbo prejemkov in izdatkov. Davčna oblastva pa zahtevajo take dolgotrajne podrobne račune — pod kontumačnimi posledicami seveda splošno.
Davčna administracija v Ljubljani pa je v svoji preveliki gorečnosti dobrega pol leta sem uvedla še neko novo prakso. Pričela je zahtevati ta-korekoč, kar splošno, vpogled v poslovne knjige.
Mi dobro vemo, da ima . to pravico; daje ji jo cesarska naredba z dne 16. marca 1917, drž. zak. št. 124.
Toda tudi ta naredba velja samo za iz j e m n e slučaje. Davčna oblast se s m e tega sredstva poslužiti, ni pa v to primorana! Vpogled v poslovne knjige in v vse ostale zapiske, pisma, pogedbe itd. je zahtevati v smislu in v duhu cesarske naredbe le v v a ž-nejših slučajih in le bolj izjemoma.
zakona samo v tem, da določita cenilna in prizivna komisija dohodek potem kar na podlagi svoje lastne vednosti in previdnosti?
Zakon o novi carinski tarifi.
Tako je prakticirala davčna administracija tudi ves čas, celo takrat, ko je ta naredba izšla, ko so poveljevali davčni administraciji še zagrizeni nemški veljaki!
Ti so smisel te cesarske naredbe pač toliko umeli, kakor naši sedanji uradniki, toda vpogled v poslovne knjige, v zapisnike, račune, izkaze, pobotnice, pogodbe itd., se na podlagi le cesarske naredbe za časa njih poslovanja ni zahteval! Smatrali so to kot izjemno naredbo, ki naj se uporablja res samo kot izjema.
Davčna administracija pa je uvedla pred dobrim pol letom kar litografi-rane obrazce za take vpoglede. Naj-prvo zahteva v pomislekih, prav skrito, da se komaj zapazi, podrobno navedbo prejemkov in izdatkov. če stranka ta poziv prezre, je kontu-m a c i r a n a. Če pa je le navedla prejemke in izdatke, kakor je vedla in znala, podrobno, dobi, namesto stvarnih pomislekov z razlogi, kar poziv, da naj predloži v pogled vse svoje, poslovne knjige, zapiske, račune, izkaze, pobotnice itd.
Ako jih ne predloži, nastopijo kon-tumačne posledice in morebitni priziv Be — po žuganju davčne administracije — brez nadaljnega kar zavrne!
Mislili smo, da bo novi predstojnik davčne administracije to novo hiper-fiskalno prakso opustil. Ne! Ravno letos dobivajo večji trgovci in najmanjši branjevci, industrijalci •n navadni rokodelci pozive, naj predlože v pogled svoje poslovne . Pge m vse navedene ostale spise, ce ne, so v davčnem oziru že kar v naprej obsojeni!
- Vprašamo le, zakaj niso uporabljali na ta način te cesarske naredbe že prejšnji šefi davčne administracije, zakaj se je začela uporabljati na ta način — in sicer tako intenzivno — še le pred dobrim pol letom?
Nadaljnje vprašanje bi bilo to, zakaj zahteva davčna administracija vpogled v poslovne knjige tudi od ne-protokoliranih trgovcev, celo od naj-navadnejših strank, o katerih ve, da nimajo knjigovodstva? S predložitvijo posameznih računov, pobotnic itd. stranka tako ne more. ničesar izkazati: čemu se torej po nepotrebnem nadlegujejo?
In če stranka nima poslovnih knjig,
Od praktika v carinskem poslovanju smo dobil naslednji dopis s prošnjo, da ga priobčimo:
Ako bi hoteli vsaj nekoliko prerešetati posamezne postavke nove tarife, ki je po pravici vzbudila v trgovskih krogih, radi nje pretiranega fiskalnega značaja veliko ogorčenje in upravičeno kritiko, bi zahtevalo to obširno študijo, katera bi bila brez pomena, ker bi se s tem nikomur ne pomagalo. Tarifa je slična prejšnji in kakor je prejšnja dajala povod ne-broju pritožbam v očigled njene osko-srčne vporabe v praksi, tako bode tudi nova tarifa vzrok neštetim pritožbam, ker se je spremenila sicer nekoliko tarifa in so se tudi zvišale njene postavke, toda ostale so v veljavi vse odredbe, katere urejajo uporabljanje tarife in ostal je nespremenjen komentar k tarifi, kateri uvršča blago v razne postavke.
Carinska tarifa je bistveni del zakona o splošni carinski tarifi. Mnogo je odvisno od določb v tem zakonu, kako se ima tarifa izvajati v praksi. Tudi v tem ni novi zakon mnogo naprednejši od bivšega, čeprav bi se bila uprav v tem zakonu dala navaliti številna določila, katera bi takore-koč ublažila trdote carinske tarife ter bi prometu neizmerno koristila.
Naj slede tu nekateri taki nedo-statki:
Čl. 4. predvideva plačevanje carin v efektivnem zlatu ali v drugih zakonitih plačilnih sredstvih, po kurzu, ki ga določa finančni minister. Ni pa določeno kako se vrše izplačila, kadar se nadavek menja in kedaj in kako se določa ta kurz.
Čl. 6. določa sicer za strokovne preiskave kemijske laboratorije pri carinarnicah in pri ministrstvu, a ne daje prijavniku pravice, da se teh institucij posluži pred no robo prijavi, marveč mora prijavnik robo v čl. 18. določenem tridnevnem roku prijaviti ter za svojo prijavo takoj nositi polno odgovornost po strogem carinskem zakonu, kakor tudi za nastalo ležari-no. Ta nova institucija mu torej nič ne koristi ter služi najbrže največ, fiskalnim svrham. Času primerna bi pa bila odredba, da se prijavitelj robe, ako je tarifacija sporna, ne sme kaznovati ter da se mu zakonito zajamči možnost, da pred carinjenjem blago prijavi točno in po tarifi ter, da se pri tem posluži carinskih institucij predvidenih v čl. 6. Ako so celo carinski organi v dvomu kako naj se tarifira eno ali drugo blago ter imajo pravico se poslužiti kemijskih laboratorijev, zakaj se deklarantu ne da ista pravica ter se za čas dokler se preiskava vrši ne oprosti vseh škodljivih posledic? Temu bi se bilo pač prav lahko opomoglo, ako bi se prijavniku dala izrecna pravica, da v dvomu sicer prijavi in plača odnosno blago po višji postavki s pridržkom, a se mu preplačana carina brez na-naljnega povrne, ako predvideni kemijski laboratoriji naknadno ugoto-Vf’ i v k*a£° spadalo v nižjo postavko. Kar se ni izvršilo z zakonom, naj bi se cimprej izvršilo s posebno naredbo, v kateri naj bi se z ozirom na cl. 6. zak. o spl. c. t. izdala umestna in moderna določila za carinsko
postopanje v tarifaričnih spornih zadevah, kajti kjer je stvar sporna, ne more biti namena kakorkoli škodovati državi z napačnimi prijavami, če pa ni namena, ni tudi vporabe strogih kazni carinskega zakona.
Določba čl. 8., po kateri se carina in carinske davščine vobče ne smejo kreditirati se nam zdi preozkosrčna. Carinarnice jo namreč jako strogo izvajajo. V interesu trgovine, industrije in splošnega prometa bi pač bilo, da se kreditovanje vsaj za krajše roke proti sigurnemu jamstvu ako ne drugače vsaj tolerira.
V čl. 9. so navedeni predmeti in blago, ki se smejo uvoziti carine prosto, ako so izpolnjeni predpisani pogoji. Ta določila bi izvestno olajšala marsikatero trdoto vsega zakona, ako bi se proizvajala preudarno in brez morečih formalitet. Temu nasproti je pa Generalna direkcija carin že izdala navodila kako naj carinarnice v čl. 9. predvidene olajšave izvajajo v praksi.
Interesanten je vpogled v to izvršilno naredbo.
Carinarnice smejo v lastnem delokrogu reševali samo v nastopnih primerih oproščenje od carine po čl. 9.. 2 o spl. c. t. in sicer:
Točka 2. t. j. oproščenja predmetov za inozemske suverene in državne poglavarje. — Točka B. t. j. za odlikovanja in medalje, ce jih uvažajo odlikovanci. — Točka 8. t. j. za predmete sodnega postopanja. — Točka 9. uradne prepiske. — Točka 10. Selitveno blago za tuzemce. — Točka 13. za potniško prtljago. — Točka 14. za rabljena učila in knjige za dijake. — Točka 19. za prevozna sredstva. — Točka 20. za živinsko krmo na polo’ vanju. — Točka 22. za proizvode ribjega lova. — Točka 23. za poljedelske pridelke v mejni coni in točka 28. za mrtvece v krstah.
Toda tudi ta dovoljenja smejo izdajati samo glavne carinarnice I. in II. reda, samoumevno šele potem, ko so se jim izročili vsi predpisani dokazi. Vsa druga dovoljenja za carine prosti uvoz predmetov, oslobodenih po čl. 9., morejo izdavali ali kolegiji, ustanovljeni pri nekaterih glavnih carinarnicah, ali deloma deželni carinski inšpektor, ali pa sama Generalna direkcija carin pri ministrstvu. Znano je pa kako dolgotrajno je poslovanje navedenih oblastev in s koliko prošnjami in koleki je spojeno pridobivanje takih carinskih »olajšav«. Često stane izposlovanje takih carinskih oprostitev več nego carina sama. Večkrat znaša sama taksa za prošnjo in dovolilo več nego je vreden predmet, za čigar oprostitev se prosi. Temu bi se bilo pač lahko izogniti, ako bi se razširile pravice, ter bi se dajala dovolila sproti brez zamudnega pisare-nja prošenj in njih dragega taksiranja. Tudi temu bi ministrstvo lahko naknadno ustreglo z umestno spremembo izdanega navodila, kako se ima vporabljati zakon o splošni ' carinski tarifi. V koliko je smatrati predpise iz čl. 10. in 11. za zboljšanje prejšnjega carinskega postopanja o začasnem uvozu ali izvozu blaga, bo mogoče soditi šele, ko bodo izdani tozadevni pravilniki.
Čl. 18. olajša nekoliko prejšnje razmerje, ker zvišuje rok prostega ležanja robe v skladiščih na tri dni ter obenem znižuje ležarinsko pristojbino na 0.10 ozir. 0.05 para za 100 kg. Bilo je pa to skrajni čas, ker je bila prejšnja ležarina neznosna ter je težko obremenjevala blago. Vendar si pa ministrstvo financ pridržuje povečanje ležarine (na znižanje menda ni misliti) ter utesniti gornji prosto-ležarinski rok.
Nejasna je pa določba o oprostitvi ; ležarine za robo, ki je v .-carinskem sporu« za čas od početka do konca spora. Samo ako se spor v celoti reši v korist deklaranta, se roba oprosti ležarine; v nasprotnem primeru jo pa mora nositi deklarant. Carinski spo-I ri, osobito sporno tarifiranje, so pa ' vedno na dnevnem redu. Ni skoraj tarifne postavke, pri kateri bi se ne mogel dvigniti spor. Večkrat pride za ■ eno in isto robo v poštev več tarifnih postavk. Pri končanem sporu nima prav niti carinarnica niti deklarant, ker se je končno uporabila tretja ali l četrta tarifna postavka. Kdanaj v teh primerih nosi ležarino ali deklarant, (ki je samo delno imel prav) ali ca-i rinarnica? Sporno postopanje traja pa notorično mesec in — leta in ležarina nastaje ogromna.
Tudi ni jasno, kedaj se roba nahaja v carinskem sporu. Ali se smatra blago, čigar tarifiranje po carinskih organih je očividno previsoko ter to okolnost deklarant ospori, tudi kot »carinski spor«? Nekoliko jasnejši je odstavek B, nanašajoč se na robo, katera se pošlje na uradno preizkušnjo, ali za katero se zahteva uradno pojasnilo zaradi carinjenja, katero blago je brez nadaljnjega oproščeno ležarine do prejema rezultata uradne preizkušnje. Vsekakor se bo morala v praksi uporaba tega odstavka razširiti na vse carinske spore ter ga vpo-trebiti osobito pri spornih tarifacijah, kakor tudi v carinsko-kazenskih primerih: roba bo mogla potemtakem ostati v skladišču, dokler se ne izreče konečna razsodba.
Pravilno bi pa bilo, da se za sporno robo v obče, bodisi da je spor povzročila carinarnica ali prijavitelj, ne pobira nikaka ležarina vsaj dotlej, dokler ni znan rezultat spora. Zajed-no bi se tudi smela pobirati ležarin-ska pristojbina za blago, čigar ležanje je zakrivila n. pr. železnica.
Po čl. 19. se je sicer odpravila do-sedaj običajna noševina, toda uvedla se je nova — večja — pristojbina »poslovna dažbina«. Dočim je imela prejšnja noševina nekako opravičenost, ker bi bila carinarnica vsaj morala pri ocarinjenvanju uporabljati lastne »nosače«, nima nova pristojbina pravega opravičila. Dosledno bodo carinarnice odpravile svoje dosedanje nosače, katere bo moral nadomestiti prijavitelj z lastnimi delavci, a poleg tega še plačevati poslovno dažbino! Zadnji odstavek čl. 19. pa slovi: »25% nabrane postavne dažbine se deli koncem vsakega meseca med carinske uradnike I., II. in III. kategorije!« Komentarja k temu nam ni treba pisati.
Končno nam je omenjati čl. 23. z. o spl. c. t. Drugi alinea se namreč glasi: »Odloki finančnega ministrstva o kakovosti blaga in uporjfbi tarife, kakor tudi o rezultatu strokovne preizkušnje, so izvršeni.< S tem določilom se posega v delokrog najvišjega razsodišča Državnega Sveta samega, kateri ima na temelju čl. 103. ustave dolžnost kot najvišje upravno sodišče razsojati o sporih upravne prirode v prvi in poslednji stopnji!
LISTEK.
Znižanje izvoznih carin.
Službene Novinec z dne 16. t. m. objavljajo, da je ministrski svet na svoji sejij 11. t. m. na predlog finančnega ministra in na temelju čl. 15. zakona o splošni carinski tarifi pod C Lr. 34.410 sklenil, da se znižajo tarifne postavke za izvozno carino zakona
o	splošni carinski tarifi, ki je stopila 20. junija t. 1. v veljavo in sicer za naslednje predmete:
Tar. post. 1. žita za 100 kg v dinarjih: pšenica 1, rž 0.50, lurščica 0.50, oves 0.20, ječmen 0.50.
Tar. post. 2. zreli fižol 1.
Tar. post. 3. seno brez razlike prosto.
Tar. post. 7. konji in kobile (za 1 komad) stari nad 3 leta 8, stari 3 leta S ali manj 4, zaklani, odrti ali neodrti 2. j
Tar. post. 8. ovce in koze, zaklane i in neodrte: ovce, ovni in jagnjeta *
1.50,	koze, kozli in kozliči 1.	j
Tar. post. 9. bivoli, goveda in tele- j ta, tudi zaklana in neodrta: po izbiri izvoznika za 100 kg 1.50, za komad 6. j
Tar. post. 10. svinje 1. žive svinje, za 70 kg težke: po izbiri izvoznika za 100 kg 8, za komad 8; II. zaklane in neoskubljene: za 100 kg 4; III. sveže nasoljeno meso 2.
Tar. post. 13. kože od domačih živali in divjačine, sirove, namočene osoljene in v apnu ali suhe, z dlako ali brez nje: 1. od bivolov goved in telet: a) sirove, namočene, osoljene ali v apnu za 100 kg 60, b) suhe 65.
Tar. post. 13 do 23, ostanejo neiz-premenjene.
Tar. post. 24. stavbni les: I. neobdelani, le posekani in obžagani: kostanjevi • (izvzemši palice srednjega premera od 4 cm ali manj) 2.50, hrastov od 20 do 30 cm srednjega premera 0.75, hrastov, orehov, javorjev, gabrov, jesenov, bukov in brestov nad 30 cm srednjega premera 0.40, igliča-sti les vseh vrst nad 20 cm srednjega premera 1.25, II. otesani ali žagani vseh dimenzij: hrastovi železniški pragovi 0.60, hrastove grede in stebri 0.60.
Ta sklop stopi v veljavo z objavo v »Službenih Novinah«, torej z današnjim dnem.
Današnje »Službene Novinec objavljajo, da znaša od danes dalje na-plačilo na uvozno in izvozno carino 100 odstotkov, to je po tečaju 100 zlatih za 1100 papirnatih dinarjev.
Ta nadavek se plačuje za vse blago, za katero se do vštevši 15. julija ni plačala carina. Nadavek ne velja za ono carino, ki se pobira po vrednosti blaga. Za plačevanje nadavka na luksusno blago, kolikor se pobira po določbah zakona, ki je veljal pred 20. junijem, velja odlok C br. 42.100 od 30. avgusta 1924.
Dr. Metod Dolenc.
Valutarne in valorizacijske razmere na Poljskem.
(Nadaljevanje.)
II.	Doslejšne vse preme m b e glede valute so bile le začasne, ker so stale pod neposrednim vplivom vojske in prevrata. Pride mirnejši razvoj. Najprej je Poljska sklenila z Nemčijo pogodbo glede valute, ki nas pa tu dalje ne zanima. Takrat pa so imeli Poljaki že svojo nacionalno valuto. Z zakonom z dne 16. febr. 1919 so namreč dobili novec »ztoty« (zlat), ki se deli na 100 »gro-szy«, a v zakonu z dne 26. sept. 1922 je bilo določeno, da ima en tak >z!oty«. 1/3100 kg zlata 900-tinske fi-noče. Ali dejanska izvedba te valutarne premembe ni bila tako lahka!
Najprej je bilo treba valuto stabilizirati. Za ®b so predvsem določili, da veljaj vrednost zlatega franka za računsko enoto, plačila javnih obveznosti,
o	s obit o davkov, glob, kazni pa naj se vrše v poljski marki po dnevnem kurzu, ki se uradno ugotavlja. To je veljalo od 6. dec. 1923, a pozneje je bjlo še več drugih plačil priteg-
Današnje »Službene Novinec objavljajo popravke tiskovnih pogrešk v zakonu o splošni carinski tarifi, C br. 29.294 od leta 1925 in sicer:
Pri postavki 563., v točki II. (uvozna carina) navajajo »Službene Novi-ne« ena str. 78., da znaša postavka maksimalne tarife 32 Din, pravilno pa se mora glasiti 52 Din.
Pči postavki 10., točki II. in III. (iz-
vozna tarifa) na str. 94., kjer je govora o zaklanih svinjah in se carinijo po komadu, pravilno pa mora biti »za 100 kg«. Ta popravek velja tudi pri postavki 2., kjer se govori o znižanju minimalne tarife C br. 29.294.
V	odloku o tarifi na uvozno blago na str. 105. se glasi v rubriki »str. 141 in 144' pravilno pa se ima glasiti »str. 142«.
Graja, še preden je blago dospelo, ni graja po členu 347 trg.zak. — Graja mora biti podrobna, ne samo splošna.
(Konec.)
Prizivno sodišče pa prizivu ni ugodilo. Novi prigovor, da je poslanega nekaj drugega nego je bilo naročeno, je neutemeljen že sam po sebi, ker ni govora o tem, da bi šlo za drugo vrsto blaga, za drugo blago, temveč za eno in isto blago, kolomaz, le take ali bolj-*še kakovosti. Vrhu tega je pa odločeno, da je bil pogojen le kolomaz prve vrste. Glede oddaje blaga špediterju pa kupec tekom razprave ni kar nič prigovarjal, da bi bil moral prodajalec odposlati po smislu sklenjene pogodbe in glede na prometne razmere v tistem poletju blago kako drugače. Po členu 324. in sl. trg. zak. je prodajalec povsem zadostil svoji dobavni dolžnosti z oddajo blaga špedi-cijskemu podjetju. V svoji ponudbi 18. februarja, ki jo je kupec sprejel brez pridržka, in prav tako v poznejših dopisih, katerim ni prav nič prigovarjal, prodajalec izrečno poudarja, da hoče po prejemu protivrednosti izročiti blago špediterju v svrho odprave na kupčev naslov.
Po pravici prvo sodišče tudi ni pritrdilo naziranju, zastopanemu še v prizivu, da je kupec prav po določilih členu 347. trg. zak. zravočasno gra- | jal kakovost blaga in ga stavil pro- | dajalcu kakor običajno na razpolago, j Vsebina te graje namreč ni ustrezala i
ne stvarnemu položaju in tudi ne zakonu. Že naprej, s pismom 16. junija, je kupec naznanil prodajalcu, da po-, slanega blaga ne bode sprejel, če ni dogovorjenega drohobiškega izvora.
V	svojih kesnejših dopisih — 15. julija, 20. julija — se očividno sklicuje samo na gornje prvo pismo. Taka graja pa v tem primeru z ozirom na pogojeno blago ni dopustna. Po členu 347. trg. zak. bi bil moral kupec blago nemudoma po njegovem prihodu pregledati ali dati preiskati in še le po dognani kakovosti grajati, a točno naznaniti hibe, ki bi jih bil našel in radi katerih bi blago ne ustrezalo pogodbi. Tega pa ni storil in tudi sam tega ne trdi. Pač je potem na razpravi trdil, da blago samo, po svoji kakovosti ni bilo prvovrstno, češ da je to ugotovil priča X., ko je blago prišlo. Toda ta priča je videl vzorec tega blaga po nepobijani ugotovitvi prvega sodišča šele leto pozneje in ne v svrho morebitne graje, temveč zato, ker mu je kupec to blago ponujal v nakup. Utemeljen je torej povsem pravni zaključek po čl. 347. trg. zak., drugem odstavku, da je kupec vsled opuščene graje odobril došlo mu blago.
Pred revizijsko sodišče kupec stvar spraviti ni tvegal.
R. St.
Zlatiboru, a kjer se zanašajo samo na srečo, sigurni računi niso mogoči, treba pa je sigurnih računov o koristih, katere naj nam nosi živinoreja.
' ažnost poznavanja uprave posestev in potreba izučavanja.
Da smo mogli povzdigniti poljedelstvo in živinorejo, smo potrebovali poljedelske tehnike, ker se je takrat smatralo, kakor se še sedaj večinoma smatra, da je glavno, uvesti tehniko in da je s tem vse opravljeno. Zaradi tega so se pošiljali mladeniči v inozemstvo, da so si pridobili osnovne pojme tehnike, le redkokdo od njih je ostal dalje časa v inozemski praksi.
Vsaka doba ima svojo upravo dobrin, a poleg tehnike, ki je glavno, gre sporedno uprava. Za upravo dobrin nismo nikogar pošiljali v inozemstvo,'ker nismo znali ceniti njene vrednosti. Pošiljati bi morali samo dobre tehnike in zrele ljudi, ki dobro poznajo naše prilike, da bi jih dobro in temeljito proučili tudi v krajih, ki imajo z našimi podoben teren in posestva in ko bi nastopili pogoji za denarno gospodarstvo, da bi v prehodni dobi dajali nasvete in pojasnila.
(Dalje sledi.)
M. M. Savič:
Uda industrija in obrt
(Nadaljevanje.)
Spominjam se pojava neke živinske kuge v Zlatiboru. Najprej se je pojavila kuga na turški meji v vasi Dobroselici, kjer seljaki iz Dobrose-lic in Jablanice sprejemajo govejo živimo iz vsega užiškega okrožja na rejo preko pašne dobe. Ko se je v okrožju razneslo, da se je v Dobro-selicah pojavila kuga, so prihiteli vsi seljaki, ki so imeli tam govedo, da jo odženejo domov. Z gonjejem bolne govedi preko zlatiborskih pašnikov,
je zbolela tudi ostala živina, približno 10.000 po število in dobila kugo na parkljih. Da ni bilo iz bele čebule kuhane juhe, s katero so govedo zdravili, poginilo bi užiškim trgovcem veliko živine in volov, tako pa so utrpeli škodo le vsled tega, ker je govedo oslabilo. Škoda je bila velika, morebiti desetkrat večja nego so bili vredni voli, katere so prignali seljaki na pašo v Zlatibor. Oblastva niso takrat ničesar ukrenila, niti za preprečitev kuge niti za zdravljenje obolele živine. Zaradi tega je tudi sedaj jako nesigurna živinoreja, pa tudi specija-liziranje v živinoreji. Dela se sedaj na golo srečo, kakor delajo Užičani v
Trgovina.
Dobava raznega materiala za pomorski arzenal v Tivtu. Dne 5. avgusta t. 1. | se bo vršila pri Odelenju za mornarico j v Zemunu ponovna ofertalna licitacija j glede dobave raznega železnega materi-jala, elektrotehničnega materijala, materiala za mašenje, kemikalij, ^ smirka, smirkovega platna in steklenega papirja, čopičev itd. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Uvoz žita v Italijo. Po obvestilu našega ministra za poljedeljstvo in vode se je italijanska naredba o carine prostem uvozu žita v Italijo podaljšala do dne 31. decembra 1925.
Imenovanje borznih agentov za tržaško borzo. S ki’, ukazom od 5. julija 1925 so bili imenovani za tržaško borzo naslednji agenti: Polacco Leone, Streli Na-taniele. Zavagna Mardello, Dinon Gio-vanni, Michelstadter Giorgio, Carlomag-no Lueio, Villi Antonio, Petronio Luigi, Fonzari Sebastiano. Imenovanje borznega agenta g. Bolaffio Adriano je preklicano in se na njegovo mesto imenuje g. De Hoebert Silvio.
Perutninsko razstavo priredi Organizacija perutninarjev v Mariboru tekom meseca avgusta. Čas se še določi. Raz-
s*tava se bo vršila, kakor se govori, na prostornem dvorišču velikega županstva.
njenih v obseg tega zakonitega določila. Vse to pa je bilo le polovičarsko delo. Temeljit preobrat je prišel še le z zakonom od 11. januarja 1924, s katerim je zakonodajalec pooblastil vlado, da izda novo valuto na zlati podlagi in v svrho sanacije državne blagajne ustanovi dokončno razmerje med poljsko marko in novim nov-c e m.
Vlada je najprej dekretirala, da se smejo obveznosti izpogojevati v zlatih, vendar tako, da tvori zlat le računsko edinico, a resnično plačik) se mora izvršiti v poljski marki po kurzu zlatih frankov, katerim je po vrednosti zlat enak. Dne 23. aprila 1924 je bil po predidočem lahnem kolebanju vlade ustanovljen z odlokom zloty kot valutama edinica poljske republike, ki naj vsebuje 9/31 g finega zlata. Zloty ima 100 grošev, kovati ga sme le država, kovinski novec pa se kuje iz zlata in srebra, niklja in bakra. Glede razmerja med poljsko marko in zlatom pa je izšlo več naredb. Po zadnji z dne 28. junija 1924 je računati en zlat za 1,800.000 poljskih mark. Do 1. julija 1924 sta krožila zlat in poljska marka drug poleg drugega oba kot zakonito denarno sredstvo, od zadnje navedenega dne pa je poljska marka — demoneti-zirana. Do 31. maja 1925 je jg novo-
ustanovljeni emisijski institut »bank p o 1 s k i« zamenjaval za zlate. Obenem pa je poljski bank dobil pravico izdajati »interimske denarne listke«, ki se jih mora do določenega zneska pri vsakem plačilu jemati kot zakonito plačilno sredstvo.
111.	Ko je bila valuta urejena, lotila se je vlada valorizacije razvrednotenih zasebnopravnih obezno-sti. Poslužila se je pri tem gori navedenega pooblastilnega zakona z dne
11.	januarja 1924 o sanaciji državne blagajne in o valutni preosnovi. Kakor v Nemčiji, tako so tudi na Poljskem nekateri pravniški pisatelji pobijali nazor, da sme vlada valorizacijski problem brez posebnega zakona sama na podlagi navedenega pooblastilnega zakona reševati, pa takisto, kakor v Nemčiji, je slednjič tudi v Poljski vendar obveljalo priznanje zakonite moči vladne naredbe.
Pred prvo vladno' naredbo, izdano 14. maja 1924 (pozneje še 3 krat iz-premenjeno, o čemur bo še govora), so se vršili že tudi poskusi rešitve valorizacijskega problema in je poljska sodna praksa stala skoraj docela na stališču, da je vrednost razvrednotenih terjatev dvigniti na polno zlato vrednost. Zato je vlada morala zajeziti bohotno razvijanje te tendence in se je poslužila v bistvu istih metod kakor sloveča III. davčna prisilna na-
redba v Nemčiji.* Kajti jasno je, d a se rizik denarne ražvred-be ne sme enostransko naprtiti eni strani, ampak da se mora porazdeliti pravično na obe strani, na upnike in dolžnike, pa tudi tu za različne obveze na različen način.
Poljska vlada je torej v svoji na-redbi razlikovala več vret denarnih terjatev, pa je dala veljavnost svoji naredbi le za četvero denarnih terjatev: a) za tiste, ki se glase na poljsko marko in so nastale pred 18. aprilom 1924, ko je postal zloty zakonito plačilno sredstvo; 2. v Srednjem Litovskem, za tiste, ki so nastale pred 1. aprilom 1921 (uvedba poljske marke) in so se glasile na rublje; 3. v Voliniji za tiste, ki so nastale pred 1. aprilom 1920 in so se glasile na avstrijske krone; 4. za tiste, ki so nastale v vzhodnih provincah od nemške okupacije dalje in so se glasile na take rublje ali marke, kakor jih je okupacijska oblast izdala. Izključene so pa od uporabe te vladne naredbe tiste terjatve, ki so se glasile za časa nastanka na drugo valuto, kot je tisti čas v kraju nastanka veljala. (Dalje sledi.)
* Primerjaj moj listek v >Trgovskem listu« »O denarnih krizah v preteklih in današnjih časih« iz maja t. 1. Pripomniti pa je, da v Nemčiji baš sedaj teče parlamentarni boj za izpremembo te III. davčne prisilne naredbe.
Trgovina z vinom v Dalmaciji. Ode-lenje za trgovino in industrijo velikega župana splitske oblasti naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da se je trgovina z vinom po dobljenih poročilih tekom meseca junija t. 1. razvijala slabo. Samo manjše količine so se izvozile izven oblasti in se je večina prodanega vina uporabila za domači konsum. Cene so stalne, po kraju in vrsti se plačajo bela vina: 45—50, opolo ‘30—37.50, a črna 27.50—30 Din po Vol. odst. alkohola.
Prevoz 25 vagonov iz Bara v Zeleniko
bo oddala direkcija drž. železnic v Sarajevu dne 10. avgusta t. 1. potom ofer-■ talne licitacije. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja Bergmannovih cevi (2619 kg) se bo vršila dne 25. julija 1925 t. 1. pri glavni carinarnici v Ljubljani od 10. dopoldne v magacinu A. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Zanimanje danske države za trgovsko zbližanje z našo državo. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je prejela cd kraljevega danskega konzulata iz Beograda formularje, v katerih so označeni izvozni predmeti kraljevine Danske. Tvrdkam, ki želijo stopiti v poslovne zveze z danskimi uvozniki ali izvozniki, so navedeni formularji na razpolago v pisarni zbornice.
Danski častni konzul v Beogradu. Ministrstvo inostranih del obvešča trgovsko in obrtniško zbornico, da je danska vlada imenovala za danskega častnega generalnega konzula v Beogradu g. Ste-vatia Karamata, ravnatelja Jadransko-podunavske banke v Beogradu.
Češkoslovaški konzul v Skoplju. Češkoslovaška vlada je imenovala za šefa novoustanovljenega češkoslov. konzulata v Skoplju vicekonzula g. Vladimirja Zno-.jemskega, kateremu je naša vlada tudi že podelila eksekvaturo.
Promet.
Nove železniške tarife. Kakor izvemo iz zelo verodostojnega vira, so novi tarifi že izgotovljeni in se tiskajo. Tekom treh do štirih tednov' imajo stopiti v veljavo. Ta tarifa bo končno že enkrat odpravila lomljeno računanje, ki je tako po krivici obremenjevalo naš tovorni promet.
Telefonska proga Ljubljana—Beograd. 'Minister pošte in brzojava je izdal na-redbo glede razširjenja odnosno obnove •telefonskih prog. Na podlagi te naredbe so že pričela na raznih progah pripravljalna dela. Da direktni progi Ljubljana-Beograd se upeljeta dva bakrena voda. Na ta način bo odpravljena velika telefonska mizerija, odstranjene bodo marsikatere ovire, ki otežkočajo hitri in promptni telefonski promet med Ljubljano in Beogradom. Znano je, da je sedanja proga zelo obremenjena in da je treba čakati večkrat par ur, da se dobi zvezo.
Zračni promet med Beogradom in Za-• grehom. V Beogradu se ima ustanoviti delniška družba, ki namerava uvesti stalni zračni promet med Beogradom in Zagrebom. Iniciatorji tega projekta se že pogajajo s tvocnico za izdelovanje letal »Ikarus« v Novem Sadu za nakup več bidroplanov. Značilno je in za naše razmere skoro neverjetno, da namerava •družba sprva prevažati samo pisemsko »n paketno pošto i. s. brezplačno, da si na ta način zasigura potem državno subvencijo. Ako bi družba dosegla državno podporo, bo prevzela tudi prevoz potnikov.
gssiggggssgggna;gaa ■DDHA< C	'	--
3578, št. 38, 1250 Din; 199, št. 42, 1250 dinarjev; 5900, št. 1, 1250 Din; 5021,
S	št. 8, 350 Din.
?
Carina.
| Carinska tarifa v Grčiji. Po poročilu,
| ki ga je dobila trgovska in obrtniška | zbornica od ministrstva trgovine in industrije, se je veljavnost grške carinike tarife podaljšala do 31. decembra 1925.
\
Davki in takse.
i
Davčna administracija v Ljubljani raz-i glaša: Seznam pripadnikov posameznih davčnih družb I. in II. razreda prired-j denega okraja trgovske zbornice v Ljubljani in III. ter IV. razreda priredbene-: ga okraja Ljubljana mesta, so izgotovljeni in bodo razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem pri davčni administraciji v Ljubljani skozi 15 dni, t. j. v času od 16. julija do 30. julija 1925 ob navadnih uradnih urah. Pri tem se davčni zavezanci .opozarjajo: 1. da so v sezname | pripadnikov posameznih davčnih družb vpisane pridobnini zavezane osebe po stanju dne 1. junija 1925; 2. da bodo smele vpogledati sezname le k pridobnini zavezane osebe priredbenega okraja trgovske zbornice v Ljubljani odnosno priredbenega okraja Ljubljana mesto in 3. da je pritožbe, ki morajo bili kol-kovane s kolkom za 20 Din, zoper morebitne pomotne urstitve vložiti v smislu
§ 15. zakona o osebnih davkih do vštetega 30. julija 1925 pri davčni administraciji v Ljubljani.
Izvoz in uvoz.
Italijanski izvoz in uvoz v mesecu juniju. V preteklem mesecu je znašal italijanski uvoz 2704.1 milijonov lir, izvoz pa 1661.5, t. j. za 624.9 in 436.6 večji kakor v istem mesecu lanskega leta. V maju je uvoz narastel za 895.2 in izvoz za 338.8! V primeri s tem mesecem se je uvoz zboljšal za 270.3 in izvoz za 97.8.
Izvoz našega karbida v Grčijo. Zveza industrijcev v Splitu je izročila ministru za trgovino in industrijo spomenico, v kateri opozarja na potrebo, da se ob priliki bodočih razgovorov z Grčijo upošteva vprašanje razpečavanja našega karbida na grških tržiščih. V spomenici se poudarja, da nam v Grčiji kljub zelo po-voljniin prometnim pogojem uspešno konkurira karbid mnogo oddaljenejših držav zaradi neurejnih pogodbenih od-nošajfev naše države in Grčije.
Izvoz naših češpelj. Te dni je vlada razpravljala o izvozu naših češpelj in sklenila, pripraviti vse potrebno, da se izvozu zasigurajo vsa potrebna sredstva. Da bi se dosegel čim večlji uspeh na zunanjih tržiščih, je vlada preko ministra za trgovino in industrijo rešila, da se obrazujejo strokovne komisije, ki bodo pazile na to, da se bode izvažalo le dobro in pravilno zavito blago.
Zlatorog
terpentinovo
milo,
najbolj! domači izdelek, ne sme manikati v nobeni trgovini I Vsaka gospodinja, ka-tega je prala enkrat s tem milom, ne bo vel! kupila drugega milal
Razno.
•T *-
Ako piješ „Buddha“ čaj, vživaš že na zemiji raj!
TOademark c:
at'
Denarstvo.
Žrebanje 2% loterijskega posojila iz ^eta, 1881. V generalni direkciji državnih dolgov je bilo te dni žrebanje 2% loterijskega posojila iz j. 1881. Izžrebani
a ^ dobitki: Smja 475, št. 32,
85.000	dinarjev; št. 47, 10.000 Din; 1894, st. 7, 5.900 Din; 445, št. 28, 1250 Din;
Ekspert pri trgovinskih pogajanjih z Avstrijo. Ministrstvo trgovine in industrije je imenovalo za novega eksperta pri pogajanjih za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in Avstrijo tajnika Centrale industrijskih korporacij v Beogradu g. dr. Cvetka Gregoriča, ki je te dni že odpotoval na Dunaj.
Poziv! Ozka vez in medsebojna notranja odvisnost med industrijo, obrtjo in trgovino ter med našimi najrazličnejšimi stanovskimi, kulturnimi in gospodarskimi prostimi udružeuji mora biti dokumentirana tudi zunanje vidno. Zato je nujno potrebno in v korist stvari sa-me, da se ob času razkaza našega ma-terijelnega gospodarstva ob priliki V. Ljubljanskega velesejma letos od 29. avgusta do 8. septembra vrše istočasno tudi vse druge naše velike prireditve stanovskega, kulturnega, športnega itd. značaja. Uprava Ljubljanskega velesejma prosi, da se ji prijavijo vse večje in pomembnejše prireditve za časa letošnjega velesejma, da jih uvrsti v svoj oficijelni katalog, ter tako opozori nanje obiskovalce velesejma.
Glasovi o firenški pogodbi. Italijansko časopisje prinaša'podrobnejša poročila o svečanem sprejemu članov italijanske delegacije za firenško konferenco pri Mussoliniju dne 15. t. m. Sprejeti so bili vsi člani italijanske delegacije skupno z eksperti. Sprejemu je prisostvoval ; tudi italijanski poslanik na našem dvoru j general Bodrero. Mussolini je izrazil de-| legaciji svojo najprisrčnejšo zahvalo za izvršeno delo, ki je bilo dolgotrajno in ; naporno. Pogajanja v Benetkah in v Fi-renci so končno prinesla sporazum, ki ureja mnogoštevilna zelo zamotana sporna vprašanja med obema sosednima državama. Ustvarja trden temelj za razvoj , trgovskih in gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo in zlasti promet na Jadranu. Senator Quartieri se je toplo zahvalil Mussoliniju, ki je s krepko roko in doslednostjo dajal delegaciji navodila in moralno podporo. V Firenci sklenjene konvencije, 38 po številu, podpišeta jutri, v soboto, dopoldne obe delegaciji na svečan način v palači Gbigi.
V	imenu Jugoslavije podpišeta konven-
V I
cije naš poslanik v Rimu Antonijevič in načelnk delegacije dr. O. Rybaf, za Italijo pa ministrski predsednik Mussolini in senator Quartieri. Italijanski listi z z radostjo pozdravljajo dosežene uspehe; molčanje naših vladnih krogov o »uspehih« pogajanj je zato tem bolj značilno.
Nov volilni red za našo trgovsko in obrtniško zbornico. V včerajšnjih »Služ. benih N o vinah« je izšel na osnovi člena 135. fin. zak. za leto 1924 in 1925 o spremembah in dopolnitvah zakona o trgovskih in obrtnih zbornicah iz leta 1868, ki se nanaša tudi na reorganizacijo ljubljanske zbornice, ter predpisuje nov volilni red za to zbornico. Volitve se imajo izvršiti najpozneje v štirih mesecih. O volilnem redu bomo obširneje poročali.
Strokovnjakom poljske narodnosti!
Generalni konzulat poljske republike v Zagrebu naproša vse Poljake brez ozira na državno pripadnost, ki so strokovnjaki v gospodarski stroki in tehniki, da priobčijo svoje naslove konzulatu, Zagreb, Kukovičeva ulica 16/111. kat.
Češkoslovaška in poljsko-neinška gospodarska vojna. Poluradni dnevnik ^ K ur j er Polski« je objavil v številki od 8. julija zanimiv članek pod naslovom »Odnošaj Češkoslovaške napram carinski vojni Poljske z Nemčijo«. Avtor je pred vsem mnenja da pridobitveni krogi v Češkoslovaški pričakujejo eventuel-nega nemško-poljskega gospodarskega boja pomnožitev češkoslovaškega izvoza v Poljsko. Pripominja s svoje strani: Za Poljsko bi bilo jako zaželjivo in koristno razširjenje trgovskih zvez s Češkoslovaško. To že iz razloga, ker bi se s tem omogočila večja raznolikost v pogledu našega uvoza. Nadejamo se, da bo to poljsko-češkoslovaško zbližanje stalno napredovalo in to tem hitrejše, čim bolj nas bodo silile k temu gospodarske razmere, ki nastanejo z vedno večjim gospodarskim konfliktom med Poljsko in Nemčijo.
Dogovor med Anglijo, Ameriko in Japonsko glede Kitajske. Japonska, Združene države in Anglija so se sporazumele za skupno j>olitiko na Kitajskem. Razprave med temi tremi vladami so se namreč zaključile s sklenitvijo dogovora, kipredstavlja v bistvu zmago japonske
politike. Anglija je dovolila, da se incident od 31. maja, v katerem je bilo od angleške policije v Šangaju ubitih več kitajskih demonstrantov, predloži v razpravljanje nepristranskemu sodišču, čeravno zna to poslednje izreči kak ukor proti angleškim oblastvom ter povzročiti odstranitev nekaterih funkcionarjev.
V	tem bo dobila Kitajska gotovo zadoščenje. Z druge strani pa ne zahteva Amerika sklicanje konference za proučevanje vprašanja privilegijev tujcev v Kitajski. Japonska se je izrekla odločno proti tej konferenci, ker smatra, da bi odprava privilegijev v Kitajski pomenila izgon Japoncev iz države. Anglija, Združene države in Japonska so uvidele nevarnost, da bi Kitajska znala obnoviti nevarno špekulacijo med ljubosumnimi vlastmi, in so se tedaj požurile pri sklepanju sporazuma, kar bo tudi zajezilo boljševiški vpliv na Kitajskem. Podrob-nosti tega sporazuma ostanejo tajne. Med tem je ameriški minister za zunanje stvari Kellog izjavil, da tvori temelj politike Združenih držav v Kitajski točno izvrševanje obvez, sprejetih napram Kitajski na washingtonski konferenci.
Gospodarska kriza na Angleškem. Število uradno prijavljenih brezposelnih znaša v Angliji 1,300.000, t. j. za okroglo
275.000	več kakor lani v tem času.
Prebivalstvo v New Yorku. Na podlagi ljudskega štetja v Zedinjenih državah šteje New York 6,102.000 prebivalcev.
Oglasni zavod Valentin Kopitar, Ljubljana, Čopova ulica, se najtopleje priporoča našim trgovskim tvrdkam za oddajo oglasov v razne liste.
Francesco Nitti — Ljubomir St. Kosier: Mir. Kao šesta sveska Biblioteke »Ban-karstva«, izašao je pod gornjim naslovom, jedan interesantan i aktuelan rad, poznatog talijanskog političara Francesca Nitti, bivšeg Ministra-Predsjednika Kraljevine Italije. — Knjigu je preveo Lj. St. Kosier, koji je u samom uvodu dao i markantan prikaz o ličnosti autora, a pored toga imade knjiga još slijedeči sadržaj: I. predgovor jugoslovenskoin iz-danju, II. zli pastiri, posljeratni vodje naroda, III. neuspeh rata, IV. neuspeh ratnog mira, V. ratni mir, VI. povreda ugovora prije, za vrijeme i poslije rata, VII. iluzije o miru: sila i spretnost, VIII. borba izmedju principa reparacije i principa života, IX. putevi, koji vode k miru — povralak principa slobode i demokracije, X. ujedinjene države Evrope, XI. napomene autora. — Cijena je knjiži 60 dinara i dobiva se u svima boljim knjižarama, kao i kod izdavača: Administracije »Bankarstva« u Zagrebu, Marov-ska 30.
Ljubljanska borza.
Petek, 17. julija 1925.
Vrednote: 7% invest. posojilo iz leta 1921, den. 67; Celjska posojil, d. d., Celje, den 201, bi. 201, zaklj. 201; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 225, bi. 250; Merkantihia banka, Kočevje, den. 101, bi. 105; Prva hrv. štedionica, Zagreb, den. 805, bi. 810; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tov. in livarne d. d., Ljubljana, den. 104, bi. 130; Trbovelj, pre-mogokopna družba, Ljubljana, den. 340, bi. 360; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 100; >Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb, bi. 45; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, den. 165, bi. 180; 4Yi% zastavni listi Kranj. dež. banke, den. 20; \Yi% kom. zadolžnice Kranj. dež. ban-| ke, den. 20.
Blago: Deske, 25 in 30 mm, monte, fco meja, bi. 500; trami, 3/3—9/11, lepo j tesani, fco meja, bi. 330; oglje, bukovo^ la, fco meja, bi. 86; bukova drva, 1 m dolž., zdrava, fco nakl. post., 4 vag., den. 20, bi. 20, zaklj. 20; pšenica Hard\vinter
1	II., fco Postojna trans., bL 425; Koruza, slavonska, fco slavon. postaja, bi. 205; ječmen, slav., par. Ljubljana, bL 23(X
t ------------------------ ----------------
|      ....................................
Tržna poročila.
t
Ljubljanski živinski sejem.
Na živinski sejem dne 15. t. m. so pri-) gnali 162 konj, 5 žrebet, 50 volov in bi-
I	kov, 26 krav, 12 telet, 1 kozla in 135 pra-' šičkov za rejo. Prodanih je bilo 26 konj, 8 telet, 32 volov, 4 biki, 18 krav in 67
prašičkov. Cene so bile sledeče: par konj od 4—12.000 Din, Žrebeta po 1300 Din komad, voli I. vrste po 8 Din, II. po
8.50, III. po 7 Din, krave, debele po 6, klobasarice po 3.50—5.50 Din, biki po
6.50, teleta po 10—11 Din kg žive teže. Prašički 6—9 tednov stari po 100—150 dinarjev komad.
Mariborsko sejemska poročilo. Na svinjski sejem dne 10. julija 1925 se je pripeljalo 220# svinj, 1 ovca in 1 koza. Cene so bile sledeče: MTadi prašiči, 5 do
6	tednov stari, komad 75—100 Din, 7—9 tednov 137.50—150; 3—4 mesece 175 do 250 ; 5—7 mesecev 350—425; 8—10 mesecev 500—550; 1 leto 1100 Din. 1 kg žive teže 12—14.50; mrtve 15—17.50; koza 225; ovca 225 Din. Prodalo se je 140 svinj in 1 koza.
Zagrebški tedenski sejem (15. julija). Dogon zaradi predvčerajšnjega letnega sejma slab. Nekaj več je bilo le telet. Dovoz krme je bil obilen. Cene živini so ostale neizpremenjene; le svinje so ke podražile povprečno za 25 par pri kg. Za izvoz so se kupovala samo teleta, katerih je bilo kupljeno okrog 300 komadov za talijo. Za kg žive teže so se trgovali: voli I. 8.75—9, II. 7.50—8, III. 6.50—7, krave I. 7—8, II. 5—6, III. 3 do 4, junice I. 7—8, II. 5.50—6, svinje domače, mesne 12—13.50, debele 15 do 15.75, (zaklane domače 18—18.75, sremske 19—19.25), prasci do 1 leta 10—12 dinarjev. Konji 2000—8000 Din za komad po kakovosti in vrsti. Krma: detelja in lucerna 100—125, seno I. 80 do 100, II. 60—75, slama 75—120 za 100 kg.
Dunajski svinjski sejem (14. julija). Dogon 15.190 komadov. Miren promet.
Cene oslabele za 30 grošev pri kg. No-tirajo za kg žive teže: mesne svinje 1.80 do 2.55, debele 2.10—2.45 šilinga.
Dobava, prodaja.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kub. metrov mehkega rezanega lesa. (Pogoji na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije.) — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije:, Dne 3. avgusta t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 500 komadov bobin svilenega papirja. — Dne 12. avgusta
t. 1. pri direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave materiala za razsvetljave in sestavnih delov svetiljk; pri direkciji drž. železnic v Subotici glede dobave orodnih strojev. — Odelenje za mornarico sprejema do 30. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 grosov cinkastih gumbov. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 8. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave škornjev in čevljev. Dne 13. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave gumijevega materiala; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raznega železnega materiala.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornic« v Ljubljani interesentom na vpogled.
Opr. št. E 422 '25-1
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa od 15. julija 1925, opr. št. E 422/25-1, na predlog konkurznega upravitelja Dr. Luce Treo-ta, odvetnika v Kranju, pridejo
dne 25., 27., 28. in 29. julija t. 1. vsakokrat dopoldne od 9. ure dalje v Kranju v obeh trgovinah Franceta Majdiča, po domače Puščavnika, na
javno dražbo
zaloge špecerijskega, kolonijalnega in delikatesnega blaga ter drugih premičnin. Stvari se morejo na gori označene dneve v navedenih trgovinah ogledati.
Okrajno sodišče v Kranju, odd./ Ili.
dne 15. julija 1925.
Brodarsko akcionarsku diuštvo
Sedet::	lO1 Uh’1 7^. Tki ¥ 7A ** Ravnateljstvo:
Beograd	Suisk
Glavno odpravnišlvo v Trsi o. Redna mesečna trgovska proga
Jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov
Odhod iz	Splita	vsakega 1.	meseca
„	„	Šibenika	„	4.	„
„	„	Sušaka	„	10.	„
,,	,,	Trsta	„	18.	„
pristaja eventualno v Gružu za: Marseille, Barcelono, Valen" cijo, Oran, Melilla, Malaga, Tangier, Casa-Blanca, Tenerifle in Las Palmas, pristane po potrobi tudi v ostalih medlukah.
Petnajstdnevna trgovska proga za
Egejsko morje
iz: Sušaka, Trsta, Splita, eventualno iz Gruža za: 1’atras, Kal-mato, Pirej, Yolo, Solun, Cavallo, Metileno, Chios, Smirno, po potrebi Ghytion, Dedeagač, Rodi, Kandijo in Kanejo.
Za pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Sušaku in glavno odpravništvo v Trstu ali na društvena zastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu.
Dr. Ing. Miroslav Kasal
Oblastveno poverjeni stavbeni inžener in mestni stavbenik
Ljubljaa - 4 j it. IL - telefo št. 287
Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za betonske, železo-betonske in vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe.
Izvršitev.	Projektiraje.
Koiesa tn šivalne
stroje kupujte edino le pri
Josip Petelmc-u
znamke
Gritzner, Phonix in Adler ter posamezne dele za kolesa in stroje, pneumatike, igle Lamerr. Ljubljana, bit«u Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju je brezplačen.
Na veliko 1	Na	malo!
Državni monopolni
SAHARIN
lahko dobite v kristalih garantiran 440 sladkobe 5 gr. po Din 11'—
10
50
100
1. I. d.
22'— 110'— 220-—
!
do 1000	„	„	„	2200'—
v prašku garantiran 530 sladkobe, 5	gr.	po	Din	13-75
10	„	„	„	27-50
50	.,	„	.	137-50
100	„	„	.	275'—
L t. d.
do 1000	.	„	2750.—
v vseh lekarnah, drogerijah In večjih trgovinah. - Kjer istega ne dobile, ga zamorele naročili pri glavnem skladišču
„!SIS“ D. 0. vdedrogerija Zagreb.
Vsak ovoj je zatvorjen z državno monopolskim Irakom.
od 32.-31. avgusta t©25.
Na Subotičkom Velikom Vašaru i Izložbi če ueestvovati osim Vojvo-djanske poljoprivrede, zanatstva i industrije i poljoprivreda, zanatstvo i industrija iz cele naše zemlje. Učestvovače i inozemstvo sa produktima, koje mi ne izradjujemo ili ih ne izradjujemo u dovoljnoj količini. U poljo-privrednom delu če naročito biti lepo zastupljeno tuzemstvo, a i inozemstvo sa prvoklasnom stokom za priplod, kao i svim najnovijim i najmodernijim traktorima, plugovima za oranje. Za vreme izložbe če biti priredjene utak-mice u oranju, konjske trke, razni kongresi itd.
Za ovaj vašar i izložbu je veliko interesovanje, kako u tuzemstvu, tako isto i u inozemstvu i to ne samo medju izlagačima, nego i medju potro-šačima - posetiocima.	,
1'ražite prospekt! — Za industrijsku i za poljeprivrednu izložbu pri-maju se prijave do 31. jula 1925. — Legitimacije za ovaj vašar - izložbu kod svih trgovačko - industrijskih komora u zemlji, kao i kod trgovačkih agencija i banaka. — Legitimacije za posetioce iz tuzemstva staju 30 Din, a za posetioce iz inozemstva 80 Din. — Na željeznicama kako za posetioce, tako i za izloženu robu važi popust od 50%.
Vašar-Izložba če se održati na Paličkom putu, na prostoru od 36.000 m*.
Svaki poljoprivrednik, industrijalec, zanatlija i trgovac, treba, da iskoristi ovu priliku i da učestvuje na ovom vašaru, jer če ovo biti prvi vašar - izložba ove vrste u našoj zemlji. Stanovi osigurani. — Nedaleko od samoga mesta izložbe nalazf se cuvena klimatična banja Pjlič.
Prijave se šalju:
Upravi I. Opšteg Velikog Vašara i Izložbe u Subotici.
Tclegramadrcsa: IZLOŽBA. — Telefon 302.
TISKARNA '
l„MERKUR“
8, i1 -i ; Trg.-lnd. d. d. ■ '■
LJUBLJANA
Simon <
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
Veletrgovina
v
Ljubljani
prlporoCa
Špecerijsko blago
| rasnovrstno žganje moko In deželne pridelke | raznovrstno
[ rudninsko vodo j Lastna pražama za kavo ln mlin za dl 1 Save z električnim obratom.
CENIKI NA RAZPOlAOOl
lllllllllllilllllillllllilllllllllllliillillllllilll
Tiska časopise, posetnice, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd. v eni in v več barvah
Lastna knjigoveznica
Telefon št. 552 Račun pri pošt. ček. zavodu št. 13.108
Kupujte samo pri
JOSIP PETELIKCU
LJUBLJANA
otroške majce, damske nogavice, kopalne hlače, kravale, naramnice, galanterijo, dišeča mila, palice, nahrbtnike, na|nlija cena na veHko In malo
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
ti
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsb> popravila in vožnja. Le prvovrstne' blago in delo po solidnih cenah nudi: JUGO-AVTO. d. z o. z. v Ljubljani.
d t'o in vse vrste vrvarskik: izdelkev ler v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču »KONOPJUTA* Ljubljana Gosposvetska 2'
Kurja očesu
Zaščitni znak.
Skladiiče ▼ lekarnah ali drogerijah uU| naravnost b Itornice in glavnega akladificn
M. HRNJAK
lekarnar
SISAK
Vedno nn skladišču.
A. Lampret Ljubljen Krekov trg St. lO. — Tel. St. 247
la Knoch-jermena za pop
         _
LJUBLJANSKA KREDITNA BANICA
_   / \	HVa4«M/zvllCnB	lOOO«	^
-j	[Ustanovij ena lOOO.	^
Ljubljana, Dunajska c. (v lastni
o PODRUŽNICE:
BreSlce. Celje, Črnomelj, Goric«, Kranj, Maribor, Metkovlč, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. AGENCIJA: Logatec.
Poštni ček. račun Ljubija^ 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tei. štev. 261, 413, 502 503, 504.
9	Se	priporoča	asa vse v bančno strolco spadajoča	_
mmmmm umi      ...................................................................................
U«*	»Merkur.,	d.	d„	-	Ur«!.*	dx.	I.	PRESS.	-	Od,oro»i „.d.iR F. JERAS. Ti* U*.™	J.	d-