Miha Marinko Deset let obstoja »Zasavskega tednika« je pomembna obletnica za njegov mladi delovni kolektiv. Razvoj, ki ga je v tem času napravil, pestrost obravnavane neposredne družbene problematike, širok obseg čitalcev, stalnih in občasnih zunanjih sotrudnikov, govore sami za sebe o pomenu in ugledu lista. Tak jubilej ni prilika za podrobnejšo kritično recenzijo dosedanjega dela, uspehov ali pomanjkljivosti. Subjektivne ocene so lahko zelo različne zlasti, če izhajajo iz različnih želja, interesov, ambicij ali tudi prizadetosti, ki jo je morda povzročila bolj ali manj objektivna kritika pojavov v neposrednem družbenem življenju, ki jo tak list v svoji misiji mora vršiti. Nedvomno namreč je, da naši lokalni listi ne smejo stremeti za tem, da bi nadomestili naloge naših osrednjih dnevnikov ali časopisov, marveč morajo predstavljati. dopolnilo le-teh s tem, da obravnavajo pretežno tisto neposredno vsakdanje življenje, ki poteka v naših delovnih kolektivih, v industriji, kmetijski proizvodnji, v trgovinski in obrtni dejavnosti naše komune in okraja, to je v neposrednem gospodarjenju nasploh, zlasti pa, kako se pri tem udejstvujejo organi delavskega in družbenega samoupravljanja, naše strokovne in politične družbene organizacije, naši občinski in okrajni ljudski odbori z vsemi svojimi sveti; da iznašajo dobro in slabo o njihovem delovanju, da šibajo samovoljo in birokratizem bodisi izvoljenih odgovornih funkcionarjev, kakor nameščencev v upravnem aparatu itd. itd. Temu silno pisanemu življenju, ki ga spodbuja naš razvijajoči se socialistični demokratični družbeni sistem, ne morejo v zadostni meri služiti kot ogledalo naši osrednji listi in časopisi, zlasti pa ne kot neposredni usmerjevalci te kipeče ustvarjalne iniciative. Nedvomno, da je ta naloga »Zasavskega tednika«, kakor vseh ostalih podobnih naših listov, zelo težka in odgovorna. Uspešneje jo bo izpolnjeval, če se bo trudil, da bo izraz teženj im. hotenj naših najzavestnej-ših socialističnih sil. Tak list, kot je »Zasavski tednik«, mora biti zelo dragoceno sredstvo v rokah teh sil za posredovanje njihovih naporov, da bi čimšir-še množice bile sposobne dojemati celokupnost problematike in se aktivno udeleževati v družbenem življenju; ob tem pa s svojim posredovanjem pomagati tem zavestnim silam v njihovi nalogi usmerjanja razvoja v obvladanju raznih neposrednih notranjih nasprotujočih si tendenc, ki jih ta Živa problematika neogibno pora ja. BUo bi seveda zelo napak, če bi deloval kot enostranski glasnik bodisi okrajnega in občinskih ljudskih odborov ali pa uprav naših gospodarskih organizacij, bodisi kot enostranski glasnik interesov neposrednih proizvajalcev kot takih. Zasadi nezadostne javne kritičnosti ali zaradi pomanjkljivega spoznavanja občin skupnih interesov v komuni se namreč večkrat pojavljajo protislovja interesov im. tendenc s tem, da se enostransko usmerja gospodarska politika v občini po osebnih nagnjenjih im ambicijah posameznih gospodarstvenikov, ki ne more vzdržati javne kritike ali pa popušča kratkovidnim neposrednim ženam proizvajalcev ali potrošnikov, ki zopet otežkoča reševanje najbistvenejših problemov. Zato je izredno važno spoznanje dejstva, da se v gospodarskem in družbeno upravnem življenju v občini, v obsepu komune nujno morajo reševati in premagovati ti enostransko gledani interesi tako proizvajalca kot potrošnika. Naše zavedne socialistične sile, to se pravi okrajna in občinska politična vodstva, njihov .list, sindikati, terenske organizacije Socialistične zveze, zadružna vodstva in druge družbene organizacije se morajo truditi, da se osvobode enostranskega vpliva, ki na rtjih deluje. Ne smejo zapadati enostranskemu vplivu tendence delavca za čimvečjtm. zaslužkom v podjetju, ali kmetijskega proizvajalca za čimvečjimi odkupnimi cenami njihovih proizvodov in čimmanjšimi davki, ali enostransko investicijsko politiko občinskega ali okraj-nega ljudskega odbora, ki razpoložljivih sredstev ne ko-risti v najnujnejše namene v korist zboljšanja standarda, boljšega tržnega oskrbovanja in dopušča parazitski monopolni položaj trgovinskih posrednikov, oziroma fioče doseči čimvečje dohodke iz tržnega dobička na škodo potrošnikov in povrhu še zanemarja razvoj in dvig tako industrijske kakor- kmetijske proizvodnje. Samo povišanje plač, pa četudi na osnovi preprostega izboljšanja gospodarjenja v podjetju, ne more imeti samo po sebi za posledico povečanja realne plače, če to, v tem primeru nominalno, povečanje plač spremlja dvig cen na trgu, in to zaradi premajhne trgovske mreže in odsotnosti konkurenčne po- 10 let SfmUEfESET STRANI OBSEŽNA JU- bilejna Številka našega li- sta STANE SAMO 20 DINARJEV Rte*. 1 TRBOVLJE, 1. JANUARJA J96S Loto XI k ' \Z m* IliOr ■a ».i m m k 'n nudbe na trgu. Prav tako čtmvišje odkupne cene v korist neposrednega kmetijskega proizvajalca onemogočajo zadrugi, da bi razpolagala z delom tržnega dobička in ga vlagala za razširjenje in dvig kmetijske proizvodnje. Ze ta dva primera izmed neštetih drugih dovolj nazorno dokazujeta potrebo, da se zavestne socialistične sile dvignejo iznad takih enostranskih stremljenj in navideznih interesov in da razvijejo svojo politično mobilizacijsko dejavnost po listu, sindikatov in drugih družbenih organizacij za uveljavljanje take gospodarske politike v občini, ki bo ta nasprotja znala obvladati in bo postopno reševala tudi najneposred-nejše interese potrošnika ter gospodarstva v komuni kot celoti. S sprejetjem nekaterih novih zakonov, kot je na primor zakon o razdelitvi dohodka, se bo samostojnost gospodarskih organizacij in komune še nadalje povečala. To bo pa še z večjo nujpostjo narekovalo uveljavljanje zavestnih sil socializma, ko se bodo predvsem v komuni morala reševati omenjena nasprotja, ko bo od kompleksnejšega poznavanja problematike. in zrelejših vidikov odvisno reševanje problema življenjskih pogojev. Uspeh bo tem večji in hitrejši, kolikor bodo tudi taki listi, kot je »Zasavski tednik«, umeli na konkretni problematiki razvijati socialistično zavest in mobilizacijo množic na terenu občine. To pa je po mojem osrednja, nedvomno težka In odgovorna naloga lokalnega tiska, zato pa toliko bolj hvalevredna in socialističnemu napredku koristna naloga. r i? . 9/ SEM DELOVNIM LJUDEM OKRAJA TRBOVLJE ŽELIMO MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1958. VLAGAJMO TUDI V-NOVEM LETU VSE SILE ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA. 0K ZKS TRBOVLJE, 0L0 TRBOVLJE, 00 SZDL TRBOVLJE. 00 ZB TRBOVLJE, 0SS TRBOVLJE, OKRAJNI ODBOR »SVOBOD« IN PROSVETNIH DRUŠTEV TRBOVLJE IN VSI OBČINSKI ODBORI: VIDEM-KR-ŠK0, TRBOVLJE, ZAGORJE, BREŽICE, SENOVO, SEVNICA, HRASTNIK IN RADEČE. Tako smo začeli... Zagorje, 15. avgusta 1. 1950. »Za prvega predsednika predlagam Franca Tomažiča, starega rudarja-komunista. Vsi ga poznamo in mislim, da ...« Ponikvar, je predlagal, Ocepek, Stanca*, Roglič, Mlakar, Flisek... so glasovali. Tomažič se je tedaj nervozno presedel na stolu. Vstal je, stopil za predsedniško mizo se zahvalil volivcem za ua^o..« čast in govoril o nečem novem, za nas vse dotlej skoraj nezna-' nem, vendar težko pričakovanem. Govoril je o pravicah in dolžnostih zagorskih rudarjev, o dolžnostih, ki jih bo v nedeljo prevze na svoja ramena prvi delavski svet zagorskega rudnika. Med govornikove besede se je mešal ropot separacijskih strojev in koles jamskih vozičkov, ki so udarjali ob spojke tračnic. Otrl sem si znojno čelo. Zazdelo se mi je, da so ti vmesni glasovi živi in govore Dosegli ste... za kar... ste se ... tepli... stradali... stradali ... umirali... štrajkali.. štrajkali... štrajkali... dosegli ste... Otrl sem si znojno čelo. Nt vem, ali zato, ker je bilo v dvorani vroče, ali zato, ker so se pred menoj vrstile podobe iz dni pred leti, ki so se mi nehote utrinjale ob pogledu na prapor in zastavo. Tam v kotu dvorane je visel prapor. Težke svila je bila že preperela, zakaj prapor delavskega kulturno - izobraževalnega društva »Vesne«* je ležal leta in leta pod kupom premoga, skrit pred opričniki Aleksandra Kara-djordjeviča in njegovega sina Petra, skrit pred poživinjenimi Hitlerjevimi hlapci. V kotu je bila tudi slika. Gledal sem jo in zazdelo §e mi je, da sem tudi sam pred Aleksandrovim rovom, kjer se je zbrala množica. Tam so stali starčki, žene in otroci. Iz rova pa so prihajali rudarji, zmuče-ni in oslabeli od gladu in od slabega zraka. Ure in ure so bili v jami. Devetinpetdeset ur so preživeli v podzemeljskih rovih iz protesta proti kapitalističnim izkoriščevalcem. Tomažič je govoril, meni pa se je zdelo, da ga vidim na sestanku komunistov, slišim njegov- glas, glas Toneta Tomšiča, spominom, sanjariš. Pomisli, ali ravnaš prav? Prav, da, prav! Ce ne bi bilo že neKdaj takšne odločnosti, tolikšne enotnosti, vztrajnosti, če ne bi že nekdaj ljuuje rajši umrli od gladu, kot trpeli- krivico, potem tudi ne bi bilo naše zmagovite revolucije, delovnih zmag in — delavskega upravljanja. Premikanje stolov, šelest volilnih lističev in stopinje volivcev. Zagorski rudarji, člani prvega delavskega sveta so volili. Izvolili so svoj prvi upravni odbor podjetja. Sonce je zahajalo za gore, ko smo se razšli. Razšli smo se z občutkom, da smo doživeli in bomo še doživljali nekaj ve-jkega, pomembnega. ♦ Ljudski pregovor pravi: Do- ' orega- se človek hitro navadi. Res, tako pravi ljudski pregovor, vendar vsebuje ta stara modrost še zrno resnice. Kadar postane neka nova pridobitev vsakdanja oblika in način življenja, njenih posebnosti ne opažamo več. Zdi se nam, kot da je bilo in moralo biti vedno ako. Kaj hočemo, to je pač naša človeška slabost. In zato se nam zde stvari, ki smo jih doživeli in pridobili v zadnjih letih, nekaj povsem naravnega, nekaj starega. Marsikdaj izgubijo ti dogodki za nas pomen nečesa novega, veličastnega, kot smo trdili še včeraj. Tako je, če prevleče neko stvar barva vsakdanjosti. Samo, če o tem razmislimo globlje, primerjamo sedanji način življenja s tistim pred desetletji ali recimo pred sedmimi leti, pravimo začudeni: »Glej, res včasih ni bilo tako!« Sedem let je minilo od takrat. ko so delavci sprejeli v roke ključe tovarn. Ali se zavedamo pomembnosti tega dogodka? Priznajmo, marsikdaj ne. Pogostokrat Je ta dogodek za nas že vsakdanja stvar, nekaj samo ob sebi umevnega. Nacionalizirali smo podjetja. Takrat je bilo vprašanje lastništva sredstev za proizvodnjo rešeno. Vendar, ali je bil rešen položaj' proizvajalca v proizvodnji? Prostor zasebnega last-bogastvo. Izvolili smo prve organe delavskega upravljanja. Ali je to res tako vsakdanji dogodek? Ne. Sele z delavskim upravljanjem je bil način upravljanja vsklajen z novo ngg 'ip Tovarna emajlirane posode v Celju izdeluje i*nce, v katerih je kosilo skuhano v zelo kratkem času Kešeta, Klukija.., njihov sklep: »Spet bomo stavkali. Iz jame se ne umaknemo prej, dokler ne dosežemo svojih pravic. Kurirji naj.. .« Kakor blisk se je razširila po Zasavju novica o novi stavki. Rudarji so spet gladovali v jami, žene so preklinjale kapitaliste, njihovi možje, sinovi in očetje pa so zdržali v jami več kot sto ur, ostali so v jami, dokler niso dosegli pravice, ki so Jo terjali. »Predlagam, da Izvolimo v upravni odbor ...« Zdrznil sem se Sam sebe sem pokaral. Tu odločajo o važni stvari, ti pa se vdajaš trdimo lahko, da je bilo in je delavsko upravljanje temelj za ostale oblike družbenega upravljanja od komun do družbenega upravljanja v bolnišnicah, šolah... ♦ V minulih sedmih letih, ko je vsak tretji zaposleni človek sodeloval v upravljanju kot član delavskega sveta ali upravnega odbora, je delavsko upravljanje vneslo številne spremembe v tok našega gospodarskega in družbenega življenja. Istočasno, ko je delavsko upravljanje spremenilo po- gopla stika pa izdelujejo predmete iz polivinila. Kakšne, koliko? Predmete za široko potrošnjo: obutev, plašče, pregrinjala, zavese, preproge... Im seveda tudi predmete za industrijo. Organi upravljanja Jugopla-stike imajo pri sestavljanju proizvodnih planov pred seboj en sam cilj: trg čimbolj zalagati s predmeti za široko potrošnjo. V prvem letu obstoja je kolektiv poslal na trg 72 vrst raznih predmetov, leto 'na to 512, lani že nad 600 konfekcijskih in galanterijskih predme- Vidite, takole pletejo polzelske pletilje moške nogavice na »Standard« pletilnih strojih obliko lastnine. Družbeni proizvodnji z družbenimi materialnimi sredstvi je bila prilagojena ustrezna oblika družbenega upravljanja. Proizvajalci, osvobojeni oblasti zasebnega lastnika proizvajalnih sredstev in centraliziranega administrativnega upravljanja države so sl s tistim trenutkom, ko so izvolili prvi delavski svet, ko je ta prevzel upravljanje v svoje roke, pridobili pruvico upravljati s plodovi svojega dela. Za nami je že več kot sedem let delavskega upravljanja. Sedaj lahko upravičeno trdimo, da je bilo delavsko upravljanje pogoj za debirokratizacijo in še večji vzpon gospodarstva. In ložaj ljudi v proizvodnji lin družbi, je spreminjalo tudi njihova pojmovanja, navade, odnos do proizvodnje, do splošno-družbene lastnine, do sodelavcev ... Prelistavam list za listom zgodovine proizvajalcev in upravljavcev obenem in ugotavljam, da so se delavski sveti in upravni odbori od vsega začetka ukvarjali z napredkom in povečanjem proizvodnje in storilnostjo dela, s skrbjo za človeka, s preusmeritvijo proizvodnje za široko potrošnjo — za našo boljšo življenjsko raven. Prebiram zapisnike delavskih svetov, prebiram drobne, na videz nepomembne časopisne vesti. Nepomembne? Nel Se vsake taka nepomembna vest govori o hvalevrednih prizadevanjih, o velikih uspehih, o dobrih proizvajalcih in zavestnih upravljavcih. TU ali tam je še kaj slabega. Toda uspehi zastirajo slabosti. — Prebiram navidezno nepomembne vesti in pred menoj se razgrinjajo uspehi veliki in majhni Borovo — kombinat obutve: Delavski svet je zasedal 126-in upravni odbor 301-krat, organi upravljanja so razpravljali o proizvodnji, cenah, o skrbi za ljudi... Lani so obuli skoraj devet milijonov ljudi... Izdelali, so 1500 pnevmatik za kolesa in avtomobile... Dva tisoč ton tehničnih proizvodov... Na enega zaposlenega odpade letno 1660 parov usnjene ali 4190 parov gumijeve obutve... Maribor — Maris: Kje smo že prebrali to besedo? Na letošnjem beograjskem in zagrebškem velesejmu, prebrali smo jo na raznih gospodinjskih strojih. Na hladilnikih, sesalcih za prah, na mikser-jih ... je pisalo Maris. Kje je tovarna, ki izdeluje vse to? Nikjer je ni. Sedež Marisa pa je v Mariboru. Torej podjetje? Ne. Skupnost slovenskih podjetij elektroindustrije! Delavski sveti naših elektro-industrijskih podjetij so se dogovorili, da bodo složno izdelovali vrsto gospodinjskih strojev, eni samo posamezne dele, drugi samo dele strojev, tretji jih bodo sestavljali... prodajali pa pod skupnim imenom Maris (kratica za Mariborsko industrijsko skupnost, ker so skupnost osnovala najprej samo mariborska podjetja). Osnovni smoter Marisa: načrtno proizvajati in investirati, nuditi potrošnikom poceni preizkušene proizvode. Podobno so sklenili delavski sveti srbskih in črnogorskih podjetij in delavski sveti petih hrvaških podjetij. Tako so nastale tri skupnosti: Maris, Standard in Eka, skupnosti, ki bodo proizvajale stroje za gospodinjstva — stroje za široko potrošnjo in katerih,smoter je: povečati proizvodnjo, izbiro in kakovost. Maris, Eka, Standard. Tri skupnosti, 900.000 strojev za gospodinje v letni vrednosti 7 milijard dinarjev. Split — Jugoplastika: V podjetju Jugovinil v Ka-štel Sučurcu pri Splitu izdelujejo polivinil. V po tju Ju- to v. To Je rezultat dela kolektiva in gospodarjenja organov upravljanja v štirih letih. Celje — Tovarna emajlirane posode: Ne samo obeti — resnica. Kolektiv tovarne je že osvojil »Reform lonce« za etažno — nadstropno kuhanje, ekspresni kavnik, sokovnik — aparat za izdelavo jabolčnega soka s pomočjo pare... Alpos — nekdanja tovarna za poljedelsko orodje v Šentjurju je spremenila dejavnost, Sedaj je to tovarna za kovinsko pohištvo. 'Kovinsko? Da. Pohištvo iž aluminija, lično, trpežno izdeluje za potrošnika. Tovarna nogavic Polzela je razveselila letos potrošnike z novimi proizvodi iz umetnih snovi. Konus iz Slovenskih Konjic že izdeluje umetno usnje, slovenjegraški usnjarji izdelujejo gumirano žimo — spet za potrošnika. Preveč bi bilo naštevanja, če bi hoteli zapisati samo to, kar začno izdelovati novega za široko potrošnjo v naših podjetjih v enem samem letu. Da, kar knjige bi lahko napisali o trudu in uspehih. ¥ Dediščina, ki jo je podedoval naš delavski razred ob koncu vojne vihre, je bila borna. Uničene tovarne, uničpna prometna sredstva, potrebe pa velike. Toda nismo držali križem rok. Vsa dežela, od Djevdjeli-je do Trsta je bila eno samo veliko gradbišče, ena sama tovarna. Stezali smo pas, da smo lahko obnovili tovarne in zgra- dili nove. Uspeli smo. V primerjavi s predvojnim obsegom je proizvodnja v industriji in rudarstvu do lani porasla za več'kot 1.5-krat. In ko so delavski sveti prevzeli upravljanje podjetij v svoje roke, je vzniklo še več pobud za povečanje proizvodnje, za izdelovanje predmetov za široko potrošnjo. Lete 1953 bila bruto proizvodnja za 18 % večja kot leto prej. Naslednje leto je porasla za 10 % in lani je Mia za 40 % večja kot pred štirimi leti. Ce ne bi zaostajalo kmetijstvo, bi bili uspehi še večji, • saj je bruto proizvodnja v industriji v tem času porasla za 56 %. Tudi narodni dohodek je naraščal iz leta v leto. V zadnjih štirih letih je porastel za 40 %. Vas utrujajo številke in odstotki, naštevanja? Vem, da vas utrujajo. Toda tudi s številkami je treba marsikaj povedati. Vse to, kar smo dosegli, smo dosegli v prvih letih vzpona in razcveta našega sistema delavskega in družbenega upravljanja. * • Beograd, zadnje dni junija. Ne v Kairu in ne . v Londonu, ne v Parizu in ne v Rimu in nikjer na svetu se tiste tri dni in ndti en sam dan ni zbralo na enem mestu toliko novinarjev vseh pomembnih svetovnih časopisov in agencij in v nobeno oh teh mest in v nobeno drugo mesto ni tiste dni pri-Š16 toliko delegacij hkrati, delegacij skoraj z vseh kontinentov, predstavnikov sindikatov, strank, delavskih strank, inštitutov in zavodov, ki proučujejo delavsko upravljanje in gi- Pred odhodom na delo verni kronist in zgodovinar zamolčati zgodovinskega' sklepa jugoslovanske Zvezne ljudske skupščine, ki je dne 27. julija 1950. lete sprejela Zakon o de-, lavskem upravljanju, tako ne bo mogel zamolčati troh dni tega kongresa. Oba dogodka ste in bosta ostala v zgodovini človeštva, v zgodovini delavcev Jugoslavije, v zgodovina de- Francoska časopisna agencija AFP je ob koncu kongresa zapisala, da predstavlja sprejeta spomenica »pravo ustanovno listino delavskega upravljanja nasprotno dogmatskemu birokratizmu«. Trije dnevi kongresa so bili manifestacija zrelosti delavcev Jugoslavije, bili so zgodovin- Elektromotorji so neprecenljive važnosti za naglo obratovanje \ ‘ ‘ . banje, kot prav v Beograd na lavvev vsega sveta, zapisana z ska prelomnica, bili so dnevi prvi kongres delavskih svetov zlatimi črkami. ki so dokazali vsemu svetu, Jugoslavije. Samozavestno je prišlo 1745 kako velikanska pridobitev je Prav tako, kot ne bi mogel delegatov na kongres. Tehtno, delavsko upravljanje. Nasa gospodarska stran realno in konkretno so obravnavali vsako stvar, ki bi lahko koristila ali škodovala delavskemu upravljanju, gospodarstvu, razvoju socialistične demokracije. Svoje misli, naročila volivcev, naročila sto in sto tisoče delavcev so izrazili v 1350 predlogih in v Spomenici prvega kongresa delavskih svetov Jugoslavije. Delegati med odmorom na kongresu delavskih svetov BELEŽKA KAKO GRADIMO? Stvar ni nova. Ljudi teži že dolgo, a zadnje čase čedalje bolj. Stanovanjska kriza je iz dneva v dan hujša, gradnja novih domov jo manj in manj dohiteva. Vprašujemo, kak« gradimo. Mnogi bodo odgovorili — preiuksuzno. Imajo prav? Večkrat da. Poglejmo naše Zasav-|e. Vsak dan vldirap no-ve stanovanjske bloke, ki se med seboj ne razlikujejo mnogo: vsi so tračni, sodobni, a vendarle različno dragi. Samo v Trbovljah Imamo živ primer luksuznih in ekonomičnih gradenj. 8 prvimi prav gotovo ne bomo še več desetletij premagali po. večane stanovanjske stiske. Slišimo, da namerava trboveljski občinski ljudski odbor ukrepati proti temu z odlokom o gradnji cenenih stanovanj. Ta dobra zamisel naj se člmprcj uresniči in kor največ posncmalcev naj dobi. —jak « Viktor Kovač: Lep napredek Ob deseti obletnici izhajanja našega okrajnega glasila »Zasavski tednik« lahko rečem, da je list v tem času napravil zelo velik razvoj. To je pomembno še tembolj, če pomislimo, s kakšnimi težavami se je moral list boriti v svojem začetku, ko ni imel izkušenega delovnega kadra, ko je moral začeti tako rekoč iz nič, ko se je moral pozneje seliti iz tiskarne v tiskarno, ko se je moral boriti za dosego rotacijskega papirja in še z drugimi nevšečnostmi. Navzlic vsem tem velikim težavam pa se je »Zasavski tednilk« vendar utrdil in si pridobil ugled in veljavo ter širok krog naročnikov in bralcev, pa tudi dopisnikov lz vseh krajev našega zasavskega okraja. S sodelovanjem dopisnikov se je uredništvu lista posrečilo izboljšati vse- bino in obseg našega okrajnega glasila, tako da je v desetih letih lepo opravičil svoj obstoj. Ce primerjamo prvo številko lista, ki 'je izšla S. januarja 1948. leta pod imenom »Zasavski udarnik«, z današnjimi, opazimo, kako velik razvoj in napredek je dosegel list v desetih letih svojega izhajanja. Ko ugotavljamo to, ne mislim na razvoj in napredek našega lista, marveč tudi na razvoj in napredek vse naše politične dejavnosti, na naš gospodarski razvoj — skratka, na rast vse naše dejavnosti nasploh. »Zasavski tednik« je opravil v desetih letih svojega obstoja pomembno nalogo. Ta naloga ni bila samo njegova intervencija v reševanju raznih problemov, ki so se porajali pred nami, marveč da je vplival LIDIJA SENTJURCs »Zasavskemu tedniku« ob 10-letnici izhajanja Ob vsakem jubileju skušajo prijatelji In tovariši izraziti svoja prijateljska čustva in najti člmtoplejše pohvalne besede za opravljeno delo. Naj mi bo dovoljeno, da tudi jaz ostanem pri tej tradiciji in ob tej priložnosti iskreno čestitam »Zasavskemu tedniku« in njegovemu kolektivu za 10-letnico Izhajanja in želim nadaljnje plodne uspehe, in to ne samo iz vljudnosti, ampak ker se čutim do »Zasavskega tednika« hvaležna bralka, prijateljica in tovarišica. »Zasavski tednik« mi je ne samo živa vez z domačimi kraji in dogajanji ▼ njih, temveč tudi orientacija, kako raste in se razvija naš lokalni tisk sploh. Oboje ima pozitivno oceno. Predvsem mislim, da je »Zasavski tednik« izoblikoval fiziognomijo kot glasilo Socialistične zveze Zasavja in revirjev, to se pravi, kot lokalni list določenega področja in ne kaže teženj, da bi nadomestil bralcu republiški in zvezni tisk, ampak ga dopolnjuje s konkretnimi problemi in dogajanji v Zasavju. Kolektiv »Zasavskega tednika« je po mojem mnenju že prešel obdobje, ko je pisal »Tednik« pretežno samo kroniko dogodkov, ampak že uspešno opravlja vlogo vzgojitelja, ko v svojih člankih in komentarjih razlaga in tolmači našo splošno politično linijo In daje prebivalcem in članom organizacij smernice za konkretno delo v organizacijah in organih družbenega upravljanja in delavskega samoupravljanja v podjetjih, ustanovah, občinah itd. »Tednik« že postaja glasnik zdrave kritike in pripomb državljanov na posamezne slabosti v delu gospodarskih organizacij, nstanov in organov oblasti, kakor tudi tolmač potreb delovnih ljudi, ki bi jih morale rešiti občine, gospodarske in politične organizacije in njihovi organi ter drugi. Dalje mislim, da skuša »Zasavski tednik« najti način, kako povezati dogajanja ln potrebe v Zasavja z dogajanji, potrebami in možnostmi Slovenije ln Jugoslavije, tako da se braleo »Zasavskega tednika« ne vzgaja samo kot prebivalec določene občine v revirjih in v Zasavju, ampak tudi kot državljan Jugoslavije, da najde ln vidi svoje mesto v socialistični drnžbi, zgrajeni na novih odnosih med 'ljudmi, brez izkoriščanja človeka po človeku In na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev, a da vidi tudi mesto Jugoslavije v svetu. In končno moram še posebej naglasiti, da je »Zasavski tednik« opravil veliko vzgojno delo, ko jo obudil in zapisal mnoge svetle dogodke Iz naše revolucije in narodnoosvobdoilne borbe, iz časov ilegalnih bojev in povedal'predvsem mladini, kako so se njihovi očetje in bratje, matere In sestre borile za krnh, za delo, za mir in končno za novo socialistično Jugoslavijo. Mislim, da bi moral pri svojem bodočem delu voditi kolektiv o teh nalogah še večjo ln sistematlčnejšo skrb. Zlasti pa bi želela opozoriti, da bi bilo treba v bodoče posvetiti še več pozornosti delu samoupravnih organov v podjetjih, ustanovah in občinah, kakor so to delavski sveti in upravni odbori v gospodarskih organizacijah, skupščine zavodov za socialno zavarovanje, šolski odbori, sveti pri zdravstvenih in socialnih ustanovah, sveti stanovanjske skupnosti, hišni sveti, sveti potrošnikov, razni sveti pri občinskih in okrajnem lj udskem odboru Itd., v katerih se vedno bolj uveljavljajo naši delovni ljudje. Vzgoja za Izvrševanje teh nalog je ena najvažnejših skrbi tako orga-nlzacije Zveze komunistov In Socialistične zveze, sindikatov, mladinskih organizacij, našega tiska sploh in lokalnih listov še posebej. Predvsem moramo naše delavce v podjetju vzgojiti kot gospodarje družbenih sredstev za proizvodnjo, za uspešno Izvrševanje nalog ne samo kot proizvajalce, ampak tudi upravljavce. Doslej so se že uspešno uveljavili kot upravljavci podjetij In drugih gospodarjih organizacij In združenj — sedaj pa jih je treba odločneje usmeriti k upravljanju občine In stanovanjske skupnosti, kjer se rešujejo življenjsko važna vprašanja tudi zanje kot člane socialistične družbe In kjer se predvsem kažejo novi socialistični odnosi med ljudmi. Prepričana sem. da bo »Zasavski tednik«, ko stopa v drugo desetletje svojega izhajanja, uspešno opravil te In seveda tudi druge naloge. Predvsem pa želim, da bi v njegovem kolektivu vzgojili čimveč novih, mladih novinarjev, doma Iz delavskih kolonij In vasi, ki bodo znali prisluhniti utripom gigantskima razvoja naše socialistične domovine In naših ljudi in ki bodo znali videti in kazati tudi svetle perspektive In pot naprej, ko se bo človeštvo rešnlčno osvobodilo strahu pred novimi vojnim) razdejani! In pustošenji In ko bodo sadovi človeškega genija služili nadaljnjemu osvobajanju človeka v bratski skupnost) svobodnih narodov. tudi vzgojno in bil pogosto v •zelo veliko pomoč našim političnim organizacajam in ljudski oblasti. Kot glasilo SZDL okraja Trbovlje je »Zasavski tednik« uspešno sodeloval pr1 vseh važnih akcijah v teh desetih letih. Pomagal je političnim organizacijam in je prt obravnavi naših mnogovrstnih vprašanj nakazoval ln opozarjal na naloge, ki jih moramo opraviti. Prav posebno je naš list uspešno interveniral že v prvih letih, ko je stalno zvesto spremljal razvoj udarništva, posebno v naših rudnikih, tekmovanja za večjo proizvodnjo, in to v naših najtežavnejših letih. Prav tako pa se je pomen »Zasavskega tednika« zrcalil še na drugih področjih, tako na primer v komunalnem razvoju naših občin, da so se naše občine utrdile in prišle do izraza vodilne politične sile v posameznih komunah. Ko razmišljam o nalogah »Zasavskega tednika«, ki jih bo moral še opraviti, sem mne. nja, da bo moral več pisati o našem družbenem upravljanju, kjer je treba pomagati, da bo prišla še bolj do izraza vloga delavskega razreda, ko bo treba skrbeti, da bodo sklepi zasedanj naših delavskih svetov znani slehernemu članu naših kolektivov, da bo vsak posameznik zavestmi delal za razvoj in napredek naših gospodarskih podjetij, se nenehno in neutrudno boril za večjo storilnost in produkcijo, zavedajoč se, da je prav od tega odvisen naš življenjski stan- ING. JOŽE LEVSTIK: dard, naša blaginja, naše lepše življenje. Potrebno bo nadalje, do bodo člani delovnih kolektivov v naših podjetjih razumeli tudi komunalne potrebe v naših občinah in tudi v bodoče krepko pomagali pri izgradnji najrazličnejših komunalnih objekt&v, pri izgradnji in izboljšanju naših cest, pri gradnji stanovanj, pri urejevanju in graditvi naših vodovodov, pri gradnji kulturnih in športnih domov, plavalnih bazenov, pri gradnji planinskih domov, pri ureditvi in olepša-nju naših krajev in naselij itd. itd. Pri vsem tem pa seveda ne bomo smeli pozabil na naše šole, na zdravstvo in še ostale dejavnosti. Pred nami je skrb in naloga, da bodo imeli naši' delovni, kolektivi po svojih voljenih organih še več stikov z ostalimi delovnimi ljudmi in prebivalstvom, kjer bo potrebno, da se vsako naše podjetje še bolj poveže s komuno in razume njene probleme. Mislim, da so nam zadnje volitve v ljudske odbore, volitve svetov po občinah in v okraju, v katerih je sedaj dosti več delavcev, žena in mladine, pokazale, kje in v čem so naše nadaljnje naloge za uspešen razvoj in napredek v bodoče. »Zasavski tednik« bo moral Imeti v prihodnje še več povezave 3. odgovornimi ljudmi na okraju in po občinah, posvetiti bo moral vso skrb vzgoji svojih dopisnikov, ki jih pri listu ni malo. Z boljšo povezavo z vsemi pristojnimi čimi-telji bo list labko še uspešneje opravljal svoje odgovorne naloge. Prav tako sem mnenja, da je povsem pravilno, da list razgaljuje in biča razne negativne pojave v našem gospodarstvu in tudi v organih ljudske oblasti. S tem l'st pripomore, da hitreje odpravljajo poraščajoče se napake, s čimer onemogočamo raznim skritim nezadovoljnežem in nergačem njihovo razdiralno delo. Naši vodilni ljudje in vsi drugi, ki delajo v raznih naših podjetjih in ustanovah, v organizacijah in društvih, naj se približajo »Zasavskemu tedniku«, mu pomagajo pri njego-vi6 odgovornih nalogah. Ob takem sodelovanju bo list kvalitetno še boljši in se še bolj utrdil med prebivalstvom našega okraja. Ze samo to, da je vsak 9. volivec naročen na »Zasavski tednik«, nam pove, kako se je list razširil. Mislim pa, da se list lahko še bolj razširi na našo vas ih tudi med kolektivi naših industrijskih podjetij. Ob desetletnici izhajanja »Zasavskega tednika« čestitam njegovemu kolektivu 7, željo, da bi naš list tudii v bodoče kar najuspešneje opravljal svoje poslanstvo. Odpravljajmo razliko med mestom in vasjo Najprej iskreno čestitam za lep jubilej vsem naročnikom pa. tudi bralcem »Zasavskega tednika« ter vsem sodelavcem v uredništvu in upravi lista. Prav posebej pa čestitam Tebi, tovariš Stane, kiot svojemu najbližjemu zasavskemu ‘rojaku, ki se je v nenehnem žilavem delu v povojnem desetletju razvil Iz vrtnarskega pomočnika v odgovornega urednika tako pomembnega lista, kot je r »Zasavski tednik«. V normalnih časih obdobje desetih let pravzaprav ni veliko I V naših prelomnih časih tako intenzivnega razvoja v oblikovanju novega gospodarskega in družbenega sistema, pa je doba desetih let po ljudski revoluciji že kar dolga doba in polna najpestrejše vsebine! Koliko sledov tega razgibanega življenja na področju gospodarstva, kulture in prosvete, koliko borbe za uspehe v proizvodnji, za nove oblike upravljanja našega gospodarstva, koliko novih pojavov v družbenem upravljanju, v rasti naše ljudske uprave in samouprave ter še vsega drugega je spremljal v teh letih naš jubilant »Zasavski tednik«. Koliko dela je bilo vloženega v teh 'letih za naše socialistične cilje v številhih rubrikah tega lista! Bodril in učil je na pozitivnih primerih novega življenja, negativne pojave, ki so se nujno tudi porajali iz prekipevajočega razvoja pa se je trudil odstranjevati in zmanjšati. Pomen tega lokalnega tiska, kot je »Zasavski tednik«, je iz- redno velik, ker se tu učimo pisanja načelnih vprašanj našega notranje- in zunanjepolitičnega razvoja, približa tisk čisto konkretnim vprašanjem, ki predstavljajo najbolj žive Interese delovnih ljudi v Zasavju in samega napredka v družbenem razvoju. Ta tisk predstavlja najmočnejšega mobilizator-ja na naši razvojni poti, pri naših težnjah za boljšim in lepšim življenjem v novi socialistični družbi. »Zasavski tednik« je izredno pomemben še prav posebej za zasavske komune velikega trboveljskega okraja, ki združuje obširna področja izredno različne gospodarske in socialne strukture. Tu imaš industrijsko zelo razvite predele premogovnih revirjev na eni plati, na drugi pa močan agrarni predel spodnjega Zasavja z velikimi kmetijskimi proizvodnimi kapacitetami, obenem pa tudi precejšnje gospodarsko manj razvite predele z relativno agrarno prenaseljenostjo In številnimi gospodarskimi in socialnimi problemi. Vsa ta velika pestrost v strukturi prinaša v našem silnem razvojnem tempu polno novih ih vedno novih vprašanj, mimo katerih ne more lokalni tisk. Prav tu se morda postavljajo osrednje naloge za »Zasavski tednik«! Pomoč pri urejevanju odnosov med industrijo in kmetijstvom za skladnejši razvoj vseh gospodarskih panog, za zbliževanje delavcev in kmetov, za odpravljanje razlike med mestom in vasjo. Tu gre za najkonkretnej-šo pomoč pri razvijanju zaosta- le kmetijske proizvodnje in za oblikovanje novih odnosov na naši vasi na osnovi najrazličnejših oblik sodelovanja med kmetijsko zadrugo in kmeta-Delavci so že doslej marsikje zelo konkretno im uspešno podprli progresiven razvoj na vasi povsod tam, kjer so se poglobili tudi v problematiko kmetijstva. Tovariš urednik! Naj izrečem še besedo o tem, kaj pomeni »Zasavski tednik« meni osebno. Kakor »Dolenjski list« glede Dolenjske, kjer sem največ par-tlzanil im kjer sem po vojni največ delal kot javni delavec, mi čitanje »Zasavskega tednika« pomeni približno isto kot pohod v Zasavje, kjer se srečam z delavci ln 'kmeti. To mi je konfrontacija s stvarnostjo jn istočasno kontrola nad tem, kako in kaj delamo ter rešujemo aktualna vprašanja. To mi je potrditev o pravilnosti naših ukrepov, včasih pa tudi o nepravilnostih le-teh. Dobre vesti o naših uspehih mi pomenijo isto, kot svež zrak zasavskih hribov, ki jih imam tako rad že iz rane mladosti. To mi daje moč, da lahko delam naprej in se borim za naše novo boljše življenje,- za katerega je dalo v ljudski revoluciji življenje toliko naših najboljših bratov in sester. Ob zaključku naj izrečem ponovno čestitko »Zasavskemu tedniku« za njegovo 10-letndco z Iskreno željo, da se razvija še naprej v službi Interesov naših delovnih ljudi Zasavja in vseobčega družbenega napredka. Bilo je nekoč. Sosedov Francelj je od nekod privlekel sveže dišečega »Udarnika« in ga pred našimi očmi hlastno bral. — N,i slabo, je pravu. Z leti je postal Francelj stalen bralec »Zasavca«, njegov okus pa se je vse bolj ostril. Danes že poreče ženi: — Pri moji duši, to je bilo dobro napisano, to je predolgovezno, to premočno diši po aktivizmu, ta stvar mj ni razumljiva. In tudi pred nami, ki smo ga te dni obiskali. j'e odkrito povedal vse. kar mu je »na srcu ležalo«. »Zasavski tednik« je kot edino gtasilo našega okraja primeren časopis, saj nam prinaša tedenske novice iz živijo« nja in dela naše ožje domovine. Kot tak je povsem opravičil svoj obstoj, mnenja Pa sem, da bi posvetil nekoliko več prostora tehniki. Tudi z zabavno in filiftsko rubriko bi ustregel marsikateremu bralcu.« In kaj pravijo drugi? Marija Lapuh, Trbovlje. — Naročnica Zasavskega tednika sem že dolga leta, zelo mi je všeč in' redno, vsega preberem. Najbolj mi ugaja rubrika »Zasavske novice«, rada pogledam tudi v kotiček »Za dom in žene«, vendar je žal Jože Požin, Radeče. — Vse rubrike so mi všeč, posebno pa še Pepčkova, ki dela red' po Zasavju, ki je re» marsikje potreben. želim, da mi ostane »Zasavec tudi ni.- Prisluhnili smo bralcem prej tako dober prijatelj kot doslej — in da ne bi poskočil s ceno! Pavel Gričar, Gornje Pijavsko. — Sem prvo leto naročen na ta prikupen časopis. Ustreza mojim željam. V kolikor pa ga mislite še izboljšati, pa seveda nimam nič proti. Marija Ajdovnik, Veliki Kamen. — Prav zadovoljni smo z vašim listom. Želeli bi le, da redno objavljate tedenski radijski program, pri nag nimamo naročenega nobenega dnevnega časopisa. Jože Ostanek, Trbovlje. — »Zasavca rad prebiram. Všeč mi je njegova vsebinska in oblikovna pisanost. Zdi pa se mi. da premalo piše o življenju organov delavskega in družbenega upravljanja. Člankov iz raznih sej je sicer dovolj, premalo pa je takih sestavkov, iz katerih bi res dihalo resnično življenje teh samoupravnih organov. Franc Fabjan, Senovo. — List mi je v celoti všeč. Nimam nobenih želja, da bj spreminjal svoje strani. Ugaja mii In tudi mnogim prijateljem, ki ga bero. Ivanka Vodenov, Radeče. — No, kako bi rekla, včasih je boljši, včasih malo slabši, in tako se stvar Izravna. Posebno mi je všeč priloga »Glas mladih«, ki je vedno dokaj pisana in zanimva. Velikega pomena je tudi »Uradni vestnik«. Želim si več krajših črtic in potopisov. Edvard Guzej, Zagorje. — Najprej preberem članke o deki naših organizacij. In tudi slikanica za otroke je zelo zanimiva. Pa na »Pepčka« seve ne pozabim, ker največkrat razkriva nepravilnosti nekaterih ljudi. štefi Gec, Hrastnik. — Pritegujejo me naravoslovni in kriminalni romani, manjše rubrike. Huda pa sem na vas, ker objavljate premalo novic iz Hrastnika. Daijte. popravite se še tul , Martin Zupančič, Artiče. — Mimo večjega števila časopisov in revij redno prebiram tudi »Zasavski tednik«. Reči moram, da mi je list zelo všeč. Takšnega mnenja je tudi večina naročnikov z našega področja. Vsi posebno radi beremo zadnjo stran. Tudi zbirka romanov jim je pogodu, kmečko prebivalstvo zlasti rado prebira napete zgodbe. Dobri in potrebni so vzgojni članki, k; jih list kdaj pa kdaj objavi. V njem pa mi niso všeč napihnjene stvari, ki jih včasih prinese o naših učiteljih, katerih napake obeša navadno na velik zvon (Bizeljsko). Jaz sem poslal v objavo stvari, ki so bile potrebne kritike, pa jih niste objavili. Tone Celestina, Sopota. — Želim, da bi objavili več praktičnih nasvetov za dom. Alojz Ferencot, Brežice. — Zelo rad čltam poročila lz naše občine. Predvsem me zanima gospodarski razvoj tega okolja. Zal pa Brežice s tem v »cajtengah« niso najbolje zastopane. Zanimajo me še romani in želim še več drugih vzgojnih podlistkov. Branko Soba, Zdole. — V list je treba še nekoliko več napetih, čeprav senzacionalnih stvari. Takega materiala no manjka, tudi iz NOV ga Je dovolj. Dopisniki (mislim novi-čarje) naj pišejo krajše, bolj jedrnato. Redakcja naj skrbi za zastopstvo vsakega kraja v listu, tako bo ta le pridobil na ubranosti. Najbolj mi ugajata rubriki »Pepče pripoveduje« in »Halo, 91!« Franc Pavlovič, Senovo. — Najraje berem »7 dni po svetu«, »Izpred sodišča«, »Novice iz vseh krajev«, želim pa še objave žreibanja Jugoslovanske loterije. Tako menijo bralci in teh mnenj je še in še. Vsako zase pomeni nam v redakciji dober kažipot za nadaljnje delo. Vsem seveda ne bo mogoče ustreči, premalo je prostora, in sploh sto ljudi — sto čudi, vendar bo druga številka v tem letu že imela stalen kotiček za dom in družino, filmsko rubriko in še kaj, kar ste si želeli. —jak J »Zasavski tednik« je že doslej odigral veliko vlogo kot mobilizator ljudi za poHtične, družbene in delovne akcije okraja, kot politični po-jasnjevalec posameznih ukrepov, ki pospešujejo tempo razvoja, pa r kot obveščevalec vseh važnejših dogodkov tako v ' industrijskih centrih kot na vaseh. Nedvomno je »Zasavski tednik« tem pomembnejši, čim bolj dosledno usmerja svoje delovanje zlasti na tri področja: 1. Kot sestavni del politične akcije na terenu. Seveda ne gre le za tolmačenje dela in ukrepov političnih organizacij in ljudskih odborov, kar predstavlja eno glavnih nalog tednika. Toda delavski sveti in upravni odbori, hišni sveti, šolski odbori, družbeni organi s področja zdravstva in socialnegh zavarovanja, pravkar nastajajoče stanovanjske skupnosti in potrošniški sveti in drugi organizmi s področja družbenega upravljanja, terjajo prav tako na straneh #Zasavskega tednika« neka) prostora. Gre za izpolnjevanje tistih vrzeli v politični akciji, ki jih puste dnevniki v svojih člankih. Lokalni časopis lahko precej potanko konkretizira na svoj okrajni okoliš vsako splošno akcijo in s tem zamaši vrzeli dnevnikov, ki vsakega okrajnega okoliša ne morejo do potankosti obdelati s svojimi članki. Seveda je vloga tednika tem učinkovitejša, čim konkretnejši je v svojih člankih, čim bolj je analitičen pri obravnavanju posameznih pojavov, pa tudi čim bolj je kritičen. Odkrita, toda JANEZ VIPOTNIK: Stalen kontakt z najodgovornejšimi ljudmi dobronamerna beseda o kakšnem dogodku je čestokrat za vzgojo ljudi mnogo uspešnejša, kakor gostobesedna »politična« razlaga okrog dogodka. 2. Kot usklajevalec lokalnih interesov z interesi skupnosti. Naš komunalni sistem se zelo naglo razvija. Iz dneva v dan dobiva občina nove pravice. Toda dobili bi čudno, spačeno podobo lokalne samouprave, če bi občine videle samo sebe, svoje težave in svoje potrebe, če ne bi upoštevale skupnosti, države. Vedeti moramo, da si bodo občine tem hitreje pridobivale nove pristojnosti, čim zrelejši bodo ljudski odbori in volivci, čim manj bo med njimi separatističnih lokalpatriotičnih teženj, čim bolj se bodo zavedali, da sm vsi državljani ene države. Tednik igra pri uravnavanju lokalnih teženj s težnjami skupnosti veliko vlogo. Njegova naloga je: rušiti tiste zidove, ki ograjujejo upravnoteritorial-ne enote, razširjati horizonte čital-cem, obveščati jih o delu in življenju ljudi drugih okrajev, pa tudi drugih republik. 3. Kot vzgojitelj socialistične zavesti. O pospešenem gospodarskem razvoju se oblikuje z napori napredne družbe nov človek, ki razvija medsebojne tovariške odnose in navade na vedno višji stopnji, človek, ki se uveljavlja s čedalje kulturnej-šim obnašanjem in višjo, socialistično etiko in ihoralo, človek, ki zavzema kar najbplj tvorni odnos do izgradnje boljšega življenja. In risana beseda lahko veliko opravi pri vzgoji socialistične zavesti. Seveda ne gre le Za velike stvari; marsikaj je treba v vsakdanjem življenju povedati ljuderh, da bolj potrpežljivo in z manjšo prizadetostjo rešujejo stvari, ki zadevajo medsebojne odnose, da gre mnogokrat za tisto, kar naj bi bil človek človeku v velikih in majhnih stvareh, na katere zadevamo v življenju neprestano in povsod. Prijetno življenje — tudi to je del standarda — je v veliki meri odvisno od soseda, sočloveka, delovnega tovariša, od posameznika, od njegove dobre volje, od jjegovega čistega, prijateljskega odnosa. Po mojem mnenju »Zasavski tednik« omenjena tri področja obdeluje. Seveda pa je neprestan boj za kvaliteto najbolj tesno povezan z izhajanjem časopisa. Porok za dvig kvalitete pa je stalno sodelovanje najodgovornejših ljudi v okraju. Ne gre le za pisanje člankov, marveč za takšen sistem sodelovanja z uredništvom, da bodo novinarji neprestano na tekočem o vsem v okraju, da jim bodo dostopni vsi sestanki, še več, da se bodo, v družbeno politično življenje okraja ali občin vključili kot odborniki, kot člani političnega vodstva, ne pa da bodo samo opazovalci ob strani. Tako bo »Zasavski tednikc še naprej pridobival svojo pomembm nost med bralci. iz trboveljske term€H*lektrame Savska dolina žari Termoelektrarna v Trbovljah je ena izmed največjih v Sloveniji in tudi v državi ter-je bila stkončana v začetku leta 1915 — graditi pa so j'o pri- čeli leta 1912. Elektrarno je zgradila bivša Trboveljska premog okopna družba za svoje potrebe kot industrijsko elektrarno. V prvih letih razvoja trboveljske Elektrarne je bil položaj revirskih delavcev zelo Blab. Nevzdržne razmere, ki so tedaj vladale na trboveljskem rudniku in njeni elektrarni, so . že leta 1923 dale povod za stavko. Delavci trboveljske Elektrarne so takrat solidarno z rudarji stopili v dvomesečni štrajk. — Bil je vroč dan v MODERNIZACIJA ELEKTRARNE V LETU 1938 Do važne odločitve je prišlo leta 1938. Slo je za preureditev in modernizacijo obstoječe elektrarne ob Savi. V njej so takrat postavili nov kotel za 60/h in turbinb z generatorjem za 12.500 kW. Nov kotel so v elektrarni vgradili, da bi koristno uporabljali odpadni premog (premogov prah) ki je dotlej vsa leta odtekal skupno z odpadno vodo iz rudniške separacije v Savo. Nastopil je v gospodarstvu s premogom popolnoma nov moment: ko so v posebni pripravi začeli loviti odpadno, vodo iz separacije, so izločili iz nje precejšnjo množino odpadnega premoga, pri tedanji produkciji rudnika dnevno okrog 400 ton premoga v prahu. Lo-vitev tega premoga j‘e pomenila za TPD veliko gospodarsko pridobitev. Lastnica Elektrarne TPD se je odločila, da bo začela pridobljeni premogov prah, ki je vseboval okrog 2.000 kalorij, uporabljati za kurjenje kotlov v svoji elektrarni in s tem dosegla izredno ceneno proizvodnjo električnega toka. To je pomenilo za TPD izredno lep dobiček. Leta 1938 je TPD zato postavila v elektrarni ob Savi nov modemi kotel z visokim tlakom in storilnostjo 60 ton pare na uro. Nov turbogenera-tor za 12.500 kW je že lahko oskrboval z električno energijo vse zasavske rudnike TPD in njeno cementarno v Trbovljah, prav tako pa tudi ostale konsumente električnega toka v bližnji okolici, medtem ko V mnogih naših podjetjih imajo zdaj sodobne sanitarne naprave. Na sliki vidite moderno urejene omarice začetku meseca avgusta 1923. leta, ko se je iz trboveljske Elektrarne čulo vsakodnevno monotono brnenje parne turbine in žvižg generatorja. Od kompresonske postaje na Guidi se je naenkrat zaslišal pdsk rudniške sirene. Kaj je? — so se spraševali ljudje po trboveljski dolini. »Sabotaža v elektrarni!« je bil odgovor. Po celih Trbovljah so tisti dan vsepovsod govorili, da so komunisti razstrelil^ Elektrarno — dvema rudniškima direktorjema pa poslali peklenski stroj. V Elektrarni je v resnici eksplodiral pri kotlih dinamit, vendar eksplozija nd napravila prevelike škode. Bila pa je opomin kapitalističnim mogotcem, da je treba delavcem zboljšati gmotni položaj. — Kasneje, leta 1933, so delavci Elektrarne stopili še v dve stavki, ki sta trajali po en teden. Delavci so stavkali za'dosego višjega življenjskega standarda — za povišanje že tako minimalnih plač in za vrnitev odvzetega deputatne-ga premoga. je električna centrala oddajala presežek proizvedene električne energije v omrežje Falske elektrarne. Izbruhnila je druga svetovna vojna. Med njo je bila Elektrarna v Trbovljah v težavah, kajti okupator je sicer nadaljeval zapečeta investicijska dela v električni centrali, vendar jiih je prikrojil za svoje potrebe, kar se je neljubo odražalo pri stikalnih napravah in poslopjih. V začetku leta 1943 je začela obratovati v elektrarni nova proizvodna enota, to je kotel za 100 t/h in turbogenetator za 24.000 kW ki ga je že naročila pred vojno TPD iz istih razlogov kot kotel. Kolektiv trboveljske Elektrarne je med okupacijo doprinesel svoj delež v narodnoosvobodilni vojni, imel pa je v svojih vrstah tudi delavce, ki so bili okupatorju napoti. A tudi to preganjanje okupatorja ni ubilo morale naših delovnih ljudi. Okupator je poskušal obdržati svoj vojni potencial na maksimalni možni višini in je zato tudi v Elek- trarni ob Savi začel montirati veliki turbogenerator za 24.000 • kW. Kolektiv elektrarne je po svojih močeh skušal sabotirati okupatorjeve namene. Ker začrtanih del ni bilo mogoče izvršiti v rednem delovnem času, so ljudje morali delati v elektrarni tudi po 12 ur dnevno. Leta 1944 pa so se tudi delavci Elektrarne v velikem številu odzvali klicu voditeljev NOV in odšli v partizane. Odšlo jih je 64 in mnogi izmed njih se niso več vrnili. Prišla je naša osvoboditev in z njo tudi za trboveljsko Elektrarno boljši časi. VELIK RAZVOJ IN POLET PO OSVOBODITVI Po osvoboditvi je začela dobivati Elektrarna Trbovlje vedno bolj in bolj značaj jav- Trboveljska elektrarna de-leju danes kot samostojno podjetje, združeno v Elektrogospodarstvu Slovenije. PRED KOLEKTIVOM SO SE VELIKE NALOGE Med številnimi nalogami, ki jih bo treba še izvršiti v trboveljski Elektrarni, 4ta si vodstvo podjetja in kolektiv zadala nalogo, da bodo obratovalni prostori v elektrarni svetli in zračni, prav tako pa hočejo urediti tudi zunanjost elektrarne in njeno okolico. Druga važna naloga je, preurediti v podjetju naprave za Elektrarna Trbovlje z nasprotne strani ne termoelektrarne. Postala je kmajlu ena izmed najvažnejših termoelektrarn v Sloveniji in tudi v državi. V trboveljski elektrarni so v povojni dobi izvršili številne izboljšave, tako na transportnih napravah za premog, kakor tudi na povečanju skladišč za premog. Nadalje so v elektrarni obnovili v kotlarni izrabljene ekonomiserje, prav tako pa izmenjali pri turbini izjedene lopatice, ki smo jih izdelali in vzgradili sami doma, ter opravili še druge preureditve v elektrarni. Ze leta 1947 pa so začeli razmišljati o povečanju trboveljske Elektrarne in s tem v zvezi o nakupu novega kotla. Izvedba tega načrta je bila začasno preprečena zaradi spora z vzhodnimi državami leta 1948, in tako je propadlo naročilo novega kotla. To zamisel pa so v elektrarni realizirali do leta 1955 in še naslednje leto. Tako so v februarju 1956 dali v obrat novi kotel »Pauker« za 125 t/h, 15. marca istega leta pa Siemensov turbogenerator za 20.000 kW. Z njim se je kapaciteta trboveljske Elektrarne povečala na 56.500 kW. Z rastočo kapaciteto električne centrale pa je bilo treba preurediti tudi stikalne naprave. Ta dela so še v teku. Pogled na mmt -preko železnice in portlrnlce, kjer Ima svoje mesto vratar iztovarjanje železniških vagonov za premog, dn sicer tako, da bodo namesto dosedanjih 28 minut potrebovali za iztovarjanje vagona samo 6 minut. Že sama okoliščina, da Elektrarna potrebuje dnevno preko 2.000 ton premogovega prahu, narekuje, da je treba rešiti vprašanje transporta ■ premoga v elektrarno kar najbolj ekonomično. Od navedene količine premoga dobi Elektrarna okrog 1.000 ton premogovega prahu od domačega rudnika, ostalega pa prejema od drugih slovenskih rudnikov. Seveda pa hi važno samo iztovarjanje premoga dn njegov transport, prav tako pomembno je vprašanje razširitve premogovega skladišča od 90.000 na 130.000 ton. Podjetje in njegov kolektiv si prizadevata, da elektrarna brez motenj normalno obratuje. Važna je tudi odločitev delavskega sveta podjetja, ki je sklenil da se čimmanj praši okolica Elektrarne po izgorelem premogu. Tako naj se kotel za 60 t/h čimmanj uporablja. Storjeni ukrepi so pripomogli, da se okolica manj praši, včasih pa celo nič. To skrb morajo vsi prizadeti prav gotovo pozdraviti. IZKORIŠČANJE PEPELA ZA IZDELAVO ZIDAKOV Izkoriščanje pepela oz. odpadnega prahu je prav gotovo koristna zamisel v. podjetju, saj bo to prineslo na eni strani našemu gospodarstvu nov produkt z izkoriščanjem pepela, ki je do sedaj odtekal v Savo, s katerim bo naša gradbena industrija dobila zidake po cgni od 5—6 din za kos, in tudi njihova kvaliteta bo boljša. Po načrtih bo možno izdelati v 8 urah 20.000 kosov opeke. V termoelektrarni Trbovlje so leta 1955-56 dali v obrat tretji kotel provenience Pauker, z zmogljivostjo 125 t/h. Kotel porabi 40 ton premoga na uro pri polni otežbi. Od tega odpade okrog 18 odstotkov pepela, to je 7,2 t na uro ali 173 t pepela na dan. Tako odpade letno pri 4.000 urah obratovanja z maksimalno obtežbo 18.000 ton pepela. Premog iz Trbovelj ali Zagorja ima kurilno vrednost 2.900 kalorij, in vlago 20—25 odstotkov. Temperatura v kurišču znaša 1100—1200 stopinj C. Pepel od tega premoga ima točko omehčanja 1300 stopinj C. Porazdelitev pepela je naslednja: 15 odstotkov žlindre odpade na kurišče, 5 odstotkov na lijak pred elektrofiltri, na posamezne lijake elektrofiltov 76,4 odstotkov pepela pa uhaja skozi dimnik. Razen kotla »Pauker« dajeta stara dva kotla sistema »Bonsig« naslednje količine pepela: 100-tonskd kotel, ki pokuri na uro 27 ton premoga, daje pri 18 odstotkov odpadkov 5 ton pepela na uro. 60-tonski kotel pa daje pri porabi 15 ton premoga na uro 2,7 ton pepela na uro. Vse to je izračunano pri 4.000 obratovalnih urah na leto z maksimalno močjo. Skupaj daje torej termoelektrarna Trbovlje pepela (žlind- re in letečega pepela) na uro 15 ton, na dan 360 ton in na leto 60.000 ton. To je velikanska množina pepela, kd ga odplavlja Sava, kar povzroča onesnaženje reke daleč po Posavju in celo do Zagreba in še naprej. Z izdelavo zidakov iz pepela oz. odpadlega prahu bomo imeli trojno korist: odpadlo bo onesnaženje Save, dobili bomo cenene zidake za gradnje in spet nekaj ljudi bo našlo pri tem novo zaposlitev. SKRB ZA DELOVNEGA Človeka Treba je priznati, da to vprašanje ponekod kaj radi zanemarjajo. V trboveljski Elektrarni temu ni tako. V podjetju so poskrbeli za delovnega človeka, dg imajo v obratu lepo urejene, higienične kopalnice. Vsak delavec ima nadalje v obratu svojo kovinasto omarico, v kateri hrani obleko. V elektrarni so lansko leto preuredili stare sanitarne naprave. Sedaj je res v veselje in užitek, ko se delavci v lepih prostorih lahko umijejo in gredo potem v boljši obleki domov. , Trboveljska Elektrarna pa skrbi tudi za stanovanjski fond. Podjetje ima danes 57 družinskih stanovanj in šest samskih sob, in v teh stanuje 63 zaposlenih delavcev in uslužbencev. Vsa stanovanja je podjetje zgradilo po osvoboditvi, potrebovalo pa bi še 26—30 družinskih stanovanj. To vprašanje bodo delno rešili z graditvijo stanovanjskega nebotičnika na Dežmano-vem travniku v Trbovljah, ki bo skončan približno do leta 1960. » Pogled na Elektrarno Trbovlje, ki je 23. decembra dosegla svoj kar visoko postavljeni letni plan v službo in iz nje nemoten. Da pomagajo mladim dekletom, ki niso še dobile zaposlitve ih bi rade Vsaj nekaj zaslužile čez zimo, je Elektrarna sprejela v delo 45 mladih deklet za razna lahka dela. Zaposlena bodo 4 do 5 mesecev. Napredek pa je opaziti danes tudi zunaj obratovalnih prostorov: nov most, portir-nico, zeleni pas in podobno. Elektrarna Trbovlje sodi med največje termoelektrarne v Jugoslaviji Podjetje ima nadalje svojo lastno menzo, v kateri se hrani nekaj delavcev in uslužbencev. , V glavnem pa služi ta restavracija za prehranitev delavcev in monterjev iz drugih podjetij, ki prihajajo v elektrarno na razne montaže in podobno. Za vse delavce in uslužbence, ki stanujejo več kot 4 km od delovnega mesta, je Elektrarna uredila prevoz z lastnim avtobusom, in sicer vseh tistih, ki stanujejo na področju Trbovelj in Ravenske vasi — to se pravi: avtobus vozi iz Zgornjih Trbovelj do elektrarne. Ostali delavci, ki stanujejo v Praprotnem in na Dobovcu, pa prihajajo v službo peš. - Vseh delavcev in uslužbencev, ki stanujejo od delovnega mesta oddaljeni več kot 4 km, je 152. Sedaj, ko ima podjetje na razpolago dva avtobusa, je prevoz ljudi Sedaj pa sledi še notranja ureditev elektrarne same, da bo veselje delati v njej. . Elektrarna Trbovlje je morala do nedavnega misliti in delati samo za proizvodnjo, za ureditev njenih prostorov pa ni bilo časa. To je sedaj že drugače in opaziti je že ukrepe novega vodstva podjetja. PROIZVODNJA SE STALNO VEČA Leta 1956 je trboveljska Elektrarna dosegla doslej najvišjo proizvodnjo od svojega obstoja. Tudi v letu 1957 se je le-ta stalno povečavala. -Proizvodnja v letu 1966 se lahko šteje kot največji uspeh podjetja, zlasti še, če pomislimo, da so morali celo leto delati tudi na preureditvi sti-kališča. Mnogo naporov so morali vložiti v podjetju, da je proizvodnja potekala norfltalno in nemoteno, in da je elektrarna zadostila potrebam naše industrije po električni energiji. Po osvoboditvi, ko smo ostali sami brez tuje pomoči, se je bilo treba marsikdaj znajti. Tako so se v podjetju sami lotila izdelave raznih pogonov za transportne trakove, izdelali so poseben bager za razkladanje premoga iz železniških vagonov in napravili so lastne konstrukcije za transportne trakove. V podjetju so nadalje sami krivili Mannesmannove cevi za obnovitev ekonomiserjev. Opravljali so popravila napajalnih črpalk, revizijo parnih turbin — in še vrsto drugih važnih del. Pri, vseh teh delih, kjer so j'ih morali sami opraviti, se je osebje trboveljske Elektrarne tako izurilo, da lahko samo izvrši revizijo turbin, s čimer prihranimo državi dragocene devize. Izrednega pomena je, da so se delavci v tej elektrarni sami znašli in si pomagali, tako da lahko najbolj komplicirana, težavna dela opravijo popolnoma sami, z lastnimi delovnimi močmi. To pomeni mnogo in dokazuje, da lahko zaupamo sami vase. Transportni trak je zamenjal roke in zdaj gre premogov prah hitreje na svoje odrejeno mesto VSEM DELOVNIM LJUDEM IN KOLEKTIVOM ŽELI MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1958 KOLEKTIV ELEKTRARNE TRBOVLJE \ (&: . w jgg fr®8* I ! L; , ^ .'J ►..V,.. a&8£*.::X-X ikl Veter je od nekod privrtinčil scefran časopisni list. Malo se je poigraval z njim, da je poplesaval pred mano, nato ga je leno razgrnil na zledenelem asfaltu. — AVSKI TEDN — znano trke, pod njimi mastni naslovi in stolpci in slike in — velik masten madež. V soboto se je vračala s trga in mimogrede kupila v kiosku novo številko Zasavskega tednika, doma sta si stari ata in Stanko razdelila strani, Stanko je segel po tisti, kjer je slutil zanimivo nagradno križanko in se oba zatopila v branje. Po šihtu, potem ko se je najedel in umil, se je tudi ata zleknil na divan v kotu: — Tako, ljubčki moji, sedaj bom pa še malo prebral, kaj je novegal — in je prebral poročilo o nogometni tekmi, ki ga je bila prejšnjo nedeljo^tako navdušila. Pozno zvečer, ko so otroci vendarle zaspali in je dedec odkolovratil na svojo kegljaško partijo, vedela je, kje se bo končala, je mama odložila šivanje. In pričela brati, pravzaprav bi rabila očala, tako se ji blešči pred očmi, — HIŠA NA SIPINI, — kriminalni roman. Pri dalje prihodnjič ji je glava že počasi dremajoče klonila na prsi. Naslednje dni si lahko videl Zasavca na okenski polici, dokler ga ni gospodinja razgrnila po sveže poribanih tleh. Ta dan je odtrgal četrtinko tudi kostanjar, spretno zvil vrečko, nasul vanjo merico (slabo!) kostanja. — Vru-či, vruči, maronl! — — Tete novi, Vjesnik, samo še nekaj Jih je. Dva kovača. Prosim! Ja, raznežil sem se ob tem blatnem časopisnem listu. Menda se je ravno ta trenutek tudi rodila ta reportaža, ki vam jo pišem. Reportaža o ljudeh, ki delajo časopis. O mnogih ljudeh sem že pisal, delavcih, športnikih in mladih pevcih, toda prvič pišem o tistih ljudeh, ki skriti za časopisne stolpce, šifre in inicialke prihajajo vsako soboto v vaš dom; veselite se z njimi in oni žalujejo z vami in na katere ste mnogokrat malo hudi. UREDNIŠKA SEJA. Material za sobotno številko je v glavnem odposlan, zato se je v torek dopoldne zbral v urednikovi sobici uredniški odbor, da se pomeni o novi številki. Tisti, ki bo izšla prihodnji teden. (Naslovna slika, od desne proti levi: odgovorni urednik Stane Šuštar, tehnični urednik Milan Vidic in Jano Koprivc). Urednik je na kratko kritično pregledal zadnjo številko, potem pa so prešli na novo. Tudi Zasavski tednik je v vsaki številki enako urejen, zato vsi člani uredništva vedo, kaj mora vsakdo zbrati in napisati za prihodnjo številko. 7 dni po svetu, politični komentar, odgovoriti je treba na vprašanja bralcev in zbrati zanimivosti za zadnjo stran. O tem na seji ne izgubljajo besed, pač pa urednik nakaže nekaj aktualnih problemov, ki naj bi jih rešili v prihodnji številki. Najmlajši član redakcije Jano Koprivc se je bil odločil za reportažo z gradbišča Strojne tovarne. — Koliko? — vpraša urednika. — Dve in pol! — mu ta odgovori. (Zmenila sta se, da bo reportaža dolga dve in pol tipkane strani.) — Pa dve sliki! — pristavi urednik. Tako je novinar dobil nalogo za prihodnjo številko in prizadeval si bo, da jo bo čimbolje opravil. Seveda bo moral med tem časom še na nešteto sej in napisati poročila o mnogih stvareh, ki se bodo ta čas zgodile, prav tako kot tudi drugi člani redakcije. Toda njegovo življenjsko delo tega tedna bo ta reportaža. Urednik je vzel novo mapo in z velikimi črkami nanjo napisal Štev. 52. Ta mapa se bo do prihodnjega torka napolnila z mnogimi tipkanimi članki in poročili. Seja ni trajala niti pol ure, novinarji so se razšli vsak po svojih opravMh. 1. NASTAJA REPORTAŽA. Novinar in njegov najboljši sodelavec fotoreporter gresta proti gradbišču in razmišljata. . V novinarjevi domišljiji se pojavlja prvi osnutek reportaže, ki jo bo šele doživel, pripravlja se na to, kaj bo hotel videti, kaj bo koga vprašal. Fotoreporter Milan Cerinšek pa se ozira proti nebu in ocenjuje sonce. Ve, da morajo biti njegove fotografije dobre, kajti mnogokrat fotografije veliko pripomorejo k uspehu reportaže. Kmalu sta prišla z delavci v prijateljski pomenek, ogledala sta si gradbišče in nabrala vsak polno vtisov, novinar v spominu, fotoreporter pa na filmu svoje Leice. 2. NOVINAR PIŠE. (Na sliki sem jaz, kakor me je videl fotoreporter skozi objektiv svojega aparata, ko sem začel pisati pričujočo reportažo.) Cez dan ali dva je kolega Koprivc sedel za pisalni stroj. Malo je postal, kakor da bi hotel strniti vse tiste vtise, ki jih je prinesel s terena in besede in stavke, ki so se izoblikovali v njem ta čas. Napisal je bil nekaj poročil, toda v bistvu je bil vseskozi s svojo reportažo. Lotila se ga je bila nekaka vročična razburjenost in sedaj je prišel čas, ko je moral zgodbo podoživeti še na papirju. Mrak je sivo zapredel sobo, ko je udarjal zadnje črke. -J A K. Obsedel je v temi, utrujen in zadovoljen. Cez čas je potegnil papir iz stroja in s svinčnikom obkrožil naslov. Drugi dan je urednik pogledal rokopis,. tudi on je bil zadovoljen. V levi zgornji kot je samo pripisal — 8. cic kurziv. — in oddal obe kopiji. 3. LEKTQRJU LAVRINIJU, da še ta reportažo slovnično prečisti. V ponedeljek je prišlo s pošto še precej dopisov, ki so jih poslali dopisniki z vseh koncev okraja. Tov. Lavrini si je prižgal cigareto in vstavil v svoj stari dobri remington, na katerega nihče iz redakcije ne bi znal pisati, tako Izrabljen je, nov papir. Dopise je treba popraviti ln pretipkati. Le kdaj pa kdaj enakomerno ropotanje stroja utihne, tedaj je naš lektor segel po zamaščenem pravopisu. Ko greš pozni potnik skozi Trbovlje, vidiš, da je okno na Trgu revolucije 28 še svetlo. Lektor Lavrini dela. Vsak dan sprejme trboveljska pošta veliko rumeno kuverto, naslovljeno na Tehnično pisarno Slovenskega poročevalca. To so rokopisi in fotografije, ki jih uredništvo Zasavskega tednika pošilja v tiskarno. ZASAVSKI TEDNIK JE V TISKARNI. V tehnični pisarni so rumeno kuverto odprli, fotografije so poslali v klišamo, tipkane liste s članki in Janovo reportažo, ki je bila ta dan zraven, pa v strojno stavnico. V dolgi dvorani, v kateri stoje mnogi stavni stroji, je zrak prepojen s svinčenimi hlapi in s šklepetanjem šestdesetletnih linotypov. Cez nekaj časa se ž* rahlo zamaješ v omotični vrtoglavici in si zaželiš zraka pa četudi je ves bomba-ževinast od ljubljanske megle. 4. Reportaža je prišla na stavni stroj. Strojni stavec je pogledal format, ki ga je urednik predpisal, naravnal stroj nanj in pričel z vsemi desetimi prsti brzeti po tipkah. Te so podobne kot pri pisalnem stroju, samo da jih je več in so razporejene drugače. Od nekod zgoraj so polzele svetle matrice, ko se jih je nabralo dovolj za novo vrstico, je stavec pritisnil na vzvod in črke so se odtisnile na svinčeno ploščico. Teh vrstic se je nabralo še dosti, preden je bila vsa reportaža postavljena. Se topel stolpec so odnesli v kot in ga odtisnili na dolg in ozek trak papirja. Ta je potem prišel v roke korektorici Milici Limpel (sl. 5), ki je popravila napake, ki jih je bil zagrešil tiskarski škrat. Napačne vrstice je stavec potem še enkrat odtipkal. 6. V petek zjutraj je z vlakom prišel v Ljubljano tehnični urednik lista tov. Vidic. S sabo je prinesel ogledalo posameznih strani, kamor sta skupno z urednikom zarisala, na kateri strapi in kako približno, naj bi izgledali posamezni članki. Meterja Dolinar in Iz-goršek sta pričela razporejati stavek in klišeje na strani, potem pa sta se izgubila nekje v ozadju meternice in se končno vrnila vsak s svojimi naslovi. Naslovi se postavljajo na roko, tako da meter naniza črke v besedah naslova drugo za drugo. Na tretjo stran je prišla naša reportaža in meter je za naslov izbral najlepše črke. Zanimivo je opazovati meterja in tehničnega urednika pri delu, kako z največjo lahkoto bereta vrstice, ki so postavljene narobe, kot bi jih gledali v zrcalu. Tu dobiva Zasavski tednik svojo grafično podobo. K > je tretja stran čez kako uro gotova, napravijo njen krtačni odtis, ki je že tak, kakršna bo izgledala stran v vašem izvodu Zasavskega tednika. Krtačni odtis gre še enkrat v korekturo, da se popravijo še zadnje napake. Toda vedno, kljub veliki pazljivosti korektorjev, uspe tiskarskemu škratu, da zamenja kakšni vrstici, kar gotovo opazite. Zmetirano stran potem popoldne odtisnejo v karton, preko tega ulijejo svinčeni kalander. Na tem valju je že izdolbena cela stran. Valje vstavijo v rotacijski stroj in čez nekaj minut že stečejo prvi metri širokega papirnatega traku, na katerega 'se, sedaj že pravilno tiskajo strani časopisa. Na drugem koncu stroja že lezejo lepo zloženi Zasavski tedniki, strojnik vza- me enega, ln ga prelista. Zasavski tednik je tiskan! (slika 7). Tekoči trak odnaša izvode v ekspe-dit, kjer nalepijo še naslove naročnikov. Zvečer so časopisi sortirani v vrečah in tovornjak jih zapelje na železniško postajo. Vlaki jih bodo pripeljali v vse kraje Slovenije, čez nekaj dni pa jih bodo prejeli tudi naročniki na drugi strani morja v — Ameriki. 8. V SOBOTO ZJUTRAJ. S kolegom Janom sva se srečala že navsezgodaj v redakciji. S kupa časopisov v upravi sva vzela vsak izvod novega časopisa. Jano je poiskal svojo' reportažo, tudi z njeno grafično obliko je bil videti zadovoljen. Jaz sam vedno znova pričakujem nov časopis vznemirjeno, ravno tako, kot sem ga pričakoval prvič pred leti, ko so izšle moje prve tiskane vrstice. Janova reportaža je izšla, bralci jo bodo prebrali in čez nekaj časa jim bo zbledela iz spomina. Kajti vsak dan se zgodijo nove stvari. V novinarju pa bo živela dalje, v njo je vpisal delček svojega življenja. Ta dan so poštarji raznesli Vseh devet tisoč Zasavskih tednikov po domovih delavcev v mestih in tudi v kmečke hiše tam daleč nekje na hrva«< ški meji. Mali Stanko je črkoval nagradno uganko,, ata se je navdušil nad Rudarjevo zmago, kmet Jože je prebral kmetijske nasvete. (Smešno, njemu ne bodo solili pameti. Ja, toda vseeno bo vprašal v Zadrugi po tisti Tomaževi ’ žlindri.) Pa tudi v materinem romanu v nadaljevanjih so se dogodki ugodno zapletli. 9. UPRAVA ZASAVSKEGA TEDNIKA. Predstaviti vam moram še tovarišici iz uprave, Toniko Škrbec in Faniko Kranjc. Dosti dela imata z administracijo, ki je pri tolikih naročnikih že zelo zapletena, Tekata v banko, ne vem, kaj imata tam opraviti. Toda vsakega prvega dobimo mi in tudi vsi dopisniki svoj mesečni honorar. Vidite ju lahko, kako njuni prsti igrajo po tipkah pisalnega stroja, na papirju pa se pojavljajo vaši naslovi, ki jih potem v tiskarni nalepijo na časopise. Njuna zasluga je, razen če se časopis med potjo kam ne zapelje, da vsi naročniki redno dobite svoj izvod Zasavskega tednika. KONEC % PS. Dragi bralci, skoraj bi pozabil na vas. POZOR! KAMERA! Ravnokar ste vstopili še v zadnji kader. Vaša vloga je zelo pomembna. Ste na poti proti pošti, drugi pričakujete poštarja, ali pa ste se namenili v našo upravo. Plačali boste zaostalo naročnino in ker se vam je naš tednik zelo priljubil, ga boste hoteli dobivati tudi drugo leto. Plačali ste naročnino za vse leto naprej. Da bo bolj sigurno. Samo 400 dinarjev. Toda brez teh vaših 400 dinarjev ne bi bilo Zasavskega tednika in tudi ta trenutek ne bi držali v svojih rokah te novoletne številke. Vem, da bomo ostali tudi v prihodnjem letu dobri prijatelji. Srečno! Vaš BORUT PLAVSAK Vsem sodelavcem, dopisnikom, delovnim kolektivom in naročnikom želi srečno in uspehov polno leto 1958 Uredništvo in uprava ,9Zl§AV§ftl)€fA TEliAlKA4* ZRUS (Lojze Avsenak) Tako nestrpno, kakor tisti večer, Kovačiča še nikoli ni pričakovala moža. Silvestrovo je bilo in z natančnostjo žene brez otrok je storila vse, la bi Luki pripravila čkrilepši večer. Povečerjala bosta, liter črnine postavi predenj, nato bosta v prijetnem kramljanju čakala Novega leta. Takrat pride glavno. Ugasnila bo luč, objela se bosta in si voščila srečno novo leto ter pozabila vse, kar je morda bilo v starem navskriž. Medtem mu bo stisnila v roko prelep volneni sviter z norveškimi vzorci, ki mti ga je skrivoma spletla. Toda Luke ni bilo. Ze tretjič je zaman odprla okno in se stegnila ven, da je mogla pregledati vso cesto tja dol do zadnje cestne svetilke. Nestrpno je pogledala na budilko. Trideset minut čez enajsto! Takrat je na stopnicah začula korake in hip zatem je vstopil Luka. Neznansko se ga je zveselila, toda ni si mogla kaj, da bi se mu za vso skrb vsaj malce ne maščevala. »Vse, kar je prav, toda nocoj bi bil lahko prej prišel, veš,« mu *e poočitala. »Prej, praviš?« se je namrgodil. »Ce misliš tako, potem sedi semle in poslušaj!« Ubogala je, kajti Luka je bil kakor veter in nikdar nisi vedel, kam bo zaobrnil. Za smehom je skrival žalost, včasih jezo, za kislim ali nedolžnim obrazom neizrekljivo potegavščino. »Spet mi boš nekaj natvezi!,« je porekla, bolj zato, da bi se že vnaprej zavarovala pred njegovimi muhami. Luka pa ji je že govoril: »Ali veš, kaj je zrušek? Danes smo ga imeli mi. O, da se je morala prijeti ta smola prav moje številke, da se mi zdaj lahko smeji vsak pokovec, ki je šele včer&j povohal v jamo.« Mirna se je zgrozila. »Kaj govoriš? Ali se je zgodila nesreča?« »Presneto čudno me je lovilo. Najprej je zlovešče zahreščalo v stropu. Les, debel kakor ti okrog pasu, je zlomilo kot žveplenko. Potem pa je treščilo, kakor bi se sesula gora.. .«* Pri vsaki besedi je Luka nabijal s pestjo po mizi, da je zaplesala posoda, pripravljena za večerjo. »Vse boš razbil,« je zajavkala Mirna. »Sicer mi pa govoriš o stvareh, ki jih ne razumem niti toliko, kolikor je črnega za nohtom.« »Kaj?« se je začudil Luka. »Ti ne veš, kaj je zrušek?« Potem je odrinil krožnik, vzel žlico in začel risati po mizi. »Tole tukaj, to je proga, tukajle je odkop, kakor to mi pravimo. To pa je sloj.« »Sloj — ?« ga je pretrgala Mirna. »Sloj — no, premog pač. In tu zgoraj je strop, ki ni dovolj zavarovan. Pritisk pa je strašen!« 2ena ga je prijela za rokav in vprašala nedolžno: »Kakšen pritisk?« Luka je sprevidel, da ji vso to stvar zaman razlaga. Toda razložiti ji hoče. Tedaj se mu je iznenada porodila muhasta misel, ki se mu je mahoma zagrizla v glavo in je postala sklep. Razvnet je potrepljal ženo po rami. - .... »Mirna, to se razložiti ne da. To moraš doživeti.« Ni ga razumela. On pa je že skočil k postelji in jo potegnil k sebi. »Tu spodaj,« je pokazal pod ležišče, »je delovišče. Koplje se premog, vrta se in strelja. Tu notri dela moja številka.« »V taki luknji? To je vendar nemogoče!« »Kaj je nemogoče? Tako je! Zato se ne boj, zlezi v odkop in takoj boš razumela.« »Luka ...!« se mu je upirala Mirna. »To je vendar neumnost!« Toda že se je podredila njegovemu pogledu in se zadenjsko zrinila pod posteljo. »Tako!« je dejal Luka in se skokoma pognal na ležišče. »Nad tabo je torej strop, ki ni vreden piškavega oreha, pritisk pa je neznosen. Sicer pa prisluhni sama.« Luka se je pozibal na nogah. »Slišiš?« »Seveda Slišim,« je odgovorila nejevoljno. »Toda pazi, da ne zrušiš postelje!« * »V odkopu si, pravim. In zdaj pozor: si čula, kako je sumljivo zahreščalo? Nisi? Varuj se, Mirna, slišiš? Zrušek! Beži, reši se, kakor veš in znaš!« Prešerno je poskočil, deske pod slamnico so odnehale in vsa teza 'e pritisnila na zakonsko družico. »Tepec! Saj me boš zmečkal!« je togotno zavpila Mirna, pripravljena, da bi storila karkoli. Luka je skočil s postelje, toda bil je še ves pri stvari. »Na pomoč!« je zavpil. Zrušek! Zasulo nam je tovariši! Na pomoč!« Najprej se je prikazala na vratih soseda na desni. Toda za njo so rasli obrazi, iz katerih so buljile debele oči. Kajti tega, kar so zagledale, zares niso mogle verjeti: razmršena, osramočena in togotna je lezla izpod postelje Kovačiča. »Kaj se je zgodilo?« se je tedaj ojunačila prva. »Nič,« je odvrnil Luka. »Kakor kdo: ponekod se prepirajo, drugod pečejo flancate, pri nas pa se je, primojsvet, za staro leto zrušil odkop. — Srečno novo leto, sosede!« Začutile so bodice, pometle so se od vrat in ostala sta sama. »Vse si pokvaril,« je izbruhnila Mirna. »In povrh vsega naju bodo raznosile po celi koloniji.« ..... , , .... . Luka je čutil, da jo najhuje dražijo prav jeziki, ki se bodo sprožili m jih ne zaveže nobena stvar več. Toda rekel je silno neprizadeto: »Prava reč! Spoznala si zrušek. Ali bi bilo bolje, Mirna, če bi jaz ostal nocoj pod zruškom v jami?« Zdaj je bil njegov pogled čudno resen. »Pustiva to v starem letu, Mirna,« je rekel in jo prijel za roko. Ni še imela namena odnehati, toda ni se mogla ubraniti čudnemu razpoloženju, ki je velo iz njega, iz nje same, od vsepovsod. Tisti hip je zadrdrala budilka. Hlastno je ugasnila luč m bilo jima je tako, ali še lepše kakor vsako leto. Voščila sta si novo leto, brez pege, brez sence v srcih. Saj je življenje tako kratko in škoda ga je kaziti, pa čeprav za en sam trenutek zruška. Ko je posvetila luč, sta se smejala oba — Luka s težkim volnenim svitrom, ona s prelepo zimsko ruto, ki jo je bil z vso skrbjo izbral njen mož. Potem sta se lotila večerje. Ni bila kdo vc kako bogata, pa jima je vendarle silno teknila. Bila sta polna svetlega razpoloženja, kakršnega občuti človek morda res samo ob pričakovanju nekaj novega. In res, samo razvaljena postelja v kotu je edina spominjala na tisto, kar je spadalo še v staro leto. Sedim za mizo in nekaj pišem. Nekdo potrka na vrata. Glasno rečem: »Naprej/« Vstopilo je mlado, zalo dekle, polnega života in rdečih lic. Na prvi pogled bi ji prisodil dvajset let. Nekako boječe in sramežljivo se mi približa. Ponudim ji stol. Sedla je, nekoliko pomolčala, kakor da bi premišljevala, s kakšnimi besedami naj me ogovori. Po nekaj trenutkih pa je začela: »Prišla sem k vam, da bi ml dali nasvet, kaj mi je storiti; sem v zelo neprijetnem’položaju.« Dalje ni mogla. Bila je videti vznemirjena. Kolikor moč vljudno sem ji dejal: »Povejte mi, kaj vas teži. Ce bom mogel dati kak pameten nasvet, ga bom dah Prej pa moram vedeti, za kaj gre. Razložite mi prav odkrito vaše težave.« Opogumila se je in začela: »Doma sem iz Bridke doline. Saj ste mogoče poznali moje sem ji povedal primer iz last■*» nega življenja, ki je bil njenemu dokaj podoben. Z rahlimi besedami sem začel: »Vsak človek mora biti v svojem življenju pripravljen na vesela presenečenja, prav tako pa tudi na bridka razočaranja. Zamislite se v to, kar vam bom sedaj povedal. Videli boste, kako sta si najini usodi podobni, skoraj bi rekel enaki. Tudi jaz sem izgubil svojo mater, ko sem bil star sedem let in je ne bi več poznal, če bi sedajle stopila predme. Dediščina za njo je znašala takrat 80 avstrijskih goldinarjev. Za tak denar se je mogla takrat kupiti breja krava in breja svinja. Če bi bil jaz takrat na ta denar že upravičen in bi si bil te živali kupil, bi moje imetje začelo rasti. Breja krava bi mi povrgla dvojčka, se reče enega junčka in eno telico. Junčka bi obdržali za bikca, iz katerega bi postal bik, teličko bi ENAKI USODI ati tako sem zapravil svo/o dediščino fta&o je ftaka Ado Naalav Jaka se je dobička zmeraj veselil. Ob državnem prazniku je komaj čakal novice o dobičku in tudi druge mesece je bil poln pričakovanja. Dobiš ga: »Na, tovariš, za tvoje delo! Sam si ga ustvaril/« Včasih, ni bilo tako. Ng, da, sicer je pa tudi res, da Jaka zdaj nakoplje nekaj več. Jaka trdi: »Dobiček je delo naših rok in je rezultat planiranja ...« Od tu pride, tja se spet vrača. Jaka ni starokopiten mož, sodoben je in kljub svojim letom tudi sam rad planira. Delavski svet je sklenil, da bo dobička za polovico plače. Njegova Micka se v to kaj malo razume... Tega ji niti ne more zameriti... Z zadnjim dobičkom, ki so ga delili, pa je bilo vse narobe ... Nič več planiranja ... Vrag vedi, kako se je moglo to zgoditi! Neprevidnost, sama neprevidnost... Tisto soboto pred zadnjim je Jaka spet dobil dobiček. Bol-narjev France, njegov tovariš na delu in prijatelj, mu ga je prinesel kar v jamo: •Jaka, denar sem ti prinesel! Menda ne boš hud?« »kaj še — le sem z nji m! Suh sem, France, kakor poper ...« Ta šiht je bil dolg. Popoldne delil dc4ieei On misli: »To bo okoli devet jurjev!« Potem začne planirati... •Tri tisoč ženi... dva za dolg pri Nežiki... dva potrebujem 'do prihodnjega dobička ... enega bom pospravil na sam dan dobička ... eden pa gre v rezervo!« Človek vendar ne sme biti brez denarja! Pomaga tudi ženi. •Tri tisoč!« •Enega v trgovino ... drugega v mesnico... za tretjega p a... No, Micka, le kupi si kaj, za oba delam!« Planiranj t še ni končano. Trgovine, mesnice in gostilne planirajo naprej. Toda to Jake ne zanima več. Potem ga še drugod delijo. Kakšna pot! Jaka se v planiranju doslej le ni zmotil. Vse je šlo po Breči in noben dogodek ni fnogel preprečiti tega načrtnega dela. sta oba »ibrala« spodaj v dolini pri Nežiki. Bila je to čedno, pridno dekle. Kako ti je stregla! , Pozno zvečer je prišel Jaka pošteno natreskan domov. Obstal je pred pragom, se držal, kolikor je mogel, možato in rahlo trkal na vrata. »Micka — hej, Micka,'odpri — jaz sem!« Z roko se je komaj dotikal vrat. Saj ni treba, da bi sosedje vedeli... »Micka, odprl — odpri!« Sveta tišina. Okoli njega je bila sama gosta tema, nikjer nobene luči, kakor da ves svet spi... Trka — trka — nič ... Zdelo se mu je, da že celo večnost stoji pred pragom. •Presneto — kaj res tal trdno spi? Ali pa ...« Mimo je prikolovratil mož z negotovim, Svedrastim korakom. Obstal je in se zadrl s hripavim glasom: »Hej, ti — koliko je ura?« •Kaj vem ... Tudi sam sprašujem ... Zato trkam,« se je oglasil Jaka z jeznim glasom. •Micka — odpri — jaz sem vendar —»slišiš?« Udaril je malo bolj robato. Sele tedaj se je prižgala luč. Na oknu je zagledal obraz svoje žene, ki ni obetal nič dobrega ... Potem so se odprla vrata. »Kaj razbijaš, norec! Zunaj bi te pustila, zunaj! Ze spet si pijan — a?« •Tiho bodi, tiho, Mickc%« jo -k miril. •Ti bom že dala, tiho! Takole tiho naj bom in čakam, da se prizi biješ domov — kaj?« •Nisem pijan,« se je opravičeval, ker se je zavedal nevihte. •Nisi pijan — kaj? Saj že komaj gledaš!« Jaka je pogledal debelo, kolikor se je dalo. »Ne sitnari!« Zdelo se mu je, da je napočil čas, da jo pomiri. Iz žepa je privlekel tri tisočake. . »Dobiček... na — tu imaš!« »Kaj, komaj tri...? Miha, jih je pa dobil osem ...!« »Sami funkcionarji,« se je zadrl, »kaj se brigaš za Rje/ Rečem ti — sama protekcija! Zase vse, za knapa pa tistih borih nekaj jurjev — pa drži jezik!« , Prepričan je bil, da je potrebno že takoj od kraja odločno odbiti vsak sum Jaka je spoznal, da je zavozil. »No, da — štiri sem pa res dobil — na jezo sem s,- napil. S tisto polovico pa ni nič res! Sklenejo, sklenejo, pa spet Zena ga je gledala z mračnimi, nezaupljivimi očmi: »Delavski svet je sklenil, da dobite polovico plače!« •Od kod pa ti to veš?« •Tako se govori!« sklepajo — nazadnje pa ti dejo tiste štiri jur je...« •Jtirja si zapil!« •Na vso jezo!« Zdaj se je začelo: jok, jeza, pridiga... •Samo piješ... Jaz pa se trudim doma.... Jur ja — ali se ti ga ne zdi škoda — a? Le poglej sosedovega Miho: nič ne pije, še mar mu ni gostilna — ves dobiček ji prinese — si videl, kakšno pohištvo ’e pripeljal?« •On je funkcionar!« se je zadrl. »Ta mi ni nič mar!« Zena pa ni popustila. »Kakšen funkcionar? V sindikatu dela — tudi ti si delal!« Jaka se je izgovarjal: »Tudi v delavskem svetu je — zase že skrbi!« »Polovico plače je dobil!« •Jaz pa ne! No vidiš — ne tečnari!« Slekel se je. Zena je pogledovala zdaj tisočake, zdai njega. Čutil je, da še ne bo konca. Presneto — kako težko gre danes... Odločil se je, da konča prepir. »Sama protekcija...» je godrnjal osorno, »pravica pa taka ... oni osem — tebi pa tri...« •Štiri si dobil!« . •Pusti me!« •Jurja si zapil!« •Na vso jezo... Jutri gren in — povem! Zdaj mi je tega dovolj! Delavski svet bo razpravljal*. ..« Ujezil se je in iz- gubil v spalnico. Hotel je končati, končati čimprej... Ze tako je izgubil tisočak ... Najbolje je, da zaspi. Jutri se bo žena pomirila. Ona je še ostala v kuhinji. Pospravljala je njegovo obleko, ki je ležala križem kražem. Pobirala jo je in urejevala. Ko je imela v rokah telovnik, je opazila, da je podloga odtrgana. Segla je za njo. Nekaj ji je reklo, naj seže ... Cisto spodaj je otipala neki papir. Ni mogoče... V rokah je držala listek, v katerem sta bila še dva tisočaka... Na listku pa je bilo napisano: Jakob Planer — dobiček 9000 dinarjev.... Zagrmela je in planila v spalnico. •Ti, Jaka — slišiš?« , Na srečo je Jaka Že trdno spal. Drugi dan se je odločila usoda dobička. Zdaj Jaka ne planira več... starše? Mati mi je umrla 1940. leta. Takrat sem bila stara dve leti. Svoje matere tako rekoč ne poznam. Po moji pokojni materi mi je bila prisojena dediščina 15.000 din. Ker sem bila še otrok, je bil ta denar naložen v hranilnici. Nikdo ga ni mogel dvigniti. Jaz imam sedaj priložnost, da se dobro poročim, pa sem se naenkrat znašla brez vsega. Tisti, ki je sedaj gospodar na tistem posestvu, kjer je bila mo ja. mati, mi sicer ni dolžan kaj dati. Pa je vseeno rekel, da bo dal iz svojega toliko, da bom imela 15.000 dinarjev, da ne bom prikrajšana. Pa kaj je današnjih 15.000 dinarjev proti prejšnjim?« Umolknila je. Zamislil sem se v njen položaj, potem ji pa razložil nekako takole: »Vsakemu prinese vojna nesrečo in izgubo v tej ali oni obliki. Ko je prihrumel okupator v našo deželo, je v svoji zločinski obla-' sti razen drugega zamenjal tudi naš denar. Iz vaših 15.000 dinarjev je postalo 750 nemških mark, ker so bile marke premenjane za 20 dinarjev. Ker pa so bile papirnate in nič vredne, jih je nova Jugoslavija premenjala po 60 par. Tako je iz vaših 750 mark nastalo današnjih 125 dinarjev. In če vam gospodar, ki je na vašem bivšem domu, iz dobre volje plača iz svojega toliko, da boste vseeno imeli 15.000 din, kar sprejmite! Kajti kakšne pravice do prejšnje vrednosti denarja ne morete nikjer uveljaviti.« Mlada žena je obupno zakrilila z rokami: »Torej ni nikjer nobene pomoči? Samo poglejte: starejši ljudje mi povedo, da so za tak denar lahko kupili prej tri pare težkih volov. Sedaj pa za svojo dediščino ne morem kupiti niti pol kilograma govedine! Kam pa gremo?« Zasmilila se mi je. Videl sem, da bi ona svojemu ženinu tudi rada prinesla balo, pa-ji je zaradi nesrečne usode vse spodletelo. Premišljeval sem, kako naj jo potolažim. Posrečilo se mi je, da sem pravo uganil, ko pa zredili v kravo, ki bi pozneje spet imela teleta. Svinja bi mi povrgla 9 pras-cev, in sicer 5 prašičic in 4 prašičke. Od teh bi jih nekaj prodal, druge pa bi obdržal doma. S tem bi bil postavljen temelj za moj nadaljnji gospodarski napredek. Na žalost pa je vse to propadlo. Moja dediščina je ostala nekje zamrznjena, čez njo pa je imelo besedo sodišče, ker nisem bil polnoleten. Polnoleten pa sem postal šele, ko sem se vrnil iz prve svetovne vojne. Sodišče me je začelo iskati, da dvignem svojo dediščino. Ze trije poklici so prišli na mojo pristojno občino, da se zglasim in dvignem svojo dediščino. Tretji opomin je že vseboval grožnjo, da me bodo s silo privedli, ako ne pridem. Prav takrat sem prišel iz vojaške bolnišnice na dopust, pa me je župan p rab resno opozoril, da moram iti na sodišče, da prevzamem svojo dediščino. Ko sem se vračal nazaj v Ljubljano, sem se mimogrede oglasil na sodišču v Sevnici. Sodnik me je najprej nahrulil, ker sem se oglasil šele na tretji opomin. Jaz sem se zagovarjal s tem, da nisem za to- vedel in da tudi ne bi mogel priti, ker sem ležal v bolnišnici. Potem mi je sodnik izročil nakaznico proti podpisu. Sel sem v hranilnico in dvignil svojo dediščino, ki je znašala celih 34 dinarjev in 50 par. Moralo bi biti seveda nekaj več, kar pa so mi odtegnili za'kazen, ker sem se oglasil šele na tretje vabilo. — S tem sem imel svojo dediščino v žepu. Kaj sedaj? Ali naj si kupim vilo, ali naj začnem s kakšnim grosističnim podjetjem ali kaj podobnega? Denar je tukaj! Ko sem se tisti večer vrnil v 'Ljubljano, so -me na postaji čakali moj tovariš in dve dekleti. Sli smo skupaj v kavarno »Evropo«. V poldrugi uri smo popili vsak dve črni kavi, račun pa je znašal dva dinarja več kot moja dediščina ... Tako sem zapravil svojo dediščino in moj gospodarski napredek je šel po vodi...« TRBOVELJSKA RAZO LEON S CA Pogled na Strojno tovarno in Trbovlje. »Mehanika« Trbovlje 160-članski delavni kolektiv tovarne preciznih izdelkov »Mehanika« v - Trbovljah pravkar praznuje petletnico obstoja svojega podjetja. Z uspehi, ki Jih je ta kolektiv doslej dosegel, in načrti, ki Jih ima za bližnjo bodočnost, je lahko na moč zadovoljen. Posavski Marj v Vidmu-Krškem Drobci iz Splošne kovinarske zadruge Videm-Krško — Telefon 16 Videm-Krško, sredi decembra. — Blizu železniške postaje v Vidmu-Krškem je zrasla pod nebo nova tovarniška dvorana. Delavci hite z zaključnimi deli. Nekaj pednjev od nje se v pritlikavih in že zdavnaj p’retesnih prostorih pretaka vsakdanje kovinarsko življenje Posavja. NOVI PROSTORI -MOŽNOSTI NOVE Obiskali smo Splošno kovinarsko zadrugo. V podjetju je zdaj mnogo več srečnih lic kot pred nekaj rrfeseci, ko še niso vedeli, ali jim bo uspelo dobiti potrebne kredite in postaviti novo delavnico. Zdiaj/ ta stoji in skoro se bodo slovesno vselili. Novo leto bo tako še uspešnejše. M-sltjo že na postopno zaposlitev nadaljnjih 50 delavcev. 'Predsednik delavskega sveta Franc Koritnik je med drugim povedal: . »Zasedanja imamo vsak mesec, pogosto’ Pa s'° tudi izredne seje. Na njih ni nikoli dolgčas. Kako tudi, ko pa j® vendar delo pri nas tako živahno. Največ besed posvetimo nadaljnjemu izboljšanju proizvodnje in izgradnji nove tovarne.« VSI V SINDIKALNI ORGANIZACIJI Celotni kolektiv Kovinarske zadruge je včlanjen v sindikatu. Ko so letos poleti govorili o prostovoljnem delu pri gradnji'novega objekta, se mu ni nihče odrekel. Vso železno konstrukcijo so naredili sami, po večini udarniško, z nedeljskim delom. Delhvci žele, da se podjetje še naprej razvija. Do drugega ob- KZ VIDEM KRŠKO — LEVI BREG črnskega praznika Videm-Krške-ga nameravajo ta, prvi del Pate podaljšati še za 50 metrov. Tu naj bi bila potem *obdelovalni-ca, sanitetni prostori itd. Stare, provizorične delavnic« pa bodo podrli. KVALITETNI .IZDELKI In kaj delajo? Zlasti ladijsko opremo, razne proizvode za železarne in stavbno opremo. Vsi ti predmeti so SKRBNO IZDELANI, ZATO JE POVPRAŠEVANJE PO NJIH VEDNO DO- VOLJŠNO. 1. januarja 1953 je v novih delavnicah podjetja stekla proizvodnja predmetov laborato-rijsko-medicinske skupine. Trinajstim ljudem se je takrat jelo priključevati čedalje več delavcev in glas o trboveljski »Mehaniki« in njenih izdelkih se je kmalu razširil po domovini. V teh letih je podjetje osvojilo in dalo v prodajo vrsto specialnih izdelkov in z njimi založilo lepo število naših novih obratov in ustanov, zdaj pa proizvodnjo iz te skupine skrčil.j e, ker je že oipazdti nasičenost tržišča. PRIHRANITEV DEVIZ V tretjem letu svojega obstoja je trboveljska »Mehanika« presenetila naš trg z vezalnim materialom, bakrenim in aluminijastim, za električne proste vode. in kable, ki je med strokovnjaki poznan pod Imenom »Hoffmannov material«. To skupino zdaj podjetje po asortimentu še razširja. »Me-. hamika« je edini proizvajalec tega materiala v Jugoslaviji, zato je tudi tržišče dokaj ugodno. Ta vezalni material za elektrovede smo prej morali uivažati in trošiti zanj dragocene devize, tem bolj še, ker je poraba tega materiala spričo razširjajoče se elektrifikacije v državi precej velika. Med novejšimi in vsekakor najzanimivejšimi izdelki tega mladega podjetja je treba omeniti KABELSKE ČEVLJE, ki so zlasti primerni za rudnike in še drugo nepritočno mon- »hitrih« varovalnih patron od 2—200 amper jev. Prvi izdelki, ki jih je začela pujjMzivajati pred nekaj meseci, so navdušili tržišče, ki pa mu ne more še zadostili v celoti. Ta material smo tudi morali doslej uvažati. Varovalne patro-ne so kvalitetno izenačene z inozemskimi in se opremljajo s tako Imenovanimi indikatorji. »Mehanika« je osvojila izdelavo prvih dveh skupin am-peraž teh patronov. Kakor smo poučeni, je v proizvodnji že tretja skupina, od 80 do 100 amperjev,-pripravlja pa Je izdelavo četrte skupine, to je patrone za 125, 160 in 200 amper jev. Za temi pridejo na vrsto »vztrajnostne« patrone, katerih izdelavo bodo po vsej verjetnosti osvojili v prvih dveh kvartalih novega leta nato pa še avtomatske varovalke s 6, 10, 15 in 25 amperji. DOMA IZDELAN STROJ Preden so v tovarnici lahko sploh začeli s proizvodnjo električnih varovalnih patron, je bilo treba izdelati stroj za izdelavo že omenjenih indika- torjev (očesc in spiralnih vzmeti, ki služijo pri prego-r,enju' patrone za izmet, indikatorja). Ta stroj je po temeljitem študiju'izdelal šef prototipnega oddelka, Jurij Plan-tan. IZGRADNJA PODJETJA Do predlanskega leta je bila zgrajena polovica tovarniških objektov v podjetju, zdaj pa zidajo zadnje objekte, ki bodo najbrž dograjeni do meseca maja 1958. V novem letu bo tovarna izpolnila tudi strojno in drugo opremo. Občutiti pa_ je pomanjkanje tehničnega kadra. Po načrtu bo ob popolni izgradnji tovarniških naprav zaposleno v podjetju 280 do 300 ljudi. KOMUNALA BREŽICE Telefon: Brežice 44 Kovinski obrat: Ključavničarstvo in vodoin-staiateretvo. Elektro-knmunala: vsa montaža in mehanična elektro dela. Servis »Tobi« za okraja Trbovlje in Novo mesto. Soboslikarstvo in pleskarstvo. Gradbeni obrat: vsa remontna in gradbena dela, ostala komunalna dejavnost. V tem letu povečanje obratov — izboljšanje uslug. — Priporočamo se za naročila. Prvi možje, ki so začeli ustvarjati današnjo »Mehaniko«. Jurij Plantan je skonstruiral nov stroj Obnova vinogradov 250 članov kmetijske zadruge na levem bregu Save v Vidmu-Krškem ugotavlja iz leta v leto lepše uspehe svoje zadruge. Na zadružnem posestvu »Sremič« so začeli z obnovo vinogradov. Nekaj so jih obnovili s pomočjo ObLO in z lastnimi sredstvi že v letu 1957, drugi pa pridejo na vrsto v tem letu Imajo plemensko postajo in dva plemenska bika. Rede si-Vorjavo pasmo. Nekaj časa so imeli tudi molzno kontrolo, potem pa so jo žal zaradi nesposobnega kontrolorja opustili. Letno doseže molznost krav ria njihovem področju 2200 do 2500 I. Odkup kmetijskih pridelkov je bil dober, vendar ne tolikšen, tažo, ker pri teh kabeljških čevljih odpade lotanja, ki je zlasti v zaplinjenih jamah nemogoče. Ti kabelski čevlji se pritrde na žico z zagozdo (konusom). Izdelujejo se v vseh normiranih žičnih prerezih. DOMAČE ELEKTRIČNE VAROVALNE PATRONE Tretjo skupino proizvodnje v »Mehaniki« predstavljajo električne varovalne patrone z vložki. Načrt predvideva izdelavo varovalnih patron za vse amperaže (od 2—200). Najprej bo tovarnica osvojila izdelavo tako imenovanih 5 MINUT pri KZ Brežice KMETIJSKA ZADRUGA BREŽICE. — VSAKO LETO LEPŠI USPEHI. DELUJEJO POLJEDEL-SKO-SEMENSKI, STROJNI, ŽIVINOREJSKI, SADJARSKI IN ČEBELARSKI ODSEK. ORGANIZACIJA VSEH POSPEŠEVALNIH AKCIJ JE DOBRO UREJENA. VSEH ČLANOV JE 325. HRANILNO KREDITNI ODSEK IMA 324 VLAGATELJEV S PET IN POL MILIJONA DIN, POSOJIL PA OKOLI DVA IN POL MILIJONA 20. MARCA 1956 SO USTANOVILI V BREŽICAH AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV, KI ZDAJ ZE MARLJIVO' DELA. TUDI .SEKCIJA ZENA - ZADRUZNIC JE RAZGIBANA. V OKVIRU KZ DELUJE VEC TRGOVIN. KER POSLUJEJO RAZEN KNJIGOVODSTVA NA SAMOSTOJNI BAZI, KZ NE OVIRAJO PRI NJENIH OBSEŽNIH NALOGAH, KI JIH IMA V KMETIJSTVU. DVE SLIKI NA PRI-CUJOCl FOTOMONTAŽI STA BILI POSNETI NA ZADRUŽNEM POSESTVU KI JE ZAČELO Z DELOM 1. IV. 1956 IN JE NASLEDNIK MESTNE EKONOMIJE BREŽICE. KAJ SODIJO O DELU BREŽIŠKE KMETIJSKE ZADRUGE NJENI ČLANI? NAJ PONOVIMO SAMO BESEDE NEKEGA KMETA, KI JE NA VPRAŠANJE NAŠEGA SODELAVCA, CE JE ZADOVOLJEN S KZ, POVEDAL: »KAJ BI NE BIL, KO PA DOBRO DELA!« KMETIJSKA ZADRUGA BREŽICE OBLJUBLJA SVOJIM ČLANOM, DA BO SE NAPREJ SKRBELA ZA ClMBOLJSE OPRAVLJANJE NALOG, KI SO JI. ZADANE, SAJ BO TAKO NAJBOLJE OPRAVIČILA NJIHOVO ZAUPANJE. VSEM KLICE SREČNO NOVO LETO 1958! kot so pričakovali, ker je mnogo področjih prizadela toča in mraz. Vsi pospeševalni odseki kmetijske zadruge Videm-Krško — rrostori mizarske delavnico * uouovi levi breg so zadovoljivo opravili svoje naloge. Zadruga ima v svojem okviru tudi nekaj. ostalih odsekov (trgovino in razne druge delavnice), ki so odigrali doslej pomembno vlogo, zdaj pa jih bo počasi odcepila in se še bolj posvetila zgolj kmetijstvu in njegovi problematiki. Zadruga bi lahko dosegla še lepše uspehe, ko bi imela dovolj potrebnih upravnih in skladiščnih prostorov. ZADRUŽNIKOM ZELI TUDI V NOVEM LETU 1958 KAR NAJVEČ USPEHOV PRI IZBOLJŠANJU KMETIJSTVA! Zadružna hranilnica in posojilnica - Brežice tlarijiVi dobovski mizar i 1955. leta jd bila zgrajena v Dobovi nova mizarska de-lavnioa. Tu dela in živi »MIZARSKO PODJETJE DOBOVA«. Človeku je prijetno, ko se znajde med 29-člansklm delovnim kolektivom mizarjev. Čuti, da tu vsak živi s svojim podjetjem, da vsak želi ustvariti kar največ In najbolje. Med ropotom skobelnikov In kladiv smo zvedeli: »Naše podietje Jc bilo ustanovljeno 1945. leta. Proizvajamo vse vrste stavbnega pohištva, notranje opreme za stanovanja in trgovske lokale po ugodnih cenah. Največ prodajamo v sosedno Hrvatsko. kjer nas poznajo In cenijo kot kvalitetno podjetje. Naša največja težava Jc odplačevanje Investicij, ki nam jih je dal za Izgradnjo nove delavnice 01,0. Njihov vsakoletni znesek jc za naše podjetje občutno previsok in bi zato želeli, da se nam, če je le mogoče, PODALJŠA ROK ODPLAČEVANJA Sic za nekaj let. VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM SE PRIPOROČAMO TUDI V NOVEM KOLEDARSKEM LETU • OPRAVLJAMO VSE VRSTE V NASO STROKO SPADAJOČIH DEL £ NE POZABITE — «MI/,ARSKO PODJETJE DOBOVA« — TEL. 3! KOMUNALA BREŽICE skrbi tudi za dobro cestno razsvetljavo redstavlja zadružni kre- P^ditni zavod, ki je bil osnovan ob prisotnosti delegatov kmetijskih zadrug na ustanovnem občnem zboru lt. januarja 1955, z rednim poslovanjem pa je začel 1. marca 1655. Ta zadružni kreditni zavod vodi kreditno in denarno poslovanje vseh kmetijskih zadrug, zadružnih podjetij in kmetijskih posestev na področju okraja Trbovlje. Pod kreditnim poslovanjem je razumeti kreditiranje, predvsem z obratnimi Ul odkupnimi krediti, razen tega pa je pred nedavnim prevzel tudi potrjevanje investicijskih kreditov za nakup kmetijske strojne mehanizacije in lastnega prirastka živine. Vodf tudi finansiranje investicijskih kreditov s področja zadružništva in kmetijstva in raznih drugih družbenih skladov. Razen kreditiranja kmetijskih zadrug, zadružnih podjetij in posestev opravlja nadalje kreditiranje individualnih kmetijskih proizvajalcev. Tako daje kratkoročna in dolgoročr^ po- sojila za dvig kmetijske proizvodnje in obnovo kmetijstva zasebnih kmetijskih proizvajalcev preko kmetijskih zadrug. Razen kreditiranja po različnih osnovah in različnih virih se zavod ukvarja tudi s hranil-ništvom. Za dvig hranilnih vlog ln portinožltev števila vlagateljev so doslej vložili mnogo truda in precej sredstev. Upajo, da so številčni rezultati v drugem delu dovolj jasen dokaz za njihove dosedanje uspehe iii prizadevanje, pričakujejo pa, da se bodo njihovi usipehi v prizadevanju za dvig čuta do denarnega varčevanja še stopnjevali. S tem) uipelil n» '"01 pomen ln značaj ZADRUŽNE HRANILNICE IN POSOJILNICE BREŽICE. Naj omenimo ob zaključku še to, da vodi ta kreditni zavod tudi vso finančno poslovanje za sredstva in kredite iz krajnega sklada za obnovo podeželja, v doglednem času p* bo prevzel še finančno poslovanje okrajnega sklada za vzajemno samopomoč zasebnih obrtnikov. Stanje in gibanje hranilnih vlog: „ 5 $ ■s| >rS i! S > a v ^ —»— > II Si 81. 12. 1955 20 2.729 31.' 12. 1956 34 8.716 30. 11. 1957 167 ».612 Plasman raznovrstnih kreditov 81. 31. 31. o Q 12. 1955 12. 1958 11. 1957 (v tisoč din) 1 * J ra llf namensk obratni krediti krediti kmetijsk proizva- jalcem 1 264.189 141.286 5.016 4.500 269.150 155.783 8.076 5.556 288.973 233.015 20.040 7.828 Pregled denarnega prometa — dobiček (v tisoč din) Za 1. 1955 Za 1. 1956 Do 30- 11. 1957 15,037.34? 15,640.42! 18,808.261 5.737 6.886 (še ni znan) Po zadnjem turškem vdoru v Zasavje in na ostalo slovensko ozemlje je poteklo že več stoletij; med našim, zlasti kmečkim prebivalstvom, pa ‘ta doba še ni prišla v pozabo. Posebno v zimskih mesecih, ko se družina zbira okrog tople peči, nanese pogovor čestokrat tudi na Turke in njihova divjaštva po naših krajih. Te dogodke ljudje radi povezujejo v novčjšem času s pripovedovanjem o divjanju okupatorjev v drugi svetovni vojni. Turki so bili divje ljudstvo, ki je bilo doma v Mali Aziji. Bili so odlični organizatorji, ki so imeli sposobno vojsko: r~^->to in konjenico, zlasti pa odlične janičarske čete. Borce za te vojaške oddelke so vzgojili iz zasužnjenih otrok, ki so jih nabrali po zahodnih krščanskih deželah. Osmani, kakor so imenovali Turke, so prvič vdrli v Evropo leta 1371. Tedaj so dospeli do reke Marice in Skoplja. Na Vidovdan — po starem koledarju 15. junija 1389 — so Turki premagali Srbe na Kosovem polju in s tem zasužnjili Srbijo. Od takrat so Osmani vdirali vse bolj proti zahodu, v hrvaške in slovenske pokrajine. Leta 1408 so prvič pridrveli na ozemlje takratne Kranjske dežele, pred Metliko. Sedem let kasneje — leta 1415 — so že napadli Ljubljano, ki so jo po tem obisku borcev rdečega polumeseca močno utrdili. Prebivalci pa so morali opravljati pri utrjevalnih delih tlako in plačevati poseben davek — turški vinar. OGLEJTE SI TABOR IN PLANINSKO KOČO NA SVETI GORI (849 m) Za obrambo proti Turkom so zgradili na slovenskem ozemlju okrog 70 taborov. To so bile večinoma cerkvice po hribih. Med najlepše ohranjene tabore štejemo cerkev na Sveti gori nad Litijo. V bližini ima zagorska podružnica planinskega društva izredno lep planinski dom. Vsak zasavski rojak bi moral vsaj enkrat v življenju pohiteti na Sveto goro in si ogledati ta turški tabor, da bi se na svoje oči prepričal, kako so se naši predniki borili proti turški nadlegi. Poglavje o turških vpadih v našem Posavju je še precej neraziskano in bi se morali naši poklicni zgodovinarji vse bolj lotiti te prezanimive dobe, zlasti zato, ker je med ljudstvom še precej spominkov na tiste viharne in hude čase, ki pa že tonejo v pozabo. PRVI VDOR V ZASAVJE LETA 15Z8 Prvič so se Turki pojavili v našem Zasavju leta 1528. Tega leta so turški janičarji, pešaki in konjeniki kar štirikrat vdrli na Kranjsko. V Litijo in ostale kraje našega Zasavja so pridrli z Moravške doline, preko Vač in se nato raztepli po naših zasavskih krajih. » Turška divjanja so razburjala naše kraje vse do leta 1699, ko so bili Turki poraženi, in so na pogajanjih v Sremskih Karlovcih morali odstopiti več dežel, ki so jih zavzeli v vojnih pohodih proti zahodu. TURSKI MOTIVI V NASI LITERATURI Turške vdore so uporabili za snov svojih zgodb mnogi naši pisatelji, med drugim Ivan Zorec, ki je opisoval borbe s Turki po Temeniški dolini in rta Primskovem, eni izmed krajnih vaših današnje litijske komune. V naših čitankah bere mladina pesmi Josipa Stritarja in drugih, ki so prikazali takratne hude čase. Tudi naš starejši rod se spominja odlomka iz znane pesmi »Turki na Slevici*: »Grmade po gorah gbre, v nebo njih plamen šviga, * privrel je Turek, koder gre, rohni, mori, požiga.« Med najbolj znane povesti iz turških časov pa štejemo Jurčičevega »Jurija Kozjaka«. V Zasavski dolini ima mnogo kmetij po više ležečih vaseh imena »pri Turkovih«. Domala vsaka taka hiša ima posebno zgodbo, ki pove, zakaj je dobila tako ime. Vse zgodbe pa so si v tem precej enotne in so hiše dobile ime v tistih časih, ko so v naše vasi vdirali Turki. TURSKA ZNAMENJA V ZAGORSKI, HRASTNI-SKI IN DRUGIH OBČINAH Iz tistih časov je" v našem Zasavju tudi precej turških znamenj. Največ jih je v okolici Hrastnika. Dobro bi bilo, ko bi kak vnet domačin zbral o njih vse, kar stari ljudje še pomnijo iz pripovedovanj svojih starih sodobnikov, in jih otel pozabi. Turško znamenje je tudi v bližini male zasavske vasi* Senožeti, pred vojno imenovani Sentlambert nad Zagorjem. Vas je zdaj v zagorski občini. Na tem mestu so s^ spopadli domačini z neverniki in so jih pobili. V spomin na to zmago so postavili stari zasavski prebivalci turško znamenje. To stoji ob cesti, ki drži iz vasi proti Sveti gori in planoti Pleši. Pot mimo turškega znamenja v Senožetih drži tudi do nekdanje partizanske bolnišnice. • BABJI KLANEC POD SVETO GORO Babji klanec je strmina pod Sveto goro, na poti, ki drži proti Rovišam, Tirni in železniški postaji Sava. Temu klancu pravijo domačini tudi klanec Babica (v dialektu Bab’ca). Ocepkova mama z Roviš pod Sveto goro, sestra zgodovinarja dr. Huga Bre-na, ki se je rodil na Rovlšah pod Sveto goro, mi je pravila o nastanku tega imena zgodbo, ki jo je slišala še kot otrok pri' večernih pomenkih na domači peči. ' Klanec Babico so poimenovali stari ljudje v spomin in v počastitev junaških žena z Roviš in ostalih vasi pod Sveto goro, kjer so se ljudje zaprli v tabor za obzidjem. Osmani so takrat požgali že precej vasi okrog Svete gore in so se zato mnogi domačini njihovega napada tako prestrašili, da so raje pobegnili izza obzidja in se poskrili v jamah, ki so raztresene okrog Roviškovca in Svete gore. Računali so, da bodo v skritih zemeljskih kotanjah bolj varni kakor za utrjenim cerkvenim obzidjem. Med begunci, ki so zapustili cerkveno obzidje, je bilo več krepkih' kmetov, in celo svetogorski župnik in njegov' mež-nar. Medtem ko so se ti plašljivci skrivali v jamah, pa so se junaške svetogorske žene odločile, da bodo napadle tisto četo Turkov, ki se je bližala od savske strani preko Tirne in Kalc. Žene so se utrdile na poslednjem klancu pod Sveto goro. V hribu so nalomile skal in si jih postavile predse za obrambo. Iz hiš so privlekle v svoja zaklonišča tudi nekaj praznih sodov in so jih vlekle v hrib pod Roviškov-cem. V sode so nasule peska, ki ga je res na tem mestu še danes na pretek. Junaške žene so odlično pripravile obrambo in spopad. V loncih in čebrih so nanesle iz bližnjega studenca pod klancem vode. Danes je na tem mestu ’ napajališče za živino in tudi izvirek, kjer se žejni izletnik napije čiste gorske vode. V gozdu so žene nalomile dračja in podkurile ogenj. Ko so ugledale, da je turška četa že blizu, so tako pridno zalagale na ogenj suhljad, da je voda začela vreti. Turški napadalci so z velikim truščem drveli z Roviš proti Sveti gori. Na bojnem pohodu so se precej »nasekali«, ker so po zapuščenih shrambah kradli jed in pijačo. Zlasti jim je dišajo žganje, ki jih je omotilo,^ da so bili brez razsodnosti. »Turki so tu! čimmanjši mer1 ukvarja z individualno proizvodnjo. To je tovarni tudi povzročalo težave v proizvodnji. Kljub vsem težavam pa se je kolektiv Strojne tovarne vztrajno boril za uspeh In proizvodnjo in je svoje družbene obveznosti tudi v letu 1957 izpolni) Kakor smo že rekli, je Strojna tovarna Trbovlje prven stveno tovarna rudarskih strojev in se tudi natanko drži svojega določenega programa, to je izdelave rudarska mehanizacije. Le delno je tovarna svojo proizvodnjo razširila tudi' na gradbeništvo, ker uporablja vrsto podobnih strojev kot rudarstvo, tako na primer drobilne naprave, sejalnike in transportne naprave. PLAN ZA LETO 1958 V letu 1958 se proizvodni plan Strojne tovarne Trbovlje ne bo bistveno povečal in bo ostal na isti višini kot leta 1957, vendar je želja kolektiva, da ga poveča s 10 odstotkov. Kakor že do sedaj., bo podjetje Mnogo uspehov v novem letuj Jamske železne stojke so postale eden izmed glavnih proizvodov Strojne tovarne Trbovlje in so dragocen produkt, še posebej zato, ker smo z uporabo železnih jamskih stojk v rudnikih napravili velik korak naprej v prihrankih dragocenega lesa. Te stojke že izdelujemo doma in so se v praksi že obnesle. Nič ne zaostajajo za inozemskimi, oziroma še boljše so. Z uvajanjem že- leznih sto)k v naših rudnikih bodo slovenski rudarji in tudi po ostalih rudnikih Jugoslavije prihranili vsako l^to na tisoče kubičnih metrov lesa, ki ga bomo lahko koristno porabili drugje — Tudi železne jamske stojke so del celokupne rudarske mehanizacije, ki jo proizvaja Strojna tovarna Trbovlje, ki je danes poznana že širom po državi in tudi izven nje, saj prejema naročila tudi iz Turčije, Sirije ia Bližnjega vzhoda. Lansko leto je Strojna tovarna Trbovlje s svojimi izdelki sodelovala na več razstavah in velesejmih ter dosegla pri naročilih prav lep uspeh, kar je nedvomno priznanje temu prizadevnemu kolektivu, ki se vztrajno bori za čim večji uspeh na področju jamske mehanizap cije. / Ip^tSF s* mmt-&££M. f ^'2 * ^ um 'm .c# "** ■" - j lektiva se bori za plan, se bori za dvig proizvodnje in storilnosti, se bori za kvaliteto, za zmanjšanje izdelovalnih stroš- re z morsko MEDVODE telo se je. Danes zaposluje tovarna pteko 100 ljudi, im to »talno. Temu pa ni bilo talko, ko je obrat začeti delati. Talkrait Je btlo zaposlenih le 23 ljudi, lm ie ti samao v sezoni od aprila do oktobra, dirugače Pa »o bili ti delavci brez zaslužka Temu primerna pa 1e bila takrat tudi, proizvodnja, ki Je znaša-Šala 15 do 18 ton mesečno. Ni bilo razivoja, podjetje je životarilo, in Sele po osvoboditvi ■adobiilo večji razmah. Prvi razvod se Je pričal v letu 1952, ko J* bilo zapoclonlh 30 ljudi. Dane« Jih je p« 108. In to stalno Ki Pa zmeraj važno Število zaposlenih. saj je dostikrat možno V tekočem letu je tovarna dosegla proizvodnjo v skupni količini približno 2.200 ton zgotov-ltjeniih izdelkov v vrednosti preko eno milijardo 100 milijonov dinarjev. Tovarna sl Je v zadnjik letih ustvarila svetovni sloves, saj Je razen že znanih lakov In emajlov pričela * proizvodnjo nekaterih specialnih Izdelkov, kot n, pr. laka za notranje vemlranje embalaže za prehransko Industrijo pod imenom »Fruktai« Na splošno pa Je znana hiba naših emajlov za tube; to vprašanje Pa je tovarna »Helios« uspešno rešila in izdelala lak z visokim sijajem; laik ne poka lm se in parkih ter podobno. Z novim dvokompotenitntpi lakom »Jafi-pol« pa je podjetje dalo na trg Izredno kvaliteto premaznega materiala, ki je med dnugdm omogočil podjetju »Elan« v Begunjah množičen Izvoz »muči v Avstrijo in Nemčijo, kar spričo razvite tovrstne industrije v teh državah lahko štejemo za izreden uspeh. Tak lak je v' nekoliko spremenjeni sestavil pokazal Izredne rezultate pri premazih kovinskih delov, k) so Izpostavljene bencinu, olju. kakor tudi raznim udarcem. Tovarna Ima nadalje v načrtu da v kratkem prinese na trg specialne kite in še več drugih Majhno podjetje, Kaj malo je slišati 0 podjetju »Zlatarstvo«, ki deluje v Zgor njih Trbovljah. Nekdaj skromna, mala delavnica se je razvila v majhno podjetje, ki zaposluje le preko 20 ljudi. Večino dela opravljajo v podjetju ročno, Imajo pa tudi razne stroje ln podobno, vendar vsa fina, filigranska dela je treba opraviti na roko, kar pa zahteva mnogo potrpežljivost) ln spretnosti. — Leta 1957 se Je v podjetju znatno dvignil promet in prodaja Izdelkov se je opazno povečala Kar dobro so znali organizirat) prodajno mrežo, najt) kupce ki niso prišli sami od sebe, ampak Jih je bilo treba poiskati širom po državi. Danes so se Izdelki zlatarstva v Trbovljah uveljavili In so znani ne samo v Sloveniji, temveč tud) laven nje. a uspešno delo V podjetju je opaziti zado Ijiv napredek. Ena izmed gl nih nalog, k) so a; Jih v pi jetju zadali za leto 1958, je, prične v njem poslovati opili delavnica. V letu 1957 so n ne prostore dogradili, ln če bo posebnih težav, bo optii delavnica pričela v kratkem i latt Koliko Je bilo doslej p In stroškov, ko so morali za1 rovanci hoditi po naočnike Celjel Vse to bo mogoče V p hodnje urediti kar v Trbovlji Zlatarstvo Trbovlje pa se tudi v bodoče trudilo, da zač volji vse svoje odjemalce. Svet med Save in Sew ^Jfcozl zgodovinski trikot po-sivelih ostankov smledni-škega, jeterbenškega ln goričanskega gradu teče polnokrvna transportna arterija skozi našo Gorenjsko ln se preko betonskega mostu povzpne nad »otočje in zlitje Save ln Sore Prav sredi Medvod- Dober streljaj od slovenske metropole, s Pogledom na modrosiva kamniška slemena, z izhodiščem na Dolomite in Sorško polje,' med griči, njivami ln polji razpotegnjena dolina, zaprta z enim krilom vrat v obliki impozantnega zidu hldroelektramiške pregrade, naslonjene na zelenomodro Vodovje Zbiljskega jezera — to »o Medvode, pomembno In znano naselje v industrijskem zemljevidu na^e dežele. »COL0R0V« živobarvni spektrum Oči številnih potnikov, ki Iz* »a oken železniških voz dan za dnem za odmerjene hipe mimogrede prestrezajo orjaške črne črke naslova »COLOR« na zeleni podlagi, nehote prebirajo Ime širom po državi znane tovarne najkvalitetnejših _ premazov in barvnih proizvodov — emajlov, lakov in oljnatih barv. Pred več kot sto petindvajsetimi leti so na tem mestu zvarili prvi barvni spektrum, ki so ga od tedaj dalje neprestano izpopolnjevali ter z najrazličnejšimi odtenki barvnega sveta spreminjali brezbarvno obličje površin, ki obdajajo človeka ln njegove reči. Ne samo to — z lepotnimi barvnimi naličji so s filmskimi premaznimi oblogami njegov svet tudi ohranjali in zaščitili. Pionirski začetki, ki so z nebogljenimi koraki osvojili za svojo obrt le z nekaj loncev, vkopanih v osmojena ognjišča po pol alkimistov, so v dolgih desetletjih napredovali v moderne obrate, v tovarno, v industrijo. Predvojna proizvodnja predstavlja borih 20 odstotkov današnjih kapacitet, da o kvaliteti sploh ne govorimo. Saj se današnja proizvodnja prebija če« številko 6.000 ton, kar predstavlja vrednost 2 in pol milijarde dinarjev! In še je premalo, še je čutiti pomanjkanje — nad 60 odstotkov izrabljeni stroji ne zmorejo ogromnih naročil, vedno novih in novih zahtev domačega in tujega trga, ki terja kvaliteto — enačlco za »Colorove« proizvode. Komplicirani proizvodni procesi, ki slone na dognanih in preizkušenih recepturah in izdelovalnih postopkih, se ukvarjajo z nad 600 proizvodi, namenjenimi za vsa področja industrije in široke potrošnje. Sto petdeset članov delovnega kose bori kov, se bori za človeku pristopno ceno — se bori za standard. Znanstveno - tehnična slnžba podjetja išče nove načine, nove metode, da bi s pospešenim tempom osvojila vse. kar zmorejo na tegi področju inozemska tržišča, saj gre za varčevanje, gre za devize. Specialni izdelki, ki dnevno zapuščajo tovarniške prostore in jih številni kamični prenašajo v potrošniške centre naše mornarice, vojske, železniške, avtomobilske in kolesarske Industrije, na hidroenergetske naprave itd. itd., črpajo svoj surovinski izbor 1» najboljših klasičnih materialov, kot so: laneno olje, lesno olje, kolofon1ja in njeni derivati, tet iz vrste najsodobnejših in modernih surovinskih sredstev v obliki vinilnih derivatov, klor- gih surovin, dandanašnjih iz* sledkov. oddelki se bo-vodo, s soncem, vročino, s kislinami, postavljajo pregrade desetinam in desetinam najrazličnejših vplivov atmosferskega in kemičnega značaja ter tako ugotavljajo strukturne formule za obstojne in estetske premaze, ki naj trdno in odporno obarvajo kovine* lesnino, beton in kamen, tkanino, gumo itd. itd. Delo se druži z uspehi, in kakor na vseh znanstvenih področjih, se tudi tu pojavljajo zopet nove zahteve in novi problemi, ki jih kakor bojna enota na položaju rešuje vojska ke-mičar.jev med epruvetami, aparati |n instrumenti. Nove perspektive Zatesnjeni pas ozemlja, ki ga opredeljujeta železniška proga in cesta, in v katerem dihajo kavčuka, rajnih alkldnih, fenolnih, malelnatnih, sečninskih, melaminskih in izocianatnih smol ter epoksov, in vrste dru- V TOVARNI LAKOV »HELIOS« — DOMŽALE Novi proizvodi Tokrat smo obiskali znano tovarno lakov »Helios« v Domžalah ter se pozanimali o njeni dejavnosti in težavah. Pred 33 leti so v majhnem kmečkem mlinu namestili nekaj starih •trojev, kapital pa je dal av-etrijisko-nemški koncem, ln za- z razmeroma malo ljudmi proizvodnjo z dobro organizacijo dela precej povečati. Eden Izmed glavnih artiklov tovarne je danes proizvodnja »Ntttro« lakov za lesno Industrijo, k, pa gredo predvsem v izvoz, ln to na zahodna tržišča. ne lušči. In ne samo to. tovarna je izdelala in tudi dala na trg nov, dvokomponentni lak, brezbarven in v barvah za les pod imenom »Ideal«, to te predvsem laik za surov le» (vrata, rolete), a tudi v barvah za vrtno pohištvo, stole Po kavarnah stori, pereče vprašanje sanitarij, lahko vnetljiv* surovine in eksplozivni materiali s0 tvorili in tvorijo osrednji problem programske politike uprav, vodstva Podjetja, ki je dobila dokončno obliko v obsežnem rekonstrukcijskem načrtu tovarne Ta načrt naj bi v dveh časovno razmejenih rekonstrukcijskih etapah zajel izpopolnitev sedanje strojne opreme, drugič pa naj bj z adaptacijskimi in novimi gradnjami ustvaril široko osnovo za vrhunsko proizvodnjo, ki jo kliče in terja naš čas. Celotna proračunska vsota se gib- ■'CMorovi- dnrile. no več. jem akcijskem radiusu — po prostroru in zraku. Tesna skla--dišča, omejeni proizvodni pro- temeljuih premazov, ki jih zlasti pogrešajo naše popravljalnl-ce. uslužnostm obrati za avtomobile in podobno Velike težave pa so v tem, da se tovarna v sedanjih prostorih ne more razvijati do načrtnega razmaha, ker ji stari, premajh-n, prostori to onemogočajo in Je nujno. da se v najkrajšem času postavi nov »Nttro« oddelek m potrebno skladišče. Prav »Nitro« oddelek in skladišče pa zarad) varnosti terja izredno pazljivost. Proizvodnja teh izdelkov v starih prostorih se ne sme več povečevati, ker bi bila sicer varnost vsega podjetja ogrožena. Ena izmed osnovnih nalog v bodoče je torej novi prostori; ln vzporedno z njim bo tovarna »Helios« v Domžalah lahko dala naši široki potrošnji še vrsto novih proizvodov. da delajo za svoj in splošni blagor. Politika pravičnega stimuliranja je tudi v tovarni »Co-lor« prehodila pot neogibnih ošpic — pomanjkljivosti tarifnih pravilnikov — ter je v zadnjem letu vse bolj utrdila svoja tla v obliki ustreznega zajetja storilnostnih procesov z uvedbo norm, premij in nagrad. Analitična opredelitev posameznih proizvodnih sektorjev glede na njihovo važnost, z opisi delovnih mest in z uveljavitvijo točkovnega finančnega stimulansa, ki naj 'zadovoljivo razdeli čisti dobiček ustvarjalnih enot, skuša v zadnjih mesecih tudi v »Colom« najti čimrealnejše in pravičnejše izhodišče. Ravnovesje. pravilna ocenitev posa- meznih delov, mest sta porok at nujno potrebni občutek zadovoljstva, ki je nepogrešljiv v delovnem kolektivu, k| hoče, da delajo vsi za enega in eden za vse. Kolektiv, v katerem so val njegovi ljudje zadovoljni, Ja-hko jamči, da vso njegovo proizvodnjo spremlja skrb, pazljivost in vestnost, ki po svoje zopet nalepi,jajo tovarniškim izdelkom najzanesljivejšo etiketo, boljšo od kakršnekoli reklame ln n7-lon embalaže. »Color« s; je svest velike socialistične smeri današnjega gospodarskega sistema in ve, da je ena izmed najglavnejših nalog delovnega človeka v novi socialistični družbi, da teži za čimnižjimi proizvodnimi stroški in da na osnovi teh nudi trgu, naši industrij; in široki potroš* nji kvalitetne izdelke, V kratkem bodo v neposredni bližin) tovarne zrasli samostojni tovarniški in stanovanjski objekti — ki pomenijo skrb za delovnega človeka. V proizvodnji smo prispeli tako daleč, da imena, kot so Ex-port, Indian, Bus, Tiki, Dural, Dalux, Hafrol, Antoiin, in desetine in desetine ostalih imen »Colorovih« izdelkov ne potrebujejo nobene posebne reklame, ker sta jih obrt in industrija prevzela za svoje. Prizadevanje »Colora« se zrcali v geslu kolektiva: Z rokov roki za napredkom za dražbo in za ljudi! S. S. IJe okrog 185 milijonov dinarjev. Svitanje nove ere pomeni prav gotovo uresničenje sanj celotnega kolektiva z uvozom najmodernejših strojev in aparatov iz Anglije, Zahodne Nemčije, Italije in. Švice v vrednosti 44.008 dolarjev. Prv) orjak je že v montaži in za praznične dni ga bo spreletela električna struja — in nove proizvodne možnosti bod0 odpravile nenormalno stanje, ko je tovarna lahko izvršila le 70 odstotkov vseh naročil. S kompletnimi napravami, ki naj b| do konca leta prišle v pogon, se v daljav) že riše cilj 7.000 ton letne proizvodnje ali dosezanje prodajne vrednosti blizu S milijard dinarjev. Kaj bo to pomenilo za celokupno gospodarstvo. Za potrebe našega trga, za vse delovne ljudi, zgovorno pričajo številke, ki že sedaj, ob dosedanjih delovnih pogojih, od leta 1952 govore o stalnem procentu-alnem porastu storilnosti, proizvodnje, dobička in družbenega prispevka- * 9 prvimj lopatami za novo rovsko skladišče, kamor naj bi se umaknila stalna nevarnost, ki spremlja vskladiščenje lahko vnetljivih snovi in eksplozivnih materialov, se začenja hkrati tudi realizacija uvodnih del prve faze rekonstrukcijskega načrta novih gradenj, v čemer je videti poroštvo, da Je vprašanje le krenilo z mrtve točke. Pogoj uspehov so zadovoljni ljudje Vsi napori delovnega kolektiva, ki z organi delavskega samoupravljanja težj k čim uspešnejši zadovoljitvi prevzetih nalog, morajo imeti korenine v vedri- samozavesti proizvajalcev. PODJETJE Z ALKOHOLNIMI IN BREZALKOHOLNIMI PIJAČAMI YUG0C0CTA PROIZVODI LJUBLJANA, Frankopanska ul. 11 vam nudi vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač Najboljša vina, bela, rdeča in črna iz vseh vinorodnih okolišev Jugoslavije Oglasite se v Ljubljani ali pri naših zastopnikih, kjer imamo prodajna skladišča, in to Celje, Domžale, Logatec, Ormož, Trbovlje, Vrhnika \ >»«>» *#««#«»♦» »+»«#»•+• 1 i i f f i * ? f I ? 1 i i f * i & i i OKNO T »VET Zelena zastava Odkar človeštvo pomal, io japonske žene ln dekleta vajena aalo trdega življenja. V Japonski družinski hierarhiji aa vsema jo ženske zadnje mesto, saj Je prvi v hlSl ofie, nato sinovi, za njimi mati, In šele zatem dekleta. Japonka mora od jutra do večera delati na polju in sme seatl k mizi šele, ko so se prvi po rangu že nasitili. Topla kopel jl pripada na primer šele, ko so se oče, bratje In mati že umili ln podobno. Tudi poroka ne spremeni ničesar v njenem življenju. Ce gre Japonec na obisk k prijateljem, ostane žena doma, ln če že mora ona z njim, se tiho pojavi v družbi šele kasneje in sama. Prva se je uprla tej družinski diktaturi 60-letna kmetica Yori Oka lz Iwanoa v pokrajini Honshu. Svoje vrstnice Je pozivala na boj z geslom: »Proč s fevdalizmom!« Ustanovila Je žensko društvo, gospodinjsko in šiviljsko šolo, kjer nudijo sedaj kmečkim dekletom razne nasvete in pomoč. Najvažnejše v njenem programu pa je bila priglasitev »dneva zelene zastave«. Enkrat mesečno zasadi Yori Oka na vaškem trgu drog z zeleno zastavo, ki pomeni prost dan za žene in dekleta. Ko Je bil nedavno v vasi Iwano prvič prost dan, so se na dvorišču kmetice Oke zbrale skoro vse vaške žene in dekleta in se veselo porazgovorile ob skodelici čaja. Moški so se morali na ta dan sami ubadati z delom na polju in doma v kuhinji. Iskren privrženec Yori Oke je tudi njen mož, ki takole govori o njenih reformističnih načrtih: »Cas Je, da pričnemo z našimi ženami postopati bolje. Najmanj toliko pozornosti in ljubezni jim bomo morali posvečati, kot Je posvečamo našim riževim poljem.« M let A FZ Malone neopazno je šla mimo nas 15-letnloa obstoja Antifašistične fronte žena. Vendarle bi bilo povsem napačno, če ne bi ob ted priložnosti ugotovili in zapisali, kako velikanskega pomena je bila organizacija za dokončno politično, gospodarsko in socialno enakopravnost žena. Zena je postala enakopravna možu, in" žena je dokončno zavzela tisti položaj v našem celokupnem družbenem življenju, ki jl po pravici gre. Vendar se ob tej enakopravnosti pojavljajo nekatera vprašanja, ki zla6ti zadevajo ženo-deiavko. Torej tisto našo ženo-delavko. ki mora po trdem, napornem delu, skrbeti doma za družino, ki mora po rednem delu pozno v noč opravljati desetino velikih in drobnih del, in katera pravzaprav nima urice prostega časa. Prav zato ne moremo molče mimo tega vprašanja, vprašanja, kaj smo storili in kaj bi kazalo storiti v tem času, da bi pomagali ženi-delavki, da bi ji od- vzeli del bremen ln Jl tako zagotovili urice prostega časa. Res je, da smo že začeli z ustanavljanjem raznih servisnih delavndc, pralnic, likalnic, čistilnic in krpalnic, javnih kuhinj in uvajanjem mehanizacije gospodinjstva, vendar to še zdaleč ne bo zadostovalo, kajti ta proces gre precej počasi, ker zaostajajo tudi naše proizvajalno možnosti. Na plenumu Zveze ženskih društev je bilo med drugim poudarjeno, da ženska enakopravnost ni v nekakšnih deklaracijah, niti samo v politični ena-kopravosti, marveč predvsem v aktivnem sodelovanju žensk v družbeni proizvodnji in pri razdeljevanju družbenih sredstev. C« ženske niso aktivne v družbeni proizvodnji in tam, kjer gre za materialna sredstva mu postati državljanka, ki nima samo položaja kot na primer, v zahodnih demokracijah, da je tu pa tam voljena, da voli, marveč, ki sodeluje pri ustvarjanju družbenih proizvodov. Sodelovanje žensk v organih upravljanja pa omogoča, da se bodo družbena sredstva tem hitreje in tem jasneje usmerjala k reševanju tistih vprašanj, ki jih ženska v sedanjih razmerah posebno čuti. In nič čudnega, če pri nas žene menijo, da živo občutijo pomanjkanje ženskih dguštev, kjer bi lahko razpravljale in reševale svoje probleme. Vendar ne tako, da bi žene obravnavale te zadeve samo v svoji organizaciji, pač pa d® bi jih reševala vsa družba. Naj bo torej ta pomembna obletnica prelomnica v dosedanjem delu. Družba, ki jo Gospodinjstvo - važen faktor družbenega gospodarstva Gospodinjska pospeševalna Služba je nov pojem, ki ga večkrat zasledimo v tisku, kot na raznih , posvetovanjih, posebno pa kadar govorimo o dvigu življenjskega standarda, razbremenitvi žena, o zaščiti družine in podobno. Kakor vse pospeševalne službe, tako ima tudi ta edini namen, da posre- Nikoll se ne boste jezile... ... C* nova »veža prebarvala vrata ozirom*a stične ploskve namažete z milom. Lahko pa naniažete tudi nasadila vrat tudi z zmletim grafitom, uporabni »o tudi ostanki od ostrenja svinčnikov. Ce pa niti tega nlma+e. uporabite kar »trojno olje ali kolo-maz ... ... če boste vrvice pri zastorih, da bodo odpornejše, namazale z mastnim milom... ... če boete belo prepleskano pohištvo, ki ste ga umile z milom, namazale še z vazelinom ... ... če se vam kolca, pa kolcanja ne morete odpraviti, bo najbolje, če pojeste s kisom polito kocko sladkorja. Jt *JS«A i m 2 * V. Stovlček — »Mati« čtuje znanstvene izsledke ljudem, ki so vezani na to dejavnost. Izkušnje kažejo, da j« za vsako načrtno delo potrebna tudi prava organizacija. Zato je Okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva dal poibudio za ustanovitev Gospodinjskih centrov po zasavskih občinah, ki naj bd usmerjali, organizirali !n materialno podpiral; ter kontrolirali gospodinjsko dejavnost na področju občine. Ti gospodinjski centri po občinah so neka nova oblika, ki se šele postopoma uvaja in za svojo dejavnost še nima izkušenj, na katere bi se lahko zanesljivo opirali. Zategadelj je ta dejavnost navezana predi-vsem na odkrivanje in reševanje problemov, kjer doslej še nihče ni konstruktivno delal. Zaradi tega je torej to delo usmerjeno bolj v razne akcije,, zlasti na organizacijo raznih tečajev in seminarjev. Od lanskega do letošnjega septembra so gospodinjski centri v naših občinah organizirali kar 187 tečajev, ki so bili načrtno vodeni in vsebinsko kar dobri. Tečaje je obiskovalo 1917 žena, mimo tega p® je bilo v 26 seminarjih za konserviramje, pripravo kolin in pripravo mlečnih jedi kar 422 ljudi. V našem okraju pa smo imeli tudi devet predavanj in gospodinjstva. perutninarstva, vrtnarstva, in prašičereje, ki jdh je poslušalo 280 ljudi. Ze samo te številke, ki sicer ne pomenijo še mnogo, povedo, da je treba tudi v bodoče tej dejavnosti posvetiti kar največ pozornosti. Doslej so »e pravilno loti1! organizacije gospodinjske pospeševalne službe v občini Hrastnik, Videm-Krško, Trbovlje in delno tudi v Brežicah. V Hrastniku je občinski ljudski odbor na pobudo gospodinjskega centra zbral potrebna sredstva za nakup inozemskega pralnega »troja, pripravil prostore za pralnico ln servisno krpalmloo, ki jo nameravajo ustanoviti v okviru pralnice. V Vidmu-Krškem je obč. ljudski odbor s prizadevnostjo gospodinjskega centra tak stroj že 'kupil, in ne bo več dolgo, ko bodo žene z Vidma in Krškega lahko prale perilo v novoustanovljeni pralnici. Pa tudi v Trbovljah taka servisna pralnica obratuje že skoro eno leto. Potrebe pa kažejo, da;jih bo treba znatno več. A tudi v Brežicah se resno pripravljajo na ureditev in sodobno opremo prostorov, v katerih bi bili tečaji, »emlnarji in podobno. V našem družbenem življenju že lahko postavimo za osnovno načelo skrb za človeka I Mnogo govorimo o dvigu življenjskega standarda in ta je, saj je jasno, odvisen od večje proizvodnje. Ne smemo pa pozabiti, da se več kot 80«/» družbene proizvodnje uporabi v gospodinjstvu, za zadovoljitev človeških potreb, to Je za prehrano, obleko, stanovanje. Ne sme nam biti vse- eno, kako se ti družbeni proizvodi uporabijo, namreč če ta poraba zagotovi pravilno rast in razvoj otroka, kot bodočega proazvajaioa, in če ta proizvodnja v zadostni meri nadomesti iztrošeno delovno sposobnost človeka. Nalogo, usposobiti človeka za smotrno uporabo teh proizvodov, pa imajo tudi gospodinjski Se malo in kosilo bo skuhano družbe, tedaj obvisi sleherno razglašanje ženske enakopravnosti v zraku. Zenska mora torej v našem družbenem siste- t ! i i l i ! I 1 i ■••••* #•»#••»•• »•..•»»•. »•»•••••. »•.»•..•» ■••»••••• »•»«•..•. »•.*•.»•» ? f s »S slabim spričevalom mi nikar ne hodi domov!« »Skoroda vsak dan ga moram priganjati k učenju, k nalogam, še zvezke si ne bi ovil, če bi mu tega izrecno ne zapovedala... ...Fant je sicer bister, le vse drugo mu roji po glavi, kot učenje. Kaj naj še storim, da se bo poboljšal? Zadnjič sem mu prepovedala hoditi domov s slabim spričevalom! Videla sem, da se je močno ustrašil. Mislite, da bo to kaj pomagalo?« Matere, zbrane na roditeljskem sestanku, so se ta hip zganile in desetine parov oči je zletelo k učitelju. Vse so pričakovale odgovora, saj je bilo dosti med njimi takih, ki so bile v podobnih škripcih. Ene bolj, druge manj. , Odgovor jih je osupnil. Učitelj je ru<}|*ri očital, da bi kaj takega ne smela reči fantu. Tone, njen sin, je resda bister fant, vendar videti je, da nima nobene družbe, da se nikoli ne druži s fanti, da živi čisto svoje življenje, in prav zato je pri pouku nemiren. Svetoval je materi, naj mu dovoli proste ure, naj mu določi čas, ki bo samo njegov, ko bo sam svoj gospodar, ko bo lahko v domačem okolju počel vse tisto, kar navadno počenjajo osemletni dečki. Večno priganjanje k učenju bolj škodi kot koristi, in ko bo njen fant videl, da ga bo mati samo prijateljsko opomnila na njegove dolžnosti, se bo kmalu spremenil. Ostalo, je nadaljeval učitelj, bo napravila šola. Ko je končal, smo videli, da je mater prepričal. Pa tudi ostale so nemo pritrjevale. Tonetovi materi pa tokrat zares ni bilo žal, da je prišla na roditeljski sestanek. Odhajala je domov polna zaupanja v svojega fanta, ki je bister, samo tu pa tam hoče še živeti svoje življenje. Zdaj je na njej, da mu to samostojnost pravilno usmerja. Da, to je glavno! .••••»••. *•»»••••• »•»••.*•• .•».••»•• »••.••»•. »•..•.»•. »•.••.»•. •«. 1 i i i 1 i l i i i Precej boste prihranile... 0 Nogavice perlte vsak dan, pentlje se ne bodo tako hitro spuščale. O Obleke boste bolje obvarovale, če bost« obešalnike preoblekle s poljubno tkanino. Tudi omara bo imela lepši videz. Dobro bo, če boste obešalnike obkvačkale tudi z ostanki volne. 0 Kadarkoli postanejo vaši usnjeni čevlji trdi, jih večkrat namažite s ricinusovim oljem, lahko pa uporabite tudi toplo ribje olje. 0 Ce vam začnejo usnjeni predmeti plesneti, napravite mešanico iz, enega dela kafre ln devetih delov terpentinovega olja. S tem namažite čevlje, plesnive rokavice In druge usnjene predmete. Preden pa usnje namažete, očistite plesno-bo * krpo, ki jo predhodno namočite v kis. 0 Jajca boste ohranile eveža, če jih boste zložile na mrežasto cedilo dn jih pomočile za eno minuto (ne dlje) v vrelo vodo. Ne boste verjele, da jih lahko potem ohranite eveža vse leto. 0 Vodne madeže na pohištvu boste najlaže odstranile, če jih boste podrgnile z zamaškom, ki ste ga namočile v mešanico olja ln soli. ustvarjamo, se živo zaveda, da so potrebne vse napredne sil* na okopih nove dobe. Nekaj nasvetov Alf res? Res! Morda ste že opazili, da s prekomernim likanjem lahko uničite še tako dobro blago. Pravilo naj bo: likajte, toda ne s prevročim likalnikom. Vlažni zidovi Morda imate stanovanje vlažno? Najhitreje boste odpravile vlago, če razstopite v dveh litrih vode približno 600 gramov mila. Brž ko voda zavre, vzemite krtačo in z raztopino premažite zidove. Ko se bodo stene docela posušile, jih ponovno premažite z drugo plastjo, in sicer s toplo raztopino galuna. V osmih* litrih vode raztopite 400 gramov g‘aluna. S tem mažite zidove teden dni. Postali bodo nepremočljivi. Kako peremo meso? Mesa nikar ne puščajte v vodi, kajti meso bo kaj hifro izgubilo mnogo hranljivih snovi. Najbolje bo, če ga hitro operete pod pipo. Desko in tolkalo za meso pred uporabo zmočite, da ne bi upijala mesneg‘a soka. Čiščenje kozarcev Za čiščenje steklenic in kozarcev so najboljše jajčne lupine. Vodi za umivanje steklenic dodajte nekoliko kisa in dobro lz« plahnite. Tako dobro umijete tudi mastne steklenice. Kako ugotovimo, kdaj je kuhan krompir? Kadarkoli hočete ugotoviti, ali Je krompir kuhan, ga nikar ne prebadajte z nožem ali vilicami, ker bo razpadel. Raje vzemite zobotrebec! DOSTOJEVSKI O LJUBEZNI Mnogi ljudje potrebujejo več ljubezni, kot jo zaslužijo. Menim, da bi morali ljudje doživeti zelo hudo nesrečo, da bi spoznali, da se niso ljubili tako, kot bi se morali. Le redki med nami vedo, koliko neskončne potrpežljive ljubezni, koliko sočustovanja je lahko v enem samem ženskem srcu. Za nesrečno ljubezen J« delo najboljša terapija! Dekleta, bodite naravna ... je nedavno povedal star svabodiar trem dekletom, ko so prišla k pevskim vajam z debelimi stoji rdečila n® ustnicah, Kaj\ hujšega I Dekleta so se zagnala vanj kot čebele v cvetje. Njemu nič mar, kaj sploh 'pride mednje. Le ena se je skrivaj obrnila ln vzela iz torbice ogledalo. Ko sva zapustila sobo deklet, sva obsedela ob steklenici piva. • Mučila me je radovednost, kaj sploh sodi o naših dekletih, in saim pri sebi sem sklenil opisati ta pomenek, kajti redko se zgodi, da bi se moški spuščal v ženska vprašanja. Prisluhnite torej! Povedal je, da razume današnjo žensko mladino. Sam ima hčeri, ki sta živi nasprotji. Prva se okusno oblači, nič ni na njej izumetničenega, druga ima rada kričeče barve. Piva je izbirčna, nikoli noče takih krojev, kot jih imajo druge. Druga pa rada posnema. Najbolj všeč mi je bilo to. ko je povedal, da bi se naši revirji ne smeli zgledovati po mestih. Poudaril je, da bi morala tudi naša društva, zlasti tam. kjer dela veliko ženske mladine, vnesti v »voje programe poglavja o tej vzgoji. Potrebno bi bilo, da revirji ohranijo svoje značilnosti, poseo-no je za to poklicana tudi revirska ženska mladina. Naša dekleta slovijo, da se zelo okusno napravijo. Zdaj pa se včasih čuti, da ta lepa navada izumira. Prav je Imel! Naša dekleta bodo slovela le tedaj, če bodo naravna. 0hr z gospodinjskimi pomočnicami je križ! Prisluhnili smo pomenku na trgu. Človek zve tam toliko novic, kot malokje drugod. Stali smo za dvema starejšima tovarišicama. Klepetale so o vremenu, vražjih cenah, otrocih, in slednjič je prva dejala: »Najraje grem sama nakupovati Naži Minki so branjevke dajale menda najbolj drobna jajca, na pol gnilo solato, včasih pa so jd celo preveč zaračunali. Punca se ni znašla, saj pravim, s služkinjami j® križ!« Druga se je nasmehnil«: »Tudi naša Ivanka je bila takšna, zdaj pa se nanjo lahko povsem zanesem. Prvi teden sem jo vzela vsepovsod s seboj: na trg, k mesarju, v trgovino, k čevljariu in peku. Razkazala sem.ji vse, kar je morala videti, in poveda« la vse, kar je morala vedeti. HajbolJ seveda v kuhinji. Saj na rečem, da tu pa tam ni šlo, kot smo želeli. Zdaj smo vsi zadovoljni. Kar žal nam bo, kadar se bo omožila. Veste, včasih, v mladih letih, sem tudi sama služila.« Ona druga J« siamo nekaj zamrmrala in začela otipavati jajca. Kdo ve, če je tudi sama tako ravnala s svojo pomočnico .. V tehle decembrskih dneh je že zares prijetno za pečjo, posebno če zunaj zavija burja. In pa če babica obuja spomine. centri. Zato naj se tudi občinski odbori v Radečah, Senovem in Sevnici lotijo organizacije gospodinjske dejavnosti, ker je le-t® sestavni in zelo važni del našega gospodarstva. JJC. Premladi za možitev...? l»3RSv: Kako pravilno kopamo otroke Dojenček se na splošno počuti v vodi zelo dobro, saj je vode navajen še iz materinega telesa. Toda matere, pazite: otrokovo telesce mora biti pri kopanju pokrito z vodo. Najbolje je. če toploto vode ugotovimo s toplomerom. Seveda pa mora mati sama ugotoviti, kakšna temperatura najbolj ugaja otroku. Vendar naj kopanje ne traja predolgo, največ štiri do pet minut, torej toliko, da otroka dobro umijete. In kdaj je najbolj primeren čas za kopanje? Strokovnjaki sodijo, da je najprimernejša ura ob fl. zvečer. S tem bomo umili z otroka vso nesnago tistega dne. In otrok bo tudi bolje spal. 2 en e — zadružnice so v našem okraju dosegle lepe uspehe šola za starše v Trbovljah Takoj po Novem letu bo pričela delovati v okrilju Ljudske univerze v Trbovljah šola za starše z nalogo, nuditi le-tem čimvečjo pomoč pri vzgoji otrok in družine. Vseskozi smo že pogrešali to obliko izobraževanja, ki naj bi nudila potrebno pomoč družinam pri vzgoji otrok in za boljše, sodobnejše pojmovanje družinske vzgoje nasploh. Namen šole je nuditi obiskovalcem čimveč pedagoške ga znanja za1 vzgojo otrok in družine, zato tudi ni njen namen, da se je udeležijo le matere, ampak tudi moški tovariši in mladi zakonci. Predavana snov bo predstavljala celoto in Je potrebno stvar vzeti zelo resno, ter se ob vpisu zavedati ,da je treba šolo tudi skončati. Za predavatelje so angažirani najboljši pedagogi lz Ljubljane, Maribora in domači s področja vzgoje otrok in družine, zato bodo predavanja tudi le enkrat tedensko ob večernih urah. V šoli bodo predavatelji obravnavali sledečo tematiko: Pomen vzgoje v sodobni družbi ln pomen šole za starše; Telesni in duševni razvoj mladega človeka; Zdrava prehrana otroka v družini ln sodobno gospodinjstvo; Naloge družinske vzgoje in položaj otroka v družini; Skriti vzgojitelji naše mladine (družba, razvedrilo, ples, film, knjige); Družinski pravni predpisi; Mladostni kršilci družbenih predpisov; Sodelovanje med šolsko in domačo vzgojo; Obdobja v življenju žene, regulacija rojstev; Otroške bolezni in pomoč. Starši! Odzovite se vabilu za obisk šole in se priglasite pr) Občinskem sindikalnem •vetu v Trbovljah, ki zbira priglasitve. Sodnik je vprašal očeta: »Kaj mislite, da je sposobna za možitev, za zakon? Se bosta razumela?t Uprl je vanj svoje oči, kot da bo njegov odgovor edino odločujoč. Zapleteno, težko vprašanje! Kako in kaj naj odgovori? Kako naj on ve? Njega pred tridesetimi leti ni nihče vprašal, kako se bosta z ženo prebijala skozi življenje. Zakon je resda za nekatere loterija; kaj rado se zgodi, da ne zadeneš niti najmanjšega dobitka, zanj je bil en sam delovni dan, tu va tam tudi praznik, kakor je pač naneslo. Sodnik je potrpežljivo čakal na njegov odgovor. Saj je bilo vprašanje pomisleka vredno. Slednjič je oče prestopil in naravnost izpovedal; »Tovariš sodnik, veste, tega ne ve nihče, niti jaz, še manj vi, pa tudi moja hčerka ne. Če pa premišljujem, se mi kar vsiljuje prepričanje, da bo šlo. Pa saj bosta tako lep čas pri meni; odstopil jima bom sobico, kot sva bila midva s pokojnico lep čas pri njenih starših. Svojo hčerko poznam, mladega tudi; videti je marljiv, pošten fant. Ko se ji tisto zgodilo, je bil ves iz sebe. Toda bil je toliko poštenjak, da je stopil predme in možato povedal, da se bosta s hčerko vzela. Hotel sem vzrojiti, toda ne vem, zaupal sem njegovim poštenim očem; veste, tudi mi, ki nas življenje ni obdarilo z drugim, kot z večnim pehanjem in garanjem, znamo včasih dobro presoditi... Sodnik je pomenljivo poslušal; čelo se mu je zjasnilo, menda ni računal, da se bo tako obrnilo. Zdelo se nam je, da je imel pripravljen cel register takih in podobnih primerov, ki bi jih razodel temu možu. Oče pa je nadaljeval: »Ko je ono umrla, je morala hčer poprijeti. Zgodai. zelo tgodaj je prenehala biti otrok! Vidite, tudi zato nisem zarohnel, ko se mi je razodela. Samo spomnil sem se na svojo mladost. Tudi sam sem se ženil podobno. Obrisal si je potno čelo; menda že dolgo ni toliko govoril. Sodnik se je lahno nasmehnil — danes ima srečen dan. V znamenje, da je razumel, je samo prikimal in zganil z velikimi besedami napisano prošnjo za dovolitev za možitev tovarišici P., ki je stara šele dobrih sedemnajst let. Moža sta se spogledala. Zunaj so poplesavale prve snežinke, ko je osiveli mož stopil razgretega obraza na cesto. Zadnjič sta se Milka in Tine vzela. Ona bo gospodinjila, vzgajala svojega otroka, on bo pridno delal, oče bo bedel nad njuno srečo. Želimo jima tudi mi vse dobro na pot življenja... • o • Pripovedovala je z vsakdanjim, enobarvnim glasom, kot da vse skuvai ni besede vredno: tSa) fte rečem, da ga nisem polomila; kaj sem hotela? Zdelo se mi je grdo, da bi punčka ne. imela očeta. Leto dni sva bila zelo srečna. Prvič sem se zbala prihodnosti, ko je on odšel k vojakom. Kaj bom počela dolgi dve leti brez njega? Dva meseca sem mu pridno pisarila, potem se je ti meni nekaj uprlo. Zaželela sem si življenja, saj sploh nisem nikoli živela. Večkrat sem se prepričevala, da ni čas za take misli, pa kaj, ko človeka kmalu vse mine. Starši, tako smo kasneje zvedeli, ji niso ubranili druščine. Sprva so bili to zgolj kratki obiski pri prijateljicah. Užival je v njihoui navzočnosti, zdelo se ji je, kot da je prišla v povsem drugačen tok življenja. Potem se je začelo razvijati vse tako kot na filmskem platnu. Kino... sprehodi, ponočevanje, plesi, le za otroka ni bilo kdo ve koliko časa. Ta je rastel pri dedu in babici. Ko se je on vrnil iz armade, se je ves posvetil družinici,;vendar je spoznal, da njej ni kdo ve kaj za dom. Skušal ji je dopovedati, ona pa je to napak razumela; rohnela je, da jo hoče zabiti med štiri stene. Tudi njemu so kopčno popustili živci. Predal se je druščini in v kratkem času sta se odtujila drug drugemu. ■In starši? Njeni so verjeli njej, njegovi njemu. Samo, da je imela Tilka več potuhe pri svojih starših. Spravni poizkus je sicer uspel. Kdo ve, za koliko časa? Dva primera, dva povsem različna primera, ki sta le delno odgovorila na gornje vprašanje. Zbral In napisal Milan Vldie Odslej vsak teden nekaj za dom in družino! jSSbSs? .^0^ViM5>s,,^0^s^g§- ?og^&° ,^0- sl#0*3 PODJETJE -KAMNIK" />' '• ..^ch ^"!- runP' < k1 \3^ ^ ^° tri, ^ ^'"' «>>*" L ^ „ , ^$g& $?■&%$£&* rt.*1 •e^f W*|PP *» ''"*»**<' - V'V ' — ' -**-------«* v:;x:y:.:f :$/vX:.:.': :V:-:;:: ••'•'.v • -x :•:. :x; jugotanin* TOVARNA OB SAVI SEVNICA Tovarna »Jugotanin« v Sev* niči je znana po svoji dejavnosti r.e samo pri nas, temveč tudi lsven meja nate domovine. Naj* važnejši proizvod, s katerim tovarna oskrbuje usnjarsko industrijo po vsej Jugoslaviji, pa je kostanjev in hrastov taninskl ekstrakt. Taninskih ekstraktov mnogi niti ne poznajo, ker se sanje niso posebej zanimali, zato pa so ti toliko bolj poznani usnjarjem, ker so za izdelavo usnja prav tako važni kakor same surove kože. Najbolj pa so poznani tanln-ski ekstrakti z znamko »Jugota-aln«, kajti ta znak na vreči je usnjarjem zanesljivo poroštvo, da imajo na razpolago najboljšo surovino, s katero se ob pravilni uporabi lahko Izdela usnje, ki bo njihovi tovarni prineslo sloves, potrošnikom pa zadovoljstvo s kvalitetno obutvijo. Podjetje »Jugotanin« proizvaja taninske ekstrakte že od leta 1927, ali 30 let, in to se pozna v vsej naši usnjarski industriji. V letu 1957 je tovarna izdelala rekordno količino taninskih ekstraktov. Po pogodbi pa tovarna naročnike med inozemskimi kakor tud) domačimi interesenti, žal pa je težko vsem ustreči Tovarna »Jugotanin« v Sevnici je morala premagati doslej vrsto težav, ker kvalitetnih surovin — kostanjevega in hrastovega tanlnskega lesa — vedno bolj primanjkuje. Tako se je že zgodilo da je tovarna morala uporabiti slabšo vrsto surovin, a ji je s posebnimi postopki in največjo pazljivostjo uspelo obdržati kvaliteto svojih proizvodov in s tem tudi sloves, ki ga uživa. S stalnim proučevanjem, za kar pa gre zasluga tudi laboratoriju, je tovarna uspela uvesti nove tipe ekstraktov za specialne namene. Prizadevnost in trud celotnega kolektiva »Jugotanina« 9« sta bila doslej vedno poplačana s' priznanjem domačih in tujih kupcev, prav tako se to opazi tudi. v finančnem efektu tovarne. Kolektiv, tovarne »Jugotanin« se dobro zaveda svojih nalog in se bo tudi v bodoče trudil, da bodo njegovi izdelki dosegli pri odjemalcih polno zadovoljstvo. I Naše podjetje posluje kot I samostojna gospodarska enota od 1. julija 1951 dalje, ko je prenehalo delovati okrajno odkupno podjetje. Naše podjetje se ukvarja z nakupom živine in svinj, s prodajo mesa in mesnih izdelkov ter svinj in živine, kakor tudi s predelavo mesa v mesne izdelke. Za vsa ta dela zaposluje povprečno 30 delavcev in uslužbencev, dva pomožna delavca, dva do tri vajence in po 5 honorarnih blagajničark v mesnicah. V letih 1953 in 1954 smo s* zgradili lastno predelovalnico za meso, kjer so obenem tudi skladišče in upravni prostori podjetja V naših delavnicah imamo žal že zastarele mesarske stroje, ki današnjim potrebam po mesnih Izdelkih v Trbovljah ne ustrezajo več. V ostalem je predelovalnica lepa ln modema in je v skladu « higienskimi predpisi. To Je bila velika želja našega kolektiva, ki se nam je Izpolnila v prid našim potrošnikom. Kolektiv podjetja se nenehno trudi in Izboljšuje svoje po- višek proizvodnje lahko Izvozi v tujino, ln to napešno v države: Bolgarijo, (Romunijo, Madžar? •ko, Češkoslovaško, Poljsko, ZSSR, Avstrijo, Nemčijo, Holandijo, Anglijo in celo v države na Bližnjem ln Srednjem vzhodu, v ZDA ln tudi v Južne Ameriko — torej taninskl ekstrakti tovarne »Jugotanin« gredo domala po vsem svetu. Da Pa vlada veliko zanimanje za proizvode tovarne »Jugotanin«, Is pa njena zasluga, kajti njeni proizvodi ao odlične kvalitete, •ato tovarna dobiva stalno nova VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM PA 2ELI MNOGO USPEHOV PRI IZGRADNJI SOCIALISTIČNE DOMOVINE KOLEKTIV »JUGOTANINA« V SEVNICI Z našim prizadevanjem in izpopolnjevanjem naprav smo naš blagovni promet vsako leto zvišali in prišli od prometa v vrednosti 5.6 milijonov dinarjev v letu 1952 na promet v vrednosti 130 milijonov dinarjev v letu 1956. Vseh' dolgov ima podjetje še 1 milijon dinarjev za tovorni avtomobil in upa, da bo ta dolg v letu 1958 odplačalo., Da bi mogli zadostiti potrebam po kvalitetnih mesnih izdelkih, po katerih je v Trbovljah veliko povpraševanje, bi nujno potrebovali nove mesarske stroje in primemo skladišče, kjer bi se mesni izdelki dodobra ’ ustalili ln zadostno osušili. Za to bi potrebovali dolgoročni kredit. Na kratkoročne kredite se mesarsko podjetje ne more vezati, ker bi tako najetje posojila vplivalo na prodajno ceno mesa. Prav tako nujno bo treba že prihodnje leto misliti na popolno preureditev naših mesnic. Lesene barake in vlažne, stare mesnice so že davno odslužile in bo kajpak treba mi- TRBOVLJE slovanj e. Vsi se zavedamo, da sodi meso med osnovna življenjske potrebščine, zato si prizadevamo, da bi trboveljskim prebivalcem preskrbeli čimboljše in čimcenejše me-’ so. Kdor pregleduje cene kmetijskih pridelkov v dnevnih časopisih, bo ugotovil, da se v Trbovljah prodaja meso po nižjih cenah kot v, krajih,,ki imajo močno kmečko zaledje. Trbovlje so navezane na dovoz živine iz oddaljenih kmečkih področij, kar ima zaradi daljšega transporta gotovo znaten vpliv na ceno. Ob tej priliki omenjamo, da smo si za dovoz živine preskrbeli kamion. Lastno prevozno sredstvo nam omogoča, da se lahko udeležimo nakupov živine pri številnih kmetijskih zadrugah in na mnogih sejmih r pomembno je kajpak tudi to, da je lastno prevozno sredstvo mnogo ceneje kot pa najeto. Za razvažanje mesa v naše prodajal rdce smo si prav tako kupili zaprt avto. Razvažanje mesa na odprtem vozu š konjsko vprego današnjim zahtevam ne ustreza več, ker je nehigienično in je meso na odprtem vozu izpostavljeno cestnemu prahu, dežju In snegu. šiiti na nove, sodobno urejene prodajalne mesa. Res kulturna postrežba potrošnikov je mogoča le v primemo urejenih prostorih, ki pa jih za zdaj še nimamo. Da pa bomo lahko rešili to nujno vprašanje, bomo potrebovali pomoč občine Trbovlje, ki naj bi take prostore za zdaj zgradila vsaj na tržnem prostoru. Mi pa se bomo potrudili, da bomo naše poslovalnice sodobno uredili tudi s hladilniki, da ne bomo mesa tolikokrat prevažali iz hladilnice v mesnice, ker pri tem meso izgubi svoj,, vrednost, niti ni v ostalem ekonomično. Z načrtnim delom in skrajnim varčevanjem si podjetje navzlic težavnim prilikam upa ustvariti v doglednem času lastna sredstva za nakup hladilnikov in ostale opreme za mesnice, kakor smo z lastnimi prihranki v letu 1957 zgradili svojo garažo, kjer bomo lahko shranili oba naša avtomobil^. Ob vsem našem delu nas spremlja prijetna zavest, da se trudimo za naše potrošnike, za delovnega človeka v Trbovljah. Podjetje »Meso«, * Trbovlje J /1 ' ,-W Aa BfiMM <***» Wi" # 1? *" ,VARNOST“za varnost V Zagorju je zrasla na ruševinah nekdanje kalorične centrale tvornlca, ki so ji nadeli ime »Varnost«. - Prvi izdelki so bili jamske svetilke, zdaj pa v podjetju snujejo že nove načrte za proizvodnjo ostalih varnostnih naprav za tako imenovane metanske jame m nogo $chavja in kat naivec deCovnik u&pekov v novem Ceiu 1958 želi OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ZAGORJE vsem delovnim ljudem mesta Zagorja, prebivalcem trboveljskega okraja in delovnim ljudem naše socialistične Jugoslavije. — Hkrati čestita tudi ob desetletnici obstoja lokalnega lista »Zasavski tednik« in želi, da bi bil časnik tudi v bodoče kar najtesneje povezan z ustvarjalnim delom zasavskih delovnih ljudi. Čestitkam se pridružujejo tudi: OBČINSKI KOMITE ZKS ZAGORJE, OBČINSKI ODBOR SZDL ZAGORJE, OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV ZAGORJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET ZAGORJE, OBČINSKA GASILSKA ZVEZA ZAGORJE OBČINSKI SVET »SVOBOD« ZAGORJE, OBČINSKI KOMITE LMS ZAGORJE in vse ostale množične organizacije ter društva ravzaprav je bil začetek JM* najmlajše tovarnice v “ Zagorju takšen: direk- tor zogorskega rudnika je jel razmišljati, da bi podrli nekdanjo električno kalorično centralo, ker je odslužila. Električna energija, ki jo je centrala v primeru nuje dajala, je bila tako draga, da se je ni splačalo proizvajati. Namesto centrale pa naj bi postavili obrat, k* bi začel izdelovati raznovrstne varnostne predmete za naše rudarje. Za zamisel so se ogreli tudi ostali pri rudniku, predvsem delavski svet, pa tudi krajevne oblasti so vedele, da bi se s postavitvijo takega obirata v bodoče zagotovila zaposlitev mnogim ljudem. Leta 1955 so dobili dovolje-nje za demontažo strojev električne kalorične centrale in še kar lepo prodali kotle in ostale naprave. Tako se je začela adaptacija obrata »Varnost«, ki pa se je danes že razraslo v pravo, pravcato tovarnico. Skraja so izdelovali le električne jamske svetilke in jih dolgo časa temeljito preizkušali. Rudniški strokovnjaki so kmalu skonstruirali tudi prvo domačo čistilno napravo, ki se je odlično obnesla. Na sliki jo vidite v položaju čiščenja vozička. No, tudi jamske svetilke so sc obnesle. Doslej so izdelali že približno 1000 takih svetilk, uporabljajo pa jih že rudarji v Makedoniji, Srbiji, Bpsni in na Hrvaškem, seveda pa tudi naši rudarji. Kot rečeno, .te bil to samo en proizvod, ki so ga skraja izdelovali. Izdelali so že tudi jamski ventilator v SB t izvedbi, v načrtu pa imajo izdelavo signalnSh zvoncev za jame, hupe eksplozimetre, kabelske spojke, pravzaprav vso razno opremo za signalizacijo. Vse to bodo kajpak uvajali postopoma, saj je trenutno zaposlenih v podjetju komaj 73 ljudi. Značilno je to, da tovarnica zaposluje zgolj mlade ljudi. To so večidel mladi fantje, ki so končali kovinarsko šolo, nedavno pa so prišla v tovarno tudi dekleta, ki so jih priučili delu. Tako so štiri dekleta zaposlena na stružni »»h, ostale pa pri montaži svetilk. Kajpak trenutno še ni moč govoriti o kakih bogatih izkušnjah, saj je tovarnica še vedno v poskusnem obratovanju in je še vedno eden izmed obratov rudnika. Čisto gotovo pa bo po uspešni preizkušnji lahko uspešno opravljal svoj« naloge. Treba Je končno poudariti, da so v novi tovarnici! zaposleni ljudje, ki so komaj vstopili v njene prostore. In še to; rasla tako, kot si želijo njeni ustanovitelji in vsi tisti, ki se veselijo vsakršne nove industrije v Zagorju. Inž. Kužnik nam Je povedal, da je trenutni problem pomanjkanje konstruktorjev, torej strokovnjakov, ki bodo iskati možnosti izdelave nadaljnjih proizvodov. Ko bodo dobili te, bo mladi dielovni kolektiv kljub raznim težavam mnogo ie tudi ljudi, ki so bili navajeni dela v remontnih delavnicah, in nič čudnega, če skraja v podjetju ne bo šlo vse po maslu. Končno morajo računati tudi na tržišče, ki dia-nes išče že kvalitetne izdelke. Vendar, kot rečeno, prvi uspehi, čeprav za zdaj še skromni, na naših tržiščih, že kaže,jo, da ima tovarnica pred seboj svetle perspektive. OB TEJ PRILIKI PA ZELI DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE »VARNOST«, KAKOR TUDI DELOVNI KOLEKTIV RUDNIKA ZAGORJE VSEM OBČANOM SREČNO NOVO LETO 1958 IN V TEM LETU NADALJNJE DELOVNE USPEHE! Obisk v Lesnoindustrijskem podjetju v Zagorju Industrija gradbenega materiala v Zagorju je svoj letni proizvodni načrt apna dosegla že v prvih dneh letošnjega oktobra. - Se v novembru so gorele vse peči, kar v zgodovini Apnenic še ni bil doslej nikoli primer. - Lepo se razvija tudi obrat v Kisovcu. - Pomladi začetek gradnje 6-stanovanjske hiše Industrija gradbenega materiala v Zagorju je bilo eno izmed prvih zagorskih proizvodnih podjetij, ki je na pragu četrtega četrtletja doseglo svoj letni proizvodni načrt. Letos so morali sagorskj apnar.il nažgati 36-100 ton apna, pravijo pa, da se bodo do konca leta približali številki 50.000 ton. kar bo doslej največja proizvodnja. Tak« delovne uspehe lahko Pa ž« kar občutno pomanjkanje vagonov. Tako so dobili kak dan le po dva, tri vagone, čeprav bi jih potrebovali najmanj 10 pa tudi več. V podjetju smo med drugim zvedeli, da so v novembru, torej prejšnji mesec, delovale vse peči, se pravi, da je bilo v obratu vseh šest peči, kolikor jih ima obrat na železniški postaji- To je menda doslej prvi ker Je povpraševanje po njihovih izdelkih vedno večje. Doslej to podjetje ni gradilo stanovanjskih hiš za svoje delavce. Zdaj pa se pripravljajo na gradnjo šeststanovanjske hiše, kjer bodo spodaj tudi novi upravni prostori. Kot rečeno, se kolektiv, kljub težavam, ki nastajajo vsakodnevno, močno prizadeva zadovoljiti vse svoje odjemalce, v »Varnost bo v bodoče osvajala tudi nove proizvode, ker bo le tako lahko uspešno konkurirala tovrstnim tovarnam. Na sliki vidite čistilno napravo — preobračevaleo v položaju čiščenja vozička. doseže samo sares marljiv delovni kolektiv. Seveda Pa niti njim ni bilo prizaneseno s raznimi težavami in nevšečnostmi. Problem Je bil vseskozi, včasih primer, da Je v tako poznem letnem času proizvodnja apna nemoiteno tekla, ker so potrebe po tem proizvodu še vedno velike. V glavnem gre zagorsko apno na jug države, oziroma v vso republike. 65 odst. celokupne proizvodnje prodajo torej v sosednje republike, |n zanimivo Je, da so malone vsi njihovi poslovni prijatelji e zagorskim apnom zadovoljni, saj Je moralo vodstvo podjetia reševati sko-*i vse leto menda le dva, tri primere, ko potrošnik ni bil zadovoljen s kvaliteto apna. Zaloge kamenja po njihovem mnenju zadostujejo le še za nekaj let. Zatorej bodo počasi morali misliti na odpiranje novih kamnolomov, prav zdaj pa so dali v izdelavo Investicijski elaborat za nova odpiralna dela. Nič slabši ni obrat v Kisovcu. 'Mer Izdelujejo betonske cevi in druge betonske |n cementne Izdelke- Potreben material dobi-"sjo Iz Istre, za lažje in boljše dolo na so kupili stroj za reza-nte kamna in marmnra, brn-slini »troj |n druge naprave Ta obrat Ima še lepe perspektive, bližnji prihodnosti pa namerava še izboljšati razne naprave, da bo delo olajšano. Kolektiv tega podjetja želi vsem delovnim ljudem Zasavja In avojim poslovnim prijateljem srečno novo leto In nadaljnje uspehe v graditvi socializma. ntttttrr...................»—««««»»««»»»»»»»««»»«»»»»«««»«»»«»♦»»»»» Strojno pletiljstvo Zagorje želi vsem občanom Zagorja, odjemalcem ln poslovnim prijateljem srečno in uspehov polno leto 1958. V našem podjetju Izdelujemo razno trikotažo, zato vas vabimo, da si ogledate naše Izdelke. Prepričani smo, da vam bodo naše pletenine všeč, ker je naše delo solidno in trpežno. Nekoč, pred meseci, smo že obiskali ta kolektiv, in ponoven obisk je bil kar koristen, saj bomo zdaj lahko seznanili Zagorjane in vse zainteresirane s težavami in seveda tudi uspehi, ki so jih dosegli v tem razdobju. Podjetje j© mlado, brez kakih večjih izkušenj, zato so nam priznali, da jim včasih ne gre, ko>t bi želeli, čeiprav se prizadevajo, da bi bilo napak, kar se da malo. Po predvidenem načrtu bi morali leto« ustvariti 49 milijonov prometa. Ta znesek so dosegli že konec septembra, in pravijo, da bo do konca leta nekaj milijončkov več, kot so predvidevali. Problem štev. 1. Razširjali bi se radii Delajo v sila utesnjenih prostorih, tako da niti za vajence nimajo neke delavnice, kjer bi jim'lahko nudili še več, kot doslej. Saj bi že zdavnaj napravili lovestlcijsk' načrt, zaprosili za kredit, toda urbanistični načrt Zagorja predvideva, da bodo na sedanjem mestu, kjer so njihove delavnice, zrasli stanovanjski bloki Z drugo besedo povedano: morali se bodo preseliti tja, kamor bo pač doloM urbanistični načrt. Ne bi se radi razširili, pač zaradi razširitve same. Zares nei Pač pa zato, ker je dela dovolj, ker bi lahko zaposlili še več ljudi, povedali so, da lahko za ljubljansko podjetje »Lesnina« izdelujejo toliko pohištva, kot morejo. No, zdaj, ko še ne vedo. kako dolgo bodo na teh prostorih, •• resnično ne splača investirati, in prav zato bi radi, da bi zvedeli, kdaj se bodo preselili, ker bodo lahko šele tedaj mislili na povečanje svojih obratov. »In drugače?«, smo se zanimali. Ja, na zadnjem občnem zboru sindikalne podružnice so govorili o tem, da je obrtništvo nekako zapostavljeno. Obrtniki, socialističnega sektorja žive v zelo skromnih stanovanjih, in zato so rekli, da bi radi prihodnje leto, ali kadar bo mogoče, zidali stanovanjsko hišo. Upajo, da jim bo občina pomagala ali vsaj dala tista sredstva, ki jih dajejo v stanovanjski fond. Se tole: do konca februarja bodo skončali dela za zagorski Delavski dom. To je dokaj obsežno delo, in kar veseli bodo, če se jim bo tako posrečilo, kot si želijo. Drugače bi potrebovali le š« troje strojev, za katere niti ne bi potrebovali toliko sredstev. Potem bi lahko še hitreje izvrševali vsa naročila. CEL9TEN' DELOVNI KOLEKTIV PA ZELI OBČANOM ZAGORJA, KAKOR TUDI VSEM SVOJIM NAROČNIKOM USPEHOV POLNO NOVO LETO 19581 GOSTINSKO PODJETJE KUM44 - Zagorje želi vsem občanom ZAGORJA, vsem svojim gostom ln poslovnim prijateljem kar največ sreče, zdravja in novih delovnih uspehov v letu 1958. Obiščite naša gostišča, kjer boste hitro, solidno in poceni postreženi. V hotelu »Kum* Je vsako nedeljo poskrbljeno za zabavo. V našem gostišču so na razpolago tudi prenočišča. Vse naše osebje «e prizadeva zadovoljiti vsakega gost« j I /1 ..N • vV? i[n.|i m m mm ar • Razstavni prostor tovarne celuloze tn papirja na razstavi v Vidmu-Krškem onosno se dviga med Sa-OtP vo In železniško progo v ® Vidmu - Krškem Tovarna časopisnega papirja in celuloze. Meseca oktobra lanskega leta je preteklo dve leti, ko je pričel tu obratovati oddelek za izdelavo roto papirja. Prvo leto so se porajale težave: mlad, neizkušen kader, nepoznavanje tehnolo* škega procesa in še vrsta drugih problemov. Danes je to že drugače: v drugi polovici leta 1857 se je stanje znatno zboljšalo« zboljšala se je kvaliteta papirja in gramatura se je znižala od 58 na 53. Znatno se pozna izboljšanje tudi pri očuvanju strojne opreme, na kateri so se okvare precej znižale, nadalje imajo delavci vse večje veselje do dela, ker bolje obvladajo tehnološki proces dela. Specializacija kadrov v inozemstvu je mnogo pripomogla k vsemu temu. Velik papirni stroj teče enakomerno z maksimalno brzi-no: 340 do 315 m papirja, več stroj ne more dati. In vendar bi bilo mogoče pro- pnocesu pridobivanja krmilnega kvasa ni posebnih problemov. Ta objekt bi lahko pričel obratovati čez dve leti, treba je nanj samo 300 milijonov investicij. LOKACIJA, SUROVINE IN NADALJNJI POGOJI ZA RAZVOJ ' Tovarna celuloze in noto papirja v Vidmu-Krškem ima vse pogoje zia nadaljnje nemoteno obratovanje. Te ugodnosti so predvsem v tem, da tovarna 6t»ji ob glavni železniški progi Beograd-Ljubljana, da ima svoj lastni industrijski tiir, bogato surovinsko zaledje — les, premog in vodo — in lasten vir električne energije. Vse to odpira nadaljnje perspektive in načrte, ki jih je v sedanjih pogojih mogoče v glavnem izvesti do leta 1961. SE EN PODOBEN PAPIRNI STROJ Novi hotel v Vidmu - Krškem »Hotel Sremič« Vlaganje lesa V Tovarni celuloze ln roto papirja v Vidmu-Krškem so doslej odpadno lužnloo pri proizvajanju celuloze spuščali neizkoriščeno v Savo. Odpadna luž-nica pa vsebuje žveplaste kislino, ki jemlje Savi kisik, • čimer postaja dvojna škoda. Odpadna lužnlca namreč vsebuj* 2—4% sladkorja,'ki je uporabno hranilno sredstvo za gojitev gli* vic — kvasovk. Te glivice so zelo bogate beljakovin in so odličen dodatek za močna krmila. Naša industrija močnih krmil sedaj te glivice uvaža iz Inozemstva. Pri obstoječem stanju, bi lahko danes dnevno proizvajali 6 ton krmilnega kvasa ali na leto okrog 2000 ton dragocenega krmila. Na videz sicer kaže, da je ta investicija v znesku 300 milijonov dinarjev precej velika, uspeh pa bi dosegli z njio s tem, da bi tedaj zaščitil! našo favno v Savi, na drugi strani pa b) pridobili dragoceno krmilo za našo živinorejo. Investicija je sama na sebi rentabilna zlasti še. ker v tehnološkem Se ern podoben papiirni stroj, kot je že obstoječi, bi bil potreben. Zanj govori, da bi se postavil v tej tovarni, več ugodnih pogojev. Ce bi podoben stroj positavil; kje drugje, bi bili stroški zanj neprimerno večji kot v tej tovarni za tako veliko kapaciteto, in to 1 proti 10. Današnji trg. vedno večja potreba po roto papirju, narekuj* čimprejšnji nakup novega papirnega stroja, kajti tovarna je bila projektirana za 20.000 ton letne kapacitete roto papirja, potrebe so Pa večje.kot ta množin«. Tovarna ima tudi načrt, s katerim bi uspeli z uporabo lesa listavcev zmanjšati porabo smreko ve.ga lesa. Les listavcev je tudi cenejši in Je s tem v zvezi tudi predviden obrat za izdelovanje polkemične lesovine. VSE VEČJE potrebe po CELULOZI Dandanes nastajajo vse večje potrebe po celulozi, in to sili tovarno k njeni večji proizvodnji, to pa brez večjih investicij. Vse tovarne celuloze teže za tem. da pri proizvodnji celuloze dokažejo čimvečji lzolen — ori I kub. metru lesa 200 kg celuloze. Po novem postopku, s tako imenovanim »Panzer« sistemom, pa bi uspelo izplen celuloze povečati za 30—50%. Ta sistem je zelo primeren za izdelovanj© celuloze in roto papirja. Vse to, kair smo navedli, bi bilo mogoče Izvesti do leta 1961. Tovarna bi lahko zaposlila nove ljudi In bi do takrat imet!a okrog 1.200 osebja. SKRB ZA DELOVNEGA Človeka in njegovo RAZVEDRILO • Vzporedna skrb podjetja j* nadaljnja izgradnja stanovanjskih hiš za svoj« ljudi V zad- mogoče doseči za okrog 2 tisoč 300 ton večjo zmogljivost papirnega stroja kot do sedaj. Dnaes je domači trg z roto papirjem založen in ne bi bilo več potrebno, da roto pi.pir *e uvažamo. Tovarna tabilna, ln sicer zaradi tega. ker bo lahko proizvajala viskozo za novo tovarno v Lo-znici, ki mora danes te surovine uvažati. Dve leti se je zavlačevalo * gradnjo tega dragocenega objekta in povrh tega hi bili v ta namen odobreni krediti že lahko odplačani. Razen tega se Tovarna viskoze v Ložnici bori • njih petih lotih je tovarna zgradila preko sto družinskih stanovanj. In ne samo to — tovarna ima v svoji neposredni bližini moderno kopališče, kjer se kopajo člani kolektiva in tudi ostali, prihaja pa vanj vedno več tujcev. Druga pomembna pridobitev na Vidmu je moderen hotel, v katerem stanujejo delavci, namenjen je .pa tudi za ostale goste in tujce, iki ga radi obiskujejo. Hotel ima lepo urejene sobe, prostorno jedilnico, kavarno, manjše druge sobe in kuhinjo s kapaciteto tudi do 1.000 obrokov. Pri izgradnji tega hotela, ki se imenuje Turist hotel »Sremič«, ima zasluge Tovarna celuloze in roto papirja v Vidmu-Krškem. Tudi kulturni dom ki je po ureditvi drugo najlepše strelišče v Sloveniji. Tudi v tem se zrcali’ skrb vodstva tovarne, njenega delavskega sveta in upravnega odbora, ki se trudijo, da razen produkcije poskrbe tudi za razvedrilo in oddih svojih delavcev ln uslužbencev. 19 LET V TOVARNI IN 10 LET DIREKTOR Tovariš Milan Dimnik, direktor Tovarne celuloze in roto papirja, nam je povedal marsikaj zanimivega — o sebi pa ni hotel govoriti. Zato so nam o njem povedali njegovj sodelavci nekaj več. Tovariš Dimnik dela v papirni že 29 let. Začel je kot lzvodnjo c raznimi Izboljšavami ln finesami še povečati, namreč s tem, da bi se papirni trak čimmanj trgal. Tedaj bi bilo v obratovanju manj zastojev, hkrati pa še več kilogramov papirja. Ker je vladalo pomanjkanje papirja, so morali poprej vsako nedeljo delati. Opazili so pa, da tak način dela kvarno vpliva na celotno proizvodnjo. Sedaj delajo v proizvodnji šest dni, sedmi dan pa izvršujejo razna popravila na strojnih napravah, izmenjavajo sita in razne strojno dele ter opravijo še , ostala potrebna dela, tako da v ponedeljek tečejo stroji normalno in izdelajo 340—345 m roto papirja na minuto. POTREBNA JE REKONSTRUKCIJA PAPIRNEGA STROJA To zaradi potreb in tudi glede na izvoz papirja. Sicer je sedanji papirni stroj zadosti velik in bi lahko delal tudi s hitrostjo 400 m na minuto, vendar za to ne ustreza pogonski del stroja — sama turbina. Se pravi, da bi bilo treba pri turbini izmenjati določene sestavne dele. Ker pa je ostalo nekaj sredstev (deviz) še neizkoriščenih, namerava podjetje izvesti to delo že v letu 1958. S to rekonstrukcijo bo težavami, ker mora v tujini vzeti vse, ka* ji daje, tudi naj-slabše blago, medtem ko bi tu proizvajali prvovrstno viskozo. DNEVNO 6 TON KRMILNEGA KVASA Tudi v tem pogledu lahko napravimo velik korak naprej. Jugoslavija bi potrebovala okrog 40.000 ton beljakovinske, krme. Veliki papirni stroj je že sredi decembra 1957 svoj letni proizvodni plan in svoje obveze do časopisnih podjetij izvršila. Kolektiv Celuloze« in tudi uprava podjetja sta pa mnenja, da roto papir preveč trošimo. Tako na primer nekatera podjetja izdajajo razne stripe in še druge povesti in romane na roto papirju, medtem ko za marsikak časopis roto papirja manjka. PERSPEKTIVE RAZVOJA TOVARNE DO LETA 1961 Perspektivni razvoj Tovarne celuloze in roto papirja v Vidmu-Krškem do leta 1961 je zelo bogat. Tudi izvesti ga bo mogoče, kolikor seveda ne bodo nastale kakšne zapreke, ki se rade pojavijo. Tako je v načrtu, da se v podjetju zgradi modema belilnica, katere stavba je že dograjena in je tudi že njena oprema na samem kraju. Nadalje je v načrtu še postavitev 4 kuhalnikov za kuhanje bukove celuloze za Izdelavo viskoze. TOREJ BELILNICA IN 4 KUHALNIKI S pravočasno odobrenimi krediti bo podjetju mogoče že konec leta 1958 začeti s proizvodnjo viskoze. Kredite za te objekte v višini pol milijarde dinarjev bo podjetje lahko odplačalo že v dveh_ letih. Ta investicija j« trenutno najbolj ren- »Svobode« na Vidmu je bil pred kratkim urejen s pomočjo te tovarne. Tovarna ima prav tako lastno godbo na pihala, ki je v zelo kratkem času pokazala lep napredek in je prvič nastopila ob zadnjem občinskem prazniku. Tovarna celuloze lin papirja Ima pa tudi lepo urejeno obratno ambulanto. V njej |e med drugim najnovejši rentgenski aparat za redni, sistematski pregled članov kolektiva in njihovih svojcev, prav tako moderno je nadalje urejena ziobna ambulanta. Se nekaj ne smemo pozabiti omeniti — to Je lepo strelišče. vajenec v Vevčah. Devetnajst let je že v tovarni na Vidmu ln letošnjo leto 1958 bo deset let. odkar je na položaju direktorja tovarne celuloze in roto papirja. Vse svoje življenje Je posvetil razvoju industrije papirja in j« eden Izmed direktorjev, ki je strokovnjak v svojem poslu. Razen tega pa je aktiven tudi izven tovarne. Tako je odbornik v okrajnem zboru proizvajalcev In se tudi drugače družbeno udejstvuje, kolikor mu‘ to dopušča čas. Tovarišu Dimniku želimo, da bi še dolgo vrsto let tako vzorno vodil to podjetje, kot ga je do sedaj. Direktor tovarne celuloze in papirja v Vidmu tovariš Dimnik Milan TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA VIDEM-KRŠKO Orožje sedme velesile « Srečno in uspeha polno novo leto! Mlado podjetje-mlad Elektro-standard v Trbovljah se je razvil iz majhnih početkov v pomembno podjetje, ki je v kratkem času svojega obstoja opravičilo zaupanje vseh, ki so se zavzemali za njegovo ustanovitev. V decembru 1954 so osnovali podjetje Eiektro-standard — in začeli so. Najprej so pričeli s poskusnim obratovanjem, toda že v drugi polovici leta 1956 so v podjetju začeli z redno proizvodnjo. Prve storitve tega podjetja so bile usluge, ki jih je opravljalo raznim trgovskim podjetjem. Odločili so se za proiz- kolektiv POGLED V DELAVNICO ELEKTRO-STANDAJRDA vodnjo vrste artiklov, in to predvsem predmetov za široko potrošnjo. Prva dva pralna stroja, ki so ju izdelali v Elek-tro-Standardu, sta bila montirana v pralnici rudnika v Trbovljah in delata že dve leti. Danes so pralni stroji izdelka Elektro-Standarda že izpopolnjeni ter so pralni stroji s centrifugo dovršen izdelek, ki so iskani že drugod. Proizvodi podjetja so nadalje siluminske svetilke, električne peči, električni kuhalniki, prav tako izdelujejo v njem mazaljke po naročilu sobne svetilke in lestence. In še vrsto drugih manjših proizvodov. Proizvodni p>lan podjetja za leto 1957 je bil postavljen na 45 milijonov dinarjev in ga je kolektiv dosegel že prve dni meseca decembra 1957. PRVI DELAVSKI SVET Prav velik razmah je bilo v podjetju opaziti v začetku leta 1957, ko so v mesecu janu- GROSISTICRO TRGOVSKO PODJETJE „KRKA“-Brežice TELEFON 62 — BfftZOJAV »KRKA« — BREŽICE — POSTNI PREDAL 5 postaje z vsemi predmeti (tekstilom, galanterijo, prebrano, železnino, gradbenim materialom itd.) in z njimi streže poslovalnicam bi trgovinom na področja republike kakor tudi Izven nje. Vsem svojim odjemalcem In dobaviteljem se priporoča tudi v novem leta ki jim Seli vesele prašnike arju izvolili svoj prvi delavski svet. Z njim se je delo še bolj poživilo, tako da se je kolektiv stalno večal in zaposluje danes z vajenci vred 87 oseb. Ta kolektiv je po starosti izredno mlad, saj je povprečna starost članov kolektiva 21 let, ELEKTRO- STANDARD v v Trbovljah im« dokaj lepe perspektive. Prvo, kar je najbolj potrebno, je razširitev prostorov podjetja, ker so dosedanji delovni prostori za vedno večji razmah pretesni. V načrtu izdelave novih predmetov so predvsem električne vo-dodržne svetilke, ki se uporabljajo zlasti v mokrih in vlažnih prostorih, nadalje bo podjetje izdelovalo električno opremo za ladje, katero smo morali do sedaj uvažati, Podjetje je navezalo stike z vodstvom hrastniške steklarne ter se bodo uvedle nove vrste svetilnih teles za stanovanja. Nadalje bo izdelovalo tudi pralne baterije in še nekatere proizvode, in to predvsem gospodinjske predmete. Kakor smo že omenili, m delovni prostori podjetja že pretesni in bo treba misliti na njihovo razširitev. V tem pogledu so že napravili korak naprej v letu 1957. S pomočjo Strojne tovarne v Trbovljah In Elektrarne Trbovlje, ki so dali podjetju na razpolago dva provi-zorija si je »Elektro-Standard« uredil dva prostora, od katerih služi eden za skladišče. Ker je podjetje v kratkem časa napravilo lep razvoj in so, kot rečeno, njegovi delovni prostori že premajhni, bodo za nadaljnji razmah nujno potrebni novi prostori. Tako bo mogoče povečati proizvodnjo, uvesti izdelavo novih proizvodov — s tem p« bo možno sapodtlti že nove delovne sile. Mlademu kolektivu tega podjetja želimo lep napredek in razvoj, in da bi tudi v bodoče tako uspešno premagoval vse porajajoče se težav«, kot jih je doslej. Pekarna i, slaščičarna TRBOVLJE je ob tej priliki zahvaljuje vsem svojim odjemalcem ter se priporoča za obisk tudi v bodoče. Najboljše pecivo vseh vrst, bonbone, čokolado in druga slaščice dobite v naših poslovalnicah. Postrežba hitra in poceni. Kruh in ostalo pecivo zahteva vsakdo od Pekarne Trbovlje, ker je najboljše in vedno sveže. V naši slaščičarni na Trgu revolucije pa dobite lahko vsak čas vse vrste brezalkoholnih pijač, čaj, kavo in ostalo. SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1958! KOLEKTIV PEKARNE IN SLAŠČIČARNE TRBOVLJE , ............................................»' Prihodnost trboveljskega Inž. VINKO PREZELJ rudnika? ▼ poštev vse bolj tudi tiste slojne partije, ki nekdaj zaradi stcem&Šnosti po svoji obliki, raztezanju in -debelini za odkopavanje niso bile interesantne, ker niso nudile možnosti za doseganje primernih storitev; odkopavanje takih premogovnih ležišč je bilo drago in nerentabilno. Sem prištevamo ostanke stebra nekdanjega površinskega kopna na Dobrni, dalje še ne povsem raziskane obrobne partije stojišča pod grebenom, Trbovlje v svojem povojnem razdobju s hitrim korakom spreminjajo svojo zunanjo podobo, svoj obraz. Novi objekti so zrasli v tej dolini v zadnjih letih, nova industrija je dala močan pečat spremembe nekdanjim povsem rudarskim Trbovljam. Ta preobrazba, ki se kaže na zunaj, se bo nadaljevala v bližnjih letih. Močno se bo to izrazilo z uresničitvijo projektov o ukinitvi glavne rudniške železnice. Iz doline se bo umaknila rudniška ozkotirna železnica in lesno skladišče, pa tudi s pobočja nad dolino se bo v prečenjem obsegu skrčilo omrežje rudniških ozkotirnih naprav. Jamski voziček, ki sedaj kroži skozi vsa rudniška naselja od postaje do Vod‘in daje celemu naselju obeležje rudnika, se bo umaknil v ožje rudniške prostore, ven iz naseljenih področij. Vse to je potrebno. V Interesu boljšega gospodarjenja je potrebno, da se obseg zunanjih rudniških naprav čimbolj skrči in da je teh naprav le toliko, kolikor je za rudarjenje neogibno potrebno. Z isto potezo pa pridobiva s tem celotno naselje lepši videz, nekdanje revirske naselbine se preobražajo v lepo mesto. Ali pa je s tem krčenjem rudniških zunanjih naprav že tudi podan znak, da je rudnik Trbovlje v umiranju in da so mu dnevi šteti? Takoj prva leta po osvoboditvi so se slišale krilatice: rudnik Trbovlje nima več premogovnih zalog, zapisan je smrti, potrebno je, da si trboveljski rudar prebere, da pogleda za drugačnim kruhom, za drugačnim poklicem! Kaj je na stvari? V Trbovljah rudarska dejavnost res ni in res ne bo več edina dejavnost, kot je bila nekoč, v dobi, ko so jamski obrati odkopavali najlepše zaloge premogovnega sloja, ki ga je narava navrgla v ta predel, ko je sam rudnik Trbovlje proizvajal toliko, kolikor danes proizvajata oba rudniška obrata Trbovlje in Hrastnik skupaj. Poleg rudnika se je v povojni dobi razcvetela tudi druga Industrija, ki nudi zaposlitev trboveljskemu življu. Toda čeprav rudarstvo ni več edino udejstvovanje in edini vir dohodka Trbovelj, je vendarle še ostalo največji vir dohodkov Trbovelj in bo to ostalo še dolga leta. Pred desetimi leti Je rudnik Izkazoval v bilanci koristne rudne substance še zaloge za kakih 15 do 20 let; danes po desetih letih se vodi na rudniku v evidenci še vedno skoro enaka količina koristnih z^log kot tedaj, tako kot da se v teh 10 letih ne bi v jami prav nič odkopavalo in prav nič izvozilo iz jame. Na osnovi teh zalog ter na temelju dejstva, da vsi predeli v trboveljskem revirju le še niso do kraja raziskani in da bodo bodoče raziskave pripomogle k še nadaljnjemu povečanju premogovnih zalog, lahko smelo trdimo, da bo življenjska doba rudnika Trbovelj še vedno kakšnih 34 do 40 let. pri čemer se bo veličina proizvodne zmogljivosti zmanjšala od sedanje na zmogljivost, ki bo v zaključnem razdobju vendarle še vedno približno takšna, kakršno dosega danes rudnik Hrastnik. Kako to, da rudarske dejavnosti v Trbovljah ni in noče biti kraja? Kako to, da je bilanca premogovnih zalog kljub visoki vsakodnevni proizvodnji skozi desetletja približno ena in ista? V Trbovljah smo se začeli zavedati, da smo v primerjavi z ostalimi premogovnimi bazeni revni zalog rudnega bogastva. V tem prepričanju smo začeli z odkopavanjem raznih slojnih ostankov, ki so v dobi dobre konjunkture veljali po svoji kalorični vrednosti kot manjvredni. V zadnjem času smo se odločili, da bomo začeli odkopavati v določenih predelih tudi tiste plasti, ki jih sicer ne prištevamo k pravemu premogovnemu sloju, k odkopavanju tako imenovane črne talnine, ki ima v določenih območjih zadosten odstotek gorljive substance in jo v takih pogojih lahko uporabimo kot kurivo v kotlih s prašnim kurjenjem v trboveljski termoelektrarni. Uvajanje novih načinov odkopavanja pa je končno omogočilo, da prihajajo za odkopavanje ki se vleče od vasi Itetje proti vasi Plesko. Takii partij je v trboveljski dolini še več in potrebno jih bo še poiskati. Do sedaj niso bile niti toliko zanimive, da bi jih v celoti vodili v evidenci. Rudarska tehnika je napredovala. Prišli smo do popolnejših transportnih naprav, odkopani prostori se ne zasipavajo več samo po načinu vodnega zasipavanja, temveč se je razvilo pnevmatično zasipavanje. Težave, ki jih je nekdaj povzročala splavna voda v mehkih glinastih tal-ninskih predelih trboveljskega premogovega sloja, so bile včasih tolikšne, da je bilo prosto nemogoče vse v redu do kraja in čisto odkopati. S tem, da se ne uporablja več voda kot transportno sredstva za zasip, je marsikaka etaža premoga rešena za narodno gospodarstvo in omogočeno bo odkopavanje gllnovitih plasti, ki smo. jih doslej morali zanemarjati. Uporaba jekla kot elementa za podpiranje odkopov nam daje možnost, da strop rušimo in držimo etaže suhe, brez vode. Rudarska tehnika se je torej toliko razvila, da je bilo možno spremeniti v določeni meri metode odkopavanja. In treba je bilo v Trbovljah prelomiti s konservativnostjo, prelomiti je bilo z vsem starim. Trboveljski rudar je začutil potrebo, da napravi prelom s preteklostjo in da na polju rudarske tehnike začne iskati nova pota. V zavesti, da z nenehnim iskanjem novih prijemov dela pridemo do napredka, do izboljšanja delovnih pogojev in do večje storilnosti, je trboveljski rudar danes tisti element, ki je omogočil, da bomo s pridom in gospodarno odkopavali v bodoče tudi te najsiromašnejše slojne predele in na ta način podaljšali življenjsko dobo rudnika Trbovlje. Nove odkopne metode s hitrim napredovanjem odkopne fronte, ki uporabljajo lahka in cenena mehanična transportna sredstva, bodo omogočile, da v Trbovljah ne bomo prav nič pogrešali tistih velikih »travnikov« iz preteklosti. In glavni faktor, da bo uspeh v tem pogledu zagotovljen tudi v bodoče, je že dolgo tu: to je naš rudar. Povsod po svetu ima rudarstvo težave, vsak rudnik se bori s svojimi specifičnimi težkočami, eden z večjimi, drugi z manjšimi. Ponekod preži nad rudarjem nevarnost vdora eksplozivnih pli nov, drugod vdorov vode, zopet tam nekje povzročajo velike globine visoke temperature, pritiske itd. Tudi zasavski revirji imajo svoje značilne težkoče. Te so obeležene z dejstvom, da sc odkopava debel sloj, ki je močno porušen in ki leži med prav tako porušenimi, razmeroma mehkimi hribinami. Imamo torej opraviti z jamo. v kateri vladajo precejšnji hribinski pritiski Strop nad glavo rudarja ni zanesljiv, stene jamskih prostorov niso trdne, v odkopih opravlja kopač delo pod umetnim stropom, ki ga tvorita gramoz in glina, vnesena v jamo s površine. \ takih okoliščinah je zasavski rudar postal v teku desetletij pravi mojster v obvladanju pritiskov, v podpiranju ter tesarjenju. V tem pogledu cedijo njegovo sposobnost povsod širom po Evropi Tega mojstrstva ne kaže zametavati; te strokovne sposobnosti, ki je specifična za te revirje, nikakor ne smemo podcenjevati. Nasprotno, to vrednoto, ki jo imamo v Trbovljah, je treba še nadalje visoko negovati in čuvati. Nekdaj je bil to zelo težak poklic, razvoj tehnike pa je pripomogel, da se je težlna tega poklica žq dosti ublažila. Naša pot naj gre za tem, da ob pravilnem odnosu do človeka, ob nenehni skrbi za zdravj in življenje našega rudarja v čimvečji meri izko riščamo pridobitve moderne rudarske tehnike za zboljšanje delovhih pogojev v jami, za zboljšanje jamske klime, za ustvarjanje vedno bolj varnega stropa, za zmanjšanje, fizičnih naporov samega ročnega dela, skratka za to, da ustvarimo vse večji občutek varnosti dela v jami. Ne beg od rudarstva, temveč vse sile za to, da se ustvarijo take delovne razmčre v jami, ki bodo značaj jamskega dela omilile in čimbolj približale značaju dela na površini! Ce tako gledamo na prihodnost našega rudarskega poklica, smo lahko samo zadovoljni, da cj bo šc nekaj generacij trboveljskih občanov s pridom uveljavljalo v rudarski dejavnosti in na ta način dajalo še dolgo časa značilno potezo temu kraju. DELOVNI KOLEKTIV RUDNIKA TRBOVLJE -HRASTNIK, ZELI VSEM RUDARJEM JUGOSLAVIJE SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1958 H! r Malo - halo NUJNO POTREBNA JE REKONSTRUKCIJA CEMENTARNE np ovarna je že leta 1956 praznovala 80-letnico svojega obstoja. Stalno je dajala samo cement in zopet cement, pri čemer je razumljivo, da so sc njeni stroji v dolgih letih izrabili, prav tako pa so zastarele njene druge naprave, nekaj pa je ostalo: bogate izkušnje v proizvajanju cementa. Stroji, ki so doslužili, razumljivo terjajo obnovitev in rekonstrukcijo cementarne, prav tako pa jo zahtevajo neizčrpne zaloge surovin in okoliščina, da je trboveljski Portland cement visoko vreden in je najboljši v Jugoslaviji ter je poznan izven meja naše države. Trboveljski cement je res izredno dobre kakovosti in se njegova kvaliteta še vedno izboljšuje. Stalno proizvaja cementarna nove znamke cementa in ga dnevno pridela okrog- 350 ton. Konstrukcija tovarne je, kakor smo že rekli, zastarela in je doslužila, zato si vodstvo cementarne in ves njen delovni kolektiv vsa zadnja leta po osvoboditvi prizadevata, da dobita prepotrebne kredite za temeljito rekonstrukcijo tovarne. Ta rekonstrukcija pa je toliko bolj potrebna, ker se stalno dviga poraba cementa v sami Sloveniji in tudi v Jugoslaviji. Potrošnja cementa je dosegla pri nas že evropski povpreček na posameznega prebivalca. Rekonstrukcijo tovarniških naprav pa terjajo ugodna lokacija same cementarne, njena tradicija in bogate izkušnje tovarniškega kadra ter kvaliteten material, ki ga je na razpolago v neomejenih količinah. Ali je res, da cement ni problem v Jugoslavjji? Tako pravijo nekateri. To pa ne drži, kajti trboveljskega ce-ftienta je mogoče prodati, kolikor bi ga hoteli, a ga z zastarelimi napravami ni mogoče dovolj izdelati. Že osem let se kolektiv tovanne bori, da bi dobil prepotreb- Cementarna Trbovlje! Dan za dnem brnijo telefoni, prihajajo brzojavke: Pošljite nam 10 ton trboveljskega Portland cementa, spet drugi zahtevajo pošiljatev 5 ton cementa in tako dalje. Kljub temu, da je bila proizvodnja cementa v lanskem letu 1957 na veliki višini, ni bilo mogoče vsem naročilom ustreči. Daslravno so naprave tovarne že zastarele in njeni stroji izrabljeni in se je kolektiv tovarne moral ubadati še z drugimi težavami, je vendar pridelal več cementa kot prejšnja leta, poraja se pa vprašanje, kako bo z njegovo proizvodnjo v bodoče.. ben kredit za obnovitev svoje cementarne. Tako se lahko zgodi, če z rekonstrukcijo ne bodo začeli, da se bo proizvodnja trboveljskega cementa že prihodnje leto zmanjšala za 10.000 do 15.000 ton. Velika peč v cementarni je namreč že odslužila, ker obratuje že 50 let. Doslej si je kolektiv pomagal, da je vse okvare na strojih in ostalih napravah sam odpravljal. Prizadeval jetja. O njih razpravljajo tudi na sejah občinskega in okrajnega ljudskega odbora. Krediti so bili sicer obljubljeni, tako tudi za leto 1958, a vedno so se pojavili kakšni zadržki. Z rekonstrukcijo tovarne pa bo treba vzporedno rešiti še nekatere druga vprašanja, tako na primer vprašanje ceste od Sušnika do železniške postaje. V zvezi z ureditvijo ceste na železni- si je, da ohrani proizvodnjo cementa na dosedanji višini in jo je celo povečal. Vsaka stvar pa traja le določen čas, in tako je tudi s stroji te tovarne. Zastareli so in zahtevajo obnovo. KREDITI IN ZOPET KREDITI... Okrog kreditov za obnovitev cementarne se vrte vse razprave na zasedanjih tovarniškega delavskega sveta, sindikata in upravnega odbora ter sejah vodstva pod- ško postajo bo kajpak treba prestaviti upravno poslopje tovarne, vse to pa nujno zahteva tudi rekonstrukcijo tovarniških objektov. Vodstvo cementarne in njen kolektiv si mnogo prizadevata, kako bi uredila čistilne naprave v tovarni, kajti cementni prah, ki uhaja iz dimnika, je velika nadloga za vse stanovalce v okolici tovarne, prav tako pa uničuje floro in trpe zaradi cementnega prahu bližnji gozdovi in kmetijska posestva. V tem pogledu je bil dosežen že znaten napredek in prizadeva ta prah sedaj manj škode kot prej. Nadaljnje težave sc porajajo tudi z odpravo cementa po železnici. V poletnih mesecih je primanjkovalo železnici vagonov in je zaradi tega čakalo včasih pred železniško postajo na cement tudi po 20 kamionov. Nakladalna rampa za cement predstavlja za podjetje neprijetno »ozko grlo«. Tudi v tem pogledu je pred- leto se je v novi stanovanjski blok ob Rudarski cesti, ki je eden izmed najlepših v Trbovljah, vselilo preko dvajse.t strank. Podjetje na tivno udejstvuje v »Svobodi« — v dramski sekciji, v pevskem zboru, v šahovski ali kegljaški sekciji, v knjižnici ali drugod. To ni malo. Skoro vsi pa so člani »Svobode« in to je zelo lep uspeh. videna rešitev in bo tedaj odprava cementa po železnici lažja. Posebno skrb posveča podjetje tudi vzgoji kadra, da se izpopolnjuje strokovno v sami tovarni in v laboratoriju, skupno s sindikalno podružnico pa vodstvo podjetja skrbi, da se člani delavskega sveta in upravnega odbora čimbolj seznanijo z družbenim upravljanjem. BORBA IN SKRB ZA ČIMBOLJŠO KVALITETO CEMENTA Povpraševanje po cementu je veliko, zato je kolektiv cementarne žrtvoval tudi proste nedelje, da je proizvodnja cementa tekla brez motenj dalje. Tovarniški strokovnjaki so si vedno prizadevali, da vse okvare, ki so nastale na strojih in podobno, hitro odpravijo, tako da je bilo v produkciji zelo malo izpadov. Ob nenehni skrbi za nemoteno produkcijo pa je vodstvo tovarne posvečalo tudi veliko pažnjo svojemu laboratoriju, zato se je tudi kvaliteta cementa stalno zboljše-vala. Kolektiv tovarne si na čelu z direktorjem Vence-ljem Miklavčičem, inž. Alfredom Petričem in drugimi strokovnjaki prizadeva in skrbi, da se tudi mlajši delavci v tovarni spoznajo z vsemi problemi podjetja. Tako raste v tovarni nov kader, ki bo tudi v bodoče častno zastopal cementno merava to gradnjo podpirati finančno tudi v bodoče, da bodo njeni delavci prišli do potrebnih stanovanj. Prav tako lahko rečemo, da je malokateri delovni kolektiv tako tesno povezan s svojim kulturnim društvom, kot je povezan ce-mentarniški kolektiv s svojo »Svobodo-Zasavje«. Včasih ta kolektiv ni imel ustreznih prostorov za kul-turnoprosvetno delovanje, saj se je moral zadovoljiti z leseno barako zraven upravnega poslopja. Toda ko si je leta 1953 zgradil svoj Dom »Svoboda-Zasavje«, je tudi kulturnoprosvetno delo Industrijo v Trbovljah. Tre- v tem delu trboveljske doli-ba pa bo napeti vse sile, da ne znatno poživelo. Vsak pride čimprej do prepotreb- četrti član kolektiva se ak- V LETU 1958 REKONSTRUKCIJA TOVARNE — VEČ CEMENTA IN SF. VEČ PRISPEVKA ZA SKUPNOST — TO JE ŽELJA DELOVNEGA KOLEKTIVA IN VODSTVA CEMENTARNE TRBOVLJE. ne rekonstrukcije tovarne, kar se bo bogato poplačalo v bližnji in daljni bodočnosti. GRADNJA STANOVANJ IN KULTURNO DELOVANJE Brez skrbi lahko zapišemo, da je trboveljska cementarna v dvanajstih letih po osvoboditvi zgradila več stanovanj za svoje delavce in uslužbence kot vsa leta poprej. Preko sto lepih, zdravih in svetlih stanovanj je podjetje zgradilo v povojnih letih. Samo lansko OBRAT RADEČE — ZIDANI MOST V januarju 1957 se je trboveljski cementarni priključilo podjetje »Industrija gradbenega materiala Radeče — Zidani most«. V tem podjetju prej niso izkoriščali vseh možnih kapacitet in tudi delavci so delali v slabih pogojih. Težave, ki so se pojavile v letu 1956, so naslednje leto srečno prebrodili — naročil je bilo spet dovolj, zboljšali so organizacijo dela in tudi proizvodnja se je povečala za več kot 30 odstotkov. S tem pa tudi zaslužek delavstva. V načrtu je predvsem prestavitev obrata iz Radeč v Zidani most, kjer bodo delovni prostori primernejši. Tako bodo tedaj povečali proizvodnjo izolitnih plošč, mletje žlindre in drugih surovin, predvsem pa za nove metalurške in supersulfatne cemente, proizvajali bodo tudi večje množine apnenčeve moke. Nadalje je tu predvidena montaža novega mlina in dograditev polavtomatske peči za žganje apna. Tako Cementarna Trbovlje in njen obrat Radeče — Zidani most predstavljata v okrajnem merilu znaten prispevek k družbenemu planu in proračunu. LJUBLJANA, Maistrova ulica 10 To trgovsko podjetje s kemično-tehničnimi proizvodi na debelo Je bilo ustanovljeno leta 1®50 — njegov poslovni predmet •ta pa uvoz in izvoz surovin in pomožnega materiala za potrebe kemične in sorodne industrije. Z ukinitvijo podjetij) »Kemikalija« in »Oskrba« se je poslovanje tega podjetja Se boli razširilo, tako da je le-to postalo glavni uvoznik in izvoznik za kemično stroko, istočasno pa je pričelo poslovati tudi za notranje tržišče. Kljub neštetim reorganizacijam in večkratnemu preseljevanju se Je podjetje razšliilo v strokovnem, finančnem in komercialnem pogledu. Za to gre zasluga celotnemu kolektivu, aktivnosti in sposobnosti upravnega odbora, pirav tako pa tudi delavskega sveta, c čimer se je podjetje razvilo v eno izmed naj večjih tovrstnih podjetij v Sloveniji. Promet poletja zrnata približno 2 miiiijardi dinar- jev letno, kar zadostno dokazuje pomen te ustanove. Osnovna naloga podjetja bo v bodoče oskrbovanje industrije in široke potrošnje s kemikalijami, barvami, laki, raznimi razstrelivi, tehničnimi plini in plastičnimi masami. Podjetje »e je v zadnjem času predvsem uveljavilo z uvedbo novih uvoznih predmetov za gospodinjstvo in raznih plastičnih mas. Vedno bolj se uveljavlja princip prodaje blaga po tovarniških cenah, kar omogoča potrošnikom cenejši nakup blaga. Glede na potrebe večjega asortimenta blaga je podjetje kot uvoznik kemikalij, gume in plastičnih mas izpopolnilo izbiro blaga iz različnih evropskih držav. Jjn še nekaj: ker imajo naša trgovska podjetja zaupanje v to uvozno podjetje, jim to po želji in zaupanju opravlja tudi zunanjetrgovinske posle za njihova lastna ali dodeljena sredstva. • Zaradi solidnega poslovanja podjetja in dobrih trgovskih zvez z vzhodnimi državami, kakor tudi zahodnimi, predvsem z Italijo, Anglijo, Nemčijo in Avstrijo, so zvezni organi, ki razpolagajo z deviznimi sredstvi za uvoz blaga, ki ie potrebuje za reprodukcijo in široko potrošnjo, določili podjetje »Che-mo« v Ljubljani, da posluj* za celo državo. Podjetje Irnport »Ghemo« Pfcs-porft je v svojem sedemletnem poslovanju pokazalo, da sodi v vrsto podjetij, na katera se lahko v vsakem pogledu računa in zanese. TOVARNA ČOKOLADE IN LIKERJEV JMPERIAL VI DEM-KRŠKO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM ZELI MNOGO SREČE IN USPEHA V POSLOVNEM LETU 1958 — KOLEKTIV IMPORT »CHEMO« EKSPORT V LJUBLJANI. \ • I 71 LET 2E DELA TOVARNA V SEVNICI Kopitarna Sevnica TOVARNA KOPIT IN PET EnainSestdeeet let že dela in posluje ta tovarna sladkih dobrot, na pol poti med Brestanico in Vidmom-Krškim. Delovni kolektiv tovarne si močno prizadeva, da kljub krepki konkurenci obdrži sedanjo raven proizvodnje in io še poveča. Razen čokolade Izdelujejo tu še kakao Je bil uvrščen še pelinkovec, ki je pri potrošnikih zelo pjiljubij en. Želja celotnega kolektiva je, da se poveča strojni park tovarne in s tem tudi proizvodnja. Tako imajo v podjetju načrt nakupa novih strojev, med njimi stroj »Konša«, to je na- kov. Z nakupom tega stroja bo možna proizvodnja čokoladnih izdelkov od 200—250 ton letno, medtem ko Je bilo mogoče do sedaj izdelati le 160 ton letno. Drug prepotreben nov stroj pa bi bil nova stiskalnica, saj je dosedanja v obratu že od leta 1896. S temi novimi stroji in še drugimi, ki jih imajo v načrtu, bo tovarna močno povečala svojo proizvodno zmogljivost in s svojimi izdelki zadovoljila trg, ki danes sproti pobira vso proizvodnjo. \ Vsem poslovnim prijateljem ln odjemalcem pa želi kolektiv tovarne »Imperial« v Vidmu-Krškem •#•••••#• ••••!•*•* •#<••»••• ••••••••s «•*#•«*•• »•••••••« •••••**•» *••••«••• ••»•••»• • i 2e TO. leto dela in proizvaja tovarna kopit in pet KOPITARNA v Sevnici. Najprej je bila tovarna majhen obrat, danes pa je veliko, moderno podjetje z novimi stroji in svetlimi delovnimi halami. Kopitarna v Sevnici ima v svojem sklopu: obrait polizdelkov, obrat kopiit, obrait pet in obrat žage. Proizvodni program podjetja je bogat in obsega izdelavo re- v .prahu Proizvodnja likerjev Je sicer v stagnaciji, vendar v tovarni pričakujejo, da s« bo tudi stanje s prodajo likerjev na trgu izboljšalo. Tovarna čokolade in likerjev je začela s proizvodnjo v gradu Rajhenburg, in sicer leta 1996. To je bila tiste čase prva čokoladni ca na Spodnjem Štajerskem. Po osvoboditvi, leta 1947, je bila registriram Okrajna tovarna čokolade ln likerjev Rajhenburg. Tovarna se je preselila v sedanje prostore na Sotelsko, kjer obratuj* še dane«. Podjetje je asortiment svojih izdelkov močno razširilo in povečalo kapacitete tovarn«. Taiko Je kolektiv v letu 1952 že Izdeloval mlečno in lešnikovo čokolado, po kateri je bilo veliko povpraševanje. V tovarni so nadalje izpopolnili asortiment ka- * kao proizvodov, ga dopolnili - z mlečnimi deserti, manjšimi in večjimi formati jedilne čokolade — v proizvodnjo likerjev pa prava za gnetenje in oplemeni-tev čokoladnih gmot, v katere se dodajajo maslo ln arome. S tem »trojem bodo v tovarni dosegli največjo kakovost izdel- MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1958 • •*•»••• «•••••»•• •••••••«' •»•••* »•»•••••' ••••«••«• .*.»• TOBAK — VIDEM-KRŠK0 Srečni kadilci tSm0- aMI Šml — Ši-T "i«. L m Rušenje tobaka, ki Je eden (lavnih pridelkov na jugu naše države. ‘ »Cigarete ln cigare kupujem sgolj pri trgovskem podjetju »TOBAK — KRŠKO«, je dejal P. R., ki smo ga srečali gred trafiko ▼ Sevnici, ln zadovoljen potegnil »Zeto«. »Tu prodajajo tobačne izdelke vseh priznanih tovarn v Jugoslaviji. V vseh desetih poslovalnicah »TOBAKA — KRŠKO« — v Brežicah, Ko-. stanjevlei, Krškem, na Vidmu, v Brestanici, na Senovem, v Sevnici ln Krmelju Pa Je moč dobiti tudi vse šolske ln pisarniške potrebščine. Na upravi smo »vedeli: Trgovsko podjetje »TOBAK — KRŠKO« preskrbuje s, cigaretami vso trgovska ln gostinsko mrežo v Posavju in v delu sosedne Hrvateke. Blago dostavljajo fraako kupcem. Med kadilci so najbolj priljubljeni izdelki ljubljanske tobačne tovarne, zlasti Drava, Zeta ln Morava. Tobakovcem delajo največ preglavic prevozi, ker nimajo lastnega avtoparka. Manjka jim tudi skladišče. Zato nameravajo graditi na Vidmu, blizu železniške postaje, novo skladišče, za katero še pripravljajo načrte. Cigarete bodo tam lahko higiensko shranjene tudi dalj časa. TRGOVSKO PODJETE »TOBAK« — KRŠKO« UŽIVA MED KUPCI UPRAVIČEN SLOVES. VSEM SE PRIPOROČA ZA NAKLONJENOST TUDI V NOVEM LETU! O— 1 v katerih te delavci po delu lahko pošteno umijejo in Okopajo. Proizvodnja tovarn« m »talno dviga. Za več kot 40 let izvaža podjetja svoj« izdelke v vse dele sveta in so izdelki Kopitarne v Sevnici splošno anani po vsem •vetu kot odlično, kvalitetno blago. Naročila stalno prihajajo in je včasih težko vsem ustreči. — S svojimi izdelki se kopitarna udeležuje itudi zagrebškega velesejma, kjer j« razstavljala skupno na razstavi kožne In obutvene industrije svoje izdelke, v letu 1956 in 1957 pa je tovarna dobila zanje najvišj« priznanje — »lat« kolajne. Pomemben dogodek v razvoju kopitarne je bila "tudi njena združitev z Lesnim podjetjem »Bohor«, ki »edatj deluje v sklopu tovarne kot poseben obrait žage. Tovarna ima v načrtu nakup novih strojev. S tem bo proizvodnjo dvignila v letu 1958 najmanj za 100°/* ▼ primerjavi • .planom leta 1957, ko je proizvodnja tovarne znašala po planu 1 milijon parov kopit. V načrtu je nadalje tudi temeljita rekonstrukcija celotne tovarne. Mnogo bo še dela. tpda z združenimi močmi bomo tudi v tem uspeš). zanee-a lesa vseh vrst, kopit za obrt in industrije, vse vrste na-penjačev, lesenih pet za čevlje, lesov za škornje, narezanih desk in sekata ih klad za industrijo ln obrt, lesenih podplar tov in razne lesne galanterij^.' Leta 1956 so v tovarni z dokajšnjimi napori dokončno zgradili enega izmed najmodernejših obratov te vrste v naši državi. Prostori novega obrata so svetli in zračni, takšni bi pač morali biti vsi, in je tudi to ena od bodočih nalog podjetja. Najvažnejše ie seveda to, da le tovarna prišla do prepotrebnih, higienično urejenih prostorov. Novo v KZ Krško ■ Glavne kmetijske panoge na področju KZ Krško so živinoreja, poljedelstvo ln vinogradništvo. Kmetijska zadruga šteje med »voje največje naloge obnovo vinogradov in sadovnjakov. Pogoji za to so zdaj ugodnejši, kot so bili prej, hkrati pa je pripravljen tudi perspektivni načrt razvoja kmetijstva v občini Vidiem-Kršiko. ■ Letos je bil dosež«n znaten korak naprej pri odkupu. Ta je šel sko.ro ves preko kmetijske zadrug« Jeseni 1958. leta so odkupili 420 hi vina, letos pa s« je ta količina vidno povečala. ■ Trenutno je vpisanih v zadrugo 474 članov. Število še ni najlepše, vendar pa s« vključuje zadnje čas« čedalje v«č ljudi, ki spoznavajo koristi zadruge. ■ Aktiv mladih zadružnikov šteje 30 članov. Zanj« je bilo pripravljenih že več zanimivih, poučnih predavanj, imeli so tekmo koscev, uredili poskusni nasad nlzkodebetaega drevja in pripravili tudi štiri winje čebel. ■ V pravkar minulem letu so zadružniki porabili mnogo več umetnih gnojil kot kdajkoli prej. Hkrati 'so bili tudi hektarski donosi boljši. ■ Zadružniki z zaupanjem gledajo v delo KMETIJSKE ZADRUGE KRŠKO tudi v novem letu, A A aim, k] er J« hUa nekoč krška kavama, ropočejo zdaj •troji od raneiga jutra do poznega dne. Zrak diši po tiskarski barvi in na oknih so nalepljeni novi lepaki. VALVASORJEVA TISKARNA. Poiskaii smo upravnika ln ta je povedal; Krško je ie staro tiskarsko mesto, saj Je bila v njem tiskarna ie pred prvo svetovno vojno- Delala je vse do leta 1948. ko so bili njeni stroji odpeljani v Ljubljano. Toda potreba po tiskarni je bila tudi poslej v Posavju iz leta v leto večja. Leta 1954 je bil v Vidmu-Krškem ustanovljen tričlanski iniciativni odbor, ki ga i« m06no podprl tudi občinski ljudski odbor. Trojic« a« je z vs0 resnostjo in zavzetostjo lotila priprav za novo tiskarno. Nekje J« z veliko muko zvedela, da leži en njihov ZASAVSKI TISKARJI nekdanji *troJ to del črk na •rednJi tehniški Sbli v Ljubljani. Decembra tistega leta to dobili ta tiskarski stroj ln črke, februarja 1955 pa go ie začeli z rednim obratovanjem. Najprej Je bilo zaposlenih 5 Dudi, v drugem letu, ko »o kupili še en tiskarski stroj, pa go povečali tudi število zaposlenih- # Pravo prelomnico v delu tega edinega tiskarskega obrata v Zasavju pomeni letošnje leto. Povečani kolektiv je dobil nove delovne prostore in kupil še dva tiskarska •troja. Naročil Imajo dovolj ln tudj načrtov zasavskim tiskarjem ne manjka. Seveda pa obstaja še tudi precej težav. Zlasti hudo je pomanjkanje strokovnega kadra. Ce želite Imeti privlačen lepak ali lepo brošuro, potem ne pozabite na VALVASORJEVO TISKARNO v Vidmu-Krškem. ' C—2 -H ."'»l Steklarna IMinsM ljudski odbor Hrastnik ■ Bvojiimd sveti ta odfoorniškirni kamiisijaimi želi vsem občanom Hrastnika srečno ta zdravja polno novo leto, zlasti pa nadaljnjih delovnih uspehov v gradnji našega komunalnega sistema. Čestitamo vsemu prebivalstvu trboveljskega okraja ta vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine. — Obenem se pridružujemo tudi vsem ostalim, ki so čestitali »Zasavskemu tedniku« ob njegovi desetletnici obstoja. Pričakujemo, da bo naše okrajno glasilo tudi v bodoče idejni usmerjevalec ta informator našega družbenega življenja. Čestitkam *e pridružujejo tudi; OBČINSKI KOMITE ZK HRASTNIK OBČINSKI ODBOR SZDL, HRASTNIK OBČINSKI SINDIKALNI SVET HRASTNIK OBČINSKI SVET »SVOBOD« HRASTNIK OBČINSKI ODBOR ZB NOV HRASTNIK OBČINSKI KOMITE LMS HRASTNIK In i»c ostale množične organizacije ter društva hrastniške občine. Bilo je na nedavni konferenci aktiva komunistov hrastniške občine. Več desetin hrastni-ških komunistov je dajalo obračun svojega dela v bližnji preteklosti. Govorili so o pisanem dogajanju v občini Hrastnik, in' seveda tudi o delavskem samoupravljanju, razvoju podjetij in težavah, s katerimi se ubadajo malone sleherni dan. Direktor hrastniške steklarne je bil tudi med tistimi, ki je spregovoril o svojem podjetju in med drugim dejal: »Odkar je v naši tovarni prevzel upravljanje delavski svet, se je šele pokazalo, koliko ustvarjalnih moči je v naših delovnih ljudeh. Od takrat smo v našem podjetju povečali proizvodnjo kar za 40 odst., naj lepše pa je to, da smo v tem času močno izboljšali kvaliteto in se tako uvrstili med tiste naše tovarne, ki uspešno konkurirajo tujim tovarnam na inozemskih tržiščih. Naši izdelki so si utrli pot v mnoge države Evrope«. Vendar ni govoril zgolj o proizvodnji. Obrazložil je prisotnim tudii to, kako skrbijo za človeka, torej za ustvarjalca vseh teh dobrin Povedal je, da Hrastnik imajo mladi delavci malico, topel obrok, da dobe tisti delavci, ki so pri napornem delu, kislo vodo ali mleko. Povedal je, da bodo spet prirejali skupna posvetovanja z brigadirji, sindikalno podružnico in drugimi institucijami v podjetju. Nakapal je tudi sedanjo veliko skrb vsega delovnega kolektiva za rekonstrukcijo tovarne. In še in še. Govorili smo z mnogimi steklarji in jih povprašali, kaj je trenutno njihova glavna naloga. Odgovor je bil, razen nekaj izjem, tale: rekonstrukcija našega podjetja, naše tovarne, ki že malone sto let ustvarja vse mo- goče steklene proizvode. Resnično je videti, da je rekonstrukcija Steklarne močno razgibala skoro vse delovne, ljudi tega podjetja. Saj je res, da je zdaj marsikje delo o težko- Hemtena tovarna Hrastnik mm čeno, da je treba še večjih naporov, da delo redno teče, da torej ni zastojev, vendar bi opazovalec lahko videl, da računajo s temi težavami, ker se zavedajo, ker mislijo na čas, ko bodo na svojih deloviščih delali ob mnogo drugačnih, torej boljših pogojih kot doslej. Ni naključje, da že sedaj, ko se pravzaprav še niti ni pričela redno delo pri rekonstrukciji, mnogi Hrastničani opazujejo, kako se spreminja podoba tega dela Hrastnika. Ze novozgrajena cesta, ki so jo pomaknili nekoliko više, daje čutiti, da se bo, ko bo rekonstrukcija končana, mnogo polepšal epodnM del hrastniške doline. Delo bo naporno in rekonstrukcija je draga stvar. Ni pa med Hrastničani, niti med osta- limi prebivalci našega okraja, človeka, ki n« bi menil, d® so si hrastniški steklarji, zdaj po sto letih, ko so dejanski gospodarji svojega podjetja, zaslužili, da bodo delali v lepših prostorih, in da bodo še bolj dvignili kvaliteto svojih steklarskih izdelkov. Nič čudnega, če se veselijo tega velikega dogodka, ko se bodo vselili v nove prostore. Mi jim želimo, da bi bilo to čimnprej. Delovni kolektiv hrastniške Steklarne pa ob novem letu želi vsem občanom Hrastnika, svojim odjemalcem in prijateljem ter prebivalstvu trboveljskega okraja, kot vsej naši skupnosti v tem letu, ki prihaja, mnogo zdravja in uspehov pri vsakdanjem delu. BO V PRIHODNJIH LETIH MOČNO ZVIŠALA PROIZVODNJO DELOVNI KOLEKTIVI — TRGOVINE — GOSTILNE Potrošnik HRASTNIK Eno izmed naj starejših podjetij kemične industrije na. Balkanu je Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, saj bo leta 1960 praznovala že stoletnico obstoja. Častitljiva starost pa a® ne zrcali samo na tradicijah, afirmaciji Jn izkušnjah, taarveč odseva tudi na zunanjem licu. Težka leta kapitalističnega izkoriščanja in vojne dobe se kažejo zlasti na dejansko zastarelih obratih, kjer •o težavni delovni pogoji, In vse to terja nujno rekonstrukcijo tovarne. Rekonstrukcija pa terja tudi •tanje kemične industrije Slovenije, ki je v vse večjem raz-taahu. Zato se Kemična tovar-ha v Hrastniku pripravlja na Rekonstrukcijo bazičnih obratov, to bi zagotovili surovine za izdelovanje novih proizvodov. Tako pripravljajo rekonstrukcijo za solno kislino s povečanjem kapacitete od dosedanjih 1200 ton na 5000 ton, katero pa bi bilo možno še podvojiti. Sol-»a kislina je v državi visoko deficitna na eni strani, na drugi •trami pa bi s povečanjem kapacitete lahko proizvajali večje tokličine magnezijevega klorida, to je spet osnovna surovina za izdelavo zlasti ksiBoHtnega blaga. • Ker bo povečana proizvodni a •olrie kisline terjala večjo potrošnjo žveplene kisline, je v Pripravi tudi poržečanje obirata žveplene kisline od dosedanjih t500 ton na 18.000 ton letno. Na tej osnovi, torej na povečanju Proizvodnje žveplene .kisline, pa Pripravljamo razširitev asortl-Ptana fosfatov, zlasti plemenitih, ki jih bo v veliki količini trošila industrija pralnih praškov to ostalih detergentov, ki so še v*do® izključno uvozno blago. V pripravi je preusmeritev obrata železooksidnih barv z Modernejšim postopkom, z istočasnim povečanjem kapacitete. ea0 so kvalitetni oksidi zelo tokanl. V celoti bt po izvršeni rekonstrukciji dobilo podjetje videz ''Cilko kemične industrije, za tor Je zlasti ugoden poiožai Hrastnika, ki leži nekako v «re- močne predelovalce industrije ob kar ugodnih prometnih *»®zah. V9*0' *pece ; 0 Z -1 >4 Delovni kolektiv hrastniške stitp vsem delovnim ljudem tr- lepših delovnih uspehov za raz-tovaime kemičnih izdelkov izko- boveljskega okraja za novo leto cvet naše socialistične domo-rišča to priložnost in toplo če- 1958 ta Jim želi v bodoče še vlne. Kot vsa ostala podjetja in ustanove, daje tudi Komunalno gospodarstvo Hrastnik obračun svojega dela za letošnje leto. Komunalno gospodarstvo v Hrastniku je sjcer mlado podjetje, ki je bilo ustanovljeno šele letos, ustanovil pa ga )e občinski ljudski odbor Hrastnik predvsem z nalogo, da skrbi za komunalne naprave Delovno področje Je r.elo obširno, pa včasih tudi nehvaležno. Ker .hrastnlška Komunala sodi. da je nujno, da se prav vsi Hrastničani seznanijo z dolžnostmi, ki Jih ima, naj navedemo le nekatere: preskrba s pitno vodo, vzdrževanje in upravljanje javne razsvetljave, občinskih cest in poti, glavne kanalizacije, pokopališč, kopališča, javne tehtnice, tržnic, sejmišča na Dolu, Javnih prostorov, mimo tega oa ima na skrbi še snago mesta n naselij ter urejuje potok« ‘n hudournike. Komunala bo kmalu ustanovila tudi vrtnarijo, ,na kateri bodo potrošniki lahko dobili razne cvetlice in zelenjavo. Razen tega pa opravlja podjetje tudi razne obrtne usluge, kleparske, inštalaterske, mizarske in - zidarske. Kot rečeno, je podjetje mlad. vend&r se delavski svet ta upravni odbor prizadevata, d-t pravočasno opravita vse tekoče naloge, Ce pa se jima • to vedno ni posrečilo, .naj občani z razu- mevanjem oprostijo, kajti razumeti morajo, da so si v tem času komajda poskrbeli za osnovne pogoje: zgraditev delavnic, kupiti potrebno orodje in »troje, In poskrbeti za dobeir kader. To jim j« sicer uspelo, vendar le treba povedati, da z izdatno pomočjo in razumevanjem gospodarstvenikov in političnih forumov. Sedaj so že zgrajene velike delavnice v sredini Hrastnika poleg lekarne, in upajo, da so lokacije posrečeno izbrali. Zato torej vabimo, da vse potrebe oziroma vse napake, ki se dogajajo, sporeče Hrastničani upravi Komunale, ki bo poskrbela za ureditev tega ali onega vprašanja. Kolektiv hrastniške Komu- nale se v celoti zaveda svojih nalog, zato jamči, da se bo resno potrudil izpolniti dane obveznosti ih tako prispevali k lepši ureditvi hrastniške doline Mora pa, dodati, da mu bo to uspelo le s pomočjo vseh hrast-niških podjetij, ustanov in vseh občanov. Zato se za to razumevanje in pomoč toplo priporoča. Kolektiv hrastniške Komunale želi vsem občanom srečno ln uspehov polno novo leto 19581 Delavski svet in upravni odbor Komunalnega gospodarstva Hrastnik *•»••••• ••••••«•« ••«••«••• .•»«•««•• .•«••«••• *•*«••«•• «•«•••••« •«*•••••. *••••“ Uprava za komunalno gospodarstvo f Radeče ] opravlja vs4 usluge, gradbene vsa zidarska, tesarska, mizarska in pleskarska dela. — Izvršujemo vse vodovodne instalacije. — Iz kamnoloma pa lahko dobite potrebni material vseh vrst. VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA NOVO LETO 1958 UPRAVA ZA KOMUNALNO GOSPODARSTVO RADEČE. Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Radeče pri Zidanem mostu čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim PRIJATELJEM K DOSEŽENIM USPEHOM V LETU 1957 TER ŽELI MNOGO SREČE IN USPEHOV V POSLOVNEM LETU 1958. • •••«•••• «•«•••••• •••••••«• *••••■••• *••••«••• • ••«••«•« «•««•••• Kmetijsko zadrugo STUDENEC PRI SEVNICI ima v svojem sestavu: trgovino, lesni odsek, odkup vseh vrst poljskih pridelkov, pospeševalni odsek. — Z vsemi temi odseki pomaga svojemu članstvu za boljše izvajanje zadružne dejavnosti. GOSTILNA KMETIJSKE ZADRUGE STUDENEC »DOLENJKA« — PRI »SPANCU« TRBOVLJE II — TRG FRANCA FAKINA Vam nudi prvovrstne pijače In jedila vsak dan — Cene zmerne, postrežba točna in solidna. VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA NOVO LETO KZ STUDENEC i ! I > ! I I ? ! t ? Vsem delovnim ljudem čestitajo za novo leto 1958 kolektivi TRGOVSKO PODJETJE »POSTREŽBA« HRASTNIK GOSTINSTVO »JELKA« — HRASTNIK PEKARNA HRASTNIK KLAVNICA IN MESNICE — HRASTNIK Najboljši kruh ln sveže pecivo vsak dan nudi PEKARNA HRASTNIK In vsak dan sveže meso in vsakovrstne mesne izdelke KLAVNICA IN MESNICE HRASTNIK TRGOVSKO PODJETJE »POSTREŽBA« — HRASTNIK s poslovalnicami: »NA LOGU — nova trgovina »PRI RUDNIKU«, špecerija in manu. faktura — »PRI APNENICAH« (pri Klemenu) in »PRI KEMIČNI« vam nudi v svojih poslovalnicah vse potrebne artikle za dom in družino. In to po konkurenčnih cenah. Obiščite poslovalnice »PO« STREŽBE« v Hrastniku in zadovoljni bostel Za dobro jedačo In pijačo je preskrbljeno v poslovalnicah 'GOSTINSTVA »JELKA« - HRASTNIK in to: gostilna »PRI MESARJU« (Senica) gostilna »PRI RUDNIKU« (Logarček) gostilna »PRI MOSTU« (Birtič) gostilna »PRI ZAVRAŠKU« gostilna »POD LIPO« (Roš) gostilna »PRI KEMIČNI« in gostilna »PODKRAJ« 1 VSEM DELOVNIM LJUDEM HRASTNIKA, ČESTITA ZA NOVO LETO 1958. KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »Preskrba« Hrastnik z vsemi svojimi poslovalnicami. Ce hočeš biti zadovoljen in dobro postrežen, se oglasi pri Trgovskem podjetju »PRESKRBA« v HRASTNIKU, kje.- boš dobil vse, kar potrebuješ, poceni, dobro, hitro in kvalitetno. Mizarsko produktivna zadruga Sevnica ob Savi i I I ! i ! ? j j želi vsem delovnim ljudem Pet let Metalije, Trbovlje SREČNO NOVO LETO 1958 V maju 1958 bo poteklo pet let, odkar deluje podjetje »Metali ja« v Trbovljah. V prvih letih obstoja je podjetje opravljalo razne obrtne usluge, in to pod težkimi pogoji, ker ni imelo prepotrebnih strojev in raznega orodja. Danes je na boljšem, ker že ima stroje in orodje in tudi kader. Ključavničarstvo izdeluje in popravlja stopniške ln vrtne ograje, štedilnike in drugo. Izvršuje vodovodne instalacije vseh vrst, poleg mrzlih še toplovodne, nadalje v sanitartjih; vsa potrebna električna popravila v novih stanovanjih kakor tudi razna popravila in omota-vanja elektromotorjev, napeljavo strelovodov in vsa v to stroko spadajoča dela. Tudi kleparstvo opravlja vsa v to stroko sodeča dela. Avtomehanika izvršuje popravila vseh motornih vozil, prav tako ima servisno delavnico za motorje »Tomos«. Radio-Center izvršuje popravila m prodajo radioapara-tov, postavljanje anten za televizijo in opravlja vsa v to stroko spadajoča dela. Podjetje pa ima težave s preskrbo sanitarnih naprav, prav tako se bori s težavami glede prostorov. Zato je eden izmed naj večjih problemov podjetja, kako razširiti prostore za delavnice. Trenutno zaposluje po 'jetje 73 rokodelcev vseh strok. »Metalija« v Trbovljah ne izvršuje samo naročil iz okraja Trbovlje, ampak dela tudi za Ljubljano, Kranj, Jesenice, Tržič itd., kar dokazuje renome podjetja. Za bodoče se je podjetje odločilo, da bo znižalo režijske ure za dela na stanovanjskih zgradbah in pri delih za široko potrošnjo za 20 do 30 odstotkov. Stanovanjski sveti in stano- vanjske skupnosti naj ne nasedajo raznim šušmarjem in naj vsa dela izroče v 'izvršitev ljudem, ki delajo pod strokovnim vodstvom Kmetijsko zadruga - Dobova V letu 1948. j® bila ustanovljena Kmetijska zadruga v Dobovi, ki posluje danes že s trgovskim, strojno - traktorskim, pospeševalnim, hranilno-kredlt-nim in kino odsekom, zadružnim domom ln odkupom živine. V sestavu kmetijske zadruge-j« bila tudi gostilna, mesnica in kovačnica, vendar ta podjetja ne sodijo več v njeno področje. Dejavnost KZ Dobova je usmerjena v okoliše devetih vasi: Dobova, Rlgonce, Loče, Miha-lovec, Mositec, Sela, Gaberje ter Malt in Veliki Kamen. Osnovno delovno področje zadruge sta poljedelstvo in živinoreja, vendar zadruga svojih obdelovalnih površin nima. — Nastajajo pa težave pri mehaniziranem obdelovanju zemlje zaradi prevelike razdrobljenosti parcel. Prav tako pa so težave tudi pri odkupu kmetijskih pridelkov, in to zaradi tejja, ker kmetije Dobove gravitirajo proti zagrebškemu trgu, kar se posebno čuti zlasti pri odkupu, saj gre mimo zadruge vsaj 500.000 jajc letno, prav tako mleko in še drugi kmetijski pridelki. .Odkup živine pa je na področju KZ Dobova zelo močan. Vsako sredo je organiziran odkup živine, včasih tudi do 50 glav naenkrat. — Kar se pa tiče vskJadlščenja večjih količin kmetijskih pridelkov, ni dosti možnosti, ker manjkajo primerna skladišča. V načrtu pa j® gradnja ustreznega skladišča in so zadevni elaborati že izdelani. Nadaljnja perspektiva v dejavnosti zadruge pa se odpira z načrtom kooperacije pri obnovi travnikov ob dosedanji obsotel-ski dolini zaradi tega. ker ie Sotla regulirana. Okrog 650 hektarov travniške površine je treba osušiti. To je menda edinstven primer v Sloveniji, Če ne celo v Jugoslaviji. Zadruga pa skrbi tudi za izobraževanje svojega članstva v rimskih mesecih s primernimi gospodarskimi predavanji. jtuua ce*. ircnm ji podjetje »Vino Brežice« pri razpoložljivih kapacitetah in danih pogojih doseglo vrhunec svojega razvoja. Vendar za našo dejavnost obstoječe kapacitete ne ustrezajo več. Ugodna ocona bizeljskih vin v tujini Btzeljsko-posavska vina osvajajo trg v Zahodni Nemčiji- Na njenem področju Je wUrtember-žka pokrajina bogata s pridelkom vina, vendar so se bizeljska vina v teh krajih močno utrdila V Ulmu, Neukirehenu. Siutt- LET izvornega podjetja Med maloštevilnimi izvoznimi podjetji, ki se ukvarjajo s prodajo naših vin v tujini, je tudi izvozno podjetje »Vino Brežice« v Brežicah. Podjetje je praznovalo v februarju 1957 deset let poslovanja d,n sedaj teče že enajsto leto njegovega obstoja. Zato smo se obrnili na direktorja fega podjetja, tovariša Stanka Ijlaža, da nam kaj več pove o razvoju podjetja in o vlogi, ki jo podjetje odigrava glede na razvoj posavskega vinogradništva. In začel je s pripovedovanjem. Pred desetimi leti, v februarju 1947, smo začeli z delom. Začeli smo tako rekoč iz nič, saj nismo' imeli kaj prijet; v roke. Takrat nas je bilo zaposlenih pet djudi, danes pa nas je že okrog petdeset. Svoj sedež smo imeli v brežiškem gradu, kjer domujemo še danes. Ce pa mislimo na perspektive in razvoj posavskega vinogradništva, bo treba misliti tudi na zidavo večdih novih kleti. Iz prvih majhnih počet kov smo s« do danes razvili v pomembno izvozno podjetje in si tudi ie osvojili inozemski trg. Iz prvih 30 vagonov vina, ki smo jih odkupili v prvem letu, je mas letni odkup vina narastel na 300 vagonov. Leta 1956 smo povečali naš Izvoz vina v inozemstvo za preko 50*/«, letos P® smo ga povečali za 70°/o in močno '-szširlli tud; krog naših od- gartu in v drugih krajih dobiš bizeljska vina s posebej označenimi etiketami »Wiselerwein« in pa »Slovenia-Rotwein«. Vsa ta vina so bila tamkaj hvaležno sprejeta. Veliko trgovsko podjetje z vinom v Neukirehenu Spomladi 1847, ko smo ustanovili podjetje »Vino Brežice«, j« bila ta ustanovitev važna pridobitev za posavsko vinogradništvo. Vzrok, da tega podjetja nismo ustanovili že prej, je treba iskati v tem, da se je posavski vinorodni predel štel kot manj vreden. Tudi ta okoliščina je bila ena izmed številnih slabih zapuščin stare Jugoslavije. Za razvoj vinogradništva na Bizeljskem pa ima neprecenljive zasluge pokojni tovariš Balon, ki je ovekovečil Bizeljsko in ostale posavske vinorodne okoliše- Vinogradnik Balon je bil tisti, ki se mu je posrečilo pridobiti tem vinorodnim predelom tisto priznanje, ki jim po njihovi vrednosti gre po kvaliteti njihovih vin na našem kot na inozemskih tržiščih. Razmere v bivši Jugoslaviji pa so bile vzrok, da tega vprašanja VINO BIREZICE posavskim vinogradnikom polno priznanje, kar pomeni zelo velik uspeh. Bizeljsko — zibelka novega vinogradništva Vinorodno Pos-avj,. zasic.pa danes dorrra m v inozemstvu iz- lma v zalogi vina iz vsega nismo mogli sveta* med njimi tudi naša bi- osvoboditvi, zeljska vina, & so jih v Nemčiji zelo dobro sprejeli. Naša vina se niso poprej nikoli afirmirala v Inozemstvu. Kolikor pa so prišla v poštev, so se prodajala pod drugimi imeni, tako da kvalitetna bizeljska vina pod svojim pravim imenom sploh niso bila poznana. Priznanje posavskemu vinogradništvu Posavskemu vinogradništvu je bilo izrečeno priznanje leta 1948, in to na odtočno inter-t vencijo podjetja »Vino Brežice«. “ Tega leta so sprejeli sklep, da se posavsko vinogradništvo izenači z ostalimi kvalitetnimi vinskimi področji. Težavno je bilo za posavsko vinogradništvo prva leta po osvoboditvi, saj so bili vinogradi v vojni opustošenj, dobro urejenih kleti za vino pa je bilo malo. Ze leta 1947 pa smo začeli z načrtno obnovo vinogradništva na Bizeljskem, s tein v zvezi pa tudi z gradnjo prepotrebnih kleti. Z urejevanjem kleti in obnovo vinogradništva bi lahko začeli že prej, vendar je bilo treba najti nekoga, ki je • to vprašanje spravil v tek. urediti takoj po Nedvomno pa so napredni vinogradniki v Posavju v okviru svojih zadrug napravili velik korak naprej, prav tako pomembna pa je bila ustanovitev podjetja »Vino Brežice«, fct je danes tovrstno izvozno podjetje, v prvi vrsti seveda za domača bizeljska vina, a tudi za ostala naša vina. vozno podjetje »Vino Brežice«. Podjetju je uspelo zajeti domala vse količine vina, ki se pridelajo na področju posavskega vinorodnega okoliša, s tem pa je bila tudi ustvarjena možnost spoznati potrošnike vin doma in v inozemstvu s kvaliteto posavskih vin. Vinorodno Posavje zajema približno 8.000 ha vinogradov. Skupno s posavskimi zadružniki je podjetje »Vino Brežice« začelo z odločno borbo za uveljavljanj* kvalitet -posavskih vin, in to predvsem na inozemskem trgu. Na tem področju smo dosegli kar zavidljive uspehe in tako smo leta 1947 naša posavska vina prvič v zgodovini posavskega vinogradništva poslali v Švico, Češkoslovaško in še drugam. Tj prvi uspehi pa so naleteli n« ovire, vendar je bil leta 1948 sprejet končen sklep, da se posavski vinorodni okoliši izenačijo z ostalimi kvalitetnim! vinorodnimi področji. Vinarska razstava in republiški vinarski kongres sta dala Kljub temu, da smo že mnogo storili za napredek posavskega vinogradništva, mu bo vendar treba posvetiti še več pažnje. Obnove vinogradov na Bizeljskem se bo treba lotiti bolj načrtno, razen tega pa tudi zidanja novih, ustreznih vinskih kleti. Splošno znano je nadalje, kako je pred leti močno prizadela posavsko vinogradništvo trtna uš in uničila domala vse vinograde v Spodnjem Posavju. Vinogradi na Bizeljskem, v Pišecah in ostalih predelih so bili obnovljeni na ameriški trti. Na njej so zrasli novi vinogradi, ki dajejo dane* odlična kvalitetna vina, ki so znana daleč naokrog. Brez skrbi lahko rečemo, kot je zapisano v naslovu, da le Bizeljsko zibelka novega vinogradništva. Veliko vlogo ob priznanju kvalitete posavskih vin pa je odigralo tudi podjetje »Vino Brežice« s tem, da je najprej doseglo, da so se posavski vinorodni okolij izenačili z ostalimi« vinorodnimi področji, drugič pa, da je dokazalo doma in t svetu, da »o posavska vina kvalitetno .enakovredna raznim tovrstnim štajerskim vinom. Posebne važnosti pa je kajpak, da se ta vina prodajajo originalna ln so se na široki fronti afirmirala na zunanjih tržiščah. Vse to je izredno velikega pomena za perspektive in nadaljnji razvoj posavskega vinogradništva. Važno je tudi, da so tržišča za prodajo naših vin vnaprej zagotovljena — drugo, kar je s posavskim vinogradništvom tesno povezano, pa je njihova obnova. Ali Je podjetje »VIN0-BREŽ1CE« res velikega pomena? Trgovsko ;n izvozno podjetje »Vino Brežice« je pomemben činitelj ne samo za prodajo in uveljavitev vin s področja Bizeljsko, Plšec in ostalih posavskih krajev, temveč tudi za vinorodna področja Dolenjske. V vseh teh predelih se pridelajo lepe količine dobrih vin in je zato pravilno, da obstoja za ta področja specializirano trgovsko in izvozno podjetje kot je »Vino Brežice«, ki ima za seboj že desetletno tradicijo poslovanja. Kolektiv tega podjetja se dobro zaveda velike odgovornosti, ki jo nosi v zvezi s prodajo posavskih vin doma • in v inozemstvu. Blagovni promet se je zadnje leto znatno povečal in odpade danes od vsega prometa 80 odstotkov na izvoz. Blagovni promet pa stalno raste, saj odhajajo vedno nove in nove cisterne vina v razne države, kakor na primer v Zahodno Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Sovjetsko zvezo, Češkoslovaško, Belgijo, Holandsko in že drugam. Za vedno večji promet, za vedno večje potrebe pa obstoječe kapacitete za vsklafdiščenje vin ne ustrezajo več. Premajhne so za tako velik vinorodni okoliš in nujno je, da za področje posavskih vinorodnih okolišev zgradimo novo, veliko in moderno opremljeno vinsko klet. S tem bomo povečali možnost večjega odkupa mošta ali grozdja, ki bi ga potem lahko sami stiskali, ga sami došolali in pripravili za izvoz, s čimer bi kvaliteto vin lahko še izboljšali' — Razen moderne vinske kleti pa bi bilo nujno treba urediti upravno poslopje podjetja v celoti. V letu 1957 smo urejevali upravno poslopje z lastnimi sredstvi, vendar pa je za dokončno ureditev teh prostorov treba precej več, zlasti če mislimo imeti sodobno urejeno gostinsko podjetje. OB TEJ PRILIKI SELI KOLEKTIV TRGOVSKEGA IZVOZNEGA PODJETJA »VINO BREŽICE« SREČNO NOVO LETO 1958 VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM. Izvozno podjetje »Vino Brežice« pa ima svoje kleti tudi izven našega okraja. Tlako razpolaga z zatožno kletjo v Stični' in v Ljubljani, ki sta vedno zatoženi s pristnimi domačimi vini. Da pa poteka odkup mošta oziroma vina v redu, ima Podjetje tudi svoje odkupne postaje, ki so registrirane in v 'srčju Bizeljskega in Dolenjske, o je, v vinorodnem okolišu. Afirmacija posavskih vin Na mednarodnem vinskem sejmu v letu 1957 v Ljubljani je bilo trgovsko izvozno podjetje »Vino Brežice« za svoje vinske vzorce odlikovano, in je dobilo za vseh pet razstavljenih vin 1 zlato ln 4 srebrne kolajne t diplomami. Podjetje je imelo nadalje v septembru 1987 samostojno vinsko razstavo v Innsbrucku na Tirolskem, kjer je točilo pristna bizeljska in dolenjska vina. Razstava v Innsbrucku je dobro uspela. Njen uspeh so bila nova naročila, nove pogodbe in novi interesenti za bizeljska in dolenjska vina, ki Jih do sedaj ni -.v..." ..■ bilo. Pa tudi na domači razstavi v okviru občinskega praznika občine Brežice je podjetje »Vino Brežice« skupno z vinarsko zadrugo Brežina razstavilo pristala domača vina. S tem, da ima podjetje »Vino Brežice« močno vinorodno zaledje Bizeljskega in Dolenjske, ima tudi vse pogoje za uspešno trgovanje. Dosedanji rezultati nam tudi povedo, da je treba iti po začrtani poti naprej. Ko bomo leta 1967 pisali 0 tem podjetju, bo to takrat imelo že dvajset let dela za seboj. Upajmo, da bodo do tedaj že zrasle nove vinske kleti in da bo Bizeljsko takrat že zasajeno * novimi vinorodnimi nasadi. Trgovsko ln Izvozno podjetje »Vino Brežice« se ob zaključku starega leta zahvaljuje vsem svojim poslovnim prijateljem In odjemalcem ter njim kakor tudi pridelovalcem prjstnlh bizeljskih vin čestita k dosedanjim uspehom in jim tudi v bodočem poslovnem letu 1958 želi mnogo nadaljnjih uspehov v proizvodnji dobre vinske kapljice. 1 J Hudnik Senovo Jbčinski iiuaski oaaor oenovu in občinski komite ZK, občinski odbor SZDL, občinski odbor ZB NOV, občinski sindikalni svet, občinski komite LMS, občinski svet »Svobod« in prosvetnih društev ter vse množične organizacije ii. društva občine Senovo ieHiio vsem svojim občanom, kakor tudi vsem prebivalcem trboveljskega okraja in naše socialistične domovine, SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 19S*. Želimo, de bi v novem letu prav tako zastavili vse svoje sile za nadaljno rast naše občine, našega okraja in naše nove Titove Jugoslavije. — Prav tako upamo, da bomo tudi v novem letu z združenimi možmi premagovali vse težave in še krepkeje uresničevali eno izmed naših naj večjih nalog: izgradnjo socializma. Hkrati čestitamo tudi ob deseti obletnici izhajanja našega okrajnega glasila »ZASAVSKI TEDNIK« z željo, d* bi bil tudi v bodoče nositelj in usmerjevalec ter • informator in kronist vsega našega družbenega življenja. bo dala letos potrošnikom elektrike kar 60 milijonov kWh električnega toka — Ce bi montirali še drug agregat, M lahko letno proizvodnjo povečali za 100 odstotkov — Marljivi delovni kolektiv najlepše povezuje delavski svet, ki se močno prizadeva za organsko rast podjetja Sicer pa vse kaže, da bo letos ’ brestaniška Elektrarna postavila klicaj v tiste razpredelnice svojega letnega načrta, 'kjer stoje številke. Doslej so namreč dali za potrebe naše industrije in potrošnikov do 54 milijonov kWh električne energije, zdaj, »e pravi, ob koncu leta, pa si bodo lahko čestitali, saj bodo dosegli kar 60 milijonov kWh energije. To Pa bn *•»••«••• '••••••«• • ••••■«•• • •«••«••• «••«•••»« • •«••*••« •*••#•••• •«•••• »•♦»•“t* ••**•**•* •• • m • f z obrati: »POD LIPO« — KOLODVORSKO RESTAVRACIJO in / GOSTILNO »NA POL.U« se priporoča cenjenim gostom in ostalim delovnim ljudem ter jim želi . NOVEM LETU MNOGO SREČ® IN USPEHOV! V naših gostilnah boste postreženi hitro, solidno in poceni. i,..,,.,, a«..«..«, .#«»••••• Človek z veseljem obišče podjetje, kjer mu Iskreno, tovariško povedo vse, kar želi zvedeti. Z malo skritim ponosom ti bodo razodeli svoje uspehe, prav tako pa bodo pogumno povedali svoje slabosti pa tudi stvari, ki jih žulijo. Eno izmed takih podjetij je tudi brestaniška Elektrarna. Pravijo: m; proizvajamo samo en proizvod, namesto nas delajo stroji, toda mi smo tisti, ki stroje poznamo, smo njihovi naj večji prijatelji In radi jim strežemo in pomagamo, da se njihova kolesa venomer vrtijo. Sedeli smo torej v takšnem pomenku z nekaterimi tovariši iz tega podjetja- Pogovor je tekel o tem in onem. In takole mimogrede je padla tudi beseda o okvarah. Tudi kaj takega se zgodi v podjetju, kjer zahtevajo od strojev maksimalnih naporov. Letos je že prišlo do take okvare, ki je zlasti tehničnemu osebju povzročala nemalo preglavic. Končno se je z direktorjem in drugimi delavci lotil popravila in kaj kmalu so si lahko veselih obrazov čestitali, saj so prihranili kar 12 milijončkov din. Lep uspeh, kajne? obenem tudi maksimalna letna proizvodnja, ki so jo kdaj koli da-lt potrošnikom Včasih, pred leti,, so imeli precej težav z dobavami premoga. Zdaj je teh in podobnih nevšečnosti vedno manj, saj jih pridno zalaga s premogom sosednji senovški rudnik, ostalo pa prispeva Krmelj in če je potrebno tudii še drugi rudniki. Toliko torej o tem. Menda ni pri nas kolektiva, ki ne bi imel svojih velikih in majhnih želja, potreb, včasih pa ka,r življenjskih in utemeljenih potreb. No, v tem. podjetju že nekaj let vztrajno mislijo na to, da bi montiram še en agregat, ker so za to dani vsi pogoji. Zdaj so že toliko napredovali, da je njihov investicijski ničrt že skoro narejen in kmalu bo ta davna želja postala ustvarljiva, če. no. če bodo dobili za to po- trebna sredstva- Stvar hi bila resda draga, toda lahko bi za 100 odstotkov povečali proizvodnjo. To pa ni kar tako, saj nam električne energije vsepovsod primanjkuje. Zanimivo je, da imajo vsa druga dela skomcana, se pravi, da vsi objekti, ki so potrebni za montažo agregata, že stoje. Tudi turbino bi jim v roku naredilo neko hrvaško podjetje. Delavski svet tega podjetja se zelo pogosto shaja, njihova ' zasedanja pa so vedno pomembna, saj vsak problem najprej z vseh strani osvetlijo, šele potem sprejmejo konkretne sklepe. Prav tako je delovni kolektiv tisti, ki se zelo zanima za delo delavskega sveta in upravnega odbora, sindikalna podružnica pa vsa ta hotenja lepo povezuje. Tole smo zvedeli: delavsk. avet rudnika Senovo 1e skupno * rudniškimi strokovnjaki že večkrat razpravljal o potreb: nadaljnjih raziskav. Naše raziskave oziroma raziskave geološkega zavoda v Kališevcu in drugod «o bile sicer skromne, ponekod pa smo ugotovili sloje premoga, dobrega premoga, vendar žal premajhne, da bi se •plačalo investirati kaka sred-•tva. že v naslednjih desetih, petnajstih letih. Tega ne bodo storili, ker ne nameravajo več večati nezaposlenih ljudi. Sodimo, da bi kolektiv moral intenzivno začeti z raziskovalnimi deli, in bodočnost bo pokazala, če je moč življenje tega rudnika podaljšati za nadaljnja desetletja. Ob novem letu 1958 pa. želijo senovški rudarji vsem svojim prijateljem-rudarjem in drugim kar največ zdravja, osebne sreče, predvsem pa nadaljnjih delovnih’ uspehov. Da bi vsem prebivalcem našega okrala novo leto 1958 prineslo novih delovnih zmag — IZ BRESTANIŠKE ZADRUGE — IZ BRESTANIŠKE ZADRUGE — IZ BRESTANIŠKE ZADRUGE — Živinorejci in sadjarstvo ŽIVINOREJA IN SADJARSTVO BOSTA KMALU NAJPOMEMBNEJŠI VEJI KMETIJSTVA V BRESTANIŠKI ZADRUGI Tak je biil med drugim odgovor, kil amo ga dobili na vprašanje, česa se zadružniki brestaniške zadruge najbolj oklepajo. Zadružniki spoznavajo, da sta ti dve panogi najbolj donosni in tudi pogoji najboljši. Včasih, pred vojno, so iz Brestanice to ofcolioe naložili na železniški postaji tudi Po sto vagonov prvovrstnega sadja, zdaj, po vojni, pa te številke niso nikdar dosegli. Saj je to končno razumljivo, kajti sadovnjaki so stari, kmetje pa niso dmell toliko sredstev, da bi jih obnavljali. Podobno je tudi z živinorejo. Zadružniki imajo danes veliko voljo gojiti dobro živino, ker se zavedajo, da je v tej panogi vir sredstev. Prav zato je tudi živinorejski odsek te zadruge eden izmed najtoolj- delavnih. Pridno je odsek kupoval rodovniško živino, pridobil za načrtno Živinorejo že mnogo kmetov in prvi uspehi se že kažejo. Najbolj pa so kmetje veseli svoje veterinarske ambulante. Zdaj v ambulanti opravljajo tudi operacije, njenih uslug pa se poslužuje vse več kmetov ne le iz soseščine, marveč iz daljna oko'-lce Sploh krnelje sodi- jo, da so take področne ambulante mnogo bolj koristne kot vse druge. Zato Je razumljivo, da zaupajo ljudem, ki jo vodijo. Sploh je menda v tej zadrugi zavel nekoliko drugačen veter-Bolj osvežujoč, bolj zdrav. Zadruga je uspela napraviti red v računovodstvu to knjigovodstvu, kar je bistvenega pomena za nemoteno delo vseh odsekov. Zadružniki so letos najeli mnogo več kreditov kot lani. Tistih poldrug milijon in še več tisočakov jim je bilo zelo dobrodošlo za nakup raznih umetn-h gnojil to semena. Prihodnje leto, ko bodo še vsi drugi spoznali učinkovitost kreditov, bodo nemara številko prekoračili, to bržčas bo tudi to vplivalo na večjo proizvodnjo. Zadruga je doslej v Anžah uredila sadovnjak na površini 5 ha. drugo leto pa bi radi z obnovo nadaljevali, oziroma radi bi zasadili nadaljnjih 6 ha površine. Takole dva to pol milijona kredita bi morali najeti, da bi lahko opravili to delo. Se za odkup smo so zanimali, pa so nam odgovorili, da Je bil le-ta letos slabši kot druga leta ker sto mrežni »ad-užtvi- kom uničila pridelek toča in mraz. Odkupili so vsega skupaj le nekaj vagonov sadja, nekoliko več orehov to še nekaj drugih pridelkov. Vodstvo zadruge Jo našlo mnogo pohvalnih besed za njihovo organizacijo žena-aadruž-nic. Te so leto« dobile prvo nagrado za najboljše mesto v tekmovanju- Tudi zdaj na zimo. Nejvečja želja trgovskega osebja »Preskrbe« na Senovem je, talko postreči potrošnika, da bo zadovoljen odhajal lz njegovih poslovalnic. To podjetje oskrbuje kar približno 70 odst. vsega senovškega to brestaniškega prebivalstva oziroma bolje rečeno 7o odst. vseh potrošnikov, ki žive v senovški občini. Letos Je podjetje že za več milijonov dto znižalo cene svojega blaga in kani tudi v bodoče postreči kar najbolj poceni. Po Novem letu nameravajo odpreti posebno specializirano trgovino z gradbenim materialom, saj Je taka poslovalnica na Senovem več kot potrebna. 3o-tem potrošnikom ne bo treba nič več v druge, zelo oddaljene kraje po tako blago. V tej prodajalni pa bo seveda potrošnikom nu voljo tudi razna železnina. Podjetje bi moralo letos doseči 108 milijonski promet. Vodstvo pa meni, da bo realizacija za približno 20 odst. večja. Najbolj Je podjetje ustreglo potrošnikom s tem, da je prevzelo na svoja ramena dajanje potrošniških posojil za nakup blaga. Obrestna mera Je ravno tolikšna kot v banki Znano |e. da n«. Senovem nimajo bančne poslovalnice, in bi ljudje, če oi hoteli najt! posojilo za nakup ko so Jesenska dela pri kraju, bodo ponovno začele zadružnic« prirejati razne tečaje, predavanja in drugo, kar Jim bo koristilo pri vsakdanjem delu. Za novo leto 1958 pa želijo vsi brestaniški zadružniki vsem zasavskim zadružnikom to vsem delovnim ljudem olkraja kar največ zdravja, uspehov pri delu in osebne sreče. blaga morali Iti ▼ oddaljeni VI-dem-Krško ali celo Sevnico. Trgovsko podjetje z vsemi svojimi poslovalnicami toplo čestita vsem svojim odjemalcem Za novo leto to Jim teli v letu 1958 kar največ zdravja in delovnih uspehov. Obenem abl občane, da še bolj obiskujejo njegove trgovine, ker Imajo ta v zalogi vse vrste potrošnegi blaga. *•*•••••• •#••#»«#1 ••»••»••• ••>«••••■ »••.«•• ! t i Restavracija i j SEROVO j : čestita vsem svojim go- J ■ stom ob novem letu in j želi vsem občanom Seno- • ? vcga tudi v letu 1958 kar i : največ delovnih uspehov. ; • Obiščite naše prenov- i j ijene in okusno urejene * j prostore, kjer boste I j postreženi z najboljši- i mi pijačami in jedili. * i 7.o obik se priporoča 4 Restavracija Senovo I i * • •••••«9« ••«•••«•' ■* -• »PRESKRBA« NA SENOVEM »Vse za potrošnika« Kolektiv bi i-ad pomagal tudi razvoju občine. Ker vidi, da Sredo velike količine pepela v nič, so ga poslali v laboratorije, kjer so ugotovili, da bi bil primeren za izdelavo opeko. Morda bo zdaj občina le nafta toliko denarja, da hi nekje v bližini postavila tovarnico Otonoma opekamico, ki bi dajala precejšnjo količino opeke brea večjih stroškov. In ker še nekaj njihovih potrebuje stanovanja, bodo prihodnje leto začeli zidati 6-sta-novanjsko hišo. Dosti smo zvedeli, kajne? In pred slovesom so dejali, da želijo vsem svojim sotovarišem širom po okraju in vsem ostalim delovnim ljudem v novem letu zdravja to nadaljnjih delovnih uspehov za krepitev naše sociali stične domovine Ni dolgo tega, ko smo zapi-aali, da bi senovški rudnik v naslednjih petih letih potreboval približno 2£0 milijonov dto •a nadaljnje raziskave premogovih slojev. Zdaj smo ponovno zaprosili tovariše iz senovškega rudnika, da bi našiim bralcem povedal: kaj bolj določnega o možnostih nadaljnjega geološkega raziskovanja v njihovem rudniku, ker vemo, da zaloge premoga po-žasi pojemajo. remo smotrno to v večjem obsegu opravljati naših vrtanj. Gre končno za to, da podaljšamo življenje tega važnega industrijskega obrata v tem delu okraja. V rudniku sl služi svoi vsakdan) kruh več sto ljudi in vse raziskave Ul se kar najbolj natanko prepričal o zalogah premoga. Letošnji plan bo rudnik presegel za kakih 8 do 10°/s. Senovški rudarji so daleč naokrog mani kot oridni marljiv- de- Ce bd dobili v prihodnjih letih sredstva za raziskave, potem bi raziskali celotno področje Senovega tja do Brestanice, ker domnevamo, da so na nekaterih krajih večji sloji premoga. Doslei smo sredstva za raziskave dajal; lz naših lastnih fondov oziroma dohodkov, vendar tega letno ni mno-1 go !n la-n n« m"- naša dolžnost je. da storimo vse, kar je moč napraviti. ;i Res je: čeprav terjajo vrtanja precej sredstev, je senovški rudnik vsekakor upravičen do : teh sredstev. Ne mislimo, da bi jih moral dobiti naenkrat, nje-tgov predlog, da bi ta dela iz-'jvedel v petih letih, je upoštevanja vreden, ker bi šele v tem lahlm rps * p,-Tipljita n-orav11 lavci, in prav njhova zasluga je, da bodo dali letos več premoga, kot je v proizvodnem načrtu predvideno. Prihodnja leta bodo njihovi proizvodni načrti nekoliko manjši kot sedanji ln pretekli. To je razumljivo. Rudniško vodstvo nam je povedalo, da bi sicer lahko obstoječe zaloge, če h dria1! « onlno rarn izčrpali Elektrarna Brestanica £za.sctv)e in Ni zgolj zadeva narodnostnega ponosa, kadar Slovenci pravimo: vsak kotiček naše domovine skriva v sebi nešteto lepot, čudes ln mikavnosti. Davno je že minil čas, ko ie svetovljanska estetika zahtevala od letoviščarj a in turista v naši deželi, riaj si ogleda Bled, Bohinj, Logarsko dolino in Rogaško Slatino, pa bo videl vse, kar je ogleda vredno. Kolikor bolj napreduje civilizacija sveta, toliko bolj se odmika letoviščar v manj izrazite, zato pa tišje in po hotelski industriji manj spremenjene kraje. Tudi način preživljanja počitnic se počasi spreminja. Razmeroma mnogo ljudi se ne zadovoljuje več s spokojnimi penzioni, kjer Ves dan polegaš, se sončiš, igraš namizni tenis, bereš knjige, — sodobnega letoviščarja vse bolj mikajo drobni izleti, opazovanje življenja, spoznavanje krajev in ljudi, 'skraitka vse tisto, čemur je simbol in pomočnica simpatična potepuška, palica. Koliko naših ljudi hiti po težkem delu dandanes za praznike v naravo. Res morda še ni vse tako, kakor smo sanjali in sanjamo. Pa vendar — narava je čudovita, kakor le more biti. Kaj bi torej ob tem zelenem smrečju in v širnih gozdovih n« bili' Židane vodje in polni odločnosti ne verjeli, da za pomladjo vedno pride tudi sončno poletje. In podobno je tudi z našim turizmom, kakor imenujemo Prav tisto človekovo dejanje in nehanje, ki naj bi v vsakdanje življenje vsafcterega prineslo ščepec še lepšega — 'morda samo bežno minuto na klopci sredi ‘parka, skromen nedeljski Izlet, dopust z družino, osvojitev Planinskega vrha pod oblaki, Potovanje v neznane tuje kraje itd. Res, nismo si še ustvarili dvoma je Cankarju, kakor vsem nam, ostala v spominu podoba slovenske domovine, njenih vasi, hiiš, pokritih s slamo in majhnimi okenci, ki jih krasita zelen rožmarin in rdeč nageli. Med vrhove z večstoletno zgodovino sodi vsekakor ZASAVSKA GORA nad Zagorjem, ki je priljubljena Izletniška točka in jo vsako leto obišče precejšnje število izletnikov tudli iz Od tedaj je minilo že precej let, dTUžba ln razvoj sta spremenila marsikaj, tempo življenja je zlasti v zadnjih dvanajstih letih izredno nagel in podoba slovenske vasi se je bistveno spremenila. Marsikdaj so zahtevale to preminjamje spremenjene družbene razmere, marsikaj pa je predrugačil človek, bodisi ker Tončkov dom na Lisci, v snegu možnosti, dia bi bil naš turizem Pravi socialistični turizem, čeprav je hkrati tudi res, da danes letujejo stotisočeri, ki nekoč na kaj takega niti pomisliti niso mogli. Cene naših penzionov, prevozov in opreme so še 'Vedno prepogosto take, da jih ne zmoremo. Se vedno moramo biti skromni ih prav pogosto zavidati tujcem, ki se vozijo po naših cestah in se sončijo na naših najlepših plažah. Pa ven* dar — mnogi med njimi so prav tako ljudje, ki želijo po delu oddiha, ki sicer govore drug jezik, so pa v srcu prav taki, kakršni smo mi, z željo po lepoti in sreči. Sprejmimo jih to-zej kot resnične goste. So tudi drugi, pri katerih Pa moramo kot trezni gospodarji vzeti v roke svinčnik in izračunati, koliko valutnih sredstev nairn prinašajo. sredstev, s katerimi kupujemo stroje in drugo opremo, da bo nam samim nekoč živ-Ijeme laže! Tudi zato, da bomo lahko letovali v prav tako udobnih naslanjačih. Prav danes, ko začenjamo novo leto 1958, bomo morali Premagati še marsikatero težavo, pa vendar širina našega turizma — sej skono v vseh našin zasavskih krajih že delujejo ali bodo v kratkem šele začeli z delom turistična ali turistično olepševalna društva — nam je trdno mu je tako narekovalo življenje samo, bodisi ker je delal v neki pretirani vnemi po nečem »modernem«. . Z vsem tem so naše vasi skoraj docela izgubile svojo nekdanjo, prijetno domačnost. Posledica vsega tega je, da so zdaj naše vasi — posebej še v bližini mest in industrijskih središč — le še nekaka vmes- Kum, zasavski Triglav Ljubljane. Na samem vrhu so bili odkriti prazgodovinsko gradišče in grobovi. To pa zgovorno dokazujejo terase, nastale po iz-kopu. V srednjem veku je na rtastem griču pri vasi stal grad, laist Roviških gospodov. Votlina v zidlu blizu koče pa je služila za sramotilni oder in za mučenje. Ko si boš na zasavski gori nabral dovolj svežega zraka, se nagledal narave, boš začel premišljevati, kam bi šel še popoldne. Kam drugam pa, kakor na IZLAKE, da se okopaš v novem olimpijskem plavalnem bazenu. Letošnje leto so namreč pri počitniškem domu sindikata zagorskih rudarjev zgradili plavalni bazen. S tem se je število turistov močno povečalo, škoda je le, da je Dom premajhen in zato ne m-ore sprejeti vseh, ki hi se radi na Izlakah odpočili in nabrali novih moči za delo. Sloves Izlak je prodrl že v inozemstvo. Nič^čudnega ne bo, če bo prihodnjfT leto na Izlakah še več inozemskih turistov kot doslej. Ce premišljuješ, kam na dopust, ti svetujem: pojdi na Izlake. Ne boš razočaran. K zaključku gredo sedaj dela pri gradnji zimskega pokritega bazena. S tem pa se bo turizem še bolj poživil. Spomladi bodo začeli z urejevanjem okolice, z ureditvijo kabin pri plavalnem bazenu in z gradnjo športnih igrišč. Svetujem ti, da en dan napraviš krajši izlet, do Orehovice in se tam pokloniš spominu Kulturni dom v Konjščici Piramida na vrhu Bohorje jamstvo, da bomo premagali budi to. Množična družbena vloga planinske in turistične ^•javnosti je nekje prav posledica revolucionarne ideje, ki Preobraža vse naše življenje. Ivan Cankar je zapisal v »Kurentu«, ko je govoril o lepoti slovenske zemlje: »ln še *vt7.fise ustavijo na svoji ble-•oečl poti, kadar se ozro na čudežno deželo pod seboj.« Brez na naselja med mestom in značilno slovensko vasjo. Pretirana modernizacija naše vasi na naše podeželje nikakor ne vpliva pozitivno. Ce bo šla v tem talko dalje, nastaja resno vprašanje, kakšna bo podoba naše vasi, recimo čez petdeset let. Nikakor ne smemo pozabiti, da se Up naše vasi v posameznih pokrajinah , ni izoblikoval včeraj, ampak se kaže v njem prizadevanje več rodov. Vsaka naša zasavska vas Je lahko letovišče. , Za turiste pa bo tem bolj privlačna, čim bolj bo ostala pristna, našal Turizem in planinstvo se vse doslej nista mogla razviti tako, kakor bi bilo želeno. Naravnost neverjetno je, v kako žalostnem stanju je držal bivši režim to sicer bogato in produktivno področje, seveda predvsem zato, ker se je zavedal, da pomeni vsaka nova šola, vsaka iskra kulture, vsak objekt civilizacije, vsaka nova planinska ih turistična postojanka v teh proletarskih predelih korak bliže k njegovemu propadu. PRIJATELJ, SEDAJ PA Z MANO NA POT. POTOVALA BOVA PO ZASAVJU IN SPOTOMA IZVEDELA MARSIKAJ NOVEGA. TO PA BO PRAV GOTOVO ZANIMALO TUDI NASE BRALCE. TOREJ POSLUH. .PRIPOVEDUJEJO VAM ZAPISKI IZ NENASITNE BELEŽNICE. 10 žrtvam esesovskega divjanja. Ob podaljšku zagorske kotb-ne, nad visoko ležečimi naselji Breznik, Razbor, Cemšenik, Jesenovo, Križe in Znojile se mogočno dviga CEMSENISKA PLANINA. To pa je pravzaprav mogočen hrbet, ki se posebej v poletnih mesecih zdi izletniku zaradi valujoče trave na osojni strani kakor ena sa- ma velika preproga, polna barvnih kontrastov. Ure ln ure lahko človek tako opazuje lepoto narave in ne bo m naveličal. Vse nam ostane v trajnem spominu, in še se bomo rade volje vračali v poletnih mesecih na to planino. Nad Polšnikom se dviga strmi dolomitski OSTREZ, ki po lepoti ne zaostaja za drugimi prikupnimi zasavskimi vrhovi. V svoji impozantno® ti je celo pred vsemi drugimi in se mogočen — kot je — razgleduje nad drugimi dolomitskimi vrhovi v polšniških dolomitih. V globoki zasavski tesni pod temi vrhovi pa sd je Sava izlizala svojo strugo. Nepozaben je pogled iz vlaka na te prelepe vrhove onstran Save blizu Zagorja. Se posebno bogat je Ostraž po planinski flori. Presenečen boš, ko boš spotoma zagledal avrikelj, ki se bo, pozibaval v lahnem vetriču. PARTIZANSKI VRH je priljubljena izletniška točka, tako za Zagorjane, Trboveljčane in ostale ljubitelje narave. Lep pogled je na zadimljene doline premogarjev — na Zagorje Tr- bovlje in Hrastnik. Tradicija vleče precejšnje • število izletnikov na ta vrh Zasavja, žal pa število ne narašča tako, kakor hi bilo želeti. Prijetna In sončna so pobočja Partizanskega vrha in Javorja, ki nam v zgodnjilh spomladanskih dneh nudita polno sonca in zdravja. Pisane poljane cvetja pa so prav lep užitek za naše oči, ki preko tedna v revirjih ne vidijo teh krasot in si kar želijo, da pridejo v ta pregled. Zlasti mikaven je sprehod po kolovozu proti Lenartu. Med mladim smrečjem se človek počuti kakor prerojen. Za njim ne zaostaja mnogo tudi sprehod preko travnika pod vrhom Javorja. Razvedrila je na Partizanskem vrhu vedno dovolj. Med mikavne in precej obiskane zasavske planine sodi vsekakor MRZLICA, ki se dviga nad trboveljsko hrastniško in Savinjsko dolino ter Rečico nad Laškim. Ponosno kraljuje med dolinskim svetom s svojim stožčastim grebenom s tremi roglji. Človeku se zdi, ko se razgleduje z Mrzlice, kakor da gleda skozi pkno visoke hiše. lepote ostanejo nepozabne v spominu. Mrzlico lahko obiščeš v H Ir ••n o *5 ?an!rnr*r*$o ? r. *!<: + (> veje kmetijstva, ki so naj,bolj donosne. Zato je razumljivo, da so živinorejske razstave iz leta v leto bolj kvalitetne, da se kmetje—zadružniki kar kosajo, kdo bo imel lepšo živino. Nočemo reči, da zadruga nima nobenih težav. Teh nikoli ne manjka. A videti je, da se jih počasi, a zanesljivo otresajo, in hvalevredno je, da se tudi občinski ljudski odbor zaveda, da bo zadruga, lahko botie zaživela le z vsestransko pbmočjo oblasti. Zdi ee nam, da ni več dal«# čas, ko bo tudi poslednji kmet te doline spoznal, da mu je mesto le v zadrugi. To res ni več daleč. Izlaškl zadružniki, kot tudi upravni odbor zadruge izrekajo vsem zasavskim zadružnikom najboljše želje za novo leto, prav tako tudi občanom Zagorja. „ Potrošnja" v Zagorju tata že 188 zadružnikov — Prvenstvena naloga upravnega odbora ln'vseh zadružnikov: dograditi zadružni dom— Med zadružnike vse bolj prodira mnenje, da sl bodo izboljšali svoj položaj le z živinorejo in sadjarstvom Naš pomenek v kmetijski zadrugi na Mlinšah je tekel o razvoju zadružništva v tem kraju m seveda o splošnem življenju vaščanov. Zadruga resda ni kdo ve kaj velika, vendar število 183 zadružnikov zgovorno kaže, da kmetje spoenavajo, da jim je zadruga v veliko oporo. Vasi nad Mlinšami eo sicer majhne, pomembne pa zato, ker je tod naravnost dobra prilika za napredno kmetovanje. Pa pustimo za hiip kmetovanje! Zadruga ima zadružni dom, precei prostoren, samo dograjen še ni povsem. Zdaj poslopje počasi žre zob časa in vodstvo si prizadeva najti sredstva za dokončno izgradnjo. Ce bi hoteli dom dograditi in urediti vse prostore, bi potrebovali nad dva milijona dinarjev. Načrti za dograditev so sicer že v delu, nimajo pa še sredstev. Kako važno pa je, da se dom čimprej usposobi, da bo „ Potrošnja** VIDEM - KRŠKO ZADOVOLJNI KUPCI . Trgovsko podjetje »POTROŠNJA« Videm-KrSko nudi potroSnikom raznovrstno blago v veliki Izbiri in po nizkih cenah. Obiščite naše prodajalne v Vidmu-KrSkem, Leskovcu in na Raki. — Povsod vas bomo* solidno in kulturno postregli in se potrudili ustreči vsem vašim željam. Za obisk In nakup se priporoča kolektiv. , ••••••«»» >••••••»* !»»«»««<» T • ? GOSTINSKO PODJETJE RUDAR ZIG OB JE služil svojemu namenu, pa nam pove tudi to, da menda niti en prostor ni povsem dograjen oziroma urejen. Zato bo prvenstvena naloga upravnega odbora na neki način dobitj potrebno posojilo in urediti dom tako, da bo resnično središče zadružništva v teh kraj ih. Naprednejši zadružniki polagoma spoznavajo, da se jim bo v bodoče splačala edino živinoreja in sadjarstvo. Začeli pa so tudi s prvimi poskusi jagodičevja. Do zdaj so se kmetje ogrevali za pinegavsko pasmo živine, ta pa bo primerna samo za domačo uporabo, ne pa za prodajo za izvoz. Pravkar je zadruga sklenila nekaj desetin kolektivnih pogodb za pitanje živine. Kmetje se močno zanimajo za pitanje, in bo nemara število kmetov, k.; bodo pitali živino za podjet-ie »Posavje«, še narastlo. Zadruga bo v kratkem Imela svojo mostno tehtnico, kjer bodo tehtali živino, sadje in krompir. Ta le nujno potrebna, ker 90 moral« zdaj kmetovalci goniti živino na Izlake. Jama za postavitev tehtnice je končana, zdaj bodo le še .zabetonirali narejeno jamo, tehtnica pa je v Ljubljani. Tudi za to potrebujejo pomoči od drugod, ker ima-1o sami premalo denarja. Zadružniki Mlinš čestitajo zasavskim zadružnikom za novo leto la ' jim želijo kar največ uspehov pri kmetovanju. Hkrati čestitajo tudi občanom Zagorja. Na Izlakah priredijo vsako leto živinske razstave, ki pokažejo, da se kmetje vedno bolj zavedajo važnosti in pomena živinoreje Gostinsko podjetje Zagorje je bila ustanovljena 1. maja leta 1952 — In v tem času si je to podjetje pridobilo zaupanje med zagorskim, potrošniki Povedali eo nam, da si pač prizadevajo zadovoljiti vsakega potrošnika z dobrim blagom in kar se da poceni. Da je to pravilno, kaže letini promet podjetja, ki znaša 120 milijonov din, in ga bodo prekoračili za precej odstokov. Cene potrošnega olaga so v podjetju nekoliko nižje predvsem zato, ker si prizadevajo zmanjšati režijske stroške.. Zanimalo nas je, kako dela njihov potrošniški svet. Odgovorili so nam takole: Potrošniški svet deduje samo delno, ker prihajajo na naša zasedanja in sestanke dva, trije člani. Doslej kakšnega posebnega uspeha še nismo opazili, vendar menimo, da imajo ti sveti važno funkcijo in bi se morali bolj poglobiti v delo. Delavski svet, se pravi zaposleno osebje, se shaja redno in obravnava vsa pereča vprašanja. Napake skušajo odpraviti, brž ko jih opazijo. Svo- je sklepe vedno takoj izvedejo. »Potrošnja« ima sorazmerno rulad kader. Mladi ljudje so pač mladi, vendar si vsi prizadevajo delati za napredek podjetja. Nekaj težav je tudi zaradi tega, ker je odstotek moških uslužbencev zelo majhen. V ostalem sodi kolektiv podjetja, da bi bilo umestno, če bi v Zagorju specializirali trgovsko mrežo. Mnenja so, da bi tedaj lahko precej izboljšali trgovsko dejavnost. Poslovalnica bi tako Imele večjo izbiro blaga v zadovoljstvo vseh potrošnikov. Kot srno v naslovu omenili. Je bilo podjetje ustanovljeno leta 1952, v tem času pa si j« pridobilo širok krog odjema!-* cev, ki ga kajpada želijo še povečati. Trgovsko podjetje »Potrošnji s svojimi poslovalnicami v Zagorju, Toplicah, Lokah in Izlakah na želi vsem svojim odjemalcem srečno in zadovoljno novo leto 1958, in da ne bi pozabili ,da si kolektiv prizadeva postreči hitro, solidno in poceni. • »>»«♦»»>■ •••*•»«•• «••••*••• *•••••••» prizadevamo si še bolj higienično urediti naše lokale — Razen dveh, imajo vsa naša gostišča radijske sprejemnike — Pavšal ugodno vpliva na razvoj podjetja »Včasih«, so nam rekli uslužbenci Gostinstva Zagorje, »gostje vse preveč radi kritizirajo naša gostišča, ne pomislijo pa, da imamo ravno toliko težav kot marsikatero drugo podjetje. Naša zasedanja, naši sestanki, so vselei posvečeni tudi odpravi raznih napak, čestokrat pa so nevšečnosti take, da jih. sami ne moremo odpraviti.« Res! Gostinstvo Je ena izmed zelo občutljivih točk uslužmost-ne obrti. Pa vendar, kot rečeno, ljudje, ki so zaposleni v teh obratih, niso brez vsakršnih težav. z **seml svojimi gostišči no 1.0 K A <1 in IZLAKAH ZELI SVOJIM CENJENIM GOSTOM SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO, HKRATI PA SE TUDI V BODOČE PRIPOROČA ZA OBI8K. V naših gostiščih sl prizadevamo nuditi gostom najboljše pijače in jedila. Naše lokale poznajo malone vsi Zagorjani. Naš delovni kolektiv skuša ustreči odjemalcem hitro, solidno in poceni. » ••.«•»••■ *••«••••• •OnO**#* iOmOmOi I »OmOh#* itMittOe eOHONfe i>iiSh» t ? » Slikarstvo in pleskarstvo ZAGORJE ! I i i *•••#•••» »••■•»••• ••*••»••• • ••*•»••• •••« opravlja vsa soboslikarska In pleskarska dela Za novo leto 1958 želimo vsem našim poslovnim prijateljem, občanom Zagorja kakor tndi prebivalstva trboveljskega okraja obilo zdravja, sreče in delovnih nspehov za razcvet naše socialistične domovine. * V podjetju »Gostinstvo« Zagorje so nam povedali, da so vsa svoja sredstva doslej vlagali v obnovo in polepševanje lokalov. Sami se zavedajo, da bodo privabili gosta le v tak lokal, kjer bodo prostori snažni, kjer bodo mize pokrite s čistimi prti, skratka — kjer bo gostom všeč. Kajpada pa je važno še ostalo. Pijače, jedila! Potrošniki imajo radi kvalitetno blago, zato ie več gostov tam. kjer tega ne zmanjka. Zdaj so lokali podjetja že urejeni; v vseh, razen dveh, so sedaj tudi radijski sprejemniki, kar so mnogi gosti pozdravili. Znano Je, da Je občinski ljudski odbor pavšaliral nekatera podjetja. Med njimi je tud? gostinstvo. Pavšaliranje dosti bolj ugodno vpliva na -razvoj podjetja, saj bodo imel) več sredstev v svojih skladih, ki Jih bodo lahko uporabili v nadaljnje investicije in izboljšave. Podjetje bi rado zgradilo na železniški postaji bife, da bi lahko postregli gostom, ko čakajo na vlak. To nai bi bil lično zgrajen paviljon, ki ne bi kazil podobe postale. Upajo, da se Jim bo to posrečilo. Podjetje pa ob novem letu čestita vsem svojim gostom In delovnim ljudem Zagorja ln jim želi zdravja, osebne sreče In še mnogo uspehov pri vsakodnevnem delu. Obiščite gostišča tega podjetja, kjer boste solidno postreženi! Kmetijska zadruga i I i i i l i * •••••••*» ZAGORJE z vsemi svojimi pospeševalnimi odseki čestita ob NOVEM LETU vsem zasavskim zadružnikom in jim želi kar največ nspehov pri kmetovanju, posebno pa čestita svojim odjemalcem in vsem občanom Zagorja. Z NADALJNJIMI USPEHI PRI NAPREDNEM KMETOVANJU BOMO PREDVSEM KORISTILI PRESKRBI NAŠIH ODJEMALCEV! KMETIJSKA ZADRUGA CEMŠENIK Ima delavne pospeševalne odse ke — Letos so zasadili za po-akušnjo 15.000 sadik malin Klavnica Zagorje s svojimi mesnicami izboljšuje svoje naprave in želi vsem svojim odjemalcem postreči z dobrim mesom in mesnimi izdelki Prebivalstvo Zagorja naglo narašča, zato je preskrba z mesom zelo važna naloga. Čeprav je klavnica že rdavnaj premajhna, kolektiv vendpr opravlja svoje naloge, kolikor mu pač dopuščajo dane prilike. — Z razpoložljivimi sredstvi eo že kupili avtomobil, s katerim prevažajo meso, tako da zdaj ni več nevarnosti, da bi pripeljali meso v mesnice prašno. Poskrbeli so si hladilnik, ki jim je dobrodošel, zlasti v poletnih mesecih. DELOVNI KOLEKTIV TEGA PODJETJA ČESTITA SVOJIM POTROSNIKOM OB NOVEM LETU IN JIM ZELI PRI NADALJNJEM DELU KAR NAJVEČ USPEHOV. TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO Ut VIDEM - KRŠKO Poštni predal 24 — Telefon 62 SVOJIM ODJEMALCEM SE SE VNAPREJ PRIPOROČAMO IN JIM ŽELIMO MNOGO USPEHOV IN ZADOVOLJSTVA! V Kmetijski zadrugi Cemše-nlk »o nam povedali, da so kraji v okolici kot nalašč za gojitev jagodičevja in hmelja. Pred vojno je bilo tod mnogo kmetov, ki so pridelovali hmelj, kasneje pa so spričo padca cen hmelja to oipustitl. Zdaj bodo spet začeli pridobivati in pridelovati to donosno kulturo, ker »I od nje obetajo lepih uspehov. Predvsem pa bi bjlo treba v bližnjih letih zgraditi sušilnico za hmelj, ker bi bilo ■ tem omogočeno pridelovanje hmelja na večjih površinah. Sadjarski odsek Je kupil letos 600 sadnih drevesc in sadno škropilnico. Poljedelsko - semenski odsek pa se ukvarja s pridelovanjem semenskega krompirja Letos ga Je pridelal 3.000 kg. zdaj pa so kupili na Tolminskem 10.000 kg krompirja, in se bo tako pridelovanje semenskega krompirja kvalitetno izboljšalo. Ta odsek je letos za oo-skušnjo posadil 15.000 sadik malin, in videli bodo, če se Jih res »plača gojiti. Vsekakor Trpajo na najboljše. Glavni problem za- druge je, da nima lastnega prevoznega sredstva. Zal pa bo to vprašanje še dolgo aktualno, ker zadruga nima dovoli, lastnih sredstev, da bi lahko najela kredit. Treba pa bo kupiti tudi mostno tehtnico, da bodo prodajalci živine lahko tehtali 'doma, ne pa na Izlakah ali Zagorju. Zadružniki svoji zadrugi precej zaupajo. In odkar zadruga 'obstaja, še ni bilo kakih primanjkljajev, v zadnjih letih pa zaključijo poslovanj* vsako leto s precejšnjim dobičkom. Njihov ppn09 Je zadružni dom, ki »o ga stcoroda zgradili iz lastnih sredstev in prostovoljnim delom ln delno z naletim kreditom. Vrniti moralo le še pičlih 600.000 din, tn tudi to breme se bo zvalilo z njihovih ramen. Zadružniki Cemšenika želijo zasavskim zadružnikom lene uspehe tudi v novem letu 1958, vsem delovnim ljudem Zagorja pa Selijo zdravja - ln osebnih uspehov v letu 1958. •»•••O« »••»••••• s§«sO»0« ••»•••O« »OnOnOs •••»•■*•• ••»•••#• »••••»*•» .« r* v v”? -V- mMML »V'ie Danes odkupujejo zagorski mesarji boljšo živino za zakol kot nekdaj. Počitniški dom rudarjev Izlake, Zagorje Čestita ob novem letu vsem zagorskim rudarjem IN JIM ZELI V LETU 1958 mnogo zdravja IN DELOVNIH USPEHOV. Vabimo vse Zagorjane kakor tudi ostale, da obiičete nai kraj, ki je znan daleč naokrog kot priljubljena turistična točka. Prihodnje leto bo na razpolago io več prostorov za vso oddiha Seijne delovne ljudi. V nočem gostišču in kuhinji so vam na razpolago pristna domača vina In Izbrana jedila. BREŽICE ostane tudi v letu 1958 pojem kvalitetei Vse naročnike ln ostale prijatelje tovariško pozdravlja tn jim teli srečno novo letol KMETIJSKA ZADRUGA SEVNICA slovi po raznih uspehih daleč naokrog. V novo leto stopa z mnogimi novimi nalogami, ki bodo prinesle koristi tamkajšnjim kmetovalcem ln ne samo to. Tudi njene trpoulne so znane po kvaliteti in bogati izbiri blagai K n 'bitčete Sevnico, nikar ne pozabite nanje/ attfc/.vjRHn >*»•••»< ••**•••«. «•««••••• ••••#•* •#•«••• ! •••< Dobra postrežba — so- * lidne oene — prenočišča * kje? a* V Vidmu-Krškem, v gostilni JESENŠEK (pri kolodvoru) Prvovrstne pijače, topla in mrzla jedila vam nudi vsak dan in se priporoča. Vsem gostom pa želi SREČNO NOVO LETO GOSTILNA JESENŠEK pri kolodvoru na Vidmu. f f i če še niste bili v doOini * Sopote, potem vam je • lahko žal. — V gostilni f • MAKS CELESTINA, ' Sopota-Radeče, pošta Podkum ! I ! i ••••••» •••••»•■ »••••••«• je prav prijetno In tudi pripravno za oddih in razvedrilo. Oglasite se in ne bo vam žal! Priporoča se gostilna Maks Celestina, Sopota. Gostinska zbornica za okraj TRBOVLJE Z VSEM SVOJIM ČLANSTVOM ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OKRAJA TRBOVLJE K DOSEŽENIM USPEHOM V LETU 1957 IN JIM ZELI SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1958 ...........................»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»n«,»«««»■«««»»«»«» KAM NA ODDIH? — OKOLICA RADEČ JE ZA TO KAJ PRIPRAVNA; REZERVIRAJTE SI ZE SEDAJ PROSTORE V GOSTILNI Gizela Gračnar Stari dvor Jagnjenica pri Radečah Sobe pozimi kakor poleti, dobra postrežba, penzion, lepi izleti v okolico, v neposredni bližini kopališče. KAM NA ODDIH V LETU 1958? — V STARI DVOR, H GIZELI GRAČNER — IN ZADOVOLJNI BOSTEI 'i rgovsko podjetje ŽELEZNINA Trbovlje vam nudi v svojih poslovalnicah vsakovrstne gospodinjske predmete, od navadnega lonca do najmodernejših gospodinjskih pri- >močkov. Nadalje vam nudi razni gradbeni material ter drva in premog. — V avtotrgovlni pa dobite vse vrste delov za avtomobile, motorna kolesa In navadna kolesa. — Prav tako vam nudimo nove motorje »TOMOS« ter moška In ženska kolesa. NE POZABITE — V POSLOVALNICAH TRGOVSKEGA Podjetja »Železnina« v Trbovljah DOBITE VSE, KAR POTREBUJETE. VSEM DELOVNIM LJUDEM ZELI SREČNO NOVO LETO 1958 KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »ŽELEZNINA« — TRBOVLJE Okrajna obrtna zbornica TRBOVLJE S SVOJIMI PODODBORI V BREŽICAH, HRASTNIKU, VIDMU-KRŠKEM, SEVNICI, SENOVEM; RADEČAH IN TRBOVLJAH IN Obrtno nabovno-prodojna zadruga ZELI VSEM SVOJIM ČLANOM IN ODJEMALCEM TER VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM MNOGO SREČE V NOVEM LETU 1958, Z ZELJO NADALJNEGA RAZVOJA NAŠEGA SOCIALISTIČNEGA GOSPODARSTVA. JREDNIŠTVU »ZASAVSKI TEDNIK« PA ČESTITA ODBOR K 10. OBLETNICI IZHAJANJA NJEGOVEGA LISTA TER MU ŽELI V NAPREJ ŠE PLODNEJŠIH USPEHOV. • • V dolini Sopote so lepi izleti, kar nalašč za oddih. — Tudi v gostilni ZOFIJE JEŽ, JAGNJENICA dobite lepo urejene sobe za prenočišča, dobro postrežbo in prvovrstne pijače. — Ne pozabite se oglasiti na Jagnjenici v gostilni Zofije Jež. Ob Novem letu čestita in Za obisk se priporoča GOSTILNA ANICA GOLOBIC VRHOVO Dobra postrežba, prvovrstna pijača in jedača. *»••»••• «•*•••••« ■•*•••»•• »•»•••••» Z DOBRO KAPLJICO TER TOPLO IN MRZLO JEDAČO BOSTE POSTREŽENI V KOLODVORSKI RESTAVRACIJI V ZIDANEM MOSTU PRAV TAKO SE OGLASITE v RADEČAH V HOTELU »JADRAN« in v gostišču »SVOBODE« DELOVNI KOLEKTIV KOLODVORSKE RESTAVRACIJE V ZIDANEM MOSTU Z OBRATOM »JADRAN« IN »SVOBODA« V ~ ■ ^CAH SE ZAHVALJUJE VSEM CENJENIM GOSTOM ZA OBISK . L.ETU 1957 TN SE PRIPOROČA ŠE VNAPREJ V BODOČEM POSLOVNEM L. 1958! Takoj od radeškega mostu proti Radečam stoji gostilna s prenočišči JOŽEFA ŠTIGLIC, RADEČE Kljub temu da je ta gostilna že stara, saj je bila stavba zgrajena 1870. leta, se vsi gostje kar dobro počutijo v tej gostilni, saj so dobro postreženi, in kar je glavno: dobi se dobra jedača in pijača. Za obisk se priporoča gostilna Jožefa Štiglic — Radeče. Vsem svojim gostom želi SREČNO NOVO LETO Trgovsko podjetje »TOBAK« TRBOVLJE Ljubljanska »MORAVA« in »ZETA« sta naj* bolj iskani cigareti. OSKRBUJE POTROŠNIKE V ZAGORJU, TRBOVLJAH, HRASTNIKU IN RADEČAH S KVALITETNIMI TOBAČNIMI IZDELKI. VSEM ODJEMALCEM TOBAČNIH IZDELKOV PA SE PRIPOROČA TUDI V POSLOVNEM LETU 1958 KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »TOBAK« — TRBOVLJE TRGOVSKO PODJETJE DOL PRI HRASTNIKU SE ZAHVALJUJE SVOJIM ODJEMALCEM ZA OBISK V LETU 1957 IN SE PRIPOROČA ZA V BODOČE. VSEM POTROŠNIKOM IN DELOVNIM LJUDEM ZELI mnoga sreče in uspeha v novem letu 1958 GOSTILNA MARIJA ČERNE ZAKOT št. 35. BREŽICE KUPUJTE IN NAROČAJTE ..ZASAVSKI TEDN K" KMETIJSKA ZADRUGA DOL PRI HRASTNIKU vsem svojim članstvom čestita delovnim kolektivom in ostalim k doseženim uspehom in jim želi SREČNO NOVO LETO 1958 Kmetijska zadruga LOKA pri Zidanem mostu V letu 1948 se je ustanovila KZ v Lok! pri Zidanem mostu z eno trgovsko poslovalnico. — Namen ustanovitve je bil med drugim tudi, da s svojo poslovalnico oskrbuje člane KZ s potrošniškim materialom in da opravlja odkup vseh kmetijskih pridelkov. V zadrugi so pričeli delovati tudi pospeševalni odseki za vsa delovna področja kmetijstva. — Le'a 1953 se je priključila h KZ LOKA tudi samostojna KZ RAZBOR. S tem je pričela v zadrugi delovati na Razborju poslovalnica štev. 2 s čevljarsko delavnico. — Istega leta se je nadalje osnovala mesnica s klavnico z namenom, da odkupuje vso klavno živino in drobnico in deluje še danes. — Zaradi krajevnih potreb je začela delovati še tretja trgovska poslovalnica, in sicer na Bregu. DEJAVNOST KZ LOKA SE DANES RAZVIJA V TREH TRGOVSKIH POSLOVALNICAH, MESNICI IN KLAVNICI, LESNEM ODSEKU IN ČEVLJARSKI DELAVNICI, PRAV TAKO OPRAVLJA ZADRUGA SPLOŠEN ODKUP KMETIJSKIH PRIDELKOV. Dobra kapljica - dobra postrežba -dobra jedača SE DOBI VEDNO V GOSTIŠČU VSEM SVOJIM GOSTOM SE ZAHVALJUJE ZA OBISK V PRETEKLEM LETU TER SE PRIPOROČA TUDI ZA VNAPREJ. V GOSTIŠČU MURKO V KRŠKEM BOSTE VEDNO DOBRO POSTREŽENI, ZATO NE POZABITE, KO PRIDITE V KRŠKO, OGLASITE SE V GOSTIŠČU MURKO V KRŠKEM poleg sedeža ObLC VSE KAR ŽELITE, TO DOBITE PRI TRGOVSKEM PODJETJU ..POTROŠNJA" TRBOVLJE NAJHITREJE IN NAJBOLJ UGODNO BOSTE POSTREŽENI V POSLOVALNICAH »POTIfOSNJE«, KJER IMAJO ZA VSAKOGAR NEKAJ. BOGATA IZBIRA VSAKOVRSTNEGA BLAGA PO NAJNIŽJIH CENAH. VSEM POTROŠNIKOM SE ZAHVALJUJEMO ZA POZORNOST IN JIM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 19581 Kolektiv trgovskega podjetja »POTROŠNJA«, Trbovlje »»♦»♦»•»♦♦•»M• >»«•♦•♦♦»»»» Krojaštvo in šiviljstvo Trbovlje To uslužnostno podjetje obstaja že od 2. aprila !. 1946. Danes je zaposlenih v podjetju 12 mo- j ških in 42 ženskih moči-. Vsa dela, ki se izvršujejo, se delajo samo po meri. Občutno se pozna, da je za krojaško obrt tako malo zanimanja med moško delovno silo. V perspektivi pa bi bilo nujno potrebno, da se podjetje razširi in dobi tudi nove prostore. Vsem svojim naročnikom pa mnogo ; sreče v novem letu! Krojaštvo ln šiviljstvo Trbovlje. •••••*• *•«•••■•• • | f Ce prideš v Zidani most, i ; se oglasi V GOSTILNI f j ROZALIJA KRIVEC ; kjer boš dobro postrežen • ; ln dobiš prenočišče. • • * Priporoča se gostilna Ro- ; * zalija Krivce, Zidani most • * • •«•••#» «#••••••• »••«•«••• • ...............*-------------rtTttllim Trgovsko podjetje »IZBIRA« TRBOVLJE Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI SE PRIPOROČA SVOJIM ODJEMALCEM TUDI V BODOČEM POSLOVNEM LETU 1958! V NAŠIH POSLOVALNICAH DOBITE VSE, KAR POTREBUJETE ZA DOM IN DRUŽINO, ZATO SE POSLUŽITE NAKUPA V POSLOVALNICAH TRGOVSKEGA PODJETJA »IZBIRA« V TRBOVLJAH, KI VAM NUDI PRVOVRSTNO BLAGO OD MANUFAKTURE IN GALANTERIJE DO VSEH VRST ŠPECERIJE VSEM POTROŠNIKOM PA ŽELI SREČNO NOVO LETO 19581 Kolektiv trgovskega podjetja »IZBIRA«, Trbovlje Industrija in rudarstvo najvažnejši gospodarski veji Današnja proizvodnja do dvakrat večja od predvojne Industrija in rudarstvo »ta v tifcoveljskem okraju po 'osvoboditvi zelo napredovala, čeprav so se njune kapaciteite povečevale počasneje od jugoslovanskega povprečja. Večje investicije, ki so onjogočile povečanje zmogljivosti, so bile vložene le v Tovaimo celuloze in roto pa-’ pirja v Vidmu-Krtžkem, Strojno tovarno v Trbovljah, Elektrarno Trbovlje in zagorski rudnik, manjše pa še v nekatera druga podjetja, kot n. pr. Strojno mizarstvo Trbovlje, »Keramiko« Izlake, »Mehaniko« v Trbovljah itd. Kljub temu pa se je industrijska in- rudarska proizvodnja podvojila. V našem okraju proizvedemo sedaj 250 milijonov kilovatnih ur električne energije več kot leta 1930, 415 tisoč ton premoga več, 1600 ton stek- Slovesna proslava Dneva jugoslovanske ljudske armad8 v Zagorju V soboto zvečer je bila v veliki dvorani doma TVD »Partizana« slovesna akademija v čast Ul. decembru, na kateri s« sodelovali godba na pihala DPD »Svobode«, recitatorji in gojenci Glasbene šole iz Zagorja. Slavnostni govor je Jugoslovanske ljudske armade, imel zagorski rojak, podpolkovnik' tovariš Adi Jevšnik. Predsednik občinskega ljudskega odbora in-republiški ljudski poslanec, tovariš Alojz Lukač pa je izročil 18 odličij zagorskim delavcem, in to E odličij reda dela n. stopnje In 13 odličij medalja za delo. Sindikalna podružnica zagorskih železničarjev za najmlajše ob Novem letu. — Tudi zagorski železničarji niso ob Novem letu pozabili na najmlajše. Poleg pogostitve in prihoda Dedka Mraza pripravljajo v režiji predsednika sindikalne podružnice, tovariša Hermana Mikliča, lutkovno igrico »Pavliha v stiski«. Prav bi bilo, da b: ta primer našel prihodnje leto ob praznovanju novoletne Jelke mnogo posnemalcev po zagorskih podjetjih in ustanovah. la več, 5 milijonov kosov opeke več, 33 tisoč ton apna več, 10 tisoč kubičnih metrov rezanega lesa več, 30.000 ton papirja več itd.. Itd.. Indeksi količinskega (fizičnega) obsega industrijske in rudarske proizvodnje so po posameznih vrstah dejavnosti na- sl »rjp * Pri delu Staro leto se poslavlja in kmalu bomo zapisali leto 1958. Po navadi delamo ob koncu leta obračun dela, napravimo pa tudi načrt za bodoče. Tudi na senovški občini so napravili gospodarski načrt za bodočnost, Ki ga je izdelal znani gospodarski strokovnjak dr. Ivan Bonča. V tem obsežnem gospodarskem načrtu so nakazane številne naloge, za katerih izvršitev bo pa treba razen finančnih sredstev tudi sodelovanja slehernega občana. Perspektivni načrt razvoja gospodarstva, ki ga Je sprejel občinski ljudski odbor na Senovem, prikazuje razvoj razdobja bodočih trideset let. Pa poglejmo, kakšne zamisli vsebuje ta načrt v posameznih gospodarskih področjih. Ugodni klimatski pogoji za sadjarstvo Letni prirastek prebivalstva v občini Senovo ni velik, znaša komaj 1%, toda v razdobju 30 let bo prebivalstvo vendar na-rastlo in občina bi tedaj štela okrog 11.230 prebivalcev. Področje obdelovalne zemlje obsega, preuredili 2.254,94 ha, orne zemlje pa delavnico. 1,923.65 ha. Prav verjetno se struktura zemlje v teh letih ne bo dosti spremenila. Priporočljivo pa bi bilo, če bi posamezne vrste, kot sadovnjake, vinograde in še druge kulture, ker so donosnejše, razširjali na račun njiv In pašnikov. Pri bodočem urejanju občine je predvsem važno vprašanje melioracije, zlasti regulacija dovškega in reštanjskega potoka, kar ori slednjem že izvajajo. Ugotovljeno je, da je kmetijstvo na področju občine še zelo primitivno in zaradi tega h akta reki donos majhen. Velika večina predelov se-novške občine ima ugodne klimatske in talne pogoje za sadjarstvo. V bodočih letih bo važno, da se posamezne kmetijske površine spremene v donosnejše sadovnjake, nasade malin tn jagodičevja. Ob vsem tem bodo opravljale zelo važno vlogo kmetijske zadruge. Lep primer pravilnega dela je sadovnjak v Anžah. Razen sadjarstva bo treba misliti tudi na razvoj živinoreje in gozdarstva. Razvoj industrijske obrti Glavni vir industrije in največji po svojem doprinosu v tej sicer pretežno industrijski občini je premogovnik Senovo. Prvi začetki rudarjenja segajo v leto 1819. Po prvi svetovni vojni so ga Nemci dobesedno oropali. To je kajpak rodilo neugodne posledice, ki so ogrožale obstoj rudnika, zlasti leta 1941. Obnova rudnika se je pričela po osvoboditvi. Navzlic začetnim težavam niso odnehali in storili vse za njegovo rešitev, tako da je rudnik lahko dajal dragocene tone črnega "lava. Trud in prizadevanje sta rodila sadove. Na rudniku so zgradili novo separacijo, začeli so zidati stanovanjska poslopja, v jami so uvedli zapihovalni sistem, zgradbo bivše elektrarne so pa veliko, moderno Med drugim so na rudniku v povojnih letih uredili železniško progo od rudniške separacije do železniške postaje v Brestanici. Progo so elektrificirali. Zanimiva je sama proizvodnja premoga. Leta 1945 so ga pridobili 151.000 ton. leta 1950 pa že 271.000 ton. Rudnik je v zadnjih letih napravil nekatera globinska raziskovanja, kajti po do sedaj ugotovljenih premogovnih zalogah je računati, da bo živ-lenjska doba rudnika ob pametnem gospodarjenju trajala še nekaj desetletij, treba pa Je kajpak misliti na možnosti, da se najdejo še nepoznana premogovna ležišča, kar bi seveda spremenilo perspektivni načrt rudnika. Baza Industrije v senovški občini ostaja za vrsto let v bodočnosti rudnik, za njim pa je naj- KONCERT LJUBLJANSKE GLASBENE MATICE V TRBOVLJAH V soboto, 14. decembra zve-(er, je, gostoval v Delavskem domu v Trbovljah elitni pevski zbor Glasbene matice iz Ljubljane. Več kot osemdeset pevk in pevcev je pod spretnim vodstvom temperamentnega dirigenta prof. Cirila Cvetka zapel o pesmi skladateljev Gal-lusa-Petelina, Lajovica, Medveda, Adamiča. Pahorja in drugih. Kdor je poslušal izvajalce, je moral ugotoviti izredno skladnost glasov, prefinjeno dinamično oblikovanje in dikcijo P'i vnnki ne«mI nosebei Je bilo občutiti preciznost dirigentovega dela. Zbor je bil sproščen in je sledil vsaki kretnji pevovodje. Koncertni del programa je dopolnil basist ljubljanske Opere Ladko Korošec. S svojim prijetno barvanim glasom je zapel nekaj pesmi in opernih arij, Odlično ga je spremljal prof Ciril Cvetko. Glasbeni matici iz Ljubljane smo hvaležni za njen koncert, želimo le, da bi v bodoče tako kvalitetni glasbeni ansambli ne izvajali svojega programa v komaj polovico rasedevl dvorani K, O. važnejša termoelektrarna v Brestanici. Sedanja instalirana moč v elektrarni je 12.500 kW z dnevno proizvodnjo 290.000 kilovatnih ur. Elektrarna porabi dnevno 400 ton premoga, kar ni malo. Pravi razvoj te elektrarne se je začel pravzaprav šele po osvoboditvi. Mnogo so napravili v podjetju: skladišča, delavnice, upravne prostore in depot za premog s kapaciteto 5.000 ton. Razen novega hladilnega stolpa so sezidali še moderno stanovanjsko kolonijo in še kaj. Zanimivo je, da tudi v tej elektrarni mislijo, da bi v bližnji prihodnosti začeli izkoriščati odpadne produkte, pepel m žlindro, za izdelavo gradbene opeke. S tem bi prenehalo tudi vprašanje onesnaženja potoka. Da bi zmogljivost elektrarne še povečali, mislijo tudi na montažo drugega agregata. Tretje najvažnejše industrijsko podjetje je kamnolom pri postaji Brestanica. Letna produkcija lomljene« znaša približno 20.000 kub. m, gramoza 8.000 kub. m in peska 2.000 kub. m, ki ga razen domačim odjemalcem izvažajo v sosedno Hrvaško. To bi bila tri največja podjetja v občini, ki imajo vse pogoje za nadaljnji razvoj. V občini .pa so dane možnosti za izgradnjo apnenic, saj je na razpolago odličen apnenec na več mestih. Velike možnosti so v občini nadalje za predelovalno industrijo, za katero je dana surovinska baza. Ce bi v bodoče zagotovili še večje površine sad nih plantaž, ni dvoma, da b: predelovanje sadja v sokove marmelade in podobno nudilo v bodoče lep vir narodnega dohodka. Tudi pospešena živinoreja ^bl omogočila ustanovite' mlekarn in sirarn ter izdelovanje še drugih mlečnih izdelko« Prav tako bi bile v občini da ne možnosti za ustanovitev tek stilne industrije in raznih dru gih obrtnih delavnic. Nujno b, treba posvetiti večjo skrb uslužnostnim obrtim. ki Jih v občini primanjkuje. Ob koncu predvideva gospodarski načrt ureditev gostinske mreže, kar je tesno povezano s razvojem turizma, nadalje trgovske mreže Itd. Bodoči načrt pa predvideva kajpak tudi gradnjo primernega prosvetnega doma, fizkulturn.h objektov, stadiona, telovadnice in drugo. Cesto od Senovega do Brestanice bo treba na nekaterih odsekih asfaltirati in urediti ter odstraniti nevarne ovinke. Izvršitev vsega tega bo odvisna od prizadevanja vseh občanov in seveda tudi finančnih sredstev To delo bo terjalo napore, ki pa bodo kronani » uspehom. Vse to se bo odražalo v boljšem življenju ljudi. KI bodo predstavljali bodoče prebivalstvo občine Senovo Leta Leta Leta 1939 1952 1957 Skupni indeks 106 145 219 Električna endrglja ’**’•’*' 100 256 470 Premog 100 118 '“■•128 'ii ->i Nekovinska Industrija 100 123 148 Kovinska industrija — 100 208 Kemična industrija 100 145 171 Industrija gradib. materiala 100 174 497 Lesna industrija 100 90 159 Papirna industrija 100 376 1910 Tekstilna industrija 100 133 1400 Živilska industrija 100 412 534 Družbeni plan za leto 1957 je računal, da se bo skupm fizični obseg proizvodnje v primerjavi z letom 1956 povečal za l°/o. In rezultat: povečanje od 214 na 219. Posebno veliko je povečanje v lesni, papirni, tekstilni in živilski industriji... Ti veliki uspehi so toliko bolj razveseljivi, ker vemo, da je dobršen del naših industrijskih naprav m-očno izrabljen in tudi že zaostal, to tembolj, ker v letih po osvoboditvi tudi sredstev za redno vzdrževanje teh naprav ni bilo dovolj. Konec lanskega leta je znašala stopnj.a ohranjenosti naših industrijskih naprav le 57%. če bi pa izločili nova podjetja, bi stopnja ohranjenosti teh naprav padla na 44%. Glede tega so na najslabšem lesno-predelo-valna industrija, kjer znaša stopnja ohranjenosti samo 26.(>%, v kemični industriji 30.7%, v nekovinski industriji 34.5% in v industriji gradbenega materiala 37.(5®/f, Zato je nujna čimhitrejša rekonstrukcija zastarelih podjetij s pomočjo investicijskih kreditov, kajti brez rekonstrukcije bi proizvodnja teh podjetij, predvsem pa Cementarna Trbovlje, Tovarna kemičnih izdelkov in Steklarna v Hrastniku, pa tudi drugih, tudi ob optimalni uporabi amortizacije v nekaj letih postala rjjprentabilni ali celo tehnično nemogoča. Ta rekonstrukcija je toliko pomembnejša, ker' zadeva širše gospodarske interese, saj so v okraju Trbovlje zelo močne proizvodne kapacitete. Tako na primer znaša v Sloveniji skupna moč pogonskih strojev (brez primarnih, ki poganjajo generatorje) 361.4 MW. Od tega odpade na okraj Trbovlje 62.6 MW, to je 17.3%, kar pomeni, da je okraj Trbovlje s tem na drugem mestu v Sloveniji. Ce pa računamo moč pogonskih strojev na enega prebivalca, zavzema naš okraj v Sloveniji prvo, v Jugoslaviji pa peto mesto. Vrednost vseh osnovnih in obratnih sredstev v industriji našega okraja znaša 35.017 milijonov dinarjev, vrednost plač pa 2138 milijonov dinarjev, tako da je organski sestav 16.ji ali 94% : 6%. Prav tako kot s proizvajalnimi sredstvi zavzemamo tudi s proizvodnjo izredno pomembno mesto v slovenskem in jugoslovanskem " gospodarstvu. Od skupne proizvodnje električne energije v Sloveniji odpade na naš okraj 16.7%, od slovenske proizvodnje rjavega premoga 79%, od proizvodnje roto papirja 100»/» itd. Industrija je najpomembneje ša gospodarska veja v trboveljskem okraju. To je. najbolj razvidno iz sledeče primerjave o ustvarjenem narodnem dohodku. /Noz neka«} let se bo podob* Zagorja povsem spremenflfc V j Urbanistični načrt za mesto bo pripomogel, da bo postalo Zagorje lepo, moderno in privlačno mesto. N j več daleč čas, ko bo središče Zagorja j večnadstropnimi stavbami na prostoru ob Cesti zmage, kjer so še pred nekaj leti uspevale kmetijske kulture. Sredi centra 10-nadstropni nebotičnik. Svet za urbanizem občinskega ljudskega odbora Zagorje bo imel še polne roke dela, zlasti še, ker je treba dokončno urediti urbanistični načrt. Zagorje je po svoji legi prav prikupno mesto ob Savi, strnjeno med zasavsko hribovje: Partizanski vrh, Cemšeniško planino in Zasavsko goro, in daje tujcu prav poseben, prikupen vtis. Zagorje nekoč in Zagorje danes sta dva zelo nasprotna pojma. Kdor v zadnjem gulaciio na odseku od mostu pri rudniku proti novim blokom na Polju. Regulacija je nujna na tem odseku zato, ker bodo po načrtu stale na desnem bregu garaže, in je zato nemogoče sedaj sploh misliti na gradnjo. V »Avtoprevozu« v Zagorju pa upajo, da bodo že nekako uspeli času še ni obiskal kraja; se bo dobiti denarna sredstva Narodni dohodek okraja Trbovlje v milijonih din Gospodarsko področje Struktura narodnega dohodka za 1. 1986 ▼ % Industrija in rudarstvo 1955 9545 195« 9943 Okraj Trbov. 63.9 LRS 59.6 FLRJ 44.1 Kmetijstvo in gozdarstvo 2328 2197 14.1 17.3 31.0 Gradbeništvo r 850 , 326 2.1 3.5 4.4 Promet 1130 1744 11.2 5.0 6.0 Trgovina ln gostinstvo 652 723 4.7 9.2 9.1 Obrt 545 625 4.0 5.4 5.4 Skupaj 15.050 15.558 100.0 100.0 100.0 V industriji in rudarstvu dela 23.9% od vsega aktivnega prebivalstva. To prebivalstvo pa ustvarja 63.9°/» narodnega dohodka, medtem ko odpade na kmetijstvo 48.8% aktivnega prebivalstva, ki ustvarja 141% narodnega dohodka. Ce v luči vsega povedanega še enkrat pregledamo dosežene rezultate v gospodarstvu, predvsem po letu 1952, potem nam postane jasno, da moramo uspehe pripisati predvsem prizadevnosti in požrtvovalnosti naših delovnih kolektivov. Ta ugotovitev pa le najlepša novoletna čestitka našim delovnim ljudem. S. G. prav gotovo zelo čudil. Drži pa: toliko, kolikor so napravili v zadnjih nekaj letih, niso napra-vilj v stari Jugoslaviji vseh 23 let. Razvoi Zagorja samega 'n okolica terja še posebne, dodatne napore, saj je treba zbrisati sledove slabega gospodarjenja v občini v stari Jugoslaviji in med okupacijo. Pa tudi bivš; krajevni ljudski odbor je kot gospodarsko šibka enota zelo težko reševal razna vprašanja, zlasti še na področju komunalne dejavnosti. Zaradi tega ni nič čudnega, če ie bila vse do gradnjo. Cez potok bo treba v ta namen zgraditi ša dva mosta in urediti cesto. Za »edaj pa nameravajo ▼ Toplicah postaviti bencinsko črpalko,- na prostoru nad restavracijo. Urediti pa bodo morali dovoze, cestišče m paviljon. Lokacija je na primernem kraju, ob cesti Ljubljana—Trbovlje. Zagorje bo z novim letom brez bencinske črpalke, ker rudnik ne sme več za druge opravljati teh uslug, ker ni za to registrirano podjetje. Gradnja bencinske črpalke je zato nujna, saj bi bilo treba potem Zagorje u novi luči nedavnega vrsta vprašani nerešenih, predvsem tistih, ki vplivajo na razvoj in podobo naselij v Zagorju. KAKA JE PbDOBA NOVEGA ZAGORJA Pred časom so sicer že začeli urejevat,- urbanistični sistem, vendar je ostalo ie pri delu samega središča, od križišča pri Grčarju do Prešernove ceste do Košenina, pa spet nad Dolenjo vasjo do Grčarja. Sredi tega bodočega središča Zagorja bo prevladoval 10-nadstropm nebotičnik, ki ga bo prihodnje leto začela gradit« zagorska Industrijska rud arak a šola. Proti jugu bodo zrasli številni stanovanjski bloki. Na tem prostoru bo še nova lekarna, tržnica za Zagorje, čelna hiša ob Cest! zmage in Cesti 9. avgusta bo zginila s površja, tam pa bo urejen lep park. Na sti-kališču Kidričeve ulice in Ceste 9. avgusta bo stala nova blagovnica, velika trgovska hiša. Delavski dom, ta ga v Zagorju gradijo, in novo poslopje občinskega ljudskega odbora bosta nedvomno v precejšnji meri pripomogla k lepšemu licu zgornjega dela Zagorja. Železnica bo v doglednem času prenehala prevažati premog od separacije do železniške postaje. Na desnem bregu Medije bodo od milna dalje stale garaže, servisna postaja, bencinska črpalka in gasilski dom. Potok Medijo bodo regulirali; računajo, da bodo z deli začeli že leta 1958. BENCINSKA ČRPALKA, REGULACIJA MEDIJE... Osrednji problem, preko katerega večkrat ne bodo mogli, je neregullran potok Medija. Je namreč precej površin, ki bi se dale izkoristiti. Tod pred re- v takem primeru hodit} po bep-cin v 18 km oddaljene Trbovlje (tja in nazaj). Stroški se tako neprimerno povsem upravičeno zvišajo. SVET ZA URBANIZEM PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU ČAKA TEŽKO DELO Ker je treba rešiti vrsto vprašanj s področja urbanizma, le občinski ljudski odbor ustanovil tudi svet za urbanizem. Predvsem zaradi velikih potreb In nujnosti se marsikdaj spregleda kakšna stvar, na katero bodo postali pozorni poznejši rodovi. Vse doslej so bile namreč gradnje nenačrtne, vsak je gradil, kjer je pač hotel. Sedaj Pa je treba priznati, da se ie stanje povsem spremenilo. Ker le v mestu samem bore malo pripravnih površin za stanovanjsko gradnjo, Je treba te potem v celoti izkoristiti. Težko je tudi vekladiti interese raznih ljudi. Vsak pač želi, da se upošteva njegovo mnenje. To pa n« lahko izvedljivo. POVRŠINE ZELENIH NASADOV SE VEČAJO Zagorjani z veseljem ugotavljajo, da ie v samem mestu čedalje več zelenih površin. V tern času podaljšujejo park ob Cesti zmage. S tem bo ta predel sipet mnogo pridobil na vnanjem licu. Ko bo končno dograjen Delavski dom in urejena njegova okolica, bo središče poti iz in v Zagorje postalo mestno središče, moderno, kakor radi pridamo. Podoba Zagorja se spreminja. Hlapec Jernej je v Zagorju našel svoio pravico ln sedaj r miru uživa tisto, za kar je bil prikrajšan dolga desetletja. Zagorje postaja Iz dneva v dan svetlejše, prikupneiše ln če hočete — titdl moderno mesto. POSAVJEPRODUKT • POSAVJEPRODUKT • POSAVJEPRODUKT • POSAVJEPRODUKT • POSAVJEPRODUKT • POSAVJ O 73 K O td § S o- w •-s > I S ZTP »POSAVJE« - VIDEM-KRŠK0 sporoča, da bo od 1. januarja 1958 dalje poslovalo pod dopolnjeno firmo > I & o- a § & > S! 2 POSAVJEPRODUKT VIDEM-KRSKO > to 2 Vsi ostali naslovi In predmet poslovanje ostanejo neizpremenjenl. POSAVJEPRODUKT - POSAVJEPRODUKT - POSAVJEPRODUKT • POSAVJEPRODUKT • POSAVJEPRODUKT - POSAVJ •Va cesti obupa m pricušcovunfa Nenadoma sem se znašel na ®esti, med begunci, ki so se v velikem neredu pomikali proti zahodu. Največ je bilo Nemcev, ki so nasedli Goebbelsovi propagandi in verjeli — da bodo — če že ne zmagali — pa vsaj ubežali pred maščevalnimi Rusi. Med begunci pa so bili tudi Francozi, Poljaki, Resi« Jugoslovani in drugi ino-zemci, ki so z Nemci vred morali bežati pred Rusi. Kolona se je naenkrat ustavila, kar je sprožilo plaz psovk: »Preklete svinje, kje pa ce je spet zataknilo? Nekje bi jih bilo treba postreliti, pa bi šlo. Nekdo nalašč ovira promet, ker bi rad, da bi nas Rusi dohiteli ...« Begunci so bili jezni drug na drugega. Najbolj osovraženi so bili tisti, ki so s svojimi vozovi zavzemali največ prostora. Pravzaprav so bili Iju- r Prvo posvetovan/e o kmetijstvu Podpredsednika OZZ tovariša Franca Dragana sem našel v njegovi pisarni. Čeprav je imel dela čez glavo, saj problemi v kmetijstvu niso kar tako, mi je bil takoj na voljo. Iz svoje bogate zakladnice spominov je izluščil zelo važen dogodek iz partizanskega življenja — prvo posvetovanje o kmetijstvu. To je bilo leta 1943. Pomlad se je bila že bujno razrasla, tako da jo je bilo čutiti na vsakem koraku. V gorjanskih hribih je bilo še posebno lepo. Nudil se je tako lep razgled na Kostanjevico tja do Krškega in Brežic, da človek kar ni mogel odtrgati pogleda od tolikšne lepote. Mi, partizani, smo še prav posebej radi pogledovali na dolino pod seboj, ker smo komaj čakali trenutka, ko se bomo z vseh hribov zlili v to prekrasno dolino in jo osvobodili vsega hudega in zla. Na jasi sredi gozda nad Mladjem so se zbirali gorjanski kmetje, da bi se pogovorili o načrtih za razvoj povojnega kmetijstva. Prišli so iz Prušnje vasi, Gradja, Mladja in od drugod. Bili so to samo naši ljudje, ki so nam že dolgo dajali zavetje in nam pomagali v raznih oblikah. Tu, v teh gorjanskih vaseh, belogardisti skorajda niso našli svojih zaveznikov. To je bilo naše osvobojeno ozemlje ... Začel sem posvetovanje in z nekaj uvodnimi besedami začrtal smer nadaljnje razprave. Kmetje so ml pritrdili, da je prav, da je prišlo do takega posvetovanja, ker moramo razmišljati ne samo o današnjem, ampak tudi o jutrišnjem dnevu. Nato smo govorili o agrarni reformi, o razdelitvi graščinske zemlje in o drugih zanimivih vprašanjih. Spominjam se, da smo se zaustavili tudi pred vprašanjem, kako po vojni načrtneje razvijati živinorejo. Vsi smo si bili edini v tem, da bi živinoreja lahko dala večje dohodke, če bi uredili skupinske pašnike. To bi namreč omogočilo, da bi kmetje gnali živino na pašo skupaj, ne pa tako kpt sedaj, ko jo žene vsak zase in mora imeti seveda vsak svojega pastirja. Nasploh smo veliko govorili o tem, kako z manj časa in z manjšim trudom doseči večji učinek. Ko se danes spominjam tega posvetovanja, se mi zdi, kakor da so bili nekateri kmetje takrat bolj dovzetni 'za novo in napredno kot danes. Tako so takrat udeleženci posvetovanja pozdravili zamisel o skupinskih pašnikih in ni bilo nobenih pomislekov zastran lastništva, ker je bilo jasno, da bodo kmetje kljub temu lastniki svoje zemlje In jim je ne bo nihče odtujil. Tako kot takrat, pa tudi danes nimamo drugačnih namenov. Skupno obnavljanje vinogradov in sadovnjakov, urejanje čredinskih pašnikov in drugo, prav nič ne okrnja kmetove lastninske pravice, ampak samo omogoča hitrejšo in uspešnejšo obnovo zaostalega kmetijstva in seveda tudi večje dohodke kmetov. Kakor vedno ob takih priložnostih, smo se tudi na tem shodu pogovarjali še o uspehih naših partizanskih In zavezniških enot, o bližnji svobodi in še o čem. Razšli smo sc v zavesti, da imamo pred sabo jasno začrtano smer tudi za povojni razvoj kmetijstva. dje drug drugemu napoti, ker so vsi — razen ujetnikov in inozemskih prisilnih delavcev — želeli uriti čimprej na cilj. Ta pa je bil še daleč, in bilo je malo upanja, da bi ga sploh kdaj dosegli. Bobnenje topov nekje za mestom, ki so ga zapuščali, je bilo preveč blizu. V njem je bilo nekaj zloveščega, in nemški begunci so kar onemeli, kadar se je zemlja le preveč stresla ... Nekje v koloni se je vnel hud prepir. Zenske so se jezile na moža v usnjenem plašču, ki si je lastil pravico, da bi delal red okrog sebe. »Kdo pa si ti, prekleti gnoj? Ali misliš, da ti tista članska legitimacija v žepu še vedno daje pravico do komandira-nja?« Mož, očitno nenavajen, da bi mu kdo ugovarjal, je bil kar zelen od jeze. Iz žepa je vzel pištolo in z njo grozil proti razburjenim ženskam. Ne vem, kako bi se bilo to končalo, da ni tedajci preletelo kolono rusko lovsko letalo. Letelo je proti zahodu, napravilo oster zavoj in se spet vrnilo. Nekaj časa je obstreljevalo kolono. nato pa je odletelo proti vzhodu. Nekje na cesti se Je spet zagozdilo, kar je pomenilo, da je strojnica pokosila nekaj ljudi In živali, a so jih sedaj odstranjevali s ceste. Cez pol ure pa se je kolona spet premaknila. Čeprav se je pomikala naprej s polževo brzino, so ljudje olajšano vzdihnili, kakor bi pričakovali, da se več ne bodo kmalu ustavili. Pa se je to zgodilo prej, kot so pričakovali. To pot se 'je zataknilo v koloni ruskih ujetnikov, ker se je do onemoglosti utrujen ujetnik zgrudil na tla. Tovariši so ga dvignili In ga hoteli nositi, toda mlad esesovec je vztrajal, da mora sam hoditi. Ker se to ni moglo zgoditi, ga je sunil v jarek in ustrelil. »Kaj za vraga mislijo, da vlačijo s sabo to ujetniško sodrgo?« se je jezil mož v usnjenem plašču, ostali okrog njega pa so bili tiho. Slovenci, ki so sestavljali delček dolge ljudske reke, so bili še kar razpoloženi. Na to je vplivalo dejstvo, da še ni bilo dolgo, kar so se morali uvrstiti v kolono, a tudi pričakovanje, da se bodo kmalu spet izločili iz nje. Zanje je glasno bobnenje pomenilo h' žajočo se svobodo, na katero so že dolgo upali in jo naposled tudi dočakali. »Danes zvečer bomo že svobodni,« je dejal preudarno Miha. Izseljenci so ga pogledali, kakor da jim je malo prej razkril nekaj, kar niso niti slutili. Pa ni bilo tako. Tudi sami so mislili, da se bo do večera nekaj zgodilo, toda glasno tega niso povedali. Miha je bil prvi, ki je prišel na dan z besedo, in to jih je napolnilo z neizmerno radostjo. Pa ni bilo treba čakati večera. Ze čez pol ure je završalo v koloni: »Rusi so že v mestu!« To ni mogoče! so se spogle- dovali na smrt prestrašeni Nemci. Se malo prej so sami sebe prepričevali, da bodo njihovi vojaki odbili prodirajoča Ruse, ali pa jih celo prisilili k umiku, sedaj pa so se naenkrat pojavili na repu kolone ... »Končno!« so se razveseli’! ujetniki, prisilni delavci in iz- Begunci, ki sc jim je mudilo, da bi se čimprej spravili s ceste, se niso zmenili za tiste, ki so si jemali življenje. Vsak o sebi ve najbolje, kaj ima na vesti in kaj mu je storiti... Ujetniki so se zaman ozirali po esesovcih, ki so jih še malo prej suvali s puškinimi kooiti. Razgovor o mladih junahih Odmor med mladinsko kon-ferenco sva izkoristila za razgovor. Najvrej sva razgovar-jala o referatu in razpravi, nato pa sem ga prosil, naj mi pove nekaj o sodelovanju mladih v pripravah za oborožen upor leta 1941. Tovariš Martin Bajc, sedanji sekretar občinskega komiteja ZKS v Brežicah, ni glede tega nikoli v zadregi, saj je bil že leta 1941 organizator oboroženega upora proti okupatorju in domačim izdajalcem. Med vojno je doživel toliko tega, da bi komaj nekaj knjig zadostovalo za njegove bogate spomine. »Leta 1941 v Kostanjevici še ni bilo množične mladinske organizacije. Okrog sebe sem zbiral samo najnaprednejše fante, na katere sem se lahko v vsakem pogledu zanesel. Takoj po prihodu Italijanov sem se sešel s svojimi fanti in se z njimi pogovarjal o nastali situaciji. Odločili smo se, da bomo takoj začeli zbirati orožje in municijo. Fantje so to nalogo vestno opravili, saj so zbrali 30 pušk, voz sanitetnega materiala, mnogo municije in drugega vojaškega materiala. Vse to so seveda poskrili in je predstavljalo nekaj mesecev pozneje osnovo za začetek oboroženega upora na tem področju...* »Ali so ti mladi fantje živi?* sem ga vprašal. Tovariš Bajc se je zamislil, kakor da v mislih podoživlja usodo vsakega izmed fantov. Nato pa je začel: •Nobeden me ni razočaral. Trije so odšli v partizane že januarja, ostalih pet pa aprila leta 1942. Samo trije so ostali živi... Vinko je med prvimi dobil čin poročnika, kmalu nato pa je padel... Tudi Lojze je padel, pa brata Oli in Albert in drugi... Padli so zato, da se današnja mlada generacija lahko svobodno shaja, živi polno življenje in si gradi lepšo bodočnost...« Prihodnji odmor je spet minil v' pomenku o sodelovanju mladine v oboroženi revoluciji. Tovariš Bajc mi je pripovedo- val, kako se je junija 1942 z desetino mladih borcev — nekateri so bili celo ranjeni — spopadel z ustaši. Čeprav so se morali pozneje umakniti pred nekajkrat močnejšim sovražnikom, so mu vendarle zadali hude udarce. Predsedujoči naju je pretr- gal in namesto razgovora o mladih junakih iz zadnje vojne sva prisluhnila razpravi delegatov o naprednem kmetijstvu. Tudi borba za novo in naprednejšo vas je revolucija, in mladi ljudje, ki bodo sodelovali v njej, bodo prav tako junaki... seljenci, ki so vedeli, da jih bodo Rusi kmalu dohiteli, a niso verjeli, da bo to že pred nočjo... Mož v usnjenem plašču j bil bled ko smrt. Naslonjen : voz je gledal proti mestu, Ko se je prepričal, da je bila strašna vest resnična, si je pritisnil mrzlo cev pištole na sence... 4 Nenadoma so izginili, ne da bi sc bili prej poslovili... Na križišču je sedela mlada žena, ki so ji ljudje pregazili otroka. Njegova izguba jo je tako prizadela, da je kar onemela v težki boli... Od mesta sem je prihajalo t glasno bobnenje. Po cesti so sc ^valili težki tanki. Spomina res nima, ljubezen bi pa morda čutil v partizane Nedolgo sem obiskal Dom onemoglih na Impolcd. Ko sem z upravenikom vstopil v jedil-nlco, je mojo pozornost vzbudil mož Štiridesetih let, ki je nepremično sedel na stolu in buljil predse. Ze sem hotel vprašati, kako se počuti v domu ko so mi povedali, da je škoda vsakega ’ truda, ker je mož brez ^Potnina in se z njum sploh ni mogoče razgovarjaiii. V pisarni sva skupaj z u-pravnikom pobrskata po dokumentih in ugotovila o čudnem možu skromne podatke, ki pa so mi veliko povedali. Zve-del sem, da mu je ime Oskar. Prej je bil v umobolnici, toda Po letih so ga ozdravili in poslali v Dom onemoglih. Tu je štiri leta. V tem času ga ni bihče obiskal, čeprav ima precej bližnjih sorodnikov. Tudi bjegovi nekdanji partizanski tovariši se ga niso niti enkrat •Pomnili. Najbrž mislijo, da tok obisk ne bi imel nobenega ■misla, saj je vendar Oskar brez spomina ... Ali si skušate predstavljati Oskarja — tistega izpred desetih let? V partizane je šel že zelo zgodaj. Začel je kot vodnik, nato pa je imel vedno odgovornejše politične in vojaške dolžnosti. Nazadnje je bil kot aktiven oficir JLA na dolžnosti komandanta bataljona. . Oskar zaradi posledic iz vojne več nima spomina toda mi ga še imamo, zato ne bi smeli pozabiti na svoj dolg. Dolžni smo mu ljubezen! Veliko, ki bi jo Oskar čutil tudi brez spomina ... Ko sem zapuščal jedilnico, me je brezizrazno gledal. Kaj bi si mislil o nas vseh, sem si mislil, če bi se mu naenkrat vrnil spomin in bi nas spoznal take, kot smo? Opoldne sem se odpravil na pot. Ko sem se spuščal proti glavni cesti, sem srečal izdajalca Jakliča, ki se je težko sopeč vzpenjal proti Neži. Bilo mi je smešno ob misli, da bo jutri ali pojutrišnjem zvedel, da sem postal •bandit*. Kako ga bo jezilo, ker me ni da’, prijeti. Morda se bo čutil celo krivega? Pri knjigarni sem prečkal cesto in zavil po Globušaku proti Kleku. Ko sem prispel malo više na hrib, sem nehote obstal in se zazrl v dolino pbd sabo. Ali ni to morda zadnji pogled na to umazano, a vendar tako ljubljeno dolino? Hotel bi, sem dejal sam pri sebi, da bi sliko, ki mi 'jo nudi pogled, vedno nosil v svojem srcu in je ne bi nikoli izgubil. Globoko sem vzdihnil svež poletni zrak, ki je bil, kakor da je pomešan z vonjem premogovega prahu in zelenja. Pomižal sem proti soneti, ki je bilo že precej visoko na nebu in me je s svojimi žarki prijetno božalo in omamljalo. Nato pa sem pogledal proti jaškom; njim je veljal moj zadnji vo-zdrav. V kamnolomu me je že čakal Ciril. Stisnila sva si roko in se brez besed nasmehnila. Vzela sva dežna plašča, ki sva jih imela spravljena v kamnolomu, in se odpravila proti Mrzlici. Na poti se nisva dosti razgovarjala, preveč sva bila zaposlena vsak s svojimi mislimi. O čem vse sem razmišljal! Pred mano se je v mislih razgrnila vsa moja preteklost. Skušal sem obračunati z njo, kajti približeval sem se pragu novega življenja. V njegovem pričakovanju sem bil čudno vznemirjen .... Naposled sva prispela do gostilne pod Mrzlico. Bil je že mrak in na nebu so se začele vžigati prve zvezde. Opazil sem, da so tudi po drugih, poteh prihajali ljudje. Nekateri so bili oprtani s koši, da bi bili tako manj sumljivi. Pred gostilno se je pravkar ustavil vod partizanov, ki je prišel z nalogo, da nas zaščiti na poti v brigado. Prišli so tudi kurirji in terenci, da bi se pogovorili z nami in n as poučili o tem in onem. Posedli smo v travo. Razvil se je živahen pogovor, ki sem mu sprva samo prisluhnil, nato pa sem tudi sam posegel vanj. Vmes pa sem prisluškoval regljanju žab in petju čričkov. Zdelo se mi je, da je tu vse drugače: zrak se mi je zdelj bolj čist, zvezde svetlejše in nekam razigrano migotajoče, pesem čričkov pa veselejša... Trbovlje so mi postale naenkrat tako zelo oddaljene, da mi je bilo kar hudo pri srcu. Mamica — tako so namreč klicali Ivano Vrstovškovo — nas je klicala k večerji. Njena skrb za nas, da ne bi bili lačni, mi je toplo dela. Nisem si mogel kaj, da ne bi stopil k njej in ji stisnil roko. Nasmehnila se mi je in me vprašala, če sem truden. Odkimal sem, kajti nisem maral priznati, da mi je naporna hoja stopila v noge. Kaj pa bi si mislila o meni, če bi bil že sedaj, komaj na začetku poti v brigado, utrn- nadoma obrnil k meni in me vprašal: »Kaj misliš, tovariš, ali bo kmalu konec vojne?* Ne da bi čakal na odgovor, se : i je nenadoma predstavil: »Sicer pa se še niti ne poznava: jaz sem Andrej, iz Zagorja sem doma ...« Tipaje v temi je poiskal mojo roko in mi jo stisnil. Ko sem se mu predstavil, me je poklical že po imenu: »Veš, Jože, mislim, da vojna ne io jen? Pa sem bil vseeno vesel odločitve, da bomo noč prespali na mamičinem podu. Čeprav nisem mogel takoj zaspati, mi je vendarle dobro delo, ko sem se zleknil po slami in sem čutil bližino tovariša partizana. Primaknil se je bliže k meni in me tiho vprašal: •Ali poznaš Reziko Kopitarjevo? Veš, to je moje dekle. Pred enim letom sem jo nazadnje videl...« Povedal sem mu, da jo poznam in da je zelo dobro dekle, on pa je — kakor da me ne sliši — nadaljeval: •Pred nekaj dnevi sem dobil njeno pismo. Piše mi, da me ima zelo rada in da že komaj čaka svobode, da se bova lahko vzela .. .* Odkritosrčnost to i. Ja, ki sem ga komaj spoznal, me je ganila. Hotel sem mu reči nekaj toplega, ko se je on ne- dolgo trajala. Ko tako -Jedam, kako prihajajo vedno novi v partizane, si kar ne morem misliti, da bi Nemci lahko še dolgo vzdržali. Z vseh štirih strani jih stiskamo, in ni šment, da jih ne bi enkrat prisilili na kolena. Kaj misliš?« Spanec je pretrgal najin pogovor. Ponoči sem ga še enkrat slišal, kako je v spanju zaklical: »Na juriš, tovariši!* Nato pa je bilo spet slišati samo njegovo plašno smrčanje. Zaspal sem in šele proti jutru, ko se je začelo že svetlikati, sem se zbudil. Nekdo se je namreč priplazil do naju in polglasno zaklical: •Andrej, na stražo!* Moj sosed je hitro vstal, se otepel slame in odšel na svojo dolžnost. Cez kako uro, ko je skozi široke špranje pokukalo jutranje sonce, pa smo vstali tudi ostali in se pripravili na pohod v brigado.., 'Po pripovedovanju J. O.) nar jev liter. Povprečno je podjetje lahko nudi v zadost-mlekarna odkupovala v po- nlh količinah, vendar sir do-letnlh mesecih po 2.700 litrov mače proizvodnje se še ni uve-mleka dnevno, v mesecu de- ljavii na trgu v Trbovljah in cembru pa le okrog 2.000 litrov Hrastniku. — Mlekarna v Ra-vsak dan. dečah je velikega pomena za Ves odkup mleka opravlja razvoj živinoreje. Ze sedaj Je mlekarna z lastnim avtomobi- opaziti zanjo večje zanimanje lom, enega pa ima v najemu, med kmetovalci, saj dobe za V poletnih mesecih, ko je mle- prodano mleko kar lepe denar-ko preostajalo, je mlekarna iz- ce. delovala iz njega surovo maslo mn......................................................... KOLEKTIV KOMUNALE TRBOVLJE želi vsemu delovnemu ljudstvu 9rečno in uspehov polno novo leto 1950 KINO "SVOBODA" TRBOVLJE SE ZAHVALJUJE VSEM SVOJIM KINOOBISKO-VALCEM ZA OBISK V LETU 1957 TER SE PRIPOROČA TUDI ZA BODOČE LETO 1958. TUDI V NADALJE BOMO SKRBELI ZA IZBOR NAJBOLJŠIH riLMOV, KI BODO ZADOVOLJILI SE TAKO RAZVAJENEGA GLEDALCA TE UMETNOSTI. VSEM OBISKOVALCEM PA ZEL’ SREČNO NOVO LETO 1958 UPRAVA KINA »SVOBODA« TRBOVLJE II. „Avtoprevozništvo“ TRBOVLJE vam nudi dnevne usluge za prevoz blaga In potnikov. Cene zmerne — postrežba totna in hitra. Z novim avtobusom pa se boste res lahko udobno in prijetno vozili. Vsem svojim od|emalcem pa Zeli kolektiv AVT0PREV0ZNIŠTVA TRBOVLJE — SREČNO NOVO LETO 1958 VSEM SVOJIM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM OKRAJA TRBOVLJE ČESTITAJO ZA DOSEŽENE USPEHE V LETU 1957 IN JIM ŽELE ŠE VEČJI NAPREDEK V NOVEM LETU Občinski ljudski odbor Radeče Občinski komite ZKS Radeče Občinski odbor SZDL Radeče Občinski odbor ZB NOV Radeče Občinski sindikalni svet Radeče Občinski komite LMS Radeče Občinski odbor »Svobod« in prosvetnih društev ter vaa ostala druStva in organizacije. Uredništvu »Zasavskega tednika« dn njegovim sodelavcem pa želimo ob desetletnici izhajanja lista, da bi elavii tudi drugo desetletnico ob nenehni skrbi za kvaliteto tega glasila, ki je v teku teh let postal naš list. MLEKARNA V RADEČAH Ob proslavi občinskega praznika v Radečah je občina Radeče dobila novo gospodarsko ustanovo, in to moderno mlekarno, ki jo je gradilo komunalno gospodarstvo v Radečah, njen investitor pa je bil okrajni ljudski odbor v Trbovljah. Mlekarna je začela delovati že nekoliko prej, vendar je uradno začela obratovati s prvim septembrom letos. Odkup mleka zajema precej široko področje, in sicer kmetijsko zadrugo Radeče, kmetijsko zadrugo Podkum, kmetijsko zadrugo Dole pri Litiji, kmetijsko zadrugo Šentjanž, kmetijsko zadrugo Tržišče, kmetijsko zadrugo Loka, kmetijsko zadrugo Sevnica in kmetijsko zadrugo Gabrovka. Mleko oddaja mlekarna v glavnem na trg v Trbovljah In v Hrastniku po ceni 36 dl- in sir, letošnje leto pa bo začela izdelovati tudi jogurt. Sir, ki ga izdeluje Mlekarna Radeče, Je prav dober in ga »VITAMINU« - TRBOVLJE OB S TA. J A OD 1. JANUARJA 1954 DALJE. — OPRAVLJA NAKUP IN PRODAJO MLEKA, MLEČNIH fzDELKOV TER SADJA IN ZELENJAVE. V vseh njenih 10 poslovalnicah dobite skozi vse leto vedno svežo zelenjavo in sadje. — Podjetje se trudi, da zadovolji potrošnike in da s pravočasno ' iteirvencijo regulira cene na trgu, da niso previsoke. Nakup prepotrebnega tovornega avtomobila, kakor tudi zidanje nujnega skladišča bo pripomoglo k še boljši preskrbi potrošnikov z vsemi potrebnimi artikli. — Podjetje je imelo v svojem poslovanju težave, vendar je prepričano, da bodo te ob pomoči pristojnih forumov odpadle. Jmmf Srnici Telefon 11 — Brzojavni naslov: Kremenica - Sevnica — Poštni predal 11 OBRATI ZA PROIZVODNJO VSEH VRST ROŽENCA (KVARCITA) IN BRUSNEGA PESKA želi vsem svojim odjemalcem srečno in zadovoljno novo leto 1958 in kar največ delovnih uspehov v vsakdanjem snovanju. — nnttrt...........-................m.......................... VSEM PRIJATELJEM DOBRE PIJAČE IN JEDAČE ZELI SREČNO NOVO LETO 1958 KOLODVORSKA RESTAVRACIJA Brežice ZA OBISK SE PRIPOROČA KOLEKTIV Gozdno sospodorstvo Brežice čestita vsem delovnim kolektivom k doseženim uspehom v letu 1957 In želi vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1958 Gradbenik” Brežice Brežice, decembra — V brežiškem predmestju raste iz tal stanovanj siko poslopje Gozdnega gospodarstva, blok »Elek-tra« je že pod streho. Tu smo srečali skupino prizadevnih gradbenikovih zidarjev in našli tudi direktorja Mirana Goriška, ki nam je rad odgovoril na nekaj vprašanj. • Rojstvo »GRADBENIKA? Podjetje je bilo ustanovljeno 1954. leta. Delo smo začeli brez kakršnih koli obratnih sredstev od drugod. Ob ustanovitvi je bilo zaposlenih 30 delavcev, zdaj' pa šteje kolektiv 120 ljudi 9 Kje vse st« doslej gradili? Največ v Brežicah, v Dubravki in Kumrovcu na Hrvaškem, v Dobovi Globokem in Podbočju. Največja gradnja? leta — 36 milijonov din, 1956 leta — 32 milijonov d)in in 1957. leta — 50 milijonov din Na nižjo realizacijo v lanskem letu je močno vplivalo skrčenje investicij, letos pa bi Lahko ustvarili še več, ko bi se gradbena sezona ne bila zakasnila. O Največ preglavic povzroča? Pomanjkanje strojev. Strojni park, ki ga imamo je že zastarel in izrabljen, pa tudi številčno ne zadošča, da neposredno zavira hitrejše opravilo del. Počasi si hočemo pripraviti še Lastna prevozna sredstva, da bi bili čimmanj odvisni. Seveda imamo težave tudi s kadrom. Polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev je dovolj, manjkajo pa kvalificirani in visokokvalificirani. Zato skrbi podjetje za usposabljanje nižjih kadrov v višje. Kraj, kjer največ gradite? Dva 12-stanovanjska bloka v Brežicah. Sicer pa je bila realizacija v drugem polletju Občina Brežice, ker so tu 1954 — 13 milijonov din, 1955. tudi režijski stroški najnižji. Lepe perspektive pa imamo tudi v bližnjih hrvaških krajih. % Trenutno zidate? »Gradbenik« gradi. stanovanjski blok »Elektra«, stanovanjski blok Gozdnega gospodarstva, 2 — stanovanjsko hišo v Globokem in več gospodarskih in drugih stanovanjskih hiš ob. progi Savski Marof — Kumrovec in 2-sta-novanjsko hišo v Kumrovcu. XXX Ko hodimo po Brežicah vidimo mnoga nova poslopja in obnovljene stare hiše. Nikjer ne piše, kdo jih je gradil, čutimo le njihovo kvaliteto in skrb, ki so jo Gradbenikovi zidarji vzidali v vse te objekte. To pa je najiepše spričevalo In z ndimi lahko GRADBENIK še krepkeje stopi v novo leto. Perutninarska selekcijska postaja Zelo pomembna veja kmetijstva Je brez dvoma perutninarstvo, s posebnim poudarkom na Spodnje Posavje. Perutninarstvo daje skoraj eno tretjino Izvoza kmetijske proizvodnje v naši državi. S posebnim poudarkom na perutninarstvo n> na potreben pospešen razvoj v njem Je bila pred leti v Selah pri Dobovi ustanovljena Perutninarska selekcijska postaja za »Štajerke«. Ta pasma kokoši se Je Izkazala kot ena Izmed najboljših za proizvodnjo Jajc. Na tej selekcijski postaji opravljajo selekcijo te pasme, In to z izbiro najboljših nesnlc. V dobi valenja se odbirajo jajca najboljših nesnlc ln dajejo v valjenje. v letu 1957 se Je na postaji izvalilo 11.000 piščancev, ki so bili v glavnem prodani v našem okraju. Razen selekcijske Jate na sami tarmi ustanavlja postaija po terenu tudi rejska središča za proizvodnjo valilnih jajc. v letošnjem letu je bila organizirano prvo tako večje središče v Zupelev-eah pri Kapelah, prihodnje leto Pa namerava postaja urediti g takih središč s 1.000 piščanci. Kmetijsko posestvo Mokrice Nekdaj zelo malo znani ekonomiji v Mokricah ae z njeno vključitvijo v KPPZ Brežice odpira pot v napredno kmetijsko posestvo ■ poudarkom, na proizvodnjo breskev, hrušk dn Jabolk. Na teh zemljiščih že nastajajo novi nasadi Spomladi bo. do zasadili pet hektarov breskev ter tri hektare jablan, v Jeseni pa šest hektarov hrušk. S to obnovo bo ustvarjena možnost razvoja tega posestva, okolica znanega Mokrlškega gradu pa bo pridobila novo pomembnost, katerega nasadi bodo marsikateremu obl-sfkosalcu nudili prijeten pogled in ulitek ob misli na ustvarjalnost naših delovnih ljudi. Potrebe po apnencu so v našem kraju velike. Nujno Je bilo treba začeti oziroma si zagotoviti ta material. Večletni načrti kme- tijske službe bodo uresničeni ln v pogonu bo obrat, ki bo sposoben kriti vse domače potrebe pp apnencu. Klas sa klasom Obrat za oskrbo kmetijstva z reprodukcijskim materialom Kmetijsko posestvo v Loki pri Zidanem mostu Na tem posestvu so se porajale razne težave, vendar danes lahko rečemo, da v Loki nastaja novo posestvo, ki bo kraj uvrstil v seznam krajev z Intenzivno sadjarsko in hmeljarsko proizvodnjo. Tamkajšnji prebivalci so bili priče organiziranega, načrtnega dela v obnovi. Pripravilo se je zemljišče na Dobravi za intenziven nasad Jablan ter zemljišče za hmeljske nasade, s tem obnova še ni zaključena, vendar Je delo za prihodnje leto zastavljeno. Poleg že naštetih obratov naj omenim še zadružno podjetje »Vinarska« Brežina, ki «e Je tudi priključilo kot obrat h KPPZ Brežice. To podjetje si Je v času svojega obstoja pridobilo zaupanje kupcev ln tudi vinogradnikov ter si tako ustvarilo vse pogoje za nadaljnji razvoj. KPPZ si prizadeva teimu obratu povečati kletne kapacitete, da bo sposobno odkupiti kar največ domačih vin ter Jih nuditi vsem, ki želijo točiti ali P® prava vina posavskih goric. Pred kolektivom stoje odgovorne naloge, katere pa bo ob polnem razumevanju vseh pristojnih člniteljev pod vodstvom upravnika tovariša Jožeta Podgorška lahko Izvedel. Obrati, katere smo navedli, že obstajalo. Dosedanje !z-kušnje upravnega odbora KPPZ Brežice kažejo, da razvoj zveze še daleč ni končan. Nenehno se porajajo novi problemi ln' potrebe. V najkrajšem času bodo pričeli delati še naslednji obrati: Kmetijska strojna postaja v Brežicah To Je obrat, na katerega postavlja KPPZ Brežice temelje hitrejši razvoj mehanizacije v kmetijstvu. Priznati moramo, da Je bil obrat v letu 1957 zelo delaven ln da Je plan obnove pravočasno Izpolnil, daslravno ao biill določeni zelo kratki roki. Razen tega Je treba upoštevati, da so obstoječi traktorji — buldožerl že v zelo slabem stanju. Ker Je v načrtu obnova vinogradov, se Je KPPZ odločila ln. najela posojilo 19 milijonov dinarjev za dopolnitev obstoječega »trojnega park«. Predvsem bo nakup 10-tonskega traktorja.goaenlčarja izpopolnil vrzel tako, da bo obrat v stanju Izvršiti kakršno koli obnovo, ne glede na terenske prilike. Razen že obstoječe mehanizacije bo KPPZ nakupila še pet traktorjev i priključki. Novost za naše kraje pa- bodo kombajni, ln sicer dva po številu, ki bosta poslana pravočasno že z» prihodnjo žetev, — Ob tej priliki obveščamo kmetovalce, da Ima KPPZ v načrtu dati en kombajn na razpolago za področje KZ Krško-Cerklje, drugega pa na področje KZ Dobova.Kapele. S povečano uporabo kemičnih sredstev v kmetijstvu, predvsem pa z uporabo umetnih gnoja, Je bilo treba v okviru KPPZ Brežice ustanoviti tak obrat, ki bo skrbel za nakup reprodukcijskega materiala .in kmetijskih strojev. Dasiravno Imajo to nalogo tudi kmetijske zadruge, Je bila potreba po ustanovitvi takega obrata tem večja, ker zadruge nimajo te možnosti zaradi pomanjkanja po- Reja pohancev v Mokricah Vsako načrtno gospodinjstvo mora ob upoštevanju dognanih znanstvenih Izsledkov roditi uspehe. To je vodilo KPPZ Brežice, da se Je odločila za ureditev neizkoriščenih gradbenih objektov v Mokricah za ureditev vzrejališča pohancev. Plan vzreje 50 tisoč pohancev letno se že začenja realizirati Objekti so urejeni in z delom bodo pričelo meseca januarja 1958. V prvi etapi prično z vzrejo pet tisoč pohancev, ki »e letno Izmenja desetkrat. V nekaj mesecih bodo na naših tržiščih naprodaj enoktlo-gramski pphanci, o čemer bomo potrošnike oozrteje obvestili. trebnlh skladišč in tudi kadra, ki bi mogel poleg prodaje dati kupcu ustrezna uporabna navodila, da bodo umetna gnojila in ostala zaščitna sredstva tudi pravilno In koristno uporabljena. Se aanes je nemalo primerov, aa je nakup umetnih gnojil zaradi nestrokovne uporabe drag, ker leta niso dala pričakovanih rezultatov, ki Pa bi bili ob pravilni uporabi doseženi. V letu 1957 je bilo po tej trgovini na drobno in po kmetijski zadrugi prodano 800 ton umetnih gnojil, več ton zaščitnih sredstev ter več sto raznih manjših kmetijskih strojev in pripomočkov, Ta obrat ima svoje prostore v Brežicah (pod obzidjem) ter ga vodi tovariš Rudi Molan, ki gl Je v času trgovanja pridobil primemo strokovno znanje ln ugled. SREČNO NOVO LETO KMETOVALCEM ZASAVJA 600 m2 toplih gred v čateških Toplicah To Je nadaljinji Investicijski objekt KPPZ Brežice. Investicijski programi so že v izdelavi in pripravljalna dela v teku. Neizkoriščeno in skoraj brezplačno toplo vodo bomo koristili za proizvodnjo zelenjave v vseh letnih časih. Paradižniki, kumarice, paprika ob -Novem letu ali za prvi maj ne bo več utopija, ampak motna pridelava po določenem strokovnem delu Mlekarna v Brežicah Pred vojno ni belo v Spodnjem Posavju nobene večje mlekarne. Mlekarna v Brežicah Je bila preurejena v dobi okupacije iz poslopja bivše mestne elektrarne v Brežicah. Kakor ostale mlekarne po Sloveniji, se Je tudi brežiška mlekarna borila z vel .klimi težavami, da ne omenjam gospodarske računice, ki Je še danes problematična, tembolj še, ker so naprave v mlekarni skoraj v celoti odslužile svojemu namenu. S pomočjo OLO Trbovlje so se zelo Intenzivno lotili reševanja vseh vprašanj v mlekarstvu, kakor tudi izgradenj mlekarn tako, da se tudi tej mlekarni obetajo boljši časi. Brežiška mlekarna zbira mleko po svojih zbiralnicah, ki Jih Je 52 po številu, na področju občine Videm-Krško in Brežice. Letošnji odkup mleka bo presegal 100 vagonov mleka, od zamisli na te velike količine se je -vredno spomniti tudi na »mlekarje« — na požrtvovalen kolektiv ln na proizvajalce same. Delo v mlekarskih obratih Je videti prvi hip kar prijetno, in to vse dotlej, dokler sl procesa dela v mlekarni ne pogledamo malo pobliže, tembolj v poletni dobi, ko se odkupijo oziroma dobe večje količine mleka, v tej mlekarni do 4.200 litrov na dan. Marsikatera gospodinja ima v poletnih dneh težave že z enim litrom mleka, čeprav ga dob; neposredno od kmetovalca, tem težavnejše je to vprašanje v mlekarni, kjer gre za večje količine, dasiravno ima primemo urejeno postrojenje. Glavne vzroke za te težave je Iskati pri pridelovalcih. Se vedno se kaj rado zgodi, da se večerno mleko meša z Jutranjim, pa tudi različne kvalitete mleka vplivajo, da se mleko sesiri. Pogosto se še dogajajo primeri dostave pokvarjenega mleka, dasiravno so tl vedno manjši. Poseben problem odkupa mleka pa Je v tem, da so relacije zbiranja mleka zelo dolge, tako da zbiranje traja preko tri ure ln so tudi prevozni stroški zelo veliki, prav tako ostali materialni, tako da ni mogoče kriti vseh stroškov kljub relativno nizki odkupni ceni. Takšno neugodno stanje z odkupovanjem poslabšuje še položaj v sami mlekarni. Kljub vsem težavam pa bo mogoče -rešiti ta problem z izboljšanjem In rekonstrukcijo mlekamiškega obrata, s povečanim odkupom in poštenostjo proizvajalca. Rekonstrukcija mlekarne je v načrtu v letu 1958. Se nekaj besed o kolektivu. Mleko Je predmet dnevne potrošnje. Potrošnik ga dnevno potrebuje in zahteva. Preskrba z mlekom mora teči brezhibno. Ko je v mestu še vse tiho in mirno, so že kamioni z mlekarskimi vrči na poti. Prva zbiralnica Skopica, na eni strani, prva Dobova na drugi strani. V poletnih mesecih Je to že ob štirih zjutraj, molžnja krav pa ob tretji uri. Noben mraz nevihta ali dež ne sme predstavljati ovire. Noben praznik, nobena nedelja. Tako gre lz dneva v dan, teden za tednom in tako mine leto. Kolektiv se zaveda svoje dolžnosti in jo vestno opravlja, vedoč, da s tem služi potrošniku in proizvajalcu. Obrat za promet z živino Ta obrat #e Je razvil lz priključenega podjetja Mestne mesnice v Brežicah v enega' izmed zeio pomembnih in delavnih obratov KPPZ. Glavna dejavnost obrata J« opravljanje prometa z živino za oskrbo notranjega trga in oskrbovanje z mesom samega me- Seno je treba pravočasno pospraviti sta Brežice. V Brežicah Ima ta obrat tri prodajalne mesa ln eno v Pišecah. Promet poteka skoraj v celoti po kmetijskih zadrugah ln ima obrat atalne odjemalce, predvsem na Gorenjskem. Obrat posluje z dokaj velikimi težavami, katere se omlljujejo ■ požrtvovalnim delom kolektiva in vodjo obrata tovariša Franca Grobuška, ki j« znan kot dober strokovnjak v tej stroki. Kolektiv ima v načrtu svojo dejavnost ia razširiti. Za dobro ln brezhibno poslovanje ima v programu zgraditi zbirni depot za živino, predelovalnico mesa in končno s pomočjo občinskega ljudskega odbora Brežice ureditev sodobne klavnice. Načrti so v glavnem že končani. Poleg same Investicijske dejavnosti bo obrat s pospeševalno službo posegel tudi v samo proizvodnjo, da si zagotovi dovolj živine kot surovine- za predelavo. Posebno skrb bo posvetil vzreji prašičev, z odkupom pa bo skušal zadrževati zakol telet dobre plemenske živine. Hmeljski nasadi nastajajo tudi v Posavju. Nasadi se urejajo v Loki, Sevnici ln Brežicah. Postavljajo se žične opore in hmeljske sušilnice. Bralcem hočemo omeniti, da hmelj nj nova kultura v Posavju. S tb proizvodnjo so se nekateri hmeljski proizvajalci ukvarjali do nedavne vojne. Posavsiki hmelj Je bil znan po dobri kvaliteti. Kmetovalec Ivo Lorber iz Mrzlave vasi pri Krški vasi ** danes hrani doplomo z odlično oceno katera mu Je bila izročena kot dobremu hmeljarju ob proslavi »O-letnl-ce Hmeljarskega društva leta 1930 v Zaleu, Skušali smo vam nanizati In delno opisati dejavnost Kmetijske proizvajalne poslovne zveze v Brežicah in njen razvoj v enajstih mesecih njenega obstoja za bralce »Zasavskega tednika«, da vas seznanimo z razvojem nove kmetijske organizacije, ki Je bila Ustanovljena z namenom, da pomaga kmetijskim zadrugam ;n kmetijstvu kot gospodarski veji, da dosežemo člmvečji napredek v kmetijski proizvodnji. Vsem članom KZ, vsem delov-n m kolektivom obratov KPPZ in KZ, vsem našim sodelavcem, agronomom in kmetijskim tehnikom, ki z nam; sodelujejo, ln vsem bralcem »Zasavskega tednika« želj polno uspehov v letu 1958 Noto t našem kmetiistv < ► Da Je naš« kmetijstvo zaostalo, nd ugotovitev današnjega dne. Ta zaostalost nas spremlja že izpred predvojnih dni in bi se povečevala, če ae ne bi tega vprašanja lotili resno in želeli postati napredni. Da pa ae doseže napredek, so potrebna denarna sredstva, kadri ln organizacije, ki bodo sposobne prevzeti to veliko ln odgovorno nalogo. Ta naloga, Je danes postavljena prvenstveno pred naše splošne kmetijske zadruge, ki so najprimernejša organizacijska obljk* na vasi, ki povezuje Individualne kmetijske proizvajalce v kmetijski proizvodnji. V našem okraju Je trideset takih zadrug. Spričo naraščajočih potreb, da proizvodnjo v kmetijstvu povečamo ln na dane možnosti, da v kmetijstvo vložimo večja finančna sredstva, nadalje okolnostl, da področje ene KZ ne moremo smatrati za zaokroženo gospodarsko enoto, ki bi bila neodvisna od enega ln drugega, Je bilo nujno vse kmetijske zadruge povezati v skupno kmetijsko gospodarsko organizacijo, ki bi usmerjala razvoj kmetijskih zadrug ln z njimi celotno kmetijsko gospodarstvo ln proizvodnjo. Tako so v začetku leta 1957 kmetijske zadruge občin Senovo, Videm-Krško in Brežice ustanovile tako organizacijo ln Ji dale naslov »Kmetijska proizvajalna poslovna zveza (KPPZ) s sedežem v Brežicah. Ni naključje, da je potreba po taki organizaciji izbila ravno v teh občinah. Na tem področju je namreč 15 zadrug, ki so po kmetijski proizvodnji najpomembnejše v okraju, hkrati pa Je kmetijstvo najvažnejši problem teh občin, saj so njihovi prebivalci v pretežni meri odvisni od dohodkov iz kmetijstva. Kmetijska proizvajalna poslovna zveza v Brežicah se Je v času ll-mesečnega obstoja razvila v TMo pomembno podjetje, ki s svojo službo ln obrati poskuša hajti rešitev in poti za hitrejši razvoj ln napredek v kmetijski proizvodnji vseh njenih članic KZ-ustanovitelJlo. Kmalu po ustanovitvi te poalovne zveze za prej omenjeno področje se Je pokazala potreba, da mora svojo dejavnost razširiti še na območje KZ ostalih občin, ln sicer Sevnice, Radeč, Hrastnika, Trbovelj ln Zagorja, tako da posluje zveza s sedežem v Brežicah na področju celega zasavskega okraja. Da pa bi bila KPPZ Brežice tudi sposobna te naloge izvršiti, Je v času svojega enajstmeaečnega delovanja ustanovila ln vključila vse tudi gospodarske obrate in podjetja, po katerih vpliva na razvoj kmetijske proizvodnje, ki Je tesno povezano tudi z blagovnim prometom kmetijskih pridelkov. Danes delujejo v sestavu KPPZ naslednji obrati: Kmetijska strojna postaja v Brežicah, »Zivinopromct« Brežice, Mlekarna Brežice, podjetje »Reprodukcijski material« Brežice, »Vinarska« Brežina, Veterinarska bolnišnica Brežice, Perutninarska selekcijska postaja Sela pri Dobovi, Vinogradniško posestvo Plšece, Kmetijsko posestvo Mokrice, Kmetijsko posestvo Loka prt Zidanem mostu, nsdalje Kmetijska pospeševalna služba s sedežem v Brežicah in Radečah — v Investicijski izgradnji pa so še naslednji obrati: Apnenčev peskolom v Stari vasi pri Vidmu-Krškem. Pitalliče pohancev v Mokricah in Hmeljišče v Lenartu prt Brežicah. Dane« ima KPPZ Brežice s svojimi obrati skupno s 60 milijoni dinarjev osnovnih sredstev in 160 ha zemljišč Splošnega ljudskega premoženja zaposlenih 103 ljudi, med katerimi sta dva agronoma, dva veterinarja Vn 8 kmetijskih tehnikov. Kljub zelo obsežnemu delu In naglemu razvoju zveze — saj Je bilo že v samem razvoju zelo težko slediti nalogam in časovna organizacijska vprašanja urejati — se Je KPPZ s svojo pospeševalno službo lotila neštetih proizvodnih nalog. In kakšne so te naloge? — Niti prostor v listu niti sam čas ne dopuščata, da bi podrobno navedli vse naloge, na] povemo samo to, da Je teh nalog mnogo in da Jih precej že uspešno rešujemo, druge pa bomo začeli reševati čimprej. Osnovna naloga je pač: smotrna In. organizirana proizvodnja vseli kmetijskih vej, povečanje proizvodnje in kvalitete proizvodov ob znižanih proizvodnih stroških, to Je — rentabllnejša proizvodnja. Kdor prebira »Kmečki glas«, kdor posluša kmetijske oddaje radia, kdor se udeležuje sej in sestankov pri kmetijski zadrugi — skratka, kdor se zanima za razvoj ln na- predek v Ičmetijstvu, Je o teh nalogah že precej poučen. Poučen je o uspehih, ki Jih kmetovalci — zadružniki dosegajo širom po Sloveniji, poučen Je o novih, sodobnih načinih obnove sadovnjakov, vinogradov, hmejjnikov, nasadov Jagodičevja itd., o pogodbenem pitanju klavne živine, predvsem mlade živine, o popolnejši mehanizaciji, o ureditvi čredinskih pašnikov, o raznih oblikah kooperacij, o sadjarskih, vinogradniških, hmelj-skih, melioracijskih in pašniških skupnostih ali združenjih. Vsekakor je kmetovalec zadružnik na pravi poti, če se bori za večje hektarske donose. Naša naloga, naloga Kmetijske proizvajalne poslovne zveze in Kmetijske postaje v Radečah je, da vsem pomagamo doseči visoke donose in zaželeno kvaliteto. Želimo pa, da se kmetijske zadruge s svojimi člani čim več obračajo na nas, kajti le z zainteresiranostjo kmetovalcev bomo lahko uspešno rešili velike naloge perspektivnega plana razvoja kmetijstva v našem okraju. Pot do uspeha pa drži preko dela, in vemo. da mora delo spremljati razum — namreč da samo garanje še ni porok za blaginjo, pač pa da je treba vsako stvar prej trezno premisliti in preračunati. Mi vam bomo pomagali pri tepi računanju in verujemo, da vas bomo prepričali, o čemer vam bomo govorili. Šele ko bomo to dosegli, bomo pripravljeni sodelovati z vami in upamo, da bo to tedaj trdno In čvrsto. Vzemimo kot primer naše vinogradništvo in sadjarstvo. — Koliko Je sodobno urejenih sadovnjakov in vinogradov v našem okraju, kjer so izbrane prave sadne in trsne sorte, ki so pravilno posejane, ki so pravilno redno rodne, ki so primerne oblike in velikosti za racionalno mehanizacijo del — koliko Je nasadov, ki so pravilno negovani, gnojeni, kjer ameriški kapar in drugi škodljivci in bolezni ne predstavljajo nobenega problema. Koliko Je takšnih nasadov? Na to vprašanje lahko odgovorijo zadružniki sami. Drži namreč eno — da samo z individualnim delom prizadetih posameznikov ne bomo rešili propadajočega sadjarstva ln vinogradništva, temveč da se bodo posamezniki morali hote ali nehote priključiti armadi nadrednih kmetovalcev. Davek Je ln bo, tudi Je vedno bil — splošno mnenje pa Je, da je nesmiselno plačevati davek od neproduktivnih površin, ko bi s parpetnim gospodarjenjem davek lahko postal le del splošnih stroškov v kmetovanju. Za nas ln za napredne kmetovalce podsaditev ene slive, dveh češenj ln petih Jablan ne predstavlja obnove in rešitev sadjarstva. Res je, da s» Je vsako leto obnovilo vendar nekaj sadovnjakov, prav tako vinogradov, toda vse to je še daleč od plana, ki Je postavljen pred nas. Kmetijske zadruge ln zadružniki bodo pravočasno obveščeni o naših novih nalogah. Za primer naj navedem samo dve nalogi: Prihodnje leto bomo morali v našem okraju obnoviti 130 ha sadovnjakov ln okoli 60 hektarov vinogradov. Tako tudi v naslednjih letih vsako leto približno isto količino novih nasadov. Le tako se bomo končno rešili našega zastarelega kmetovanja na preživetih načinih obnove in že zdavnaj odsluženih nasadih, kjer so pridelki ln kvaliteta le simbol preteklosti. Do leta 1961 bomo tako obnovili v našem okraju okrog 240 hektarov vinogradov ln okrog 520 ha sadovnjakov. Do sedaj smo obnovili letno le približno eno desetino predvidene bodoče obnove. Se to: želimo in zavzeli se bomo. da bodo novi nasadi res rentabilni, visoko donosni in veliki, da bo v njih mogoče zamenjati težavno ročno delo s strojnim. Stroj sam po sebi ni drag, drag Je le, če ga premalo izkoriščamo. V nekaterih KZ so to že zdavnaj dokazali, pri nas kmetijski stroji na žalost še niso polno zaposleni. V eni kmetijski zadrugi bomo letos obnovili po 2—12 ha sadovnjakov ter 4—10 ha vinogradov (odvisno od velikosti, prikladnosti za obnovo itd). Kot v sadjarstvu ln vinogradništvu Je predvideno napredovanje tudi v živinoreji ln poljedelstvu. V poltedelstvu Je osnovna naloga, da pridelamo — v kolikor le v naših pogojih mogoče — dovolj kvalitetnega semenskega blaga, oziroma ga uvozimo lz drugih krajev, da bomo na ta način zagotovili redno menjavo krompirja vsake 4 leta, žita pa naj bi se menjavala vsakih 6 let (razen pri rži — vsako 4. leto). Ce vemo, da Je na primer v neikl KZ posajeno povprečno 200 ha krompirja, tedaj razumemo, da Je za to zadrugo letno potrebno semenskega krompirja za 50 ha ali 10 vagonov namesto enega vagona ali še manj, ali pa prav nič, kot se Je to v številnih KZ doslej dogodilo. Enak problem se poraja pri zamenjavi semen pri žitih, vendar Je tu položaj za spoznanje boljši. Ko se bodo nekoč vsi kmetovalci seznanili z vsemi agrotehničnimi ukrepi, ki Jih sodobna kmetijska znanost priporoča, tedaj ne bo več treba govoriti, da daje že sama uporaba semenskega blaga za 20 % večji pridelek, samo zatiranje plesni 10—115 %, razkuževanje' semen najmanj 5 %, zatiranje plevela za 5—20 •/• itd. — da daje pravilno uporabljen umetni gnoj višje pridelke po računu, da ustvarja 1 dinar, vložen v nakup umetnega gnoja, pridelek v vrednosti Za 3 dinarje več. Nešteto Je ukrepov, s katerimi bomo reševali dinarje, kajti Izgube v nesmotrnem kmetovanju so lahko izredno velike, razen tega pa še redni, nezaželeni obiski toč, slane, pozebe, izbruhi bolezni, vdor škodljivcev itd. k Plan razvoja kmetijstva pričakuje za dobo od 1958—1961 povečanje proizvodnje v poljedelstvu za 45 •/», alt letno za okrog 12,5%. To pomeni, da velja konkretno pridelovalca, ki Je letos pridelal na 1 ha 13 stotov pšenice, da po tem načrtu poveča pridelek v letu 1958 na 14,4 stota na hektar, ali pri letošnjem pridelku krompirja 110 stotov na 1 ha, prihodnje leto 122 stotov. Za povečanje pridelkov pa se bo treba močno potruditi in upoštevati sodobna načela agrotehnike, predvsem z uporabo semenskega materiala, pravilnim gnojenjem z hlevskim gnojem in umetnimi gnojili, pravilno in pravočasno nego kultur, zatiranjem rastlinskih bolezni in škodljivcev, oskrbo posevkov Itd. Podobna povišanja pridelkov sp predvidena za vse kmetijske kulture in posevke (detelje, travnikov, pašnikov, industrijskih rastlin itd.) — predvidena so nadalje povečanja površin pod krmnimi rastlinami, pridobitev produktivnih površin, povečanje produktivnosti pri živalih (molznost. nesnošt, cenejši in večji prirast mesa in masti itd.). V načrtu naše pospeševalne službe Je preureditev vseh vaških gmajn v sodobne čredniške pašnike. Teh je v Spodnjem Posavju 11 v skupni velikosti okrog 350 ha. Kjer pa bodo dani pogoji in se bodo privatni kmetovalci združeno priglasili za ureditev svojih travniških in pašniških površin v skupinske pašnike, bo naša dolžnost, da to vprašanje čimprej zadovoljivo rešimo. Za melioracije zamočvirjenih in oslabelih tal so se že skupine kmetovalcev priglasile s prošnjo, da se jim nedonosne površine zboljšajo (Veliki Obrež pri Dobovi, kjer je za melioracijo pripravljenih okrog 400 ha zamočvirjenih travnikov, dalje ob Sotli, vse do Bizeljskega, na Krškem polju, pri Raki, pri Šentjanžu itd. V našem načrtu je prav tako razširitev hmelja na področje našega okraja. Tako bomo spomladi zasadili okrog '15 ha novih hmeljsklh nasadov na žicah, in to v Lenartu pri Brežicah, v Loki pri Zidanem mostu in na Impolci (KZ Sevnica). Sodeč po zanimanju kmetovalcev za uvedbo hmeljevih nasadov. bo prihodnjo jesen priglašeno nadaljnjih 50—70 ha za te nasade. Tudi tu so zamišljeni posamezni nasadi ali pa v kooperacijah, saj se Je pokazalo v nekaterih okrajih (celjski, mariborski itd.), da je za kmetovalca prav kooperacija lepa možnost, da se njegova zemlja obnovi, da skrbi za nasad KZ ln pospeševalna služba KPPZ ter da Ima zagarantlrano planirano proizvodnjo in prodajo pridelka po cenah, ki bodo trenutno na trgu. Isto velja za sadovnjake in vinograde. Prav pri proizvodnji v kooperaciji ali skupnosti bodo pridelovalni stroški manjši, ker bo delo v kompleksih maksimalno mehanizirano, proizvodi bodo kvalitetni, sortno izenačeni — kar je pogoj za zunanji trg (izvoz). Na podlagi obvezne posvetovalne kmetijske službe bodo donosi zagotovljeni, seveda pri izvedbi predpisanih agrotehničnih ukrepov. Pri taki obnovi bo možno vsak čas dobiti obnovitveni kredit in nasvete za vso dobo trajanja nasada. V skupnosti ostane zemlja, kt Je vključena v obnovo, last člana, sicer pa Je pristop v skupnost prostovoljen, to Je. da kmetovalec, ki ne Želi Iti v skupnost, pač ne bo šel vanjo. Člani, ki pristopijo v skupnost, podpišejo pogodbo, v katerih so določene pravice in dolžnosti za dobo, za katero se odločijo. V Sloveniji 1e organiziranih že mnogo skupnosti (šadiar-sklh. vinogradniških, pašniških, melioracijskih itd.) In prepričan sem. da rilso tam ljudje prav nič' drugačni, kot so v našem okraju, le da so se prepričali o koristnosti skupnega dela prej kot pri nas. Ml sami smo prepričani, da so koristi v takih združenjih mnogo večle kot v našem dosedanjem načinu kmetovanja — In to za skupnost kot za vsakega posameznega člana v njej. Vinogradniško posestvo v Pišecah Vinogradniško posestvo v Pišecah se razvija v eno izmed najsodobnejših posestev v našem okraju, katega začetek so bili zastavljeni že v času KDZ •Pleteršnik« in pozneje KZ Plšece To posestvo po površini ni veliko, saj ima le 45 hektarov zemlje. Obnova na tem posestvu Je zelo sodobna in napredna in so dani vsi pogoji, da se posestvo razvije v res sodobno kmetijsko posestvo i poudarkom na vinogradništvu. Začetne težave so že mimo. Novj nasadi že kažejo dobre rezultate ln pričakovati Je. da bo posestvo še z nadaljnjimi obnovami lahko premagalo finančne težave, katerih ni malo glede na porabo denarja za investicije, ki so delno po krivdi prejšnjih vodstev negospodarsko naložene. Posestvo ima v svojem sestavu tudi matičnjake in silnico ter proizvaja cepljenke za nadaljnjo obnovo izrabljenih vinogradov. Kolektiv, ki opravlja to posestvo, se vseh težav in odgovornosti dobro zaveda ter upa, da bo pod vodstvom novega uprlrvnika, tetvar ša Ivana Lipeja^ zaupane mu naloge tudi uspešno opravil. Veterinarska bolnišnica Po skoraj desetletnem zastoju v gradnji Je letos vendarle pričela z rednim delom veterinarska bolnišnica v Brežicah. Skoraj neopazno se Je letos vključila v službo proizvajalca — živinorejca ln že zaznamuje nekaj uspehov. Lepo urejeni prostori in hlevi dajejo videz zelo moderne ustanove, dasiravno še ni v celoti skončana ln opremljena, Trenutno sta v bolnišnici zaposlena 2 veterinarja in 1 bolničar, ki so vsak čas na razpolago. Z dograditvijo hlevskih prostorov je že dana možnost zdravljenja živine v bolnišnici, kakor tudi postavitev diagnoze, ker Je žival vedno pod kontrolo žlvino-zdravnika. Letos Je bilo v tukajšnji bolnišnici opravljeno nad 500 pregledov in osemenjeno preko 2500 plemenic, Osebje veterinarske bolnišnice pa opravlja osemenjevanje krav tudi na terenu ter ima organizirano osemenjevalno progo s 11 postajami na progi Brežice — Bizeljsko—Artiče. Osemenjevanje opravlj« dnevno. Bolnišnico vodi veterinar Janko Vizjak ml. OD BRE2IC DO ZAGORJA dvoletne navade Kmečka ljudje so se stoletja ravnali po starih navadah, ki so jih podedpvali iz roda v rod. Za vsak važnejši dogodek v človeškem življenju In za vsak pomembnejši dan v letu so te navade seveda predpisovale, kaj je treba storiti. Kajpak so bile te stare ljudske navade v raznih okoliših močno različne. Tudi ob Novem letu so imeli naši dedje številne starodavne navade, ki se jih ponekod drže še danes, čeprav sodobno življenje in vpliv industrije segata vedno bolj tudi že v najvišje gorske vasice in nov način življenja potiska stare navade v pozabo. V naslednjem bomo omenili nekaj navad o* Novem letu, ki so ukoreninjene v kmečkih predelih okrog Tibovell in sosednih industrijskih središčih. Ena izmed lepih navad, ki bi zanjo bilo škoda, če bi jo opustili, je dolžnost, da je treba pred Novim letom vrniti vse izposojene stvari. Ke- - - ljudje največkrat Izposojenih stvari ne vrnejo zaradi tega, ker so jih Po uporabi kam založili in nanje pozabili — zato kmečki ljudje v naših vaseh na starega leta dan opravljajo že od nekdaj tudi nekak »pregled inventarja«, združen hkrati s splošnim čiščenjem, pometanjem in pospravljanjem. Tudi v-' računi in vse denarne zadeve so se morale do starem obča ju ob Novem letu urediti. Zato so na Novega leta dan popoldne hodili — in ponekod še hodijo — vsi mojstri, ki so preko leta opravljali za kmečka gospodarstva razna obrtniška dela brez računa, od hiše do hiše k letnemu obračunu. Mojster kovač, moister kolar, mojster čevljar in drog1 so si na Novega leta dan popo'dne včasih kar kljuke podajali — in kmečki gospodarji so se že prvi dan v novem letu iznebili velikega dela prihrankov prejšnjega leta. Ker je vsak gospodar pred vsakega mojstra postavil klobaso in polič sadjevca — in če mojster z računom ni bil »prehud«, še enega — je marsikateri izmed njih prišel pozno zvečer domov ne le s težko denarnico, ampak tudi s težko glavo. Tiste gospodarje pa, ko so po nesreči ali po svoji krivdi zašli v dolgove, je čakala na Novega leta dan težka pot: ta dan je bilo treba nesti k upniku na dom letne obresti in dogovorjeni del vračila. Tudi če morda kdo ni imel denarja za plačilo obresti ali dolga, je moral na Novega leta dan k upniku prosit za odlog plačila. Upnik sam pa na ta dan ni hodil terjat svojih dolžnikov, temveč šele pozneje, če je dolžnik svojo novoletno dolžnost »pozabil«. Lepa stara kmečka navada Je tudi bila, da se morajo pred Novim letom vsi ljudje temeljito očediti. Zato so se na starega leta dan kmečki možaki drenjali pri brivcih, ali pa so stopili k sosedu, da jih je »oško-pal«. Obrili so se že podnevi, zvečer pa je v vsaki hiši vrel krop v velikih loncih, kot da bi se pripravljali na koline. Kmečki ljudje so se včasih le poredkoma temeljito umivali, zlasti v zimskem času — na starega leta zvečer pa za gotovo. Ko so se okopali, so morali vsi člani druž!ne ob’eč' sveže oeH- 1- Vp- M M’ starih navad, če, bi kdo Novo leto pričakoval neprecblečen. Na starega leta popoldne so ljudje opravili pri živini vsa dela izjemoma že pri dnevu. Nato pa so živini v jasli natresli najboljšega sena — ne reza-n1ce! — in v vsak hlev so zvečer obesili luč, ki je morala go-etl celo noč. ali vsai do polnoči, torej do takrat, ko so čult tudi ljudje v hiši. (Vendar ver-iet.no navada n* zeln star= — kajti dokler niso poznali petrolejskih varnostnih svetilk, loje-vih sveč ali oljnih brljivk najbrž niso upali puščati v hlevu!) Po stari kmečki navadi na večer pred Novim letom ni smel noben človek v hišj — razen majhnih otrok seveda — pred polnočjo sicat, temveč so morali vsi »Počakati na Novo leto«, bodisi doma — no, fantje radi tudi kje pri sosedih, kjer je bilo kaj deklet... Ker včasih po kmečkih hišah ni bilo radio aparatov, ki jim zdaj krajšajo zimske večere, so na starega letk zvečer pripovedovali pravljico za pravljico, stisnjeni okoli tople kmečke peči, ali pa ležeč na njej. Zelo radi so povabili za pripovedovanje pravljic na starega leta zvečer v hišo kakšnega samotarskega strička ali tetico, ki bi ji bilo sami dolgčas pričakati novo leto doma, v revni kajži, ob prazni mizi in morda še ob mrzli peči... Strički ali tetice so se zato skušal) za gostoljubno povabilo na »siivestrovamle« oddolžiti, da so željnim poslušalcem pravili pripovedko za ori-povedko, »resnične« zgodbe iz starih časov — in čim boli pozna ura je bila in čim večkrat so stričku ali tetki ponudili kozarčfk, da si »jezik omoči« — tem bolj grozne in čudovite so bile njihove pripovedke: o predrznih fantih, ki «o Jih »coprnice« nosile, ker so Jih Izzivali, k0 so videli migljati Plave luči zvečer v daljavi — o korajžnem dekletu, ki te neslo opolnoči zasadit kol na »bri-tof«, na Je od strahu umrlo — o ropari'h, ki da prav ta večer ♦sko radi vlamljajo i.n napadajo Hudi na ooti — skratka: ko Je ura Polnoči in so ti vsi vo-šMl' s-ečno novo leto, navadno o;bče ni upa' Iti ned najboljših zasavskih alpinistov, se je med letom preselil drugam. V Hrastniku ga kar pogrešajo. Edo, ki je bil dober rokometaš Pri »Rudarju«, pravi, da bo odslej raje dirkal na motorju. Firsta vsi poznate, saj vodi na-Pad pri rokometaših »Rudarja«, poznajo ga pa tudi drugi, saj skrbi za tehnično ureditev, ki je potrebna, da lahko dobro ješ. Gošnik Mirko v Sevnici je dober tabornik, saj Ima tudi največ zaslug, da so taborniki odprli v Sevnici svoj dom. Hinko Jazbec, seveda mlajši, ni kar tako. Klubske tovariše Večkrat naseka v šahu in je Pred kratkim osvojil v Celju' naslov šahovskega prvokategornika. Ivica ne samo, da dobro vozi motor, temveč Je tudi prav dobra blagajničarka avto-mo-to društva v Trbovljah, saj so Jo na občnem zboru pohvalili. Janez Švab iz »Celuloze« je drugi najboljši v domačem plavalnem 'klubu na 200 m prsno ln pravi, da bo letos dosegel boljši čas kot Zvone. Košarkarjem »Rudarja« želimo, da dobe v letu 1958 trenerja. da bodo pokazali, da znajo več kot rokometaši. Lenčka je tudi letos pokazala, da se ima plavalni klub »Celuloze« prav njej zahvaliti, da je tako uspešno napredoval. Manca Kočar je na republiškem prvenstvu v plavanju premagala na 100 m hrbtno Majdo Pelanovo, ki je držala prvenstvo v tej disciplini 12 let. Nogometaši »Rudarja« — pionirji so tudi v letu 1957 dosegli naslov prvaka Slovenije. V finalu so premagali Novo Gorico 1:0. Opresnik je btl v zadnjem delu prvenstva kar v dobri formi, vendar je, kar se le redko zgodi, na zadnji tekmi v Celju zastreljal kar 2 enajstmetrovki (hudobni jeziki so trdili, da je jezno gledal v 4 k). ping pong, oziroma namizni tenis, zadnje čase v Trbovljah kar ne more In ne more oživeti v Trbovljah, Radej je letošnjo jesen, oziroma lansko, še kar krepko igral v napadu rokometašev »Rudarja«. Skaza Marjan, orodni telovadec lz Hrastnika, je tudi sedaj, ko se je vrnil iz JLA, eden izmed najboljših orodnih telovadcev v državi. V dvoboju z Romunijo je bil med najboljšimi. §ah je lepa Igra. Trboveljski ša-_ histi so se kar dobro odrezali na moštvenem prvenstvu Slovenije. ■fauzel Marijan Je eden od najboljših košarkarjev v Trbovljah. Uršič Miloš ni samo dober veterinar in avto vozač, marveč prav tako dobro vodi trboveljske košarkarje. Vesna, pa ne tista iz. filma »Ne čakaj na maj«, temveč odlična plavalka »Celuloze« iz Vidma-Krškega, ima pred seboj še lepo bodočnost v plavanju, pa tudi v šoti je dobra učenka. Zakaj ln zopet zakj niste objavili tega in onega v listu, da smo zmagali, da smo bili prvi — tako nam stalno očitajo. Pisali nismo zaradi tega. ker nam ni tega nihče sporočil. — Uredništvo naše športne rubrike sprejema poročila vsak ponedeljek In torek — v sredo pa je to že prepozno. Želimo vsem aktivnim in ostalim delavcem na telesnovzgoj-nem področju SREČNO IN V Športnih zmagah uspešno NOVO LETO 1958! Enotna slovenska liga v nogometu Uspelo mu je veka »bodočnosti«. Seveda se bodo v posameznih družinah pojavile še posebne želje. Razumljivo je, da ni mogoče nuditi otrokom prav vsega, navadno tudi vsega ne zahtevajo. Poznati Pa je treba tisto osnovno, zares Potrebno. Da bi mogli na vprašanje »Kaj naj bi bilo tisto osnovno?« odgovoriti povsem''zBnesljivd, je treba najprej poudariti, da np Sre tu za neko organizacijo, ne smemo čuditi, če nismo dosegli množičnosti. Velikanska večina tiste mladine, ki nima veselja do prostih vaj in orodne telovadbe in ki nima pogojev za tekmovanje v višjem merilu, je ostala na cesti, brez • telesne vzgoje. To pa je velika škoda. Sedaj po skupščini »Partizana«, Zveze za telesno vzgojo Slovenije, ki je bila prejšnjo nedeljo v Ljubljani, pa je napočil čas, ko je zmagala napredna misel, ki bo velikanskega pomena za nov razmah telesne vzgoje med našo mladino ln delovnimi ljudmi.• Starši bodo rade volje pošiljali otroke v »Partizana«, le-ti pa bodo dobili na igriščih in v telovadnicah to, karr potrebujejo in kar si želijo. (ma) 20 let obstoja avto-moto društva Trbovlje V vrsto priljubljenih športov sodi prav gotovp tudi avto-mo- ■ to šport. Na kratko bomo opisali delo Avto-moto društva Trbovlje, ki je zlasti v zadnjiih letih doseglo velik razmah in napredek pod vodstvom predsednika Iva Korimška. — Prihodnje leto 1958 bo društvo praznovalo 20-letnico obstoja avto-moto društva v Trbovljah in bo v ta namen pripravilo več prireditev z zaključkom tradicionalnih avto-moto dirk dne 2. maja 1958 na progi Dimnik —Katarina. Za ta praznik namerava društvo povabiti dirkače iz vseh narodnih republik Jugoslavije. Pred kratkim Jetmelo društvo svoj redni letni občni zbor, na katerem so člani ugotovili napredek. a tudi zakaj ni društvo i • • §# r' ' t« doseglo še večjih uspehov. Največji problem za bližnjo prihodnost je gradnja društvene garaže, kajti če hoče društvo svoj program v celoti izvesti in da gre preko tečajev v letu 1958 kar največ obveznikov predvojaške vzgoje, potem je gradnja garaže za društvo nujno potrebna. Tudi v letu 1958 mora društvo vztrajati, da se ustanovi potrebna stalna Avto-moto šola. — Razen glav- nih dirk 2. maja, ki so uspele, je društvo izvedlo še več prireditev, kot na primer moto-skjdring, društvene ocenjevalne vožnje ter je s člani sodelovalo na raznih prireditvah širom po Sloveniji. — Ob koncu naj omenimo samo še to, da bo moral okrajni odbor kakor tudi mestni odbor Ljudske tehnike pokazati malo več razumevanja za to pomembno Vejo športne dejavnosti. Uspeh v Vidmu-Krškem Speedway steza na stadionu Matije Gubca« Med vsemi avto-moto društvi v Zasavju so v letu 1957 napravili največji napredek člani Avto-moto društva v Vidmu- mm Čuvarji sinjega neba Krškem. Zato so tudi prejeli nagrado Avto-moto zveze Slovenije. Ob praznovanju občinskega praznika v. Vidmu-Krškem so dali člani tega društva v uporabo novo speedway stezo na stadionu »Matije Gubca«, kjer so bile tudi mednarodne dirke. To Je bil lep praznik za člane Avto-moto društva v Vid-mu-Krškem, z njimi pa tudi za vse Zasavje. Pohvalimo pa lafyko tudi agilno Avto-moto drušitvo v Brežicah, ki vsako leto ob občinskem prazniku organizira tradicionalne moto dirke skozi Brežice. Vsa druga avto-moto društva v okraju, razen Trbovelj, Vidma-Krškega in Brežic, ne dosežejo pravega razmaha. Upajmo, da bo tudi v tem pogledu še boljše, ko bodo prišli vsi do spoznanja, kakšne važnosti je prav avto-moto šport za mlade obveznike predvojaške vzgoie in bodoče borce naše JLA. Pred košem Košarka V košat-kt je malo moštev r Zasavju, ki bi tekmovala ali gojila ta lepi šport. Košarkarji trboveljskega »Rudarja« so tekmovali v enotni slovenski liji in ob zaključku prvenstva dosegli tretje mesto, kar j* zadovoljiv uspeh. Košarkarji »Proletarca« v ZaT gorju so tekmovali v II. slovenski ligi in niso uspeli, da bi sa kvalificirali za I. slovensko ligo. V ostalem pa ima košarka v Zagorju vse možnosti za lep napredek in razvoj, saj so si košarkarji zgradili lepo betonsko igrišče. Več volje, dobre organizacije in pomoči bo treba «• Da bo šlo. KAKO NAJ SE IZŽIVLJAJO MLADINCI IN MLADINKE? Prav vsi čutimo, kako nam manjka društev za mladinsko športno vzgojo. V »Partizanu« so vse doslej marsikje odbijali mladino s formalizmom, zastarelim sistemom in s pogostimi pripravami za javne nastope; v športnih društvih pa se povsod zanimajo le za redke nadarjence, za tiste, ki bodo potem z uspehom nastopali na tekmah. Radi bi se pomenili o tem, kje naj se torej izživljajo mladinci ln mladinke, ki jim gre za vsakdanji šport in ne čutijo potrebe niti za razkazovaino telovadbo niti za tekmovalni šport. Kje naj bi se torej urili naši mladinci in mladinke vseh tistih spretnosti, ki sodijo k telesni vzgoji in izobrazbi?. Vedno več je staršev, ki se zavedajo, da sodi konec koncev tudi vzgojni šport le k pripravi za življenje. Starši namreč želijo, da bi njihovi sinovi in hčerke vzljubile ■■ naravo in fizično delo, kakor budi, da bi si Pridobili osnovno športno znanje iz atletike, plavanja in smukanja. Seveda pa sodi tudi športna igra k športni izobrazbi. Toda to še ni vse. Ob polnoletnosti se je treba mlademu človeku naučiti še — plesati, in če količkaj kaže — tudi šofirati. Vse to skupaj bi bil že precej šndoben in precej vsestranski Program vsega tistega, kar neogibno sodi k telesni vzgoji člo- temveč za program telesne izobrazbe, namenjen otrokom. Mislim, da je treba znanje plavanja omeniti na prvem mestu. Za slehernega očeta ali mater je prizor, ko prvič vidita, kako varno otrok plava, osrečujoč in nepozaben. Naslednja, zelo praktična pridobitev za otroka je kolesarjenje. Večina otrok sega nauči mimogrede, tako kakor plezanja, tekanja in skakanja — nekateri pa nikoli. Prav bi bilo pozanimati se tudi za te. O zimskem dopustu je znano, da mu pripisujejo dvojno vrednost, pod pogojem seveda, da znaš kak zimski šport. Kdor se je že ko't otrok naučil smučanja, ga bo cenil do poznih let. Razen tega je smučanje dobro sredstvo za telesno vzgojo. Mlad človek naj bi obvladal tudi kakšno športno igro: košarko. tenis, odbojko, rokomet, nogomet itd. Igra je tolikšen bistven prispevek k telesni vzgoji, da bi lahko zagovarjali načelo, da brez športne igre ni telesne vzgoje. Seveda pa bi morali na tem mestu govoriti tudi o fizičnem delu. Preradi pozabljamo, da je tudi delo funkcija, ki razvija organe. Tudi de- la se je treba naučiti in se ga navaditi — to naj bi bila zahteva sleherne vzgoje. Slab je športnik, ki ne ljubi fizičnega dela, ali pa ga je celo sram delati 1 | Kaj sodi torej še k tistemu osnovnemu, kar je potrebno? Tudi ples. Povsem naravno je, da pride čas, ko mladi ljudje radi plešejo. Ce se niso o pravem času naučili lepega vedenja in tudi ne uglajenih korakov, bodo pač pogosto neprijetno prizadeti. Kolikokrat slišimo starejše ljudi, ki tožijo: kako mo tudi za kak koristen šport na vrtu. v sadovnjaku itd. Vse, kar človeka vedeli in telesno krepi in utrjuje, je vredno pohvale in priznanja, vse je neprimerno boljše kot pa brezdelje. Ob takem gledanju na športne potrebe razvijajočega se človeka so starši marsikje v škripcih. Za učenje plavanja in smučanja je ponekod sicer preskrbljeno, toda kje naj si tisoči začetnikov uče atletike, odbojke. nogometa, rokometa, košarke, tenisa, hokeja itd. žal mi je, ker sem zanemarjal plesne -vaje, in spet drugi, da se v mladih letih niso naučili kolesariti ali šofirati. Znati delati, teči, skakati, plezati, kolesariti, igrati, plesati in šofirati, bi šteli torej potemtakem k osnovni ali splošni telesni izobrazbi. Lahko se odloči- Društva našega »Partizana« so bila doslej največkrat preveč ozka, neživljenjska. Tisti, ki bi se radi udejstvovali na planem, so naleteli na razumevanje samo ponekod. Ce pa še dodamo, da se tudi nekatera športna društva niso kaj prida brigala za potrebe začetnikov, se Mlada smučarka mo, da je osvojitev jesenskega prvenstva za mlado moštvo »Rudarja« kar lep uspeh. Napad je postal precej udaren in jo po številu danih golov na drugem mestu. Boljši je »Maribo-rov« napad, ki je daj tri golo več. — Pred »Rudarjem« stoji dokaj težka in odgovorna naloga, kajti vstop v enotno slovensko ligo bo odvisen tudi od plasmaja na lestvici. Samo prva mesta bodo prišla v poštev za enotno ligo — Izkoristimo torej skrbno zimske priprave. Brežice — jesenski prvak Prav. dobra je bila zamisel, da se ustanovi celjsko-zasavska nogometna liga, v kateri sodelujejo nogometni klubi lz Celja In Zasavja. V jesenskem delu tekmovanja so klubi iz Zasavja odnesli vseh prvih šest mest. Od vsega začetka pa do konca jesenskega prvenstva je zanesljivo vodilo moštvo NK »Brežice«, ki je tudi postalo jesenski! prvak s 8 točkami prednosti pred »Bratstvom« in »Proletarcem« ki imata oba po 14 točk. Slede »Svoboda« Trbovlje, »Rudar« Hrastnik in »Sloga« Trbovlje. »Svoboda« ima 13 točk, hrast-niški »Rudar« 1n »Sloga« pa po 12 točk. NK »Brežice« je izvojeval 10 zmag in utrpel en poraz proti »Svobodi« iz Trbovelj. Sptričo velikih tehničnih težav, s katerimi se bore mladi brežiški nogometaši, je osvojitev jesenskega prvenstva zanje velik uspeh in zasluga igralcev ter vodstva kluba- Iskreno želimo še nadaljnjih uspehov, da celotni slovenski nogomet pridobi na kvaliteti in moči In da končno zasede v državnem merilu mesto, ki mu gre. Težko je trenutno reči, kdo od obeh plavalnih klubov je boljši. »Celuloza« iz Vidma-Krškega ima močno'orožje v ženski ekipi, pri trboveljskem »Rudarju« oa so boljši plavalci moški. Sile so pravzaprav izenačene. V našem okraju zaznamujemo v zadnjem letu velik razmah na področju plavalnega športa. Končno bomo vendarle prišli do enotne slovenske lige v nogometu in ne bomo več cepili naših sil vsepovsod naokoli. — Razprava, ki se je vrtela okoli tega vprašanja, je pokazala enotnost vseh nogometnih podzvez, edino mariborska pod-zveza je imela svoje pripombe (deloma tudi pravilne), kajti kvaliteta nogometa v mariborski podzvezi in v celjski ni prav nič slabša, če ne še boljša kot v ostalih podzvezah. Zato ht bilo pravilno, da se klubi v enotni slovenski nogometni ligi delijo v razmerju 6 : 6 ln ne kakor žele to v Ljubljani, v razmerju 7 : 5 v korist ljubljanske, gorenjske in primorske podzveze. Ce hočemo dose- celjska in mariborska podzveza na boljšem. No, torej bilo tako ali drugače, v jeseni 1958 bomo imeli enotno slovensko nogometno ligo. Kdo bo v njej? Odred, Triglav, Ljubljana, Krim, Nova Gorica, Izola, Kladivar, Bralnik, Maribor, Rudar, Brežice lin kdo še? MARIBORSKO-VARAŽDINSKA NOGOMETNA liga Ali bo »Rudarju« uspelo obdržati naslov? V tej ligi sodeluje iz Zasavja le moštvo »Rudarja« iz Trbovelj- »Rudar« je dobro začel in Je že kar po prvem kolu zasedel prvo mesto, ki mu je ostalo do konca. Z dvema točkama ..■ pa RAZMAH PLAVALNEGA ŠPORTA V ZASAVJU Celuloza ali Rudar? Dom onemoglih v Loki pri Zidanem mostu Veliko zanimanje za kmetijsko tekmovanje Tovariša Franca Dragana, podpredsednika OZZ, sem zmotil sredi največjega dela. Pravkar je namreč pripravljal poročilo o tekmovanju kmetijskih skupin v pridelo- vanju krompirja in to n priložnost, da sem začel V letošnjem tekmovanju v pridelovanju krompirja so sodelovale samo štiri kmetijske skupine z območij kmetijskih zadrug Brežice, Dobova, Kapele in i je — kot nalašč — nudilo lepo razgovor. bil — kakor tudi ostali kmetje, ki so sodelovali v posameznih skupinah — lepo nagrado. Naši kmetje bi lahko sodelovali tudi v tekmovanju v pride- V njih ni ugasnila ljubezen do zemlje V prijazni sevmiški dolini, kjer le Sava moti mir, so se našli. Njihov novi dom je prostornejši od mnogih kmečkih domov, ki so .posejani po zasavskih predelih. Med starimi zidovi šole na Radni je vzniklo novo življenje, polno bogatih načrtov in širokih zamisli, ki jih zmore le mladeniški duh. Na ta dom bodo težko pozabili, ko jih bo poklicala nova pomlad k delu. Razkropili se bodo, toda ostalo bo mnogo skupnega, kar ne tone v pozabo. Težko je opisati njihovo prvo srečanje, mnogi so bili prvič od doma. Vse jim je bilo tuje in nepoznano. Plahi, skoraj boječi pogledi, polni pričakovanja, so se upirali v vzgojitelje, katerih naloga je oblikovati ta mlad* življenja in jim privzgojiti ne samo ljubezen do zemlje, ampak tudi do znanja. Težko je bilo, pravijo danes, sami nismo verjeli, da bomo zmogli, ko pa je bilo toliko novega. Naša telesa niso bila navajena sedenja in naše oko se je 'bolje počutilo v zeleni prirodi kot na šolski tabli. Kako prijetno je, če se ob takih trenutkih najde nekdo, ki zna vliti volje in poguma. Našli so oporo v svoji novoustanovljeni organizaciji mladih zadružnikov. Večina je prvič občutila prijetnost tovariškega vzdušja. Cas pa je tekel svojo pot in ko se ob zaključku trimesečnega dela ozirajo v preteklost, ugotavljajo to, kar mnogim kmečkim mladim ljudem manjka, to je vera v lepšo prihodnost tudi v kmetijstvu. Prelomili so s preteklostjo, ker so spoznali, da brez znanja ni napredka. Dvignili so se, ker so ugotovili, da so dobili v roke pravi ključ od narave. Ne, danes se človek ne podreja več vsaki malenkosti, temveč zmaguje in zemlji jemlje več in več. Zmotil sem jih med delom. V prijetni in s sodobnimi učnimi pripomočki opremljeni Učilnici prebirajo zapiske različnih predmetov. Obširen je njihov predmetnik, saj obsega vse kmetijslee predmete in tudi slovensko praktično spisje je priljubljeno. Ob prebiranju njihovih šolskih in domačih nalog dobim vtis, da so že mnogi dalj časa v šoli. Ko razglabljajo o domačem kmetijstvu, ne zamolčijo vzrokov za nizke donose. Oni so jih spoznali. Ze vnaprej vemo, kako jih bodo veseli njih očetje in matere, ko bodo uresničevali teoretično znanje v praktičnem kmetovanju. Vzemimo si čas in ostanimo med njimi en delovni dan. Štiri je ura in že budilka zmoti nočno tišino. Hlevska praksa začenja zgodaj, ker je treba do pouka opraviti delo pri živini. Tudi ostali niso zaspanci, saj so ob šestih že pospravili Spalnico. Na sporedu je izdaten zajtrk, kateremb sledi govorni nastop. Tokrat mladenič razlaga sošolcem pomen pitanja mlade živine. Ugotovili smo, da mnogi ne izražajo svojih misli v besedi, ker so mislili, da še niso dovolj »šolani«, Dobili so priložnost in danes že samozavestno nastopajo, zavedajoč se, da želi družba mladega svetovalca-zadružnjka, ki bo proizvajalec in hkrati upravljavec. — Ob poi osmih so se zbrali k pouku. Resni in urejeni pričakujejo predavatelja. Težak dan imajo pred seboj, saj so danes na sporedu skoraj vsi predmeti: živinoreja, poljedelstvo, vinogradništvo, zadružništvo, sadjarstvo, ekonomika kmetijske proizvodnje in še popoldansko praktično delo. Prestali smo dopoldan brez »Cvekov«. Kratek opoldanski odmor in že pričenja praktično delo v sadovnjaku, najprej teoretična razlaga, in že so pri čiščenju sadnega drevja. Vračajo se s pesmijo in zadovoljni, da so spoznali novo opravilo, ki ga bodo z uspehom ižvajali v domačem kraju. Tako minevajo dnevi v šoli, gojenci pa dozorevajo za samostojno delo. Mnoge že pričakujejo v kmetijski zadrugi, na državnem posestvu aii pa doma. Želimo jim kar največ uspeha. Krško, ki so dosegle hektarski donos ,od 272 do 342 metrskih stotov krompirja. Tak visok donos so lahko dosegle z dobro pripravo zemlje, z dodatkom umetnih gnojil in seveda tudi z dobrim semenom. Kmetijske zadruge so pomagale kmetijskim skupinam s strokovnimi nasveti in s krediti za nakup umetnih gnojil In dobrega semena. Najuspešnejša je bila kmetijska skupina pri KZ Krško. Posamezni kmetje V tej skupini so pridelali ceilo nad 40.000 kg krompirja na hektaru. Tako je na primer Franc Pirc iz Velike vasi pridelal kar 48.200 kg krompirja na enem hektaru, kar je menda edinstven primer v našem okraju. Za to bo seveda do- lovanju pšenice, če ne bi bili naš okraj uvrstili med žitorodne okraje. To namreč terja, da kmetje tekmujejo na večjih površinah, kar pa pri nas ni izvedljivo. Nekateri kmetje so — seveda izven tekmovanja — pridelali nad 40 metrskih stotov pšenice na enem hektaru. Taki primeri so precej pogostni okrog Cerkelj, a tudi drugod niso osamljeni. Bilo pa je oelo nekaj primerov, da so kmetje dosegli celo nad 50 mtc hektarskega donosa pšenice. Zadnje čase se kmetje vedno bolj zanimajo za umetna gnojila in dobra semena, kar daje garancijo, da bodo tudi v prihodnje dosegali dobre hektarske prinose. TAKOJ JE RAZPRODAN ... Janez Zahrastnik na seji predsedstva OK LMS v Trbovljah: »Kadar »Zasavski tednik« piše o uspehih radeške mladine, je že v jutranjih urah razprodan.« Lepo je, da je radeška mladina tako ponosna na svojo organizacijo in da rada bere nag časnik. NE BEREM GA REDNO... Tovariš Jože Vertovšek, kmetijski tehnik iz Globokega, je odkrito priznal, da našega lokalnega časnika ne prebira redno, ker je naročen na dnevnik in druge časopise. Včasih pa mu pride v roke in takrat najraje prebira članke o kmetijstvu. Opazil je tudi, da časnik premalo poroča o delu aktivov mladih zadružnikov. ad 300 milijonov INVESTICIJ V KMETIJSTVU Tajnik OZZ, tov. Lojze Pajnič nam je posredoval zanimive podatke o predvidenih Investicijah v kmetijstvu. Iz teh podatkov je razvidno, da bo prihodnje leto porabljeno okrog 83 milijonov dinarjev za obnovo 79 hektarov sadovnjakov, 18 milijonov dinarjev za obnovo 14 hektarov vinogradov, 85 milijonov za izgradnjo skladišč, sušilnic, »trojnih lop in drugih objektov, 35 milijonov za nakup raznih strojev, 26 milijonov za izgradnjo depoja za živino, 14 milijonov dinarjev za rekonstrukcijo dveh mlekarn itd. Vsa ta sredstva bodo brežiška poslovna zveza, zadruge in podjetja dobila na 18. zveznem natečaju za Investicije v kmetijstvu. Elaborate za te investicije so že izdelali in jih odposlali ali pa bodo to storili v najkrajšem času. Tov. Lojze Pajnič mi je uvodoma dejal, da so se v preteklih letih sredstva, ki so bila sicer namenjena za kmetijstvo, porabila za druge namene. Tako so bila ta sredstva porabljena v glavnem za gradnjo raznih skladišč in drugih gospodarskih poslopij, zlasti pa za zadružne domove. Samo 20 odstotkov investicijskih sredstev je šlo direktno v kmetijsko proizvodnjo. V perspektivi — Je nadaljeval tov. Pajnič — bo orientacija, da bi se investicijska sredstva porabila predvsem za pospeševanje kmetijstva, zlasti za obnovo sadovnjakov, vinogradov in za ureditev hmeljišč. Prihodnje leto bodo nekatere zadruge, poslovna zveza in .posestva sodelovale na zveznem natečaju za investicije v kmetijstvu. Nekatere zadruge oz. podjetja so že izdelala potrebne elaborate in jih tudi odposlala, druga pa bodo to storila v najkrajšem času. Skupna vrednost vseh predvidenih investicij bo znašala okrog 300 milijonov dinarjev. Tovariš Pajnič mi je nato pripovedoval, za kaj vse bodo porabljena najeta investicijska sredstva. Največ sredstev je zaprosila brežiška poslovna zveza, ki namerava obnoviti okrog 18 hektarov sadovnjaka v Mokricah in 8 hektarov sadovnjaka v Loki pri Zidanem mostu. Nadalje namerava urediti okrog 11 hektarov hmeljišč in zgraditi dve sušilnici. V programu ima tudi nakup enega regulnega pluga s planimo desko, dveh kom-bajnev in petih traktorjev. V Stari vasi pri Krškem bo odprla peskolom, ki bo dajal surovino za kalcitikacijo kisle zemlje. Take zemlje je veliko v obsoteljski dolini In v krakovskem predelu. Tu gnojenje nič ne pomaga, če se ne spremeni reakcija ta!. Za to pa je potreben pesek, ki vsebuje veliko kalci. Jevega karbonata. Posestvo »Rdeča zvezda« je zaprosilo za kredit za obnovo 10 hektarov vinogradov v znesku 10 milijonov din. Tudi zadružna ekonomija na Sremiču ima v programu obnovo nekaj manj kot štirih hektarov vinogradov Kmetijska zadruga Šentjanž ima v načrtu obnovo dveh hektarov ribeza in treh hektarov višenj. Posestvo »Matija Gubec« bo obnovilo nadaljnjih 28 hektarov sadovnjaka in drevesnico. Tudi zadružno posestvo v Bošta nju je zaprosilo za investicije za obnovo la hektarov sadovnjaka. Zadružno podjetje »Po savje« bo gradilo nujno potreben depot u živino. Predvidena je tudi rekonstrukcij obeh mlekarn — brežiške In iz.laške. Kmeti' ska zadruga Dobova bo gradila skladišč' Kmetijska zadruga Tržišče pa že gradi skia dišče s suši lnico. Poslovna zveza B:ežic» bo — ka.r gotov še ne ve vsakdo — gradila rastlinjak v Cate- ških Toplicah. Ko bo ta skončan, bodo potrošniki v Zasavju pozimi lahko kupovali popolnoma svež paradižnik, kumare ali pa kako drugo zelenjavo. Poslovna zveza bo uredila tudi obrat za vzrejo pohancev. Ta obrat bo v Mokricah in bo imel kapaciteto okrog 50.000 piščančkov na leto. Prihodnje leto bodo — kakor je videti — obnavljali samo na zemljiščih, ki so družbena last. Teh pa je v našem okraju samo 2.7 odst. v odnosu na skupne površine, iz česar sledi, da bo treba posvetiti več pozornosti tudi obnoyi zasebnih sadovnjakov, vinogradov itd. Ni dovolj, če družbene organizacije, ljudski odbori, zadruge in drugi, ki so odgovorni za izvajanje socialistične kmetijske politike na vasi, samo deklarativno in načelno razpravljajo o teh vprašanjih, ampak je potrebno, da konkretno delajo s proizvajalci in jih pripravljajo za proizvodne skupnosti. V našem okraju — je na koncu dejal tov. Pajnič — so že priprave za ustanovitev proizvodnih skupnosti na Raki in v Turju, veliko zanimanje za to obliko sodelovanja z zadrugo pa je tudi med nekaterimi proizvajalci na Bizeljskem, v Krškem in Pišecah. V Cerkljah ob Krki pa že nekaj časa obstaja semenska proizvodna skupnost.. SAD PRIDNIH ROK Skoraj v vsaki hiši • • • Predsednika aktiva mladih tovariša Franca Balona, sem srečal na hodniku v Domu JLA v Brežicah, kjer je bila prav- IZ BREŽIC Nenavaden obisk v Posavskem muzeju- — Na poti iz Kumrovca v Zagreb »ta v petek, 13. decembra. obiskala Brežic« dva priznana kitajska umetnika-Eden je bil znani kitajski umetnik Li Hua, dekan Akademije za grafiko v Pekingu in član centralnega odbora vsekitajskega združenja likovnih umetnikov. Z zanimanjem sta si ogledala zbirke Posavskega muzeja in posebno še baročno slikarstvo v brežiškem gradu- Z ravnateljem muzeja akademskim slikarjem Franjom Sti,plovškom, sta se v daljšem pogovoru e fini male za razstavljene zbirke in za nekatera umetnostno zgodovinska poglavja naše ožje domovine. S. S. kar občinska mladinska konferenca. »Ali je .Zasavski tednik' zelo razširjen na Bizeljskem?« sem ga vprašal. »Skoraj vsaka hiša ga ima in ljudje ga zelo radi berejo...« »In ti?« »Najrajši prebiram članke o kmetijstvu. Zadnje čase je v časniku tudi več člankov o delu mladih zadružnikov.« »Česa pa pogrešaš v našem listu?« »Objavljati bo moral več novic iz vseh krajev Zasavja in Spodnjega Posavja. Ko ljudje prejmejo časnik, najprej pogledajo, če je v njem kakšna novica iz domačega kraja.« »Ali Sl zadovoljen z dopisi z Bizeljskega?« »Z nekaterimi dopisi nisem bil zadovoljen, ker niso bili resnični. To so sicer pozneje popravil), toda v prihodnje hi bilo vseeno bolje če bi nekatere dopise prej preverili.« E’rihodnjc leto horno vložili nad tri sto milijonov dinarjev za mehanizacijo in izboljšanje zasavskega kmetijstvu. Cez leta pa bomo tudi vsa večja polja orali s traktorji!in ne več z vprežno živino. Nekateri aktivi mladih zadružnikov v našem okraju so že prerasli stare oblike dela in so začeli z večjimi akcijami za dvig kmetijske proizvodnje v svojem kraja. Tako nameravata aktiva mladih zadružnikov v Brežicah in v Sevnici urediti večji nasad sadovnjaka in jagodičevja, seve v pogodbenem sodelovanju z zadrugo. Potrebno bi bilo, da bi tudi ostali aktivi mladih zadružnikov sledili zgledu brežiškega In sevniškega ter se tako vključili v resnejše napore za napredek kmetijstva v svojem kraju. To bo namreč omogočilo, da bodo aktivi v praksi dokazali, da je mogoče povečati dohodek z boljšo obdelavo zemlje, umetnimi gnojili in uporabo strojev. Prednosti uporabe na primer umetnih gnojil lahko pokaže seveda tudi poskusništvo, toda to ni tako prepričljivo, ker (poskusništvo ne daje nobenih gospodarskih rezultatov. Aktivi mladih zadružnikov ne smejo biti zgolj nekaki strokovni krožki, ampak morajo postati zares tribuna, kjer bodo mladi zadružniki govorili tudi o vlogi zadruge, o njenem poslovanju, o socialističnih odnosih Itd. V svoji dejavnosti ne smejo ostati samo pri predavanjih in ekskurzijah, ampak morajo mladim fiSSSSB Motiv z Bizeljskega, kjer je doma dobro vino ljudem s praktičnimi uspehi na večjih površinah kazati perspektivo, da je njihova bodočnost na vasi, toda ne v današnji, revni vasi, temveč v bodoči, lepši in bogatejši, kjer bodo kmetje in seveda tudi mladina imeli večje dohodke. To pa ni mogoče doseči drugače, kot s sodobnim kmetovanjem. z načrtno obnovo preko kmetijske zadruge. Vedeti je treba, da nobeno znižanje dav- kov ne bi moglo obogatiti naše vasi. To bo lahko storila samo večja kmetijska proizvodnja in za njo so se dolžni boriti tudi mladi ljudje. Zelo rad berem »Zasavski tednik«, zato sem se tudi odločil napisati nekako sodbo o njem. Zelo je zanimiv, ie nekaj pogrešam v njem: skoraj nikoli ne najdem dopisa, ki bi obravnaval izkušnje naprednih kmetov. Tudi »Kmečki glas« prebiram; v njem lahko beremo o izkušnjah kmetov iz vse Slovenije, le iz našega okraja jih — lahko rečem — skorajda ni. Ali imamo tako zaostalo kmetijstvo, da nimamo o čem pisati? Brez dvoma imamo tudi pri nas napredne kmete, ki dosegajo lepe uspehe v kmetijski proizvodnji; ti naj nam posredujejo svoje izkušnje. Verjamem, da bo »Zasavski tednik« našel toliko prostora, da bo objavil tudi take dopise. Tudi mladina, ki obiskuje kmetijske šole, naj bi pisala o tem, kako sc uči, kako ima urejena posestva In sploh, kako poteka njeno življenje na šoli. Vse to bi pritegnilo mlade ljudi, da bi se začeli bolj zanimati za kmetijske šole. Tudi naši kmetje, ko bodo videli, kako se na šolah uče napredno kmetovati, bodo raje pošiljali svoje otroke v kmetijske šole. Torej, kmetje, posredujte svoje izkušnje še drugim kmetom, da bodo tudi tl začeli napredno gospodariti. Gojenci kmetijskih šol. dopisujte v »Zasavski tednik«, da bo-: mo videli, kako se učite In pripravljate za napredno kmetovanje! -Jože- Pripomba uredništva: Veselilo nas bo, če boš postal naš reden sodelavec: prav tako pa pričakujemo, da bodo tvojemu zgledu sledili-tn-di kmetje, ki bi lahko posredovali svoje bogate izkušnje vsem ostalim kmetom. Zadružnice v proizvodnji Iziaške zadružnice so pričele s poljskim vrtnarstvom. Razne sadike si same pripravijo na topli gredi, ki so gl jo uredile na šolskem vrtu. * Kmetice iz Mosteca pri Dobovi so se odločile za skupno vzrejo plemenske štajerske kokoši. S pravilno vzrejo in selekcijo dosežejo kokoši nesnost 180 jajc. » Zadružnice Kmetijske zadruge Brežice so znane kot dobre rej-ke rasnih prašičkov krškopolj-ske pasme. Razen vzreje prašičkov so v zadnjem času začele tudi s poljskim vrtnarstvom na večjih površinah. * Pavla Ruden tkeva Iz Mriovra pri iSevnlri je č’onlca živinorejskega odbora KZ Sevnica. Po navodilih strokovnjakov sl Je vzorno uredila kurnico. Redi štajersko pasmo kokoši- Valilna Jajca prodaja pogodbeno zadrugi. Nedolgo so se pri tej napredni zadružnici zbrale zadružnice sevniškega področja in ona Jim je rada posredovala svoje Izkušnje pri vzreji perutnine. » Večletna odbornica Kmetijske zadruge Sevnica, tov. Kozinčeva, vzorno vodi kmetijo po strokovnih nasvetih svoje zadruge. Z le-to je že spomladi sklenila pogodbo za pitanje goveda. Uspešno vzreja tudi nemško po-žlahtnjeno pasmo prašičev. 21-vlnorejski odbor zadruge je pri njej organiziral predavanje za vso zadružnic" sevniškega področja o pravilni vzreji prašičev. Zadružnice so si tudi ogledata hleve in prašiče. Posušene solze Napisal Milan Vidic »Veste kaj, pojdite raje k drugim, koliko je junakov, o katerih še niste napisali niti besedice, pa so to zaslužili, še več kot zaslužili.« Niso se zmotili tisti, ki so mi povedali, da Francka Unetičeva - Brigita nerada pripoveduje o svoji trnovi življenjski pata. Ni mi hotela povedati, da je bil njen dom na gozdni jasi v Gaberskem shajališče in zatočišče mnogih trboveljskih revolucionarjev, kjer so Miha Marinko, Franc Umek, Franc Salamon, Jože in Viktor Hohkraut, Tončka Čečeva, Tone Tomšič, pa Angelca Ocepkova in Rudmanov Jože ter Boris Kraigher, pa Fairčnikov Franc, Pečnikov Janez in še mnogo drugih znanih proletarskih Imen, kovali načrte, akcije, stavke in demonstracije proti osovraženi in nagniti protiljudski ohlasti. Kako bi jo pridobil za pomenek? »Veste,« je dejala, »zelo, zelo čudno se tni zdi, da nismo doslej ničesar brali Trškova družinica nekaj dni zatem, ko ji je umrl oče o dveh proletarcih, ki sta zaslužila vsaj spomin.« Močno sem se razveselil, kajti Briška se je prepustila spominom. »Več let sem delala z njima, in spoštovala sem ju, kot vse ostale tovariše. To sta bila Janez Pečnik in Jože Rudman.« Francka je utihnila Čudno osamelo je postalo v njeni prostorni kuhinji in pred nama so se razmaknila leta, ko sem jo poprosil: »Tovarišica Francka, zelo rad bi zvedel kak doživljaj, ki ga ne boste pozabili, dokler boste živi.« »Nobenega, niti najmanjšega ne bom pozabila!« In potem se je sprehodila po kuhinji, in vedel sem, da vrta po bogatih spominih. Francka je pozabila name, in to je bila prilika, da sem prebral nekaj vrstic o njenem življenju, napisanih na kosu papirja. 2e leta 1939 je postala komunistka. To ji je naložilo vrsto novih dolžnosti. Pišemo leto 1939. Francka onemi, ko ji povedo, da se ji' je mož smrtno ponesrečil. V njej divja vihar, ki ga predlaga zdrava razsodnost. Naslednji dve leti je Francka v ognju proletarskega boja. V tem času vodi cliklostilno tiskamo. Tiska letake, ki razburjajo oblastne samodržce. Ni sama: pomagajo ji Micka Marinko, pa Salamonov Franc, Majdičev Karel in 1 Nemci dajejo 45 •bark pokojnine ozir. podpore. Skratka. Prelisičila sem jih!« Nesti je bil rešen! Nič koliko spominov hrani Francka. Franckin dom v Gaberskem je bil dom desetin prvoborcev. V njeni hiši se je šivalo, kuhalo, peklo, Francki so pomagali še mnogi drugi. Ko so jo nekoč domači izdajalci, ki so postali pozorni na njeno skrivno delovanje, naznanili, so jo Nemci odpeljala. Obtožili so je resničnih stvari, toda Francka se je kalila že pred vojno, in Nemci so ji verjeli, čeprav so izdajalci trdili, da se pri njej shajajo partizani. Potem je postala Brigita. In leta 1044 je še sama zgrabila za puško Vsega tega je že vrsto let, Brigiti so se v obraz zarezale številne gube, gube trpljenja, in bolezen jo včasih hudo daje. Poprosil sem jo za fotografijo, in ko sva končala pomenek, je prišel sin z dela. Ljubeče ga je pogledala, potem sta kosila, menda zelje s krompirjem ... XXX On je bil sindikalni funkcionar pri hrastniškem rudniku. V roki držim družinsko fotografijo. Mlad. obraz, komaj zaznavno nagubano čelo. Trškova reče: »Ko smo se vrnili iz izseljenstva, je šel takoj spet v jamo. Dvakrat si je zaslužil ime udarnika. Na pomlad 1949 so na Dolu proglasili nove udarflike, kamor je bil tudi on povabljen. Ko so se vračala domov, je nesrečno padel z avtomobila. Ostali smo sami.« Ivamčku je bilo komaj dva meseca, očeta, udarnika nd nikoli poznal. Samo večkrat vzame fotografijo in zavzeto gleda njegov obraz. »In kako ste živeli?« Pred menoj se razgrne življenje rudarske družine, brez moža, očeta. Ona, Marija, se dolgo časa ni mogla potolažiti, toda življenje ni vprašalo. Trebe je bilo nahraniti družinico ... Pomagali so ji. Resda, skraja je balo zelo hudo, ker je bila pokojnina majhna, saj on ni imel niti 15 let dela za seboj, čeprav je začel delati že leta 1934 na Ojstrem. Leta 1939 so ga celo odpustili, ker je stavkal... Ljudska oblast ni pozabila nanjo in njene. Zdaij je najstarejša že v službi na občini. Tatjana obiskuje 4. razred gimnazije, Ivanček pa hodi v 3. razred osnovne šole. Trškovi trepeta glas, ko pove, da je srečna, ko vidi, da je niso pozabili, in srečna, ko vidi, da ji otroci zdravo rastejo. Resda ima skromno pokojnino, vendar imajo jo, in otroci rastejo. Poved ala je še, da rada pomaga, kjerkoli je potrebno. Saj ne zato, da zaradi pomoči, ki jo dobiva, noče ostati ničesar dolžna, marveč zato, ker čuti, da družbi ni vseeno, kako ji rastejo otroci. Včasih so ponesrečenega rudarja prečrtali z rdečilom, za družino pa se ni nihče zmenil, kje šele pomagal. Trškova in njej enake to čutijo, hvaležne so družbi, ki bi sicer rada dajala še več, pa žal nismo bogati. XXX Tistega zgodnjejesenskega dne leta 1943 se je Gorenc kot vsak dan odpravil na šiht. Se prej je doma naročil, kaj naj delajo, ona pa mu je naročila, naj se pazi. On je zamahnil z roko in zamrmral, da ni prvič, da gre z doma. Nekoč — tega je že vrsto let — je Brigita odprla vrata na ste-žaj in gostoljubno sprejemala ljudi, ki so pozdravljali z dvignjenimi pestmi, kasneje pa so prihajali le ponoči in čisto na rahlo potrkali na okenske šipe in z na strel pripravljenimi puškami. Bil je nekoč čas, ko sta Tatjanca in Ivanček vsak dan zallicala očku: »Na, še poljubček, pa kmalu se vrni.« Bilo je tudi, da so Gorenčevi štirje: Tereza, Peter, Pepca in Ljudmila zjutraj želeli očetu srečno pot, uro kasneje pa je z njunimi imeni na ustih padel prerešetan od nemške brzostrelke. In tudi to je bilo, da je Gašparinova mesec dni po njegovem odhodu sprejela le dve besedici: »Padel je!« — In zgodilo se je, da sta Žagarjeva Breda in Vinko zaman klicala očeta, naj odpre oči, medtem ko so Strelovi otroci zaman gledali proti železniški postaji, kdaj jim bo oče pomahal. Bilo je še marsikaj in še in še pa tudi to, da je mati zaman čakala sina, pripeljali pa s.o ji mrtvega. Bilo je na potoke solz in pesti so se grozeče dvigale v zrak... In danes? čeva se je nalahno nasmehnila, ko sem jo povprašal po otrocih. »Kako silno sem vesela, da bodo postali tisto, kar jih veseli. Peter se uči za mizarja v Sevnici. Kadar pride domov, gre beseda samo o mizarstvu. Pepca bo krojačica, uči se v Sevnici, in tako vesela je, da bo "krojila in šivala obleke. Ljudmila, ta bo učena. Zdaj je v četrtem razredu gimnazije. Kaj bi brez naše Tereze, ki je doma? In kaj bi, če bi mi na občini, na od,-boru Zveze borcev ne pomagali? Kako bi bil on vesel, če bi živel! Veste, sama vsega tega ne bi zmogla. Tako pa dobi vsak štipendijo...« Se ena, ki živi za bodočnost svojih otrok. Nadomešča jim očeta, družba bo imela dobre državljane, vsak po svoje bo hvaležen skrbi, ki jim jo posvečajo tisti, ki lajšajo trpljenje tisočerim podobnim sirotam. Gorenčeva ne bo pozabila na moža, toda solze ji je posušila vedrost, ko vidi rast svojega zaroda. XXX Nisem videl Gašparinovega Jožeta, pa tudi njegove matere ni bilo doma, tam v Zupelevcu pri Brežicah. Toda če bi povprašali njegovega strica o fantu, bi vam pokazal svoje hlače pa povedal: »Ja, fant pa raste, da je veselje. Vidite, te-le hlače so mu premajhne, meni pa skoraj predolge!« Jožetov oče Jože, tesar iz Mihalovoa, je že mesec dni po odhodu v partizane padel nekje pri Motniku. Sin pa je rastel. Saj ni moglo biti drugače, kot da je šel po očetovih stopinjah. Za mizarja je šel, za mizarskega vajenca v Brežice, v tovarno pohištva. Pomenkoval sem se z njegovim stricem. Bil je poln hvale o fantu, ki se zares pridno uči, saj ga njegovi predstojniki radi pohvalijo. Kako ponosni, je mati na svojega sina, ki je močno podoben očetu. Kako vesela je bila, kb so jii pomagali, da bo njen sin tisto, kar je tako močno želel. Saj je zares prva leta, ko so drugi borci prihajali domov, močno jokala, in se ni mogla potolažiti, toda čas ji je lizal skeleče rane, in njen fant je rastel ter bil iz dneva v dan bolj podoben očetu. Zdaj bo torej kmailu kvalificiran delavec - tesar. Kako vesela je, ko pride domov, in ji z zanosom pripoveduje o svojem učenju. Leta so jo nekoliko upognila, in sivi prameni vse bolj zakrivajo pravo barvo njenih las, toda zdaj je vse dobro, ko vidi, da bo njen fant tak delavec, kot je bil oče... XXX »Kaj zdaj, zdaj smo preskrbljeni, delam, zaslužim, otroka rasteta, še malo, pa bosta skoraj preskrbljena. In Znana hiša v Gaberskem, kjer so se pred Brigita Je kasneje Nekaj ur kasneje so ga čeladarji, ki so hoteli uničiti partizane, prerešetali. Rdeča, topla kri je napojila suho zemljo, doma pa so zajokali: Tereza, Peter, Pepca in Ljudmila. Ljudje na Malkovcu so stiskali pesti, kaj vse bi dali, da bi pognali tujca, od koder je prišel. Poiskal sem Gorenčevo domačijo. Majhno poslopje sredi vasice. »Ne, matere pa ni doma, šla je v Mokronog, pa se bo kmalu vrnila.« je dejala 20-letna Tereza in vprašujoče čakala. V tem je prišla Gorenčeva. Sediš sva v snažno izbo. »Veste, hudo je bilo, zdelo se mi je, da ne bom prebolela. Vendar so otroci hoteli kruha. Zagnala sem se v tisto ped zemlje, vojna je zginila z naših hribov, otroci so rasti 1, delo pa se je kopičilo. Ka.ko bi takrat potrebovala njega ...« Njen pogled me je popeljal k zidu, kjer je visela slika, Fotograf ju je pritisnil, ko sta se vzela. In na njenih vekah sta obviseli dve debeli solzi. Tudi nanjo niso pozabili. Goren- in med vojno shajali revolucionarji, hišo prodala. kako dobro mi de, ko nam gredo res povsod na roko. Rada delam, samo, da smo zdravili.« Žagarjeva Ana iz Brestanice, drobna petinštiridesetletna ženica, se je prestopila, sin Vinko pa se je stisnil h kravi Liski. Hitela se je opravičevati, da me ne more povabiti na dom, toda vsak večer molze zadružne krave. In tako je naš pomenek stekel v hlevu, nič manj sproščeno kot na kakršnem koli drugem mestu. Njega je razčveterila ustaška bomba, tik pred osvoboditvijo. Za silo se je prerivala skozi življenje, delala in živela za otroka. “ Dostikrat je bilo hudo, zdaj jim gre na bolje. Tatjana je v administrativni šoli v Ljubljani, in prihodnje leto bo že nastopila službo na komuni. Zveza borcev ji daje štipendijo, pa tudi sin Vinko, ki obiskuje tretji razred gimnazije, dobiva nekaj -malega, kar pa zasluži sama. pr rabi za obleko in hrano. Kmalu bo ostala sama. Otroka bosta rastla, nekoč bo dobila skromno pokojnino, in radost se bo naselila v njeno srce, ko bo videla, da'je skupnost pomagala, njunima otrokoma. Ali ni to najlepše, kar jd lahko da družba. Krepko in prisrčno smo si stilnili roke. Njen odkritosrčen nasmeh trne je prepričal, da je Žagarjeva kljub temu, da na stara leta ne bo imela moža, če ne povsem srečna, pa vsaj zadovoljna, da bosta otroka dosegla svoj življenjski cilj. XXX Pride in se zamakne nekam v daljavo. Tu gori ji je prijetno, saj lahko zaživi s svojimi bolečimi spomini. Na nagrobnem kamnu je uokvirjena fotografija mladega, samozavestnega fanta. Kadar se njena pogleda srečata, se njen spomin razboli, in njun nemi dogovor traja dolgo, dolgo časa. Vrača se vedno močno potolažena! Dobro sem poznal Mrgoletovega Stanka. Skupaj sva trgala hlače po šolskih klopeh, in njegova stasita postava nam je venomer vzbujala spošto- Francka li inetičeva-Brigita hrani v svojem spominu neštete doživljaje Si lahko mislite, kako silno je balo gorje Strelove mame, ko ji je padel mož tisti dan, ko se je po vsej Jugoslaviji razlila pesem svobode. Tam v Cmi na Koroškem je omahnil 9. maja 1945, uro kasneje pa so naši borci zavriskali iz vsega srca, kajti dobojevaM so štiriletno revolucijo. Tovarišica Strelova ne bo nikdar pozabila, da je ostala sama s štirimi nepreskrbljenimi otroki, s porušeno hišico in brez vsakršnih sredstev. Kaj je hotela, obrisala je solze in se zagnala na delo. Obnovitvena zadruga v Radečah ji je pomagala, da je za silo zakrpala hišico, ki jo je njen mož Viktor, železničar iz Zidanega mosta, tako ljubil. Danes je najstarejša hčerka omože-na, Mirko se je izučil za strojnega železničarja in je zdaj na odsiuženju kadrovskega roka, hčerka Joža bo šivilja, najmlajša Cvetka pa obiskuje drugi razred gimnazije. Se danes ji ni z rožicami postlano. Vendar je v njenih besedah, kadar pripoveduje o svojih otrocih, tolikšno obilje ljubezni, da bo premagala tudi največje težave. Tudi njenim so pomagali: občina, socialno skrbstvo, Zveza borcev, in danes ima skromno pokojnino, Strelovi otroci hitro doraščajo, in kmalu bo njena hišica, ki je zdaj pretesna, osamela vanje. Dobro le bilo biti njegov prijatelj, saj je njegova skupinica zmagala v vsakem otroškem ravsu. Vendar naš »pretep« nikdar ni bil resen. Fantovska prešemost, bi dejal, in Stane je bil vedno na strani šibkejšega. Silno je ljubil glasbo, vzgajali so ga v rudarski godbi. Ko se je vrnil iz narodnoosvobodilnega boja, je močno bolehal, dokler ga ni zavratna bolezen za vedno vzela. Mnogo let je minilo od tega, materi so se solze posušile, spomin na sina pa bo vedno ostal... ki Ji komaj zadošča za vsakdanje življenje. Otroci pa rastejo... XXX Da danes! Ostali so topli, nepozabni spomina na može. Ta spomin je kot ura. Nikdar ne preneha biti. Koliko ljubezni smo dolžni tem in neštetim drugim podobnim družinicam. Za tisto, kar so darovali, se jim ne bomo mogli nikdar oddolžiti. Tega niti ne zahtevajo, zahtevajo le miru, da bi nikdar in nikoli več ne divjala pogubna vojna, da bi na stara leta pripovedovale svojim vnukom le spomine ... Da. mir... Savica Zorko o nas Tovarišica Savica ZORKO, prizadevanja ljudi naših krajev, najboljša knjižničarka v Breči- ki se trudijo na vseh področjih eah? pTavi: ustvarjalnega dela. Ob prebira- i Lokalni tisk je prvi posrednik nju poročil organizacij im dru- domačim bralcem ob širjenju štev, ki opisujejo uspehe, več- njihovega duševnega obzorja. krat tudi neuspehe svojega de- Zlasti je potreben preprostejšim la, primerja te z napori in raz- ljudem, ki nimajo ne časa no merami v svojem najbližjem zadostnega znanja, da bi iz zajet- okolišu. Ob tem spoznava, da se nih in mnogokrat težko doseg- mora vsak posameznik, im z ljiivih knjig osvajal; najnovejše njim celota, truditi, da bo nje- vest; iz velikanskega politične- go v o delo enakovredno drugim. ga, gospodarskega, kulturnega, Sei več: časopis mu odkriva v športnega in še kakšnega doga- vrstici za vrstico podrobne te- Janja v širokem svetu. Takim žave v opravljenem delu. ljudem posreduje okrajni čašo- > Članki iz preteklosti nv obu- pis v zgoščeni obliki najnujnej- jajo spomine na veselje in ža- še novice, da so o dogajanju do- lostne dogodke, ki smo jih do- ma in v svetu vedno na teko- živi j alt na tem koščku naše čem. Najbolj kajpak pritegne- zemlje. Tudi zahtevi: za vsako- jo našega preprostega človeka gar nekaj — naš časopis ustre- novice iz domačega okolja. Za- za, saj je njegova vsebina pi- nimivosti, ki jih je morda sam sana in raznolika. Bralcu pri- opazoval alj vsaj slišal o njih, naša tudi razvedrilo na zadnji se mu ob branju prikazujejo kot strani, kar je vsekakor najbolj dobr; znanci. Tem ob stran se čitan del lista. Tudi dobri pod- postavljajo še drugi dogodki iz listki večajo dobro voljo im širokega področja, ki so mu bili zbujajo zanimanje. neznani, ki pa stopajo sedaj k Nujno je, da se v krog dopl ostalim v njegovo zavest. Tako srni kov vključi čim več držav- bralcu počasi raste spoznavanje Marnov, s čimer bodo bralci lm življenja ln doganjanja okold časnik mnogo pridobili. Vse to njega, začne se zavedati po- zgovorno priča, da če bralec za- membnosti domačega kraja v dovoljen odloži prebran list ob sestavu ostalih krajev in mest, koncu tedna pa čuti spet željo ki se eden zraven drugega kot po novem, dokazuje, da se je pisan mozaik vključujejo v ši- • Zasavski tednik« po vsebini im roko zgradbo naše države, ki z oo svojem prizadevanju pribil- ostallmj v svetu tvori veliko 'al našim ljudem in je svojo človeško skupnost. nalogo zadovoljivo opravljal ; T- časopisa spoznava bralec . - 1 Halo, 91! Kaj meniš, zakaj ne bomo imeli vsepovsod sprevodov Dedka Mraza? Trboveljska mladež Je bila lani silno navdušena nad njegovim prihodom. B. K. Trbovlje Veš, v Trbovljah so se odločili le za pravljično vas na prostoru pred Delavskim domom, in pa za nekaj pravljičnih igric, ki Jih bodo gledali trboveljski otroci. Slišim pa, da bodo tudi trboveljska podjetja obdarovala otroke svojih delavcev. Ce bodo to storili povsod, Je dobro, če pa ne, bodo nekateri prikrajšani. Se ti ne zdi, da so pomaranče drage kot žafran in si Jih iahko privoščijo le premožnejši ljudje? Vsekakor, morda sl bral zadnjič v dnevnem tisku, kdo bo plačal gnile pomaranče, ki so prispele v Ljubljano? Zdi se mi, da Je pri tem poslovanju preveč posrednikov. Koliko boš dražji za Novo leto? Vedi, da vsaj tl ne smeš dražiti in dvigati cen. Brez bojazni. Novoletna številka ima 4o strani in stane v kolportaži samo 20 din, skoraj zastonj. Ce res veliko veš, pa povej, kakšen bo kaj program televizijskih oddaj v tistih planinskih postojankah, ki so se tako modernizirale? L. N. Zagorje Zal ne berem programov, bodi ph prepričan, da bo verjetno skrbno pripravljen. Zato tl svetujem, da greš na Zasavsko goro ali pa na Mrzlico, Kum, in če se ne motim, bodo dobili sprejemnik tudi na Partizanskem vrhu. Kaj si želiš za Novo leto, ne zameri, če sem tako predrzen! T. U. Trbovlje Zakaj, predrzen? Se rad ti povem: Predvsem, da bi bil še sto let mir, da bi oba in vsi skupaj v miru delali. Upam, da sva sorodnih mnenj, kajne? Pa zdravja tl želim! Koliko.Je resnice na tem, da bodo vsa zagorska društva !n množične organizacije dobile prihodnjo pomlad svoje lastne prostore v sedanji občinski hiši? Veliko: občinski ljudski odbor se bo preselil na drugo stran ceste, v sedanjem občinskem poslopju pa bodo dobila vsa občinska vodstva društev in nekaterih organizacij svoje lastne prostore. Ali bodo trboveljsko železniško postajo res preuredili? T. V. Trbovlje Res! Saj Je preureditve nujno potrebna. Poslopje bivšega občinskega odbora in sedanjega krajevnega urada v Brestanici žalostno propada. Pravijo, da se še ne ve, kdo Je pravzaprav lastnik, kaj meniš, ali ni škoda hiše? R. S. Brestanica Ce se ne motim, Je lastništvo te hiše sporna zadeva, vendar Je poslopja resnično škoda, ker Je veliko in prostorno. Po naključju sem zadnjič videl dopis, s katerim Je gostinsko podjetje »Kum« odgovorilo na vlogo občinskega odbora SZDL v Zagorju, v kateri so podjetju predlagali, naj bi prispevalo nekaj sredstev za novoletno Jelko. V odgovoru so namreč zapisali, da se oni ne nameravajo udeležiti sprevoda Dedka Mraza, ker bodo pripravili za svoje otroke Interno obdaritev. Mislim da Je ton odgovora malce zloben. T. B. Zagorje Ce Je res tako, potem je res nekoliko zloben. Koliko bolje, če bi bili vljudnejšl ln bi enostavno napisali, da pač ne morejo prispevati, ker bodo porabili sredstva za svoje otroke. Kdaj bodo v Zagorju znova razsvetlili glavno cesto? Z. M. Zagorje Nekaj imajo že pripravljeno. Nemara bodo postavili drogove šele spomladi. Naši prebivalci trdijo, da j.m Potujoči kino viša krvni pritisk. Se Pavliha je bolj reden kot ta ustanova, zdaj smo sklenili, da ga bomo bojkotirali. Kaj če bi ga nekoliko pokritizirali B. N. Vrhovo Pripoveduješ »stare vice«. Morda ni več daleč čas, ko bodo vse naše občine dobile lastne kinoprojektorje, potem ne bo več krvnega pritiska. Ali verjameš, da prodajajo mesarji telečje meso brez kosti že po 50 din? B. C. Trbovlje Verjamem, ker moram včasih sam ponj. Menim, da bi morali tu reči glavno besedo potrošniki, vendar ne samo eden, marveč vsi. Zadnjič so zagorski mesarji dobili celo iz Ljubljane navodilo, da morajo meso prodajati po taki in taki ceni, seveda dražje kot sedaj. Pri nas pa je dogovarjanje cen že zdavnaj prepovedano. Ali ml lahko poveste, s čim se čisti surova guma na čevljih? S. S Zagorje Učinkovitega sredstva le »11 Svetujem, da Jih poskusite očistiti s steklenim papirjem, vendar z mehkim. Psanine vedno zvabijo v svoje okrilje naše delovne ljudi Aktiv mladih bizeljskih družabnikov pred bodočimi nalogami Ko se bližamo koncu leta ln prihaja novo leto, Je prav. če kritično pregledamo svoje delo in napravimo načrte za bodoče. Tega se prav dobro zavedajo tudi mladi bizeljski zadružniki. Nad 50 članov se Je udeležilo sestanka, na katerem so pregledali svoje uspehe in tudi neuspehe. Izvolili so nov odbor, ki šteje 9 članov, med njimi jih je tudi nekaj s kmetijsko izobrazbo. Zanimivo je bilo poslušat! mlade fante in dekleta, ko so z vnemo sestavljali načrt za bodoče delo. Sklenili so, da bodo skupno obiskovali svoje člane, ki bodo doma 'obnavljali vinograde, sadovnjake, ali pa gnojili z umetnimi gnojili po navodilih strokovnjakov. Sodelovali bodo nadalje pri obnavljanju zadružnega vinograda na sodobni žični sistem in se praktično seznanili z uporabo kmetijski strojev. Veliko zanimanja so pokazali mladinci za nakup hibridne koruze, ki je v krajih, kjer so jo sadili, dobro rodila, saj je dala 20--30•/» več pridelka kot domača koruza. Hibridna koruza Je zelo dobra za pitanje prašičev in drugih domačih živali. — Da bi laže računali na pomoč KZ pri izvedbi svojih načrtov, ki so vezani na denar, 'bodo posvetili vso skrb prodaji vina domači zadrugi. Veliko zanimanje so pokazali prav tako za nakup čistokrvnih piščancev, da bi redili kokoši, ki bi dala v te jajc in mesa. S. S. Delavske športne igre v Trbovljah v letu 1958 Meseca decembra je občinski sindikalni svet v Trbovljah sklical posvetovanje športnih in telesnovzgojnih delavcev v občin' z nalogo, da se ustvari čim širša podlaga za razvoj in množičnost na področju telesne kulture. Najprej je bilo na dnevnem redu poročilo o nedavnem seminarju za organizacijo delavskih športnih iger, ki je bil v Ljubljani pod organizacijo Republiškega sveta sindikata za Slovenijo in šole za telesno vzgojo LRS. Na posvetovanju so nato proučili vse oblike športne in telesnovzgojne dejavnosti, ki naj bi pripomogla k posploše-nju športa in telesnovzgojnih iger in nudile zaposlenim razne oblike udejstvovanja, da si v njih krepijo telo in jim nudijo potrebno razvedrilo 'n oddih. Vsi so bili enotnega mnenja, da bo treba v letu 1958 storiti mnogo več za telesno kulturo v Trbovljah ’n da je najprimernejša oblika, če se športna dejavnost razvija tudi po delovnih kolektivih preko sindikalnih podružnic in njihovih odborov za oddih. Trboveljski občinski sindikalni svet je že dve leti zaporedoma organiziral športne igre, predvsem pa pred praznovanjem 1. maja. Za leto 1958 pa ima v načrtu, da to delo še bolj razširi. V sproščenem razgovoru so športni in telesnovtzgojni delavci občine Trbovlje predlagali, da se napravi konkreten delovni program, ki bi se začel z organiziranjem zimskih športnih iger (smučanje in sankanje) in se končal z jesenskim orientacijskim krosom. Pri tem bi zajeli vse veje Novice 0 Bizehskega Gostovanje Avsenikovega kvinteta. — Tokrat se je sreča nasmehnila tudi Blzeljancem. Na turneji po Spodnjem Posavju Jih Je v nedeljo obiskal Avsenikov kvintet. V programu sta sodelovala tudi solista Franc Koren in Jelka Cve-težar, nadalje Fran Milčinski — Ježek V nabito polni dvorani so prišli na svoj račun vsi, ki ljubijo Avsenikove poskočne valčke in polke kakor tudi narodne pesmi. Do dna srca pa smo se nasmejali Ježku, ki Je v šaljivem prizoru pokazal, kako nerodni so samci pri šivanju gumbov, če se Jim odtrgajo, nasprotno pa se oženjeni moški na take posle bolj razumejo. Itd. Občni zbor Zveze borcev. — Preteklo nedeljo je bil na Bizeljskem občni zbor ZB. kt štele 42 članov. Iz poročila smo povzeli, da so bili člani skozi leto aktivni: padlim borcem ln žrtvam faš stlč-nega nasilja so odkrili spominsko ploščo, v bližnji bodočnosti pa nameravajo postaviti še spomenik V program delo so vključiti tudi zblranle podatkov o žlvllentu in delu Bizeljanov v času NOV. To delo vod! učitelj Knapič, ki Je že zbral zgodovinski material. Tako bi v nekaj letih lahko Izdali knjigo zgodovine Bizeljskega. — Vso skrb bo ZB tud! v bodoče posvečala otrokom padlih borcev, kakor tudi vsem tistim, ki so zaradi vojne telesno Izčrpani ali bolni In so potrebni zdravljenja. POZDRAVI IZ JLA Spodaj navedeni fantje, ozir. vojaki, želimo vsem skupaj srečno in veselo novo leto 1958, obenem pa pozdravljamo tud! svoje starše, brate in sestre ter vsa ostala dekleta iz naših krajev, zlasti pa dekleta iz Zagorja. Vojaki: Martin Kos, Franc Skrabar, Franc Obreza iz Zagorja ter Jože Grešak ln Dušan Ostojič iz Hrastnika. Nismo se zmotili! Pravi.*!?« k> tekko val ttetl'anonimni m°gr"z*lj?; zlasti pa tisti, ki, če Jim kaj spodleti, godmjsjo in grozijo, v časopis ga bom dal. ^ Potem navaja primer, Kt »mo ga obravnavali v članku zaradi pisanja glede razdeljevanja pomoči Rdečega .križa na Senovem. Med drugim pravi: ni na mestu, jj* »e Prt »■• «'• šilo govorice: ponoči so odnašali. zamenjavali so svoje *'abie predmete za boljše, odeje so dobivali tak:, ki Jih bodo ugrabljali za odevanje konj. Mislim takole. Kdor lahko ka.1 dokaže, naj nastopi, če ne. na) raje molči Članek ki ga Je napisal A S. Iz Trbovelj, v katerem Je kritiziral da dvanajst, trinajst delavcev, ni dob lo delovnih oblek, pa da nr.u direktor ni všeč ln da *• *. J)*,,1?0!? nikdar pomeniti, Je izmaličen. Vsi delavci tega podjetja so dobili delovne obleke, delavci pa pravico, da se lahko čas pomenijo s svojim direktorjem službeno ali zasebno. Ce bi imel omenjeni pisec kakršenkoli dokaz za svojo trditev, bi se podpisali s polnim imenom, tako pa se Je skril ln »11 še toliko nepošten da le uporabil tuji začetnici svojega imena. Nič čudnega, če delavci trboveljske Elektrarne obsojajo takšno ravnanje anonimnega pisca, radi bi ga spoznali, da 51 vsem skupaj odkrito povedal, kdo ni dobil delovne obleke in kdo se ni mogel pogovoriti z dtrek.tor.1em? Nič se nismo torej zmotili, ko smo napisali v zadnjem članku, da anonimnost škodi da to ne more pomagati k razvozlanju tega ali onega vprašanja. Vsak podpisan članek bomo objavili, ker Je to uaSa dolžnost. Saj Je končno naš časnik prvi ookllcan, da resno, konstruktivno ln odkrito p «e o morebitnih negativnih pojavih v našem družbenem življenju. To pa hotno dosegli Je, če honio vedeli, da le odkrita, poštena delavska beseda največ velja. Milan Vidic športne dejavnosti, od odbojke, košarke, nogometa, atletike, plavanja, kegljanja, balinanja, streljanja (z zračno in vojaško puško), turističnega kolesarstva, tekem z mopedi, vlačenja vrvi, dviganja uteži, šaha, namiznega tenisa, tenisa itd. morali posvetiti posebno pozornost vprašanju množičnega udejstvovanja članov delovnih kolektivov v športu in telesni vzgoji. Izrečeno je bilo mišljenje, da bi posamezni kolektivi imeli minimalne obveznosti glede panog in števila udeležencev na tekmovanjih oziroma nastopih. Razen tega bodo morali odbori za oddih poskrbeti tudi za minimalne rekvizite za lažjo izvedbo raznih tekmovanj, medtem ko bi športna in telesnovzgoj-Nadalje je bilo predlagano. dnfva dala na razpolago a «• ...vesi« kol mnoLna fv°le športne objekte in rekvizite. Glede tekmovanja v nogometu so bili navzoči mnenja, da se uvedejo tekme le z neaktivnimi člani, medtem ko bi bil za 1. maj nogometni turnir aktivnih športnikov po kolektivih. Cepljenje otrok. — Pri cepljenju otrok proti otroški paralizi so pokazali Blzeljancl hvalevredno razumevanje. Vse otroke so dali cepiti Revnejši starši so bili oproščeni plačila cepljenja, za kar «o poskrbeli predstavniki množičnih organizacij. Krvodajalci. — Tudi letos Je darovalo svojo kri 30 Blzeljancev. Med njimi Je bilo tud! nekaj takih. kt so se že večkrat odzvali klicu RK. Za organizacijo te akcije kakor tudi za celotno delo RK zasluži javno pohvalo tajnik te organizacije, ki je neutruden delavec na tem področju. — Želeli bi, da bi se v bodoče priglasilo še več krvodajalcev, saj nihče ne ve. kdaj ga bo zadela nesreča tn bo potreboval tujo kri. S. S Drobne novice il Trbovelj Praznik JLA. — Združenje rez. oficirjev občine Trbovlje je priredilo v počastitev praznika JLA minulo soboto zvečer v Delavskem domu slovesno proslavo. Slavnostnemu govoru Je sledila igra »Rojstvo v nevihti«, ki so Jo uprizorili člani drame »Svobode-Center« in» Svobode II« v režiji tov. Seme. Prireditev Je bila dobre obiskana. Igro so ponovili še v nedeljo in ponedeljek. Javna produkcija Glasbene šole. — 17. decembra je priredila Glasbena Sola v Trbovljah Javno produkcijo. V 25 točkah so se zvrstili učenci klavirja, godal, pihal, trobil In solo petja. Prireditev Je bila prav zanimiva, ker so v glavnem nastopili gojenci višjih letnikov. Vsi so pokazali lep napredek In svojemu letniku primemo znanje, nekaj gojencev pa še več; pravo razumevanje podanih skladb. V tem# smislu so se odlikovali zlasti pianistka Melanija Vuksan, violinista Jože Pišek in Rado Umek, klarinetist Danijel Kmetič, čelistka, mlada Lučka Kotar ter solo pevca Viktor Dolar in Vera Jank Videti je, da mladi glasbeniki pod vodstvom skrbnega profesorskega žbora dobro napredujejo. V četrtek, 2«. decembra pa so nastopili v Domu Svobode II v Trbovljah Se najmlajšt cicibani s pevskim zborom, solo pevci in baletom. Tud! ta večer Je bil zelo prijeten užitek za vse navzoče. Težave s prevozom pošte. — Do sedaj so nastajale zamude avtobusa od Jutranjega vlaka, ln to zaradi tega, ker Je avtobus jemal s seboj z vlakom prispelo pošto ln se s tem zamudil tudi po 20 minut. • Avtoprevozništvo« Trbovlje pa bo s l januarjem 1958 odpovedalo nadaljnje prevažanje trboveljski pošti, ker ta pač noče priznati oz. zvišati prispevka za prevoz pošte. In tako se spet vračamo nazaj h konjski vpregi. Rezultat tega pa bo tak. da je pošta prej plačevala Avtoprevoznl.štvu 12.000 din mesečno, »edaj pa bo še enkrat toliko, a verletno. šp ne bo dovolj. Menimo, da bi bil že čas, da Direkcija pošte v Ljubljani da okrajni pošti v Trbovljah prepotrebni avto za prevoz pošte Cesta Trbovlje—Hrastnik zaprta. —Spet na zimo — prav kakor pred dvema letoma — Je sedaj zaprta cesta za Savo Iz Trbovelj v Hrastnik. In s tem ves promet po njej. Zaradi tega Je ukinjena stalna avtobusna proga po tej cesti Iz Hrastnika v Trbovlje. Prav tako ne vozi po njej več rudnik In STT svojih delavcev In uslužbencev. — Trboveljski most čez Savo Je res nujno potreben popravila — temu nihče ne oporeka — zelo se pa čudimo, da se taka dela oorav-l)a)n na zimo. ker le težavno usmerjati avtobusni promet lz Tr-bovell v Hrastnik v tem času preko gorske ceste za Ostenkom, kjer |e mogoč samo enosmerni cestni promet da se uivede kot množična panoga prvomajski kros in še druga tekmovanja v okviru delavskega praznika, ki bi bila bolj turnirskega značaja, s čimer se da prazniku še večji poudarek. Na sestanku so izrekli mnenje, da je treba širiti še druge oblike telesne vzgoje, tako na primer izlete na okoliške hribe, kjer so predvsem imeli v mislih organizacijo kolektivnih in družinskih izletov v naravo, razširiCa naj bi se morda tudi vsakoletna srečanja Celjanov in Trboveljčanov na Mrzlici za rojstni dan maršala Tita. Posvetovanje je rodiilo mnogo pobud za telesno vzgojo delavcev, za posplošenje te dejavnosti, izrekli so pa na njem mnenje, da se je treba razen širjenja nakazanih oblik športnega udejstvovanja lotiti še druge naloge, namreč poskrbeti je treba za utrditev in razširitev že obstoječih športnih in telesnovzgojnih organizacij v Trbovljah in v nje pridobiti čim več mladih delavcev in uslužbencev. Načeli so nadalle vprašanje pravilne razdelitve finančnih in materialnih sredstev obstoječim organizacijam, za kar naj bi še posebej skrbel svet za telesno vzgojo pri občinskem ljudskemu odboru. Za Izvršitev nakazanih nalog bo treba pošt-bno angažirati odbore za oddih pri sindikalnih podružnicah in pri občinskem sindikalnem svetu ob tehnični pomoči vodstev športnih in telesnovzgojnih društev. Odbori za oddih bodo Sodimo, da je posvetovanje doseglo svoj namen v tem, da se delovnemu človeku nudijo vse možnosti za pravilno in zdravo izrabo prostega časa, da si po fizičnem ali umskem delu razgiba in osveži telo za lažje opravljanje službenih dolžnosti nasledn.il dan. Od nas vseh pa bo kajpak odvisno, da širimo in razvijamo za delovnega človeka tako telesno kulturo, ki bo vsestranska, ki mu ne bo krepila in utrjevala samo telo, ampak ob kateri bo vsakdo lahko gojil tovarištvo ln prijateljstvo. t. k. FLORENTINA XXX. nad. — Predlagam sestanek ob 21. uri. Kaj mislite? — Prav, povsem v redu. Naši belgijski prijatelji komaij čakajo snidenja z angleškimi zavezniki iz Londona — doda Pposiper z. glasnim smehom. — Torej, domenjeno! Točno ob 21. uri se je začel sestanek. Vsak je prevzel odrejeno vlogo. Polkovnik Dadly, se pravi feldwebel Sehwarz, je sedel v salonu In bral, medtem ko je Ralf v kuhinji pripravljal čaj. Ob 21.05 je pozvonil hišni zvonec. Dvakrat dolgo, dvakrat kratko. To je biilo dogovorjeno znamenje. Fe.ldwe.bel Schwa,rz je še enkrat pogladil revolver. Za vsak primer, kdo ve, kaj se lahko zgodi. Nikoli ni mioč predvideti kakšnih iznenadenj. Potem gre k vratom. In srečajo se obrazi: feildwebel Schwarz, velik kot prekla, in njegovi gosti in obiskovalci: sivi polkovnik Zoren in močni major Ther. Poleg njih vedno lepa in šarmantna Florentina, pa »kapetan Jocksen« seveda, se pravi Prosper de Zitter. — Dovolite, da vam predstavim polkovnika Dadlyja — reče Proaper. — Drago mi je — de polkovnik Zoren. — Nenavadno sem vesel, da vas lahko pozdravim, gospod kolega ... — Nenavadna čast zame — reče major Ther. — Howe do you do — reče »polkovnik« Dadly skozi zobe, v katerih je imel pipo. Potem pokaže stote ln reče: »Izvolite, gospoda, sedite ln bodite kot doma ... Takoj se začne živahen razgovor: o stanju na frontah, v Rusijii, Afriki, o podmorniški vojni, in seveda o Vlogi odporniških gibanj v okupiranih deželah. — Pojdimo k stvari, gospoda, reče »polkovnik Dadly« — Kaj vi pravzaprav najibblj želite? Polkovnik Zoren se zravna, pa natančno razloži želje ln potrebe organizacije »Corps France Belge«. Potreben je denar. Mnogo denarja, da bi lahko uspešno finansirali ilegalni boj; potreben je raznovrstni material, najbolj nujno pa je potrebna radijska oddajna postaja. — Zahtevate preveč naenkrat — de »polkovnik Dad,ly« ln zmaje z glavo. — Ne verjamem, da bo London odobril in poslal vse naenkrat na račun lepih besed... Veste, kako je, vedno se zahteva nekaj otipljivega, nekaj konkretnega ... — Lepe besede, konkretni argumenti?... — vpade polkovnik Zoren in videti mu je, da je močno ogorčen. — Prosim vas, vsakomur je znano, da je organizacija »Corps France Bel ge« največja organizacija Pokreta odpora v Belgiji. Vsakomur je razen tega znano, da je ta organizacija doslej storila največ napadov in sabotaž na prokletega sovražnika. Kako le morete, gospod polkovnik, govoriti o »lepih besedah«? Pravzaprav sem zelo začuden, da tudi vi, gospod polkovnik, tako podcenjujoče govorite o največji organizaciji Pokreta odpora. — Kakšne otipljive dokaze, torej hočete, gospod polkovnik? ... »Polkovnik«, se neprijetno zgane. Vede! je, da Je strani! majhno »taktično napako«, ki bi lahko imela daljnosežne posledice. — Da, da, saj vais razumem, povsem vas razumem, dragi gospod polkovnik. Vse to vem in vam verjamem, vendar tu ne gre zame, za London. London zahteva obširnejše podatke o vaši organizaciji. Polkovnik Zoren in njegovi sodelavci še niso slutili s kom imajo opravka. Še-vedno so imeli neomejeno zaupanje v zločinskega Prosperja in njegovo pomočnico Florentino. Niso se še zavedali dvojne igre obeh partnerjev. 1 — Mi lahko dokažemo vse to — zakriči polkovnik Zoren jezno. — Mi vsak hip lahko damo Londonu želene podatke. In polkovnik Zoren je začel govoriti. Podrobno je opisoval organizacijo in njeno funkcioniranje. Govoril je odkrito in nenavadno natančno, natančno kot general-štabni častnik. (Nadaljevanje sledi) PRED ORGANIZACIJO USLUŽBENCEV DRŽAVNIH USTANOV STOJE Velike naloge V soboto, 21. decembra, so se zbrali v sejni dvorani okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah delegati okrajne konference sindikata uslužbencev državnih ustanov za okraj Trbovlje. Delo ln sklepi konference so pomembni toliko bolj, ker se nanašajo na vprašanja, ki jih organizacija do sedaj ni reševala dovolj aktivno ali pa sploh ne. V soboto, 21. decembra, so se zbrali v sejni dvorani okrajnega ljudskega obora v Trbovljah delegati okrajne konference sindikata uslužbencev državnih ustanov za Trbovlje. Delo ln sklepi konfe- Naročite Zasavski tednik, priljubljeno glasilo prebivalcev zasavskega kraja Zspik! Zdaj smo pa tam, kjer se »taro neha ln novo začenjal Ali mi dovolite dragi bralci, da napravim sklepni račun, kot se spodobi vsakemu dobremu gospodarju? Takale Je moja bilanca: nad 50 pisem oziroma dopisov, kt so vsi našli prostora v tej rubriki, 48 zadevic Je bilo resničnih, samo dve vesti st« bili nekoliko Izmišljeni ln sem moral ne-koleko popravljati. 22 anonimnih pisem, v katerih so pisel zmerjali ali grajali tega. onega, tretjega ln podobno. Dobro, da Imam velik koš ln da naša gospodinja zdaj na zimo potrebuje papir za podkuriti Sam pa sem nabral kar nad sto zadev, s katerimi ste btll upam, dragi bralci, zadovoljni. Jaz pa nisem, nisem predvsem zaradi tega, ker menim, da vsak v svojem kraju najlaže ve, kaj bi bilo potrebno pokritizirati ali pohvaliti pohvaliti tudit Kal če bi se domenili za tesnejše sodelovanje, ali pa če že sami nočete peresa pomočiti v črnilo, vsat pisali, naj se zglasim. Bom za gotovo prišel. In Pepčs bo bolj mnogostranskl in raje ga boste imeli. Torej naš* geslo v novem letu nai bo predvsem tesnejše sodelovanje. Ta teden sem imel toliko opravkov, da se nisem mogel odtrgati z doma Pohitel sem samo v Trbovlje, tj« kjer stoji cementamlški stanovanjski blok. Zares leps hišica, samo tisti prostor ob hiši, k|er bo zgrajena še ena hiša, Je postal smetišče. Rad 'bi enkrat zalotil tiste, kt tod odlagajo pepel, kosti, cunje In drugo nesnago Ce se bo to nadaljevalo, bo zasmrdelo po vsem mestu, »e kruh. ki ga pečejo onkraj ceste, bo odišavljen. V Zagorju sem opozoril tiste, ki les merijo, naj za božjo voljo povedo kmetom, koliko lesa so pripeljali, drugače se bodo le-tl spuniall Ne ugaja mi njihov način dela. Kaj pa b! rekli, vi bralci, če bi pripeljani les tisti delavci kar zmerili, zapisali v svote bukve In nemarno odšli k drugim kupom lesa. Menim, da mora kmet vedeti, koliko Je lesa, da bo vsaj lahko Izračunal, koliko bo dobil zanj. Da pa so v sevnlškl komunalni bank! taki tički, pa zares nisem mislil. Psidem zadnilč, bilo Je 13. decembra, v banko, v žepu pa sem trdo držal nekaj tisočakov, ki sem Jih namenil vložiti. Pogledal sem na uro In kazalca sta kazala ll.žfl Toda tam, kjer sprejemalo denar, Je bilo že zaprto Vem, da Ima banka odprto do 11.30, zato sem potrkal na okence. Odprla Je neka uslužbenka In dejala, da pri njih uradujejo samo do 11.30. Kaj sem hotel, denar s»m moral oddati) Ko ml le tista neprijazna uslužbenka pred nosom zaloputnila vrata, sem šel Iskat prijaznosti na pošto. Kajpak sem Imel veliko vsotico ln ker denar ni bil moj, marveč za državo, sem moral la svojega žepa plačati 110 din za sprejem. Alt ne mislite, da J« prehuda In nrevpč vneta točnost pikolovstvo? Jaz mislim! Tako' Naj ho dovoli za danes In za to leto. Zalim vam prijetne zabave ob praznikih In kot sem dejal: poboljšajte se In pomagalte mtl Val Pepčs renče so pomembni toliko bolj, ker se nanašajo na vprašanja, ki Jih organizacija do sedaj ni reševala dovolj aktivno ali pa sploh ne. V poročilu ln razpravi so bili poudarjeni tudi v minulem letu doseženi uspehi. Med temi Je najpomembnejša organizacija In Izvedba letovanja za člane sindikalnih podružnic tn njihovih svojcev po zmernih cenah, saj Je letovalo skupno »3J oseb, od teh na Rabu (tu Ima okrajni Izvršni odbor SUDUJ organizirano letovišče v lastni režiji) 730 oseb. Za ta uspeh Je konferenca Izrekla svoje priznanje organizatorjem. Poleg uspehov pa Je konferenca obravnavala tudi naloge, ki stoje pred organizacijo ln ki so bile doslel več ali manj zapostavljene. Naj omenim nekatere, ki Jih Je konferenca posebej podčrtala. Eni Izmed osnovnih nalog, ki Jih mora organizacija kot celota mnogo aktivneje reševati kot do sedaj, Je skrb za strokovno politično Izpopolnjevanje članstva. Državni uslužbenec danes ne predstavlja več le admtnlstratlvca, ampak Je važen družbeno-polltl-čen člnltelj v razvoju komunalnega alstema. Zato Je dolžnost organizacije, da posvet! vso skrb dvigu aplošne ravni svojih članov. Poglobiti se Je treba' v sedanje strokovne ln družbeno-politične sposohnostl posameznika kakor celote In najti oblike Izpopolnjevanji, bodla! s pomočjo seminarjev, tečajev, krožkov, kakor tudi ostalih oblik dela. Tu pa morajo vodstva posameznih ustanov spremeniti svoj odnos do potreb, ki Jih Imajo sindikalne podružnice pri tem, ln preiti k Investiranju tečajev, seminarjev, to Je — Investiranje v kader. Nič manj važna ni skrb za pravilno organizacijo dela po ustanovah. Doslej sindikalne organizacije o teh vprašanjih niso razmišljale ln Jih tudi nlao reševale. V bodoče pa bo treba v tesnem sodelovanju x vodstvom ustanov poiskati take organizacijske oblike, ki bodo omogočile doseči najboljše uspehe pri delu ln dopuščale koriščenje tehničnih pripomočkov v največji meri. Tudi skrb za človeka Je ena od glavnih nalog organizacije, zato Je konferenca sprejela sklep, da organizacija tudi v prihodnje poskrbi za letovanje uslužbencev. Razen tega Je treba posvetiti mnogo večjo pozornost prejemkom in ostalim življenjskim pogojem članstva. Posebno sedaj pred prevedbami uslužbencev mora sindikalna organizacija s svojo aktivnostjo In neposrednim sodelovanjem v prevedbenih komisijah preprečiti razne nepravilnosti. — Konferenca Je nadalje razpravljala o vprašanju aktivnosti članstva za telesnovzgojno ln športno dejavnost, za kulturnoprosvet-no delo, o organizaciji raznih Izletov in ekskurziji, ki naj služijo v razvedrilo In k medsebojnemu tbližanju članstva. Naloge, ki jih Je konferenca po-alavlla pred novoizvoljeni okrajni Izvršni odbor sindikata uslužbencev državnih ustanov, so obsežna m pomembne. Uresničiti pa Jih bo mogoče le ob vsestranski aktivnosti vseh upravnih odiborov sindikalnih podružnic, pomoči celotnega članstva ln razumevanju vodstev posameznih ustanov. — Na zaključku konference se Je novoizvoljeni okrajni Izvršni odbor sešel k prvi seji ln se konstituiral. Za predsednika so Izvolili tov. Slavka Grčarja. Imenovali so tudi komisije za strokovno-poll-tlčno vzgojo članstva, za organizacijo letovanj ln komisijo za uslužbenska vprašanja. Predsed-»tvu pa Je naročeno, da prouči vprašanje komisije za organizacijo dela. Jože Zor Zasavski tednik vam prinaša vsak teden na šestih straneh kopico raznega čtiva Pošteno so Jo »urezali«, eden lz skupine, tovariš RauSel, pa ■luži kadrovski rok. Seveda se ga ostali spominjajo in nM čestitajo za novo leto. 1947 1957 29. novembra 1957 je delovni kolektiv gradbenega podjetja »SAVA« v Vidmu - Krškem tiho in skromno proslavljal desetletnico svojega podjetja. 22. marca 1947 je bilo ustanovljeno »Okrajno gradbeno podjetje Krško« in pod tem imenom delalo vse do 1955. leta, ko je dobilo sedanje ime. Vsekakor je zanimivo, da je imelo podjetje največ delavcev v začetku (500), sredi svoje poti skoraj najmanj (45), zdaj pa se njihovo število spet čedalje bolj veča (190). Podjetje je naletelo že takoj ob ustanovitvi na kopo težav. Tudi pozneje je prišlo marsikaj vmes, zlasti kritično stanje pa je bilo nekako pred dvema letoma. Med posameznimi skupinami ljudmi v podjetju so bili nezdravi odnosi, delavsko samoupravljanje ni prišlo do izraza, žalostno pa je bilo tudi stanje v raznih organizacijah. Potem je prišel v »SAVO« sedanji, prizadevni direktor Lado Badalič. 2 ljubeznijo se je najprej lotil najbolj perečih problemov. Danes že vidimo uspehe tega dela. VES DELOVNI KOLEKTIV JE VČLANJEN V SINDIKALNO ORGANIZACIJO — njihova pcdružnica je ena najboljših na področju' videmsko-krške občine. Čutiti je delo DS in UO. 94% delavcev je vpisanih v organizaciji SZDL. Tisti dan, ko smo se mudili v Vidmu - Krškem, smo obiskali tov. Badaliča in ga petkrat vprašali: dCe&tto tdovCie TRBOVLJE čestita za novo leto vsem svojim konsu-mentom in poslovnim prijateljem ter vsem kolektivom podjetij socialistične Jugoslavije. OZZ Trbovlje z vsemi zadrugami, zadružnimi posestvi in ustanovami čestita vsem Zadružnikom k doseženim uspehom v preteklem letu in jim želi SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1958 * •♦•••••». ••••«•«•• •••••••»• i SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1958 želi delovnim ljudem j Ob LO - Brežice in vse množične organizacije. 1 ***••••» ••**• TovoriSke pozdrave zadružnikom In vsem delov* nim ljudem z najboljšimi željami za NOVO LETO Pošilja z vinorodnega Bizeljskega kmetijska zadruga bizeljsko OBIŠČITE NAŠE USIUŽNOSTNE OBRATE! 1. KJE VSE BI NAŠLI VAŠE OBRATE? — V Sevnici, kjer smo pred kratkim zgradili nav stanovanjski blok pri postaji, v Vidmu - Krškem, Radečah in Cerkljah, Dobovi itd. Omenim naj še, da imamo poleg gradbišč še dva stranska obrata: to sta stroj, mizarstvo in cementnine. 2. KJE SE LAHKO PREPRIČAMO O RESNIČNI KVALITETI VAŠIH DEL? — Naj vam povem samo nekatere večje objekte. Rudniški bloki na Senovem, železniška postaja v Sevnici, svinjaki na posestvu »Rdeča zvezda« na Bizeljskem, filterska postaja za »Celulozo«, kabine in ureditev okolice novega videmskega kopališča, zdravstveni dom in ambulanta v Klanjcu. 3. KJE JE KLJUČ NAJVEČJIH TEŽAV? — V pomanjkanju gradbenega materiala, strokovne delovne sile in mehanizacije. » 4. KJE BI NAŠLI KATEREGA IZMED 500-ČLANSKEGA DELOVNEGA KOLEKTIVA PRED DESETIMI LETI? — Tri pri nas. To so: Alojz Božič, Stanka Agrež in Ana Štajner, ki je hkrati tudi najstarejša delavka v »SAVI«. 5. NAČRTI V NOVEM LETU? — Zgraditi nameravamo lastno upravno poslopje, obstoječo mehanizacijo pa povečati za 100 odstotkov. Tako bo tudi delovna zmogljivost podjetja mnogo večja. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »SAVA« SE ZAHVALJUJE VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA DOSEDANJO NAKLONJENOST IN JIM ŽELI SREČNO NOVO LETO! bornica za okraj TRBOVLJE ZELI Z VSEM SVOJIM ČLANSTVOM VSEM DELOVNIM LJUDEM MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETO 1958! Novoletna nagradna križanka Zadnjič smo obljubili, da bo r jubilejni številki, ob deseti obletnici obstoja »Zasavskega tednika«, tudi nagradna križanka. Zdaj obljubo izpolnjujemo in upamo, da vas bo med novoletnimi prazniki razveselila. Križanka ni težka, ker smo bili mnenja, naj jo rešuje kar največ reševalcev oziroma prijateljev našega glasila. Za pravilne rešitve smo tokrat določili kar 20 lepih nagrad. Če ste radovedni, vam jih kar povemo. Prva nagrada 3000 din, druga nagrada 2000 din, tretja nagrada 2000 din, četrta nagrada 1000 din, peta nagrada 1000 din, šesta nagrada 1000 din, sedma nagrada 500 din, osma nagrada 500 din, deveta nagrada 500 din, deseta nagrada 500 din. Za enajsto, dvanajsto, trinajsto, štirinajsto in petnajsto nagrado smo določili pet lepih knjižnih nagrad. Za šestnajsto, sedemnajsto, osemnajsto, devetnajsto in dvajseto nagrado pa pet celoletnih naročnin »Zasavskega tednika«. -Vse nagrade bodo izžrebane v prostorih »Zasavskega tednika«. Vse prizadevne reševalce prosimo, da nam pošljejo rešitve najkasneje do 15. januarja 1958, imena nagrajencev pa bomo objavili v številki, ki bo izšla 16. januarja 1958. Še enkrat: veliko sreče pri reševanju, pazite, da ne boste zamudili roka, to je do 15. januarja. UREDNIŠTVO Vodoravno: 1. in 14. navpično: pomemben JnbileJ, ki ga ob koncu tega letnika praznuje naš časopis. 15. sad oljke, 16. vrela voda, 17. ukaz, odredba, 18. stisnjena gruča snega, 19. neprijazni, surovi, 21. vetrc, 22. pritok ruske rek« Volge, 23. jasen, dobro viden, 24. glavna oseba iz Gotovčeve opere, 26. največji morski sesalec, 27. kratica za »Ljudska tehnika«, 28. nogometno moštvo prve italijanske zvezne lige, 29. stiska, prerivanje, 30. kazalni zaimek, 31. pesnik ljubavnih pesmi, 33. reka v zahodni Rusiji, ki se izliva v Baltsko morje, 34. plod, 35. špiralaste zarez« na vijaku, 36. poganjek, kal, 37. glavno mesto Švice, 38. podelitev imena, 39. del obraza, 40. tikajoči se krvi, 41. nekatere, 42- mesto v našem sosednem okraju, 43. neprijetnega okusa, trpek, 44. posredniško trgovsko podjetje ▼ Sevnici, 54. koza angorske pasme, 56. velike živali ob obalah Severnega ledenega morja, 87. ozek, močan tok vode. 58. gradbeno podjetje v Brežicah, 50. slovenski peenik (Simon), 60. otroška bolezen, 61. moško Ime, 62. žensko ime, 63. okrep- ljena nikalnica, 64. cilj pri streljanju, 65- načrt, osnutek, 66. ženska, ki kaj ločuje, deli, 68. veliko avtobusno podjetje s sedežem v Ljubljani, 69. športna prireditev, 70. izmerjene zemeljske točke, 7i, začetnici važnega železniškega križišča v našem okraju, 73. vrtne lope, 74. človek v prvi dobi življenja, 76. reka v Sibiriji, 78. drugo ime za Albance, 83. naziv, 84. ne letošnji, 86. zver ir rodu mačk, 88. Turek. 90. sovražiti, 92- drevo in užiten sad, 93. osebni zaimek, 94. vokalna umetnica. 96. veliko rusko me- sto ob Donu, 99. tema, mrak, 101. žensko ime, 102. reka na Koroškem-, 104. pripadnica naroda, ki ima v Sovjetski zvezi svojo republiko, 106. močno prijeti, 109. spodnja ploskev posode, 111. števnik, 112. tuje žensko ime, 114. pred dnevi, zadnjič, 116. sledovi nog ali rok, 117. gospodarsko izredno važna podjetja, ki jih ima naš okraj največ v LRS, 119- črno-bela ptica ob Južnem tečaju, 121. debele jeklene zaščitne stene, 124. slovenski tednik za razvedrilo, 126. kemični znak za silicij, 117. števnik, 129. spretne ukane, zvijače, 130. varnostna naprava letalcev, 132. daljši sprehod v naravo, 134. veliki slovenski matematik, ki se je rodil v Z-agorici pri Moravčah, 136. nož za obrezovanje trt, 138. tiskarsko delo, 141. medmet, če se kaj pretrga, 143. predlog, 144. moderna električna orientacijska naprava, 146- tropsko drevo z dragocenim lesom, 147. take, po katerih je veliko povpraševanje, 150. struja, 152. prebivalka otoka ob Veliki Britaniji, 154. voznik rigolnika, 156. odeja (ljudsko), 157. zimska padavina, 158. odgovor na klic, 160. hrvaško moško ime, 161. priimek slovenskega narodnega buditelja s pridevkom Ziljski (Matija), 162. Italijanski predlog, 163. dva različna soglasnika, 164. arabski plemenski poglavar, 165. hiter, 166- pismenka, znak za glas, 168. mogoče, 170, jadranski otok, l7l. znana tovarna čevljev v Zireh, 173. izdelovan v tkalnici, 174. moško ime, 175. žvižgi, 176. sorodnica, 177. določene barve, 178. država na Srednjem vzhodu, soseda Perzije, 179. stara beseda za davek, 180. majhna raca, 181. natančen, reden, 182- neobičajen, 184. industrijski obrat v lllllllllllllllNIII Trbovljah, ki izdeluje visoko kvaliteten gradbeni material, 187. rudnik lignita ob južni meji našega okraja, 188. tujec, 189. ime pete črke v abecedi, 190. urednik našega lista od prve številke dalje, 121. kraj b2izu Save z velikim rudnikom premoga. Navpično: 1. vrsta nogavic, 2. pomemben energetski obrat v Trbovljah, 3. droben sladkor, 4. žensko ime, 5. kazalni zaimek, 6. izgnanstvo, 7. čebelji samec, 8. zarja, 9. poseben obrat Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, 10. nemški predlog, 11. manjše naselje. 12. rastlina ovijalka, 13. industrijsko podjetje lesne stroke v Sevnici, največje te vrste v Jugoslaviji, 14. glej 1. vodoravno, 19. častitljiv starec, 20. žensko ime, 23. mamilo, ki ga pridobivajo iz maka, 25. narečna oblika za očeta, 28- cent, 29. moško ime, 32. ovsen kruh, 33. kocina, 34. kraj ob Savi z vedno bolj napredujočo lesno industrijo, 36. nekdanje okrajno središče ob Savi, 37. trgovsko in obrtno središče spodnjega Posavja, 39. preprosta ladja, 40. škropiti mrliča, 42. Izdelovalec glinastih posod, 43. dežela na jugu Balkanskega polotoka, 44. tovarna usnjarskih strojil v Sevnici, 45. začaran z besedami, 46. dedne zasnove, 47. ameriška kratica za »vse v redu«, 48- kopač v jami, 49. pesem hvalnica,’ 50. pritrdilnlca, 51. tujka za žaro, 52. udomačeno ime za rudarje, 53. čisto zraven, 55. pripadnik evropske skupine narodov, 56. komarji tropskih krajev, ki prenašajo malarijo, 57. tme in proizvod po vojni zgrajene tovarne v Vidmu, 62. čisto premoženje, 64. steklenica, ki drži toploto, 67, mestni okraj Trbovelj, 68. mednarodno ime za smuči, 69- možev ali ženin oče, 71. dogovor, domenek, 72. podjetje za proizvodnjo preciznih strojnih izdelkov v Trbovljah, 75. jermen za prenašanje bremena na hrbtu, oprta, 77. neobuta, 79. začetnici dolenjske metropole, 80. cirkuški igralci, 81. pobrati, jemati, 82. športna moštva (tujka), 83. rimska boginja jeze, 85. počivati, 87, gozdna žival, 89. mestno prometno podjetje v Trbovljah, 91. gospodarska panoga, ki je v našem okraju močno razvita, 95-strehe, 97. odprtina v zidu, 98. konica, 100. glavno južnoameriško gorovje, 103. krasotec, 105. slovnično število, 107, sličice Iz preprostega življenja, 108. sukanec, 110. kot 93. vodorav., 113. ime za zahodno skupino starih Slovanov, 115. užitki, 118. nedosežen vzor, 120- prebivalka dežele pod 43. navpično, 122. kratica italijanske politične stranke, 123. predlog, 125. kratica za nekdanji »krajevni ljudski odbor«, 127. industrijski obrat v Hrastniku, 128, središče našega okraja, 131. ostra resa pri klasu, 133. naša kratica za veliko ameriško državo, 134. vpad, 135. gradbeno podjetje v Trbovljah, 137. oznaka za neznanca, 139. planinski vetrni jopič (tujka), 140. sedem dni, 142- podzemeljska žival, 145. nekdanji turški veleposestnik, 148, zamah s sekiro, 149. okrajšava za utežno enoto, 151. domače živali (po-mandš.), 153. skrajšano ime tovarne v Hrastniku, 154. rado-voljnl, 155. mačrtavanje, 157. kraj Ipri Brestanici z rudnikom in elektrarno, 159. kratica za »Združene narode«, 160. če, 161. temačna, mračna, 164- spojen * sukancem, 165. prevare, 167. dva enaka soglasnika, 169. moško ime, 170. del dneva, 172. nekdanji poljski plemiči, 173. drobim, stiskam, 174. matere, 175. del, delež (tujka), 176. moško ime, 178. določeni dnevi v rimskem koledarju, 179. stari oče, 1*0, grobo sukno, 181. pomembnejša vas, 183. Ime prve črke azbuSto, 185. dva soglasnika, 186. tukaj, 187. **ofcrvaškI predlog. , { Razgovoi z začetnikom slovenskega filma zanimiva Življenjska pot začetnika slovenskega filma — zasavskega ROJAKA METODA BADJURE — OB NJEGOVI ŠESTDESETLETNICI Posedli smo k prijateljskemu pomenku, da bi obujali spomine Iz nase zasavske doline. Pa naj Jih napišem v stilu filmskega scenarija! Sodelujoči: Milka Badjura, rojena Kunstlerjeva po očetu, nekdanjemu graščinskemu kovaču s Ponovič pri Litajl. Milka in njen brat Jože sta biia igralca pri prvem celovečernem slovenskem Ulmu »Triglavske strmine«. Njen mož: rojen nekdanjemu litijskemu krojaču. Jubilant, 60-letnlk. Snemalec prvega slovenskega filma. Doslej je sodeloval pri 70 slovenskih filmih; ustanovitelj predvojnega slovenskega filmskega podjetja za kratkometražne žur-nale »Sava«. Tretji udeleženec: Arnošt Adamič, med obema vojnama učitelj v Toplicah pri Zagorju, zdaj filmski režiser in scenarist. Pravkar snemajo njegovo naj večje delo — celovečerni umetniški film »Dobro morje«. Kot četrti v tem prijateljskem pomenku: podpisani. - danes o Metodu Badjuri, v prvi celovečerni slovenski film: Triglavske stene. Scenarij je napisal pisatelj gorenjskega porekla Janez Jalen (avtor .Ovčarja Marka’, .Bobrov’ In drugih knjig). Režiser: Ferdo Delak. Snemalec: Metod Badjura. Med igralci v tem prvem slovenskem rumu je bila tudi poznejša snemalčeva žena Milka in njen brat Jože Kunstler, pa tudi znani slovenski gledališki igralec, nestor Danilo Cerar. Dolžina filma 2250 m. Ekipa je začela z delom 20. avgusta «952 (letos je preteklo od tega znamenitega zgodovinskega dogodka 25 let, film pa so slavnostno predvajali še isto leto, dne 2, decembra). Navdušenost velikanska! Ta prvi Badjurov film je vzbudil zanimanje za slovenske planine tudi na predstavah v inozemstvu, in eelo med našimi rojaki, v Ameriki, ki so bili navdušeni nad prelepimi posnetki iz domovine. Od tistega časa nam je ustvaril Metod Badjura, ob sodelovanju Za danes o Metodu Badjuri v »pomin na pozabljeno šestdeset gove najieDše ustvaritvi. »Jesen (režija med trtami«, Korimšek) in letmCO. , , , s Badjurovi so po poreklu iz Moravskega v ČSR. Oče Hinko je bil krojač. Izbral si je za delovišče Litijo, kjer se mu je rodilo več otrok. Najstarejši sin Rudolf je naš znani turistični organizator in propagator ter pisatelj. Med drugim Je napisal tudi brošuro »Zasavje«. Sin Metod je najmlajši. Rojen je bil na litijskem glavnem trgu, sedanjem Valvasorjevem, v Koblerjevi hiši. Takrat je bila ta hiša še nizka stavba in s slamo krita. Zaščitena je bila celo od dunajskega muzeja, ker je gove najlepše ustvaritve štejemo »Belo krajino«, kjer je bil Metod scenarist in snemalec. Nadaljr,1i odlični filmi so bili še »France Prešeren«, »Trbovlje« drugi. Med nepozabne svoje doživljaje pa štejem film o Bloških smučarjih, ki ga je posnel Metod Badjura v tem prekrasnem svetu v zimi leta 1932. To so bili krasni sončni dnevi, ko je Metod Badjura s kamero v rokah snemal nepozabne prizore o kmečkih smučarjih na Blokah. Takrat sem bil avzoč na Blokah tudi Jaz. O vsem tem je potekal naš pogovor in še o mnogem drugem. Metod Badjura in njegova žena Milka sta bila med ustanovitelji prvega slovenskega filmskega podjetja »Sava«, ki Je delovalo pred drugo svetovno vojno. Zato štejemo našega zasavskega rojaka Metoda Badjuro za začetnika slovenskega filma. Ob njegovem jubileju mu želimo še mnogo, mnogo uspehov. Od prve predstave pri skromnem potujočem filmanu - ga je vodila pot med najvidnejše slovenske rllmske delavce. Zdaj. ob šestdesetletnici, gleda lahko s ponosom na svoje filmske trakove. Z njim smo veseli in ponosni tudi mi, zasavski krajani. Jože 2upančič BRODARJI V HRASTNIKU najbolj aktivni v Ljudski tehniki ™ _____________--------- . . jo, zlasti tisti, ki so blizu od-'- MIMICA NOVAKOVA aktivna kulturna delavka v Radečah Mitnico v Radečah vsi pozna- v zadnjem času je imela mnogo ■7 liOCri ti eri Tri LlJ_«._1 . . , , , _ ° skrbi in dela za pripravo praz- (SBadjurcrvi: oče in sinovi so že v Litiji prepevali. Ce so bili štirje so imeli kvartet, če jih je bilo pet, so peli v kvintetu, če Jih Je bilo več. pa so lmeu pevski zbor. To je bila idilična podoba slovenskih čitalnic In začetkov organiziranega družabnega življenja v zasavski dolini. Tiste čase je delovala v Litiji topilnica ln predilnica. Okrog leta 1900 pa so odprli v Kisovcu pri Zagorju nov rudokop. Tja so začeli prihajati novi rudarji, v za- ___l,; »4niin4 io ratre*Irt nOVO je tesno povezano z uspehi radeških gledališčnikov. Je pridna kulturna delavka, ki ji ni nikdar žal žrtvovati prosti čas za delo v gledališču; naj st bo to kot ko-stumerka, frizerka ali igralka, služi mnogim za zgled. Znana so tudii uspela dela, ki jih je ona režirala s člani Mladinskega gledališča. Nihče, kdor novanja Dedka Mraza. Ob tridesetletnici aktivnega dela ji tudi mi želimo ob Novem letu mnogo uspehov pri kulturnem delu v njenem kraju. gorski dolini je zaživelo novo živ- ni sam poskusil, ne ve, koliko Zagorje. Zaslužek Je bil kar do- bro ve. Številni mladi igralci so Iti' svo/e Štif+gS*? čaiu » » njeno požrtvovalno delo zelo je za razvedrilo prepevaj v hvaležni. 2e več let opravlja pa je za ------------ . - pevskem društvu in igral na domačem gledališkem odru. Igralci ln publika so bili tedaj še skromni v svojih zahtevah. Nastopali so na gledališkem odru v gostilni pri Habatu v Toplicah. Badjurovi so bili tako zavzetni za igralstvo, da so nastopali z očetom vred tudi sinovi. , . »Vaša prva vloga v ZagorJuT« -sem zastavil vprašanje Metoda Badjuri. »Bil sem še šolarček, pa sem že nastopal v Govekarjev! priredci .Rokovnjačev’. Takratni litijski okrajni glavar Viktor Parma, znani slovenski skladatelj, je priredil na Govekarjevo prošnjo vložek .Mladi vojaki’ po besedilu Josipa Stritarja. Jaz sem bil poveljnik Mladih vojakov. To pesem smo zapeli tako imenitno, da smo bili deležni pohvale vse zagorske publike in je popevka ponarodela tudi po zagorskih rudarskih domovih. Ze takrat sem se navdušil za gledališke deske.« »In Vaša pot v filmu?« — smo okrenili pogovor na filmsko delo. »Tiste čase sem gledal v Zagorju prvi film. V dolino Je prišel potujoči mož s kamero, ki Je predvajal čudovite premakljive podobe na steni. Prvi filmi so bili le kratki žurnalt. Ta predvajanja so me tako navdušila, da sem za film ves gorel. Vsa poznejša leta, ko sem bil pri drugem poklicu, m: n[ ugasnila želja do filma. In sem se kasneje res posvetil samo filmu.« Metod Badjura nam je ustvaril pri Mestnem glediailiiščru v Radečah nalogo garderoberke, pri »Svobodi« pa funkcijo blagajničarke. Z vestnim in marljivim delom je pridobila zaupanje članov. Aktivna pa je tudi pri DPM Mnoga uspela novoletna praznovanja naših najmlajših so bila plod tudi njenega dela. Tudi Kar prijetno je v teh hladnih mesecih na toplem, vendar brodarji iz Hrastnika še v mrazu ne mirujejo. Ni še dolgo tega, ko smo jih videli, kako vadijo na Savi. Sedaj je že zima pred durmi in marsikdo bi pričakoval, da počivajo in čakajo na pomlad. A ni tako. Imel sem priložnost, da sem jih obiskal v njihovi delavnici. Kar veselje je pogledati, kako je vsaka reč na svojem mestu. Sredi delavnice pa stoji ogrodje novega osemsedežnega čolna, ki ga gradijo. Tovariš Rajko Žagar, steklar, je ravno pridno delal; ves nasmejan je izjavil: »Spomladi se bomo že vozili z nj*m! Se motor bomo dobili in imeli bomo krasen čoln za vzgojo novega kadra.« Povedal nam je, da je vseh članov v brodarskem društvu 48. Vsi so agilni, vedno j« delavnica zasedena, najboljši so pa; tovariši Javoršek, Cepin, Barič, Mafikovšek in sam Žagar. Res so pridni, polno modelov imado. Tudi na lastno razstavo mislijo, pri vsem tern pa jim mnogo pomagajo pionirji. Njihov inventar šteje kar štiri kajake, od katerih so dva sami zgradili Tudi uspehi njihovega športnega dela so vidni, saj imajo v svoji sredini državnega mladinskega prvaka, ki je že nastopal za barve Jugoslavije v Italiji in Avstriji in tudi dosegel lepe rezutate. AH naj še opisujem in naštevam njihova dela? Preveč so skromni, da bi vse povedali. Kako živijo ti tovariši za svoje društvo, govori najbolj zgovorno to, da so z denarnimi sredstvi od svoje plače kupovali de- MILICA TREBŠE predsednica mladinske organizacije v Zidanem mostu Predsednico mladinske organizacija v Zidanem mostu Milico Trebšetovo smo srečali, ko je odhajala z mladinskega sestanka. Rada se nam je odzvala na pogovor, ko smo ji povedali, da se zanimamo za delo njene organizacije. — Organizacija v Zidanem mostu — tako je dejala Milica — spada med najboljše v občini. Zlasti v zadnjem času je dosegla zidanmoška mladina lepe uspehe na področju politič-no-ideološke vzgoje in pri vključevanju novih članov. V Zidanem mostu se zavedajo,- da je tudi njihovo delo pripomoglo, da je mladina ludeške občine v zadnjem tekmovanju osvojila prvo mesto. Predsednica je tudi omenila, da je delo najbolj uspešno v poletnem času, ko so doma številni dijaki, ki> predstavljajo tudi največji del članstva. Na vprašanje, kaj bo glavna naloga mladine Zidanega mosta v bodočem letu, nam je pred- sednica odgovorila, da bo to delo za bolj usp^špo družbeno dejavnost njihovega kraja. O sebi nam Milica ni hotela ničesar povedati. Komaj smo zvedeli, da je končala ekonomsko srednjo šolo v Celju in da je sedaj uslužbenka v radešk' tovarni papirja. Ob slovesu smo želeli organizaciji in njej sami mnogo uspehov v novem letu, s prepričanjem, da jih bo mladinska organizacija tudi dosegla. ske in orodje za svojo delavnico. Le žalostno je, pravijo, da ne dobe od nikoder nobene pomoči razen od sindikata hrast-niške steklarne in same tovarne. Morda se bo teh agilnih fantov spomnilo še kakšno drugo naše podjetje ali ustanova. Prav gotovo so vredni vse podpore. Spomladi jih bomo spet srečali na Savi in videli njihovo vnemo. Želimo jim mnogo nadaljnjih uspehov in da bi jih v njihovi požrtvovalnosti posnemali še drugi. R. V. Rudija v Radečah skoraj vsi poznajo. Zlasti je priljubljen med mlajšo generacijo. Vedno nasmejan, dobre volje in pripravljen za razgovor. Takšnega smo tudi mi srečali, ko smo ga obiskali na njegovem delovnem mestu v radeški papirnici. CIRIL ADAM društveni delavec iz Zidanega mosta Železničarska godba na Mnogi se obračajo nanj pihala v Zidanem mostu za nasvet in pomoč. Če je znana po svtoj-ih uspehih daleč okrog. Mnogo zaslug za izredno uspešno delo godbe ima njen predsednik, tov. ' Ciril Adam. V Zidanem mostu so nam povedali, je tovariš Adam že več let aktiven društveni delavec in da posveča mnogo svojega časa in skrbi delu za godbo. Clarii godbe so z njim zelo zadovoljni, ker s: svojimi organizacijskimi sposobnostmi vedno ustvarja prijetnosti in koristi. Lahko trdimo, da je tovariš Adam eden izmed tistih kulturnih delavcev, ki skrbe za družbeno življenje na pomembnem železniškem križišču v Zidanem mostu. Njegove sposobnosti in delavnost pa je lahko opaziti tudi v planinskem društvu in pnj tabornikih, kjer je aktiven funkcionar. Med železničarj; je tovariš Adam zelo priljubljen zaradi svojega pravilnega odnosa do ljudi. le lahko, jim pomaga. Od tod tudi njegova velika priljubljenost. Godba na pihala in tudi ostali odseki zidanmo-ške »Svobode« imajo za bodoče mnogo lepih načrtov. Prepričani smo, da bo tovariš Ciril Adam tako kot do sedaj, tudi v naprej skrbel-; za pisano življenje železničarjev in ostalih v Zidanem mostu. RUDI BRILEJ id-letni fant z odlikovanjem za hrabrost Ze prej smo vedeli, da Je bil v časih NOB eden izmed najmlajših revolucionarjev v Radečah in predsednik takratne mladinske organizacije, imenovane USAOJ. V prijetnem razgovoru z njim pa smo zvedeli še marsikatero zanimivost iz Rudijeve mladosti, ki je bila vse prej kot lepa. Ze s šestnajstimi leti je Rudi postal član USAOJ, ki Je takrat v Radečah imel vključenih v svojih vrstah samo osem mladih ljudi. Njihova naloga je bila zbirati material in potrebne informacije za Kozjanski odred, ki je bil takrat v bližini Radeč. Delali so v veliki nevarnosti, saj so jim bili okupator m nekateri domači izdajalci vedno za petami. V začetku leta 1944 so jih Nemci izsledili in ujeli. Rudi Je bil pet mesecev zaprt v Trbovljah. Ko so ga izpustili, je s sedemnajstimi leti odšel v partizane, kjer je bil sprejet tudi v skojevsko organizacijo. Nekaj časa je bil v Kozjanskem odredu za kurirja, pozneje pa je prišel v XIV. diviziji v SercerJevo brigado za obveščevalca. Rad se spominja velikih borb v Mozirskih planinah. v Ribnici na Pohorju in po vsej Štajerski v času zmagovite poti XIV. divizije. V eni izmed borb Je bil tudi ranjen. V Pavčkovi bolnišnici na Pohorju se je pozdravil m zopet nadaljeval pot z brigado globoko v Koroško. Kot osemnajstleten partizan Je dobil odlikovanje za hrabrost. Rudi, čeprav mlad. je v borbah spoznal tovarištvo, videl Je borce, ki so padali za našo svobodo in Jo zato zna ceniti. Danes Je član ZB, kjer zbira podatke o NOV, Je pa tudi funkcionar strelske družine v papirnici in aktiven član športnega društva. Na vprašanje, kako gleda na naš družbeni razvoj, nam je odgovoril, da je pravilen, ker v njem odločajo ljudje, in da si druge poti ne more zamisliti. Povedal pa je tudi, da je nepravilno, ker posamezniki ponekod zavirajo hitrejši napredek, in to taki, ki bi morali delati ravno obratno. Zato je treba več kritičnega ocenjevanja in realnega gledanja na razvoj posameznih stvari. Tudi mi smo tem njegovim besedam pritrdili. Svoboda »Zasavje« ima precej prizadevnih igralcev, na sliki pa vidite vse igralce, ki so nastopili v opereti »Na Trški gori«. Od Trbovelj do Leningrada ^O, da so ga dotočili med tiste, ki naj bj obirfcali Sovjetsko zvezo ob njeni veliki slovesnosti, praznovanju 40. obletnice oktobrske revolucije, ga je menda več kot razveselilo. Veliko .je bral o prostrani domovini sovjetskih ljudi, ni pa imel miti približne predstave o veličini in moči te dežele velikega oktobra. Seveda je zato močno vznemirjen sedel s petindvajsetimi so tovariši, oprostite, tridesetimi kolegi, v veliko potniško letalo, ki je tistega zgodnjega novembrskega dne vzletto z beograjskega letališča proti Moskvi, glavnemu mestu sovjetske dežele. Naključje je hotelo, da so morali počivati v Kijevu dva dni. Letalo, ki je vozilo romunsko partijsko in vladno delegacijo, je tik pred pristankom treščilo na moskovsko letališče in pokopalo pod seboj nekaj romunskih funkcionarjev. Zatem so od Kijeva do Moskve potovali z vlakom. Seveda je bila vožnja privlačna, ker so lahko tudi z vlaka videli marsikaj zanimivega. Moskva! Sprejem na moskovski železniški postaji je bil zelo prisrčen. Pričakovali so jih zastopniki Vrhovnega sovjeta, predstavniki Centralnega sveta sovjetskih sindikatov in člani naše ambasade. Potem se je vse skupaj zvrtelo z velikansko naglico. Tovariš Dolar je vedel povedati, da so pol ure po prihodu (Izidor Dolar, tajnik sindikalne podružnice rudarjev trboveljskega rudnika pripoveduje o tvojih vtisih ls Sovjetske zveze.) v hotel ponovno stopili v pripravljene avtobuse, ki so jih popeljali na zasedanje Vrhovnega sovjeta. Zasedanju, ki je trajalo ves dan, je prisostvovalo približno 15.000 ljudi. Dvorana je hrumela od navdušenja; nič čudnega, saj j« sovjetsko ljudstvo praznovalo obletnico oktobrskih dogodkov, torej obletnico, ki je najveličastnejši mejnik v njihovi večstoletni zgodovini. Silno doživetje je bil velikanski sprevod sovjetskih oboroženih sil in sovjetskih ljudi. Sprevod je trajal nepretrgano od 10. do 18. ure zvečer. V prvem delu eo sovjetski vojaki pokazali najmodernejše orožje, v drugem delu pa so delavci, kmetje in mladina manifestirali rezcvetu so- vjetske dežele, želji za mir ln prijateljskemu sožitju med narodi sveta. Naša sindikalna delegacija je zapustila slavnostno tribuno v zgodnjih popoldanskih urah, ker j« pritisnil hud mraz. Naslednji dan so na zasedanju Vrhovnega sovjeta govorili predstavniki tujih partijskih delegacij. Prisotni so najbolj navdušeno pozdravili pozdravni govor Mao Ce Tunga in Edvarda Kardelja. Naslednji dan so udeleženci naše delegacije kupili »Pravdo« ki pa je žal le delno objavila govor obeh govornikov. SREČANJE S SOVJETSKIMI LJUDMI »Na slavnostnem sprejemu, ki ga je priredil Centralni svet sovjetskih sindikatov,« je dejal tovariš Dolar, »so bile prisotne vse sindikalne delegacije z malone vsega sv-ta. Predsednik sovjetskih sindikatov je govoril o pomenu oktobra in pozval vse delegacije naj družno delajo za razumevanje med narodi.« Potem se je več tisoč udeležencev tega sprejema pomešalo med seboj. Tovariš Dolar je imel tod priložnost pozdraviti med drugimi japonskega predsednika rudarskih delavcev, za katerega so mu naročili pocdrave predstavniki japonske delegacije, ki je obiskala med drugim tudi Trbovlje, Zagorje in nekatere druge kraje Jugoslavije. Govoril je s sovjetskim strugarjem rekorderjem na stalnici, stisnil roko mnogim drugim državljanom Sovjetske zveze. To je bilo srečanje delavcev vsega sveta, in beseda je stekla .pač o delu. Obisk v nekaterih sovjetskih moskovskih tovarnah jih je prepričal, da je SZ dosegla velikanske uspehe na področju industrializacije. Tako je v veliki tovarni ur, kletje zaposlenih okrog 580 delavcev, spoznal utrip sovjetske avtomatizirane industrije. Povedal nam je, da je stekla beseda tudi o našem delavwkem samoupravljanju. Sovjetski ljudje aicer vedo nekoliko o naših delavskih svetih, malone vsi pa so menili, da bi se to pri njih ne obneslo, ker imajo prevelike tovarne. Pač pa pripravljajo nekakšno drugačno ureditev vodenja podjetij. V vseh sovjetskih tovarnah delajo le sedem ur, ob sobotah pa samo šest. Zdaj pripravljajo zakon, ki bo določal šest-urno delo. Zanimivo je, da so s« člani naše delegacije prepričali, da imajo v tovarnah precej nizko postavljene norme. To so priznali tudi vodilni tovariši podjetij. Povprečna plača v tovarnah znaša 890 -rubljev, najmanjša 450. kvalificirani oBiiroma visokokvalificirani pa zaslužijo 1600 rubljev. Ker pa so — kot rečeno — norme dokaj nizke, Jih sovjetski delavci presegajo.. V tej .tovarni ima direktor 5.500 rubljev mesečne plače. In cene? Tovariš Dolar se je kajpada zantml tudi za te. 21-vljemdeke potrebščine so precej dražje kot pri nas, najbolj zanimivo pa je, da so lahko v Moskvi videli »repe« pred trgovinami. Največje poslovno življenje se v Moskvj kot tudi v drugih sovjetskih mestih, prične šele popoldne, takrat, ko ljudje prihajo z dela. Čevlji, ki bi stali pri nas približno 3.600 din, veljajo v Moskvi 420 rubljev, to pa je že več kot polovična plača nekvalificiranega delavca. Mnogo cenejši so razni tehnični predmeti, kot radijski sprejemniki, fotografski aparati itd. Najbolj prisrčno srečanje naše delegacije s sovjetskimi delavci j« bilo v Leningradu, v tovarni železniških vagonov. Ko so delavci zvedeli, da so jih obiskali Jugoslovani, so se mnogi zgrnili -krog njih in se tovariško pomenili. Sovjetski delavci so se močno zanimali za našo industrijo, način življenja, socialno zavarovanje ln. drugo. Drug drugemu so razložili vise, kar navadno povedo le delavci delavcem. Vseh šestnajst dni, -kolikor »o bili v SZ, so temeljito izkoristili za spoznavanje življenja sovjetskih ljudi. Tovariš Dolar se bo -tega srečanja spominjal vse življenje. Spoznal je, da posveča SZ ogromno pozornost razvoju industrije, po njegovih vtisih pa nekoliko premalo kmetijstvu, saj so videli vasi, v katerih ni bito nobene večje alt tako okusno sezidane hiše, kot v kakšnem mestu, toda na malone vsaki vaški hišici je bila pritrjena televizijska antena. Naš delavci so zvedeli, da ima SZ v načrtu enoten sistem elektrifikacije. Ker so imeli doslej različen tok, bodo v treh letih uvedli enotnega. Sovjetski ljudje so tiste dni z navdušenjem govorili o umetnih satelitih, ki so šinili v vesoljstvo s sovjetskih tal. Videli so razkošne sovjetske muzeje, se poklonili velikemu Leninu v njegovem mavzoleju, in obiskali njegove prostore, v katerih j« snoval za razcvet sovjetske republike. Delno so spoznali utrip večmilijonskega mesta Moskve in Leningrada, zvedeli, da sovjetski ljudje mnogo berejo, da tovarne zelo Skrbe za izobrazbo svojih delavcev, saj vsakdo, ki ee Sola, dela le štiri ure. Zvedel) so tudi, da so vsi ruski delavci včlanjeni v sindikalnih organizacijah, ker je to po nepisanih pravilih obvezno, kajti če kak delavec zboli, pa ni organiziran V sindikatu, zgubi 20% hranarine, prikrajšan pa je tudi pri pokojnini, ko neha delati. Skratka: v tistih šestnajstih dneh so se resnično potrudili, da bi odnesli kar največ vtisov -iiz te dežele, da bi — kolikor je bilo mogoče — prisluhnili utripu sovjetskega življenja. Izpolnila se jim ni samo ena želja, da bi se poraizgovorlll še z rudarji. To ni bilo mogoče, ker je bil program že tako prenatrpan. V tistih dneh je bila vsa Sovjetska zveza eno samo mravljišče slavnostno razpoloženih ljudi. Sovjetski delavci so se spominjali težko Izvojevnne revolucije. Zdaj tov. Dolar večkrat pripoveduje svoje vtise trboveljskim rudarjem, tako kot je videl in doživel. Pošten* ln odkrito. Milan Vidlo. Eden izmed najlepših leningrajskih trgov komunisti o svojem delu Napredek Vidma-Hrškega JO. decembra 195T popoldne Je bila v dvorani »Celuloze« letna konferenca občinskega komite ja Zveze komunistov Vi-dem-Kr$ko, ki se je Je udeležil tudi organizacijski sekretar OK ZKS Trbovlje, tovariš Janez Jesenšek in član CK LMS tovariš Rudi Bregar. Videmsko-kršk; komunisti so Ugotovili lepe uspehe komunal-bega in drugega dela na področju svoje občine v zadjih dveh letiih. V tem času So dali v upo-rsjbo več že dolgo potrebnih objektov, nekatera podjetja so Se povečala im razširila proizvodnjo, opaziti pa je tudi čedalje vidnejše uspehe v delavskem in družbenem upravljanju- Člani Zveze komunistov niso zame,manj sl,- skrbi za napredek kmetijstva, skrbno so pa-ztli na rast mladine, ob vsem tem pa je ostalo še več problemov z raznih področij nerešenih. Zlasti dosti konkretnega in načrtnega dela bo treba z ljudmi po okoliških vaseh, kjer sb mnogekj« še kar močno ukoreninjeni stari nazori, pa tudi pri nadaljnjem razvijanju industrije in obrti, družbenega in delavskega samoupravlj anj a- Pomembna naloga je številčno povečanje vrst Zveze komunistov, kakor tudi Socialistične zveze, k; danes oboje niso realne. V občini je vsega od vsega skupaj 9-323 volivcev, včlanjenih v , Socialistično zvezo 4.888, medtem ko šteje Zveza komunistov 310 ljudi- Od teh »Slavček« na Bizeljskem Tako pravi narodna pesem, jel Poveličuje slavčka kot najbo-ijse-gs pevca med pticami pevkami. Podobno slavo pa si Je pridobil tudj trboveljski mešan, peski zbor »Slavček« ki Je pred dnevi gostoval na Bizeljskem, v nabito Polni dvoran,i se Je zbor predstavil z vedrimi veselimi in poskočnimi narodnimi napevi. »Pesem od nedeljskih Jagrov« pa Je vzbudita ogorčenje med bizeljskimi lovci, kajti, da niso za nič — tega niso še nikoli slišali. Da bi dokazali zmoto trboveljskega »Slavčka«, so pevce kar med pesmijo postregli s' pečenimi div, J"«l zajci. Tudi bizeljski »bari-vec« z bekovimi ročaji in dobro kapljico je vzbudil med gosti pravo presenečenje in so ga z veseljem sprejeti kot darilo Bize-ljanov. Prav tako pa sta Bizelja. ne razveselili darili gostov, »rudarska lampa« in slika pevskega zbora. Tudi poskočne polke m Člani zb V HRASTNIKU SO ZBOROVALI Pred kratkim so se člani ZB Hrastnik sešli k rednemu letnemu občnemu zboru, ki je s polnoštevilno udeležbo nadvse dobro uspel. Skrbno pripravljeno poročilo, ki ga je podala tovarišica Justa, je pokazalo, da se člani ZB v Hrastniku aktivno udejstvujejo v družbenem upravljanju in tudi v drugih delovnih področjih. — Občni zbor Zveze borcev v Hrastniku je pokazal, da je odbor ZB opravil svoje naloge proti pomoči, potrebnim članom r'n partizanskim sirotam Premalo pa je društvo storilo glede zbiranja zgodovinskega materiala. Razprava je pokazala. da je hrastniška organizacija ZB enotna in da se zaveda svojih nalog, kar pričajo tudi sklepi, ki so jih sprejel' in jih bodo prav gotovo tudi izvršili. valčke, ki Jih Je igral Instrumentalni kvartet, so Blzeljani nagrajevati z burnim ploskanjem. Vsem pa bodo še dolgo ostali v spominu šaljivi prizori, ki so Jih izvajali člani »Veselega teatra« iz Trbovelj. S svojim pri-rodnim humorjem, ki je -značilen za Trboveljčane, so znali napraviti v - dvoran; smeh, ki je mnogim segel prav do solz. — Po končanem programu pa se je razvilo v dvorani pravo ljudsko rajanje.; Veseli Bizeljani so sa pomešali med mlade trboveljske fante in dekleta, in iz vseh gr) so donele pesmi, ki so ustvarjale veselo razpoloženje vseh. Tako smo preživeli v družbi skromnih in prijaznih gostov noč. ki bo ostala vsem v naj lepšem spominu. Težko se Je bilo ločiti od ljudi, s katerimi nas veže teliko enakih težav, pa tudi U-spehov. Kakor je naše delo vezano z znojem prt obdelovanju vinogradov tako se tudi oni potijo po rudnikih, tovarnah in drugje. Vsi Pa delamo z zavestjo, da si tako medsebojno pomagamo pni izgradnji naše domovine in za boljšo ureditev našega življenja. Zato kličemo trboveljskemu »Slavčku« In vsem ostalim: Na svidenj el S. S. j,ih ima 188 kar 548 funkcij, 123 Pa nobene. V delu posameznih osnovnih organizacij, ki jih je deset, je bilo opaziti še nekatere pomanjkljivosti, čutitj premalo sodelovanja z drugimi organizacijam,- itd. Poročilo sekretarja tovariša Babiča, ki je osvetlilo še nekaj problemov, je dopolnila živahna razprava- Delegati, k; s-o se zbral; na tej konferenci, so se zavzemali za večjo izobraževalno in ideološko dejavnost v vrstah Zveze komunistov, za nadaljnje izboljšanje raznih komunalnih problemov, za bolj zdrave odnose med komunist; samimi kakor tud, nekaterimi drugimi ljudmi, posebe, pa je bilo čutit; željo po živahnejšem in uspešnejšem delu na vasi. TovaH* .Desenšek je govoril o skrbi za človeka. 0 konkretnih nalogah na teirenu, pri sodelovanju v raznih družbenih institucijah. Končno so izvolili nov 19-članskl občinski komite Zveze komunistov Vidma-Krškega- —Jak 23. in 26. marca bomo volili novo Zvezno ljudsko skupščino Na zadnji seji Zveznega izvršnega sveta so sprejeli sklep o razpisu volitev v Zvezni svet in Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine. Volitve ljudskih poslancev, k{ jih volijo državljani neposredno v Zvezni svet, bodo v vsej državi v nedeljo, 23. marca 1958. Volitve poslancev, ki jih Izvolijo v Zvezni svet (Svet narodov) republiški sveii, bodo opravili ustrezni novoizvoljeni predstavniški organi pred dnevom, ki bo določen za prvi sestanek nove Zvezne ljudske skupščine. Volitve v Zbor proizvajalcev Zvezne Ljudske To In ono Iz Kapel Dograditev prosvetne dvorane. — Na zadnji seji organizacije Socialistične zveze so razpravljali, kako bi povečal; vrste organizacije z novimi člani. SkleniLi so, da se zadolže odborniki po posameznih rajonih, da apelirajo na vse. ki do sedaj še niso člani, da se pridružijo Socialistični zvezi. — Mnogo so nadalje govorili o dokončni dograditvi prosvetne dvorane v gasilskem domu. večje 'težave so v tem. da n) Naj- no_ benih virov dohodkov, blagajne so pa tudi popolnoma prazne. — Potrebno bi bilo v najkrajšem času skončati najnujnejša dela v dvorani, da b; še v zimste- sezoni lahko pričeli s kulturnim delom. Dramski odsek 1e z zadevnimi pripravami že začel skupščine pa bodo v vsej državi 26. marca 1358. Sklenjeno je, da se na vsakih 60.000 prebivalcev izvoli po enega poslanca v Zvezni svet Zvezne ljudske skupščine in bo v tem organu izvoljen skupno 301 poslanec. V LRS bomo izvolili za Zvezni svet 26 poslancev. Zaradi sorazmernosti udeležbe proizvajalnih skupin V povprečnem skupnem družbenem proizvodu Jugoslavije v zadnjih treh letih je določeno, da bomo izvolili izmed skupnega števila ljudskih poslancev v Zbor proizvajalcev v skupini industrije, trgovine in obrti 168, v kmetijski skupini pa 48 ljudskih poslancev. Pri nas bomo izvolili v skupino industrije in obrti 23 poslancev, v skupini kmetijstva pa 2 poslanca. O pripravah na bližnje volitve je že razpravljal tudi naš okrajni odbor SZDL in dal prva napotila za politično ak-tivizacijo pri tem delu. Več o pripravah v prihodnji številki. To je zares velik problem občine Brežice it) velikega števila državljanov. Z naraščanjem števila prebivalstva postaja to vprašanje kljub sorazmerno visokemu dvigu stanovanjskega fonda vsak dan bolj aktualno- Stanovanjska komisija ima na stotine prošenj, le razpoložljivih stanovanj ni in ni. Zadnja leta so res precej gradili, tako iz družbenih kot iz privatnih virov, vendar so potrebe vsak dan večje. Z ustanovitvijo stanovanjskega sklada so sredstva zagotovljena, vendar v začetni dob; še ne zadostujejo za zgraditev nujne potrebnih stanovanj, Te kredite je treba vračat,; in Je razumljivo, da se občinsk; ljudski odbor ne more in ne sme preveč obremenjevati s takim; posojili, ker bi vračanje anuitet resno hromilo izvajanje letnih proračunov, V tej akciji bi morala bolj aktivno sodelovati podjetja, ki potrebujejo za svoje ljudi stanovanja in bi morala svoje sklad« usmerjati v te splošno-koristne namene. Nadaljnja rešitev bi bila zadružna gradnja stanovanj, kjer sami zadružniki, lastniki stanovanjskih hišic, odplačujejo najeta posojila. Obstoječa stanovanjska zadruga »Naš dom« v Brežicah je poživila svoje delo in ima nad 50 članov, ki bi si preko zadruge rad; zgradili svojo stanovanjsko hišico. V načrtu imajo gradnjo serijskih hišic, po sistemu petorčkov in podobno, nadalje dvojčke in tudi enoatanovanijske stavbe za graditelje’, ki imajo več svojih sredstev in tudi večjo potrebo po večjem stanovanju- Računajo, da bo manjša serijska hišica stala do 1,500-000 dinarjev. Investitorji bodo morali prispevati 15 odstotkov vrednosti, to je vsaj 5 odstotkov v gotovini, ostalih 10 odstotkov pa lahko v materialu ali uslugah. Pogoj; so zelo ugodni in vlada za zadružne gradnje veliko zanimanje. Hišice naj bi pričeli graditi v zgodnj; spomladi m bi bile proti koncu leta že vseljive. Vodstvo zadruge skuša ob podpori članstva in polnem razumevanju občinskega ljudskega odbora in množičnih organizacij premostiti vse začetn« težave, to je preskrbo praktičnih to cenenih načrtov za hišice, lokacij gradbišč in seveda sredstva za gradnjo. V kolikor bodo načrt; gradnja izvedeni, bo do konca leta zgrajeno skoraj 25 novih sodobnih in praktičnih hišic. Mnenja smo, da je treba to zadružno akcijo podpreti« kajti le z načrtno in pospešeno gradnjo novih objektov bomo učinkovito omilili veliko stanovanjsko stisko v Brežicah- —ek Delavci! »Zasavski tednik« prinaša na svojih straneh prispevke o življenju in delu zasavskih delovnih kolektivov Pitanje živine. - Kmetijska zadruga m pospeševalni odsek sta pred kratkim sklicala sestanek vseh članov kmetilske zadruge,' katerega namen Je bil spoznati kmetovalce -s pitanjem mlade živine za zakol. Od KPPZ Brežice sta bila navzoča inž. Honzak in lovariš Vahčič, ki Je obrazložil potek o sklepanju pogodb za pi_ tanje mlade živine, katero bi lahko prodali po najvišji ceni 225 dinarjev za kilogram. — Tudi najnaprednejši kmetovaloi gledajo na stvar še z nekim nezaupanjem. ker so v dvomih če se jim bo pitanje izplačalo. Vsak začetek v naprednem kmetovanju Je težak, vendar je upati, da se bo položaj le zboljšal, ko bodo kmetovalci spoznali rentabilnost sodobnega gospodarjenja, zlasti še, ker Jim skupnost nudi v tem pogledu potrebno denarno pomoč. B. A. Zagorska kronika Odbojkarski turnir pa čast Dnevu JLA. — Občinski odbor Združenja rezervnih oficirjev Zagorje Je v sodelovanju s TVD »Partizanom« priredil v nedeljo turnir v odbojki za pokal ObO ZROJ Zagorje. Vsega je nastopilo pet ekip, pokal pa Je zasluženo osvojila ekipa TVD »Partizana«, najlepša tekma pa je bila med TVD »Partizanom« in Industrijsko rudarsko šolo. V ostalem pa so nastopila še moštva »Proletarca« (košarka), ekipa kolonije Franc Farčnik in ekipa Rudniškega komiteja LMS. Zadružna hranilnica in posojil-nlca na Izlakah. V novembru Je Prodoren uspeh trboveljskih kulturnikov v Litiji Ob občinskem prazniku, ki so ga obhajali pred dnevi v Litiji, so gostovali tamkaj člani »Svobode-Center« iz 'Trbovelj, *n sicer moški pevski zbor »Zarja« in orkester. Pevski zbor »Zarje* je skupno z Brežice Z BELEŽNICO MED KRKO IN SAVO — RDEČI NOSOVI IN U5ESA — ODOJKI NA POSTAJI — IZVOLITI, TU JE FIAT! — rANT ZA VSE — V HlSl 1 — ŽELITE MED ZIDARJE? gg Iskali tmo zimo. Našli smo Jo n« cesti. Cestar Stanko Beribak Je zakuril droban ognjiček ln s« grel. Potem Je spet prijel za lopato in se zagrizel v kup gramoza. Jože lz Lenart* Je s parom volov pripeljal na postajo troje lepo okroglih sesnlh prašičkov; rdeč je bil v nos, v roke pa Je neprestano pihal. In k« Je bila ura nekaj pred deseto, se je na postaji ustavil JutrahJl potniški vlak. Ljudje, ki so Izstopili, so zlezli v debele površnike, pa jih Je vendarle zeblo. Dijaki so hitrih nog odkorakali proti mestu, m Fiat je brzel po asfaltu. Za volanom Je sedel debel mož, kapa mu Je obtičala tik nad očmi. Avtobus Je bU poln. Tu in tam se Je oglasila sirena. Šofer Tone Grane že nekaj let skrbi, da Brežičane pravočasno pripelje ln odpelje s postaje, da Je Pišečanom pot na občino, v trgovine ln na semenj čim krajša. Pravijo, da sedi že dvajset let za 'volanom, avtobus pa krmari sem od 1947. Ko smo ga tega dne obiskali, se nam Je predstavil Skupno s kolegom Ivanom Jagričem z bizeljske proge. Tone Gramc: — Letos sem prevozu nad SO.OOO km. Ivan Jagrič: — Vsak mesec pustim za sabo 40.000 metrov. Oba: — Poklicni šoferji želimo, da bt bilo v časopisnih poročilih o prometnih nesrečah na naših cestah točno povedano, kdo Je zakrivil nesrečo. Poklicni šofer, amater alt drug nepridiprav. — Težave? Preobremenjen« proge ln slabe ceste. — ZelJeT Da bi podjetju uspelo dobiti večje ln boljše vozove, nam ln potnikom v korist, ln seveda, da bi se sreča vedno smejala. ^ V nekem malem Italijanskem mestu Je pripravljena slovesnost v čast rodoljubu, ki se Je nedavno vrnil bogat iz Amerike. Ng nesrečo pa Je nenadoma zbolel dirigent orkčstra .. . Sin mestnega župana postavi na njegovo mesto • maestra Scagnattlja, ki Jh nedosežen »glasbeni genij«, Se prej pa mu Je moral obljubiti, da ga bo priporočil založniku Ttscordlju, ki ni nikoli sprejel niti ene njegove kompozicije. Drugega dne se Je Scagnattl namenil do načelnikovega sina, da bi ga spomnil na obliubo, takrat ps zve, dn Je ta skupno s svojo aaroče- ko odpotoval na Capri, Scagnattl ne okleva niti minuto. Takoj gre na pot z deuariem su. Mlada zaročenca sta gosta nekega bogatega dekleta, ki pr<*livna ljubezensko krizo In želi, da se reši takšnih »prijateljev«, ki žive na Men račun, izrabljajoč gostoljubnost. »Prijatelji« naidelo rešitev v poslednjem trenutku. Ker menijo, da ja Scagnattl kot' narejen za novega ljubimca, ga za nekaj časa preoblečejo v dovršenega kavalirja. Maeatrn dopušča, da delajo z njim, kar se Jim zljubi, misleč In upajoč š- vr-too na dobro prjeo,--«on --lo»n*ku Trip^rdUu hdaj nastajajo mnogi komični In zapleteni trenutki, vse dokler •cagnattl ne odpotuje v Mllnrio,, da bi so končno razgovarjal z •Rožnikom. Ko Je vse izgubljeno, Tlscordl končno spozna, da Je Scagnattl zelo nadarjen glasbenik. Scagnattl postane slaven, njegovo rodno mesto pa mu postavi spominsko ploščo. To Je kratka vsebina filmske komedije »Fant za vse«, ki Jo bo predvajal brežiški kino med novoletnimi prazniki. Mimo tega bo v tem času tudi slovenska premiera francoskega barvastega film« »French cancan«. V mesecu januarju pa bodo vrteli ameriški klnemaskopskl film »Med nebom in zemljo«, ameriški film »Demonska žena«. Italijanski film »Dekleta z 0-4«, ameriški film »Cadett Russel«, ruski film »Heroji Sipke«, ameriški tlim »Poletno potepanje«, ruski film »Prolog«, Italijanski umetniški film »Plašč« ln še nekatere. HIŠA ŠTEV. 1. POLNI JO BLOK, TELEFON, PORJAVELA PEC IN ČRVIVA PISALNA MIZA. — ŽELEZNIŠKA ČUVAJNICA V BREŽICAH. Prometnik Je s postaje prav tisti čas sporočil BS... — is minut zamude. V daljavi se počasi gubi glas vlaka, ki Je že odpeljal mimo. Srečali smo se z dvema kretničarjema. Vse leto sta tiha delala v tej svoji skromni hišici, pri vsakem vlaku čakala z rdečo zastavico, skrbela za našo varnost. »Najtežje Je delo pozimi, ko Je sneg. V novem letu pa sl želiva Izboljšanje življenjskega standarda ln zdravja najinih žen. Obe ste zdaj bolni « Skromne besede lz skromnih ust. K temu bi lahko dodali še Radanovlčevo hrepenenje po vsej malo spodobnem stanovanju in nič več. Dolgo že čaka nanj. Dve leti Je prebil v sobi 6 x 8 m, polni vlage in mraza, zdaj živi v »partiji« z neko betežno starko. Čaka ln trpi. Morda bo novo leto našlo ugodno rešitev. Samo trije so izmed mnogih. Vsako Jutro Jih srečujem, ko mladostno vedro potujejo skupaj v šolo ln domov. Ne vem Jim Imena, pr.nam pa njihove obraze, včasih premočna premrle od mraza, njegovo modro In sivo čepico ln rdečo smučarsko kapo Dijaki so. Petošolct. Zjutraj potujejo v Brežice po znanje. Dv« lz Sevnice, eden s Senovega Vračajo se popoldne. »Laže bi bilo, ko bt ne bilo vožnje,« pravijo vsi hkrati ln takoj nato: »toda tudi tako še kar gre.« Potem se spet zatope v reševanje križank, računskih ugank ln zapletenih šolskih predmetov. Sesnt prašički potujejo v Zagreb. Beribak bo Jutri odložil lopato, Rodanovlč ali Kožuh bosta spat stala z rdečo zastavico pri vsakem vlaku. orkestrom Izvajal Godčevo kantato »Hej, partizan!*, katero so prvič igrali leta 1944 na osvobojenem ozemlju v Savinjski dolini, po osvoboditvi pa nastopil/ z njo v Trbovljah, v Zagrebu, Ljubljani in drugod. To pot pa so se Trboveljčani izkazali v Litiji ter so jim Litijčani za njihov nastop hvaležn', saj so izvajali svoj program pod vodstvom dirigenta Jožeta Skrinarja brezhibno in na višini. Trboveljski kulumiki so bili že med izvajanjem nagrajeni z aplavzom, ob zaključku programa pa so izzvali pravcato navdušenje, ki se je še stopnjevalo ob prisrčnem prizoru, ko so jim Litijani poklonili v spomin zasluženi venec. — Litijani žele, da jih še večkrat obiščejo. začela na Izlakah nad Zagorjem z delom Zadružna hranilnica in posojilnica. Čeprav dela šele kratek čas, pa že kaže, da bo odigrala pomembno vlogo v kmečkem gospodarstvu na tem področju. Bržčas pa se bo razširila še na področje kmetijskih zadrug Mlinše, Cemšenlk in Zagorje. Kmetje kar pridno vlagajo prihranke v denar in Je vsako nezaupanje že odpravljeno. Tudi pionirji pridno varčujejo. Tudi ti pridno prinašajo svoje prihranke, ki se Jih je že kar nekaj nabralo. To pa bo imelo tudi precejšnji vzgojni pomen. Tako bodo naši najmlajši imeli nekaj denarja.. Doslej tega ni bilo. Po zagorskih vaseh bodo ustanovili turistična društva. Turistično društvo iz Zagorja skrbi, da bi tudi po vseh večjih vaseh zagorske občine ustanovili turistična društva. V teku so priprave za ustanovitev le-teh na Izlakah, Senožetih, Cemšeniku itd. Kaže, da se je zbudila tudi zagor- ska vas ln da hoče s časom naprej. Zagorske vasi bi bile lahko, seveda urejene, primerne za obisk turistov, pa tudi za večdnevno bivanje, posebej še tiste, ki leže pod planinami. Občnj zbor DPM. — Pred kratkim je Imelo Društvo prijateljev mladine v Zagorju svoj redni letni občni zbor. združen s predavanjem prof. Iva Toličič »O vzgojnih in učnih metodah otrok« ln filmom »Jutri bo prepozno«, — Iz poročil in iz razprave smo povzeli. da je bilo društvo vseskozi delavno in da Je izpolnilo svoje poslanstvo ki ga Ima v naši družbi. Mnogo truda Je društvo vložilo v ustanavljanje otroških igrišč, v čemer pa do sedaj še ni uspelo. V Zagorju rastejo novi stanovanjski bloki, nikjer pa niso predvidena otroška igrišča ln pionirske sobe. Projektanti bodo v bodoče m sl i 11 na to. — Prav tako bo treba v IZ SEVNICE Pevci Iz Trbovelj v gosteh. — V nedeljo Je priredil mešani pevski zbor »Svobode II« iz Trbovelj v Sevnici koncert. Zelo lep je bil pogled na skupino pevk in pevcev na odru. zato pa Je' bil toliko bolj žalosten pogled v dvorano, kjer je sedelo le štirideset poslušalcev. Vprašanje Je, kje so vzro. kj za tako slabo zanimanje za koncert. Trboveljčani bodo odnesli zelo slabe vtise iz Sevnice, vendar nosijo del krivde za to tudi sami. ker so se za izvedbo tega koncerta odločil; zelo pozno. Priprave na novoletno Jelko. — V Sevnici se lepo pripravljata na prireditev otroškega praznika Društvo prijateljev mladine to Občinski pionirski svet. Vsi od-najmlajših cicibanov pa do pionirjev bodo ob tel priliki obdarovani in pogoščeni. Da pa bo praznovanje novega leta še lepše pripravljalo za nalmlajše tudi igrico »Trnjulčica.« Športno življenje se Je v Sevnici v zadnjih mesecih zelo razgibalo. Telovadnica »Partizana« Je 9 POZDRAV HRASTNI- • CANOM IZ JLA • Čestitkam, ki jih bodo • Hrastničani prejeli ob O novoletnih praznikih, se • pridružujemo tudi mi, 9 vojaki, ki služimo svoj 9 kadrovski rok v Beo-9 Rradu. Srečno in uspehov • polno novo leto 1958 žele • vsem domačim; Jožko 9 Kastelic, Mirko Kovač, 9 Ernest Ramšak, Edi Kirn, 9 Franc Zupanek, Vilik 9 Vnlfand, Alojz Jakopič, • Martin Kreže ln Martin 9 Vrtačnik. vsak dan zasedena, v njej s« vrstijo in telovadijo vse vrste od cicibanov pa do članic. Trenutno pripravljajo v društvu ustanovitev članske vrste tako da bodo zastopani vsi telovadni oddelki. Sevniški »Partizan« je krepko po-orljel za delo in se že sedaj pripravlja na samostojno telovadne akademijo. Novi sevniški stanovanjski blok ki je tretji po vrsti, je dobil pred kratkim svoje stanovalce. Ta blok sta zidala ObLO Sevnica ln Mizarska zadruga v kraju. Stanovanja so moderna, toda trenutno ao stanovale; še brez električne struje. ker bi priključitev novega bloka na sedanje električno omrežje pomenila preveliko obremenitev. —ek Zagorju čimprej oopretl mlečno restavracijo oztrorrta zajtrkovalnico, saj vemo da sl Jo žele vsi tisti, ki odhajajo brez zajtrka v službo. Dobro bi bilo, da bi se DPM ustanovilo tudi na Lokah in Izlakah, sat so za to dani vsi pogoji — Novemu društvenemu odboru želirho prihodnje leto še več uspehov. Izlet pionirjev planincev. — Mladi planinci z osemletke v Toplicah so napravili v soboto, 14. decembra, dvodnevni Izlet na Zasavsko goro. Navzlic slabemu vremenu so se izleta udeležili vsi član; — pionirji. Največje presenečenje za vse pionirje pa Je bilo kajpak televizijska oddaja v planinski koči. saj se od sprejemnika kar nišo mogli ločiti. — Zjutraj Jih Je pozdravil sneg, k; je pobelil okolico. Le težko so se poslovili od prijazne Zasavske gore In polni najlepših vtisov in okrašeni z redkim jesenskim cvetjem so se vrnili domov DJ Upravi TEDNIK TRBOVLJE Trg Revolucije štev. M Mfloi Poljanšek) (Nadaljevanje in konec) V stotine in stotine barvah •o 2 njim krasili zunanje dele in notranjo prostore cerkva, kapel in dvorcev ter ga razdajali povsod, kjer bi oko človeka iskalo lepote. Se danes ga v posebni zvrsti umetniškega ustvarjanja uporabljajo slikarji namesto barv. Tako nastaneta pokrajina ali portret iz različnih barv mar-mora, vendar ne po principih mozaikov, marveč tako, da slikar namesto barvnega tona oljnate barve vstavi isti ton s koščkom manmora. Takšne slike so tudi desetkrat dražje od navadnih oljnatih slik. Na istem trgu je pomembna še stara antična zgradba, ki je dobila današnjo podobo za renesanse. Imenujejo jo Battis- tero. Veliko umetniško vrednost- predstavljajo portali omenjene krstilnice- Severnega in vzhodnega je hkrati z bas-reli-efi izdelal Giberti. Za vzhodni portal, ki predstavlja prizore iz stare zaveze, je Michelangelo dejal, da je tako lep in popoln, da bi lahko predstavljal vrata v raj. Piazza della Signoria — ali po naše: Trg gosposke — je najlepši v Firenzah. Poleg fontane di Netuno se dviga starodavna mestna palača oblasti z imenom Palazza Vecchio, s stolpom, visokim 94 metrov V Kmetijski šoli na Radni pri Sevnici se vzgajajo mlada kmečka dekleta in fantje. Vsakokraten tečaj traja tri mesece in mladi zadružniki se v tem času marsikaj naučijo, kar jim bo koristilo pri njihovem delu RADIO v tem tednu Poročila poslušajte vsak dan ob S.06, 7.00, 13.09, 15.00, 17.00 In 19.30 v Radijskem dnevniku ter ob 22.00 — Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00 — »Kmetijske nasvete in univerzo« vsak delavnik ob 12.30 — »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40 — Oddajo »Dobro Jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa .vsak delavnik od 5.00—7.00. NEDELJA, 29. DECEMBRA 7.35 Zabavna ruleta. £.00 Športna reportaža. 8.15 Vesele strune. 9.30 Kar radi poslušate. 10.30 Pokaži, kaj znoS (Javna oddaja). 12.10 Melodije za melodijo, 13.30 Za našo vas. 13.39 Slovenska pesem od romantike do danes. 20.00 Radi smo jih poslušali... PONEDELJEK, 30. DECEMBRA 8.05 Jutranji divertlmento. 9.20 Prisluhnite . .. 11.00 Mala meiodija. 11.05 Radijska soia za srednjo stopnjo — Urna lastovka. 12.40 Glasbena novoletna čestitka godbe JLA. 13.45 Narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet. 17.10 Popevke tega tedna. 17.35 Glasbene razglednice. 18.09 Mladinska oddaja. TOREK, 31. DECEMRBA 8.06 30 minut ljubiteljem narodnih in domačih napevov. 9.00 Zabavni mozaik. 10.10 Odprite sprejemniki 11.30 Za dom in žene. 11.45 Havajske melodije. 13.15 V veselem pričakovanju (Silvestrovo za najmlajše). 15.30 Pa Je bilo le lepo v tem starem, dobrem letu! 17.45 Novoletne čestitke. 18.30 Sadovi minulega leta (reportaža). 20.00 Veselo silvestrovanje. SREDA, 1. JANUARJA 8.99 Srečno 19581 8.45 »Pokaži, kaj znaš?!« 13.15 Vrtiljak zabavnih melodij. 14.00 Poklici ob Novem letu. 16.00 Novoletna beseda samoupravljavcev (reportaža). 17.09 Razvezana pentlja. 19.00 Novoletne čestitke. 21.00 Marijan Kozina: O muzikantih. ČETRTEK, 2. JANUARJA 8.30 Nov visi že koledar (literarna oddaja). 11.00 Sedemdeset minut za športnike. 12.10 Opoldanski popularni koncert 15.15 Pesmi Jugoslovanskih narodov. 15.45 Naši učitelji o šolarjih ln šolah. 19.00 Novoletne čestitke, 19.50 Tedenski notranjepolitični pregled. 20.06 Naši znanci iz četrtkovih večerov. 15.40 Iz svetovne književnosti — Sandor Hunyadi: Dekle za Pengov. 17.10 Mala glasbena čajanka. 18.30 Narodne pesmi poje 2enski vokalni kvartet. 18.50 Družinski pogovori. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. SOBOTA, 4. JANUARJA 8.05 Lepe melodije — znani napevi. 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev): Pojte z nami. 9.30 Zabavni album. 11.00 Pionirski tednik. 11.15 Vesele in poskočne v narodnem tonu. 12.40 Poskočne polke. 13.15 Izbrali smo za vas (spored zabavne glasbe). 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 Glasbene uganke. 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu. 18.15 Slovenski zbori ln samospevi. 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 21.00 Melodije za prijeten konec tedna. KINEMATOGRAFI Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 27. — 30. decembra amer. barvni film »Zgodba o Glennu Milerju«; 1. — 5. Januarja amer. barvni cinemascope film »Vzhodno od raja«; 7. — 9. januarja ameriški barvni tlim »Padli angel«; 10. do 14. januarja angl. vistavision film »Hiša skrivnosti«. Kino »Svoboda — Trbovlje II*: 28. — 30. dec. amer. krlm, film »Gospod 880«; 1,—3. januarja amer. barvni film »Džubili«; 4.-6. Januarja amer. barvni kavbojski film »Dimni signal«; 9.—13. januarja amer. film »Samo ena želja«. Kino Sevnica: 28.-29. decembra amer. barvni film »Houdlni«; 4. —5. Januarja amer. film »Rumeno nebo«; u.—12. Januarja nemški film »Stotnik ln njegov junak«. Kino »Svoboda« Videm-Krško: 28.-29. decembra Ital. film »Na konici meča«; 1. ln 2. januarja češki barvni film »Glasba iz Marsa«; 4. in 5. jan. angl. barvni film »Romeo in Julija«; 8. ln 9. Jan. franc, barvni film »Alarm na jugu«; 11. ln 12. Jan. ruski barvni film (balet) »Nesmrtna ljubezen«. Kino Brežice; 28. decembra češka barvna komedija »Glasba lz Marsa«; 29. dec. češka barv. komedija »Kako pa sedaj?«; od 31 dec. do 1. januarja mehiški film »Ne zanikam svoje preteklosti«; 2. Jan. ital. barvna komedija »Dečko za vse«; 3. ln 4. Jan. amer. barvni cinemascope film »Med nebom ln zemljo«; 8. ln 9. Jan. ital. film »Dekleta s štev. : 04«; 10. ln 11. Jan. amer. barv. film »Kadet Rus-sel«. VREME PETEK, S. JANUARJA 8.05 Jutranji divertlmento, 9.20 To in ono za vas. 11.00 Pesmi ln plesi raznih narodov. 11.30 Za dom ln žene. 13.15 Od arije do arije. , 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Pojte z nami. Do 30. decembra pogoste, največkrat snežne padavine. Zatem bo v glavnem suho vreme. Temperatura bo konec decembra močno padla, v začetku januarja bo pa hud mraz. Nadaljnji tzgledi do 12. januarja. Okoli 10. januarja topleje — nato padavine. NAROČILNICA Naročam »Zasavski tednik« ln prosim, da mi ga začnete poSUjatl • _____________________________________ Naročnino nakažem takoj po prejemu položnice. Ime ln priimek n _____________ Kraj ______________, ulica_____________Štev. ___ Jtoita.................... Podpis: Po ubranosti in čistosti ohranjene arhitekture preteklosti me Firenze močno spominjajo na Dubrovnik. Seveda ob taki primerjavi ne smemo pozabiti, da so bile Firenze središče tiste ustvarjalne moči, ki je pustila svojo izrazito sled tudi v oddaljenem Dubrovniku. Italijo sem zapuščal potešen. Se so nas sprejele Benetke s svojim zapravljivo razkošnim otokom Lido in Trst. V Lidu stane vstopnica za kopališče ob morju 3 tisoč lir, prenočišče v hotelu 18 tisoč lir. Pot na bienale je torej pošteno draga. Tu smo srečali vse: od že postaranih ruskih kneginj do enostavf nih Nemcev,- do razsipajočih Američanov. — Vse. kar ne sodi med vsakdanje delovne ljudi evropskih in drugih dežel. Tisti, ki še niso bili preko meje, mi morda ne bodo verjeli, zato pa tembolj tisti, ki so že spoznali tujino: ko sem se vračal domov, sem svoje domače kraje ljubil veliko bolj kot takrat, ko sem se od njih začasno poslovil. Kapitalistični anarhizem kljub svojemu prizadevanju po izboljšanju življenja tudi v Italiji delavcem in kme- tom poenostavlja življenje in še dalje razmika ljudi- Televizijska antena na strehi barake še ne kaže odrešujoče poti. Umetnost, ki jo premore Apeninski polotok pa je neskončno lepa. Tolikšna po svoji moči, da bi jo človek hlastal in občudoval vse življenje. Nas Jugoslovanov v Italiji ne marajo preveč. Za to je več vzrokov: še ne pozabljena zadnja vojna, afera okoli Trsta in morda še najbolj negativna propaganda vatikansko usmerjenih listov- Nekaj' pa je tudi res. Povsod je naša prisotnost porajala strahospoštovanje. Beseda »Jugoslavo« jim je vselej pomenila nacijo, k,i ni kar tako. Nad jezerom Albano smo se ustavili v obcestni gostilnici, da popijemo nekaj vina. Za mizo je sedela gruča kmetov, jedla salamo in kruh in pila. Kmalu smo se odobrovoljili. Oglasila se je pesem, kakršno slišimo doma vsak dan, vendar je pomenila tu nekaj posebnega. Kmetje so se dobrosrčno nasmihali in nisem mogel drugače, kot da sem z italijanskim vinom v skromni italijanščini nazdravil našemu dobrotljive- mu spremljevalcu Francescu z željo, da bi ga kaj kmalu radi videli v naši deželi. Kmetje so prosili, da bi jim še kaj povedal. Ne spominjam se več, kaj vse sem rekel, konec pa je bil menda takšen: »Noi tutti deSi-amo vivere senza la guera e bomba atomica!« Vsi so veselo zaploskali, tudi Francesco. Nato smo naročili še en liter in trčili bratstvu vseh ljudi pod soncem. KONEC Radi se imata, in starejša sestrica bo pazila nanjo, ko napravila čez mesece prve korake Razgovor s predsednikom itpravntga otbora hrastu ške steklarne Šahovski kotiček NEKAJ LISTOV IZ 5AHOVSK E ZGODOVINE (Nadaljevanje) Leto dni po newyorškem triumfu odpotuje Morphy v Evropo, da izzove na dvoboj njenega naj. močnejšega šahista Andersena. Utemeljitelj zgodnje romantike brez omahovanja pobere vržene rokavice. Za bojno areno določita nasprotnika Pariz. Nemškemu velemojstru ne uspe pnikazati vsega svojega znanja, saj izgubi match z visokim rezultatom 3:8. ker ga prvi porazi preveč deprtmirajo. SICILIJANSKA OBRAMBA Beli: MORPHY Cmi; ANDERSSEN 1. e4, cS (Prepreči sovražniku gradnjo polnega kmečkega sre- RESITEV MAGIČNEGA KVADRATA iz si. Številke Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata, ki smo ga priobčili v predzadnji številki našega lista, se glasi (vodoravno in navpično): KLOP, LOPA, OPIJ, PAJK. Žreb je prisodil Drvo nagrado za rešitev magičnega kvadrata Faniki BAŠEVI, učenki 2. razreda osnov, šole, Colniše št. 4, pošta Zagorje ob Savi — drugo nagrado pa Katici ZMAVCEVI, učenki 4. a razreda osnov. šole. v Brestanici, pošta Brestanec. Vsem ostalim rešiteljem, ki jim žreb ni bil naklonjen, za poslano pošto in pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO dišča — d4, ei). — 2. Sf3, Sc6. — 3. <14, c:d4. — 4. S:d4, e«. — 5. 8b5 (Običajno nadaljevanje je 5. Sc3). — 5. ... d4 (Enake igre da-Ja 5. ... Sf6, «. Sc3 Lb4 itd) — 4. Lf4, eS. — ?. Le3, 15 (Solidnej-še Je 7. ... Le«). — *. Slc3, 14 (Ne gre 8 ... f:e4. 9. Se4. d5. 10. D: d5! D:dS 11. Sc7 +, K N 12. S:d5. ker ima beli pri zdravem kmetu več ter boljšem razvoju gladko dobljene pozicije). — 9. Sd5! (2r. tev lovca omogoči vdor Morphy-jeve konjenice v črn) tabor). — 9. ... f:e3. — 10. Sbc7 +, Kti (Alt 10. ... Kd7 11. Dg4 mat). — 11. DI3 +. Sf6. — 12. Lc4. Sd4 (An-derssen išče rešitev v protinapadu). — 13..S:f« +. d5. 14. L;d5 +. Kg« (Trd odpor nudi še 14. Ke7). — 15. Dh5 +. K:f6. — 1«. f:e3 (Odločilno!) — 16. . . . S:c2. -IT. Ke2 Cmi se vda, kajti po 17. S:al sledi 18. Tfl +. Ke7. 19. D:e3 +. Kd7 20 Le« + Kc6 21 Tel +. K bo. 22 Db3 mat. Partijo karakterizlrajo operacije skakačev Opombe; Ivo Hribovšek Tovariša Toneta Sihurja v hrastniški steklarni pozna vsak. Pa ne samo v tovarni, tudi v Hrastniku in izven njega. Vsi vedo, da je skromen, delaven in socializmu predan delavec. Kosem se z njim razgovarjal, mi je na kratko orisal delo in probleme v tovarni. O delu svojega podjetja rade volje govori. Kar z nasmejanim obrazom pravi, da podjetje letošnje leto ni imelo kakšnih posebnih problemov. Plan tovarne se v redu izvršuje, ko-njuktura za prodajo steklarskih izdelkov je velika. »Se premalo napravimo,« je rekel, »da bi ugodili vsem naročnikom. Letošnje leto nam je uspelo plasirati mnogo več steklarskih izdelkov tudi na zunanjih tržiščih. Najbolj nas kajpak tare jesenska sezona, ko ne moremo dobiti zadovoljivega števila vagonov za transport.« Tudi glede izboljšanja standarda so letos nekaj napravili. Sicer ne ravno mnogo. Dogradili so v podjetju nove garaže in stanovanja, s čimer pa niso mogli nič pridobiti, ker so morali zaradi rekonstrukcije in modernizacije steklarne porušiti 9-stanovanjsko hišo. Delavsko upravljanje se v tovarni vsdno bolj uveljavlja. Člani delavskega sveta in upravnega odbora podjetja se vedno bolj poglabljajo v go- spodarska vprašanja tovarne. Medsebojni odnos i med vodstvenim kadrom so dobri. Dnevni red zasedanj delavskega sveta sestavljajo skupno z direktorjem tovarne m ga pošljejo v vednost nekaj dni pred zasedanjem članom delavskega sveta in upravnega odbora. Težave imajo v tovarni sedaj, ko jo rekonstruirajo, ker zaradi preureditvenih del ne sme trpeti redna proizvodnja steklarne, kar terja veliko naporov. Na vsakem sestanku razpravljajo o tem težavnem vprašanju. Ko sem predsednika upravnega odbora tovarne vprašal, kakšne Ders;pe•««••••■ A..« Valvazorjeva tiskarna Videm-Krško razpisuje mesto KNJIGOVODJE Pogoj: Potrebna praksa za samostojno vodenje knjigovodskih poslov. .! j ! I • •••••»e «••«••«•• OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL TRBOVLJE želi vsem delovnim ljudem občine TRBOVLJE srečno in uspešno novo leto 1958 Konfekcija LISCA SIEVNIICA OB SAVI želi vsem svojim odjemalcem srečno in zadovoljno novo leto 1958 rJllU TRAkIC KOPITAR. 43. — Bojan se je le precej časa zadrta! v taborišču. Partizanom je pravil o votlini z orožjem, trgovcu - izdajalcu, o trgovčevem sinu, le o očetn ni hotel ničesar povedati. Bojan je >edaj dobil nalogo, da bo-obveščal partizane o premikanju nemške policije. Nekoč pa bi Jo bil kmalu skupil. Bojan je bil namreč na poti le premalo previden. Med potjo Je veselo požvižgaval. Nemška patrulja ga je počakala. Rezek nemški: »Haiti« ga je Sele vzdramil, da Je skočil stran in začel bežati, ||ii kolikor je le mogel. 41. — Takrat, ko nihče ne pričakuje, pride rado nnjhuje. Tako je bilo tudi pri Bojanu. Rana za Izgubljenim očetom je bila že skoro zaceljena. Sedaj, ko ni imel več očeta, se je Bojan še bolj navezal na mater, ki mu je pomenila vse. Čeprav je bila včasih sitna, tako kot znajo biti tudi druge matere, ji je Bojan rad pomagal pri vsakdanjem delu. Kadar je utegnila, Je odšla poma. gat tudi posestniku na drugem koncu kraja. Tako je odšla tjakaj tudi tistega nesrečnega dne. Morala je iti mimo nemške -postojanke, zato je raje šla po bližnjici. mati Je nevede stopila na mino, ki se je sprožila in eksplodirala. Bolan Je tisti večer zaman čakal na mater. NI je pričakal več .. • Bojan je tako postal dvojna sirota, prepuščen sami sebi. NI Imel nikogar več, ki bi skrbel zanj. Sam je ostal v letih, ko sta mu bila najbolj potrebna oče In mati. Sorodniki so gn sicer tolažili, da bodo skrbeli zanj in mu nudili vse, kar Je potreboval. Hotejl so mu pomagati, da bi laže prebolel Izgubo očeta Im matere. 46. — Bojan sedaj ni in ni vedel, kaj naj stori. Postal J« mrk In vase zaprt, le redko g« Je kdo spravil v dobro voljo Sorodnike je začelo skrbeti, č« Bojan izgube matere ne bo mogel preboleti. Pa so se na srečo zmotili. Cas celi -vse rane, tudi najhujše. Tudi * Bojanom je bilo tako. Bojan Je premišljeval, kaj naj napravi. Pri sorodnikih mu sicer ni bilo sile, njega pa Je gnalo v svet Mislil Je Oditi v partizane, ■ se mu Je zdelo, de *» '-o*ko > premlad. iO LEI S: Novinarji ln dopisniki »ZA8AVSKEGA TEDNIKA«, zbrani na posvetovanju v Vidmu-Krškem MED TEDNI 0 3. januarja 1948. leta je izšla prva Številka »Zasavskega udarnika«. Na osmih straneh malega formata je bilo objavljeno 26 člankov in poročil. 0 Prvo številko »Našega dela«, glasilo bivšega krškega okraja, je tiskala v redakciji Lojzeta Jazbeca Celjska tiskarna na Šestih straneh. 6 Liste, predhodnike današnjega »Zasavskega tednika« so urejevali: »Naše delo« in »Posavski tednik« — Jože Kastelic, Karel Štrukelj in Tone Gošnik, »Zasavski udarnik« in »Zasavski vestnik« pa Stane Šuštar in nekaj časa Lojze Sotlar. 0 1. julija 1951 je »Zasavski udarnik« spremenil svoje ime in format. Poslej je »Zasavski vestnik« izhajal vse do 1. maja 1955. List je na velikem formatu prvič tiskala Tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. Leto kasneje je list redno izhajal tedensko na šestih straneh. 0 13. maja 1953 je list moral menjati tiskarno. Novi svežnji »Zasavskega tednika« so začeli prihajati iz rotacije Mariborske tiskarne. 0 1. maja 1955, po združitvi krškega in trboveljskega okraja, je po fuziji lista »Posavski tednik« in »Zasavski vestnik« izšla prva številka pokrajinskega lista »Zasavski tednik«. Njegov obseg je znašal po osem strani tedensko. 0 10. marca 1956 je list objavil stran zanimivosti pod naslovom »Vsega po malem za vse«. 0 Od aprila 1957 dalje tiska naš list spet Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. 0 Pričujoča številka »Zasavskega tednika« je tiskana na 2,5 tone rotacijskega papirja. Danes bodo v naši redakciji utihnili pisalni stroji. Za dan, dva, bodo ostali prostori prazni, potem pa se bo spet začel ritem vsakdanjega dela. Urednik bo spet prebiral pisma in dopise, korektor Franjo bo spet pozno v noč udarjal na svoj stari pisalni stroj, Milan bo vsak teden zgodaj zjutraj hitel v tiskarno — Albin in vsi ostali pa bomo križarili po terenu, da sobotna številka ne bo brez novic, člankov, komentarjev in reportaž. Morda bomo danes sedli skupaj in ob kozarcu dobre kapljice izmenjali svoje spomine, misli, mnenja in težave. Odgovorni urednik Stane, desetletni stalni sodelavec »Zasavca«, bo morda pripovedoval o pretresih, močnih živcih in debeli koži, ki jo mora imeti vsak odgovorni urednik. »Na sodišču sem bil ... . ne vem kolikokrat,« bo dejal. »Bojevitih in grozilnih pisem sem dobil najbrž za sto metrov. Preklelo me je več deset in deset ljudi, nekateri so grozili celo s pogubljenjem sveta...« Albini pa bo uhajal spomin v leta, ko je mesec za mesecem prijemala za kljuke sodišč, dokler ni končno s svojo resnico zmagala. Menda se bo tudi tovariš »tehnični« (Milan Vidic) samo za hip spomnil tednov dve leti nazaj, meterja, ki je delajo in ustvarjajo vsem lepši jutrišnji dan. Morda bo prišlo komu na um in bo začel razgovor, močno podoben redakcijski seji. Tovariši, to in to pišemo še preobširno in premono-tono; kmet iz Brežic me je zadnjič opozoril na rubriko s praktičnimi novicami vsak teden za kmetovalce ... In gospodinja mi že nekaj tednov govori, da bi bil list še boljši, če bi imel kotiček za žene ... Dajmo, uresničimo želje!« Jaz bi napisal za prihodnjo številko reportažo o ...« »Stop!« pravi glavni urednik. »Danes je praznik, dvignimo čase!« Na čast »Zasavcu« in vam, dragi bralci, ki mu pomagate! . * »ZASAVSKI UDARNIK« * V LETU 1948 S. JANUARJA — Rudniki Zasavskega bazena so 30. 12. 1947 dosegli proizvodni plan za leto 1947. 16. JANUARJA — V decembru 1947 je doseglo v tekmovanju med slovenskimi rudniki prvo mesto Velenje, drugo Trbovlje, tretje Hrastnik itd. 1. FEBRUARJA — Rudarji Zasavskega bazena so se obvezali, da bodo letošnji, za 4°/a povečani plan, prekoračili za 1 odstotek. 24. APRILA — Na prvem zasedanju novoizvoljenega okrajnega ljudskega odbora je bil sprejet odlok o petletnem planu za razvoj lokalnega gospo- pet je sobota in spet je našel pot k vam. Mnogim ja že dolgo deber prijatelj. Tokrat je večji in lepši. Praznuje. Star je deset let. Urednik, k; morda prav tale Ča3 obrača stran za stranjo, razmišlja o njegovi poti. KI 28. decembra 1947. leta je prišel na lii\otype »Slo-' vem&ega poročevalca« v Ljubljani nov rckopis. Bil je iz Trbovelj, in stavec, ki je začel z pekarni mirno prebirati tipke, je z nekoliko močnejšimi črkami postavil naslov ob prvi številki. Železni konjiček je pet, na svetlo je prihajala matrica za matrico. Uvodne besede bralcem so bile vlite v svinec. Korektor stolpcev je dobil krtačni odtis in bral: »Prva številka »Zasavskega udairnika« je Izšla v trenutku, ko pregledujemo uspehe našega planskega gospodarstva. Zato tudi glavna vsebina tega lista govori o uspehih poisamezndh kolektivov ... Naloge, ki čakajo rudnike zasavskega bazena, so velike, zato mera »Zasavski udarnik« s pomočjo vseh delovnih kolektivov zasavskega bazena, kakor ostale industrije in njenih sindikalnih podružnic, organizacij Fronte in vseh množičnih organizacij okraja dvigat^ delovno Rojstvo ) zavest in razvijati naše delovne izkušnje, odpirati nov« poti v organizaciji dela, preverjati njegovo opravilo in tudi popularizirati uspehe posameznih delovnih kolektivov, obratov — številk in posameznikov.« , Sedem dni pozneje je rotacija vrgla v efcspedit prve izvode novega slovenskega lokalnega lista, m po Trbovljah se je raznesla novica: izšel je naš časopis! Roke, zlasti delavčeve, so pridno segale po njem. Tudi v Hrastniku in Zagorju ni bilo drugače. Zasavje je bilo veselo. Pismo bolnega rudarja iz tistega časa pravi: »Vest, da dobi zasavski industrijski center svoj časopis, sem sprejel jaz in vsii v naši bolnišnici z velikim zadovoljstvom, Mnogo uspehov pri vašem delu!« »Udarnik« je prodiral v vse več hiš. Naklada je dosegla 4.000 izvodov. * | Nekako tisti čas so zapisali pri nas nojstvo še enega lokalnega časnika. To je bilo »Naše delo«, glasilo OF krškega okraja. Kot veže zasavske rudarje mnogo lepih spominov na njihov list, tako branijo posavski kmetje nič manj lepe spomine na svoj list »Naše delo« in njegovega naslednika »Posavski tednik«. Med Zasavci so se v listu najbolj priljubili »Prepih«, »Ocvirki« in »Popotna torba«, med Posavci pa je bil zanimivost številka ena »Pepče pripoveduje«. Tu sta naša domača časnika odkrito bičala vse, kar je bilo kritike potrebno. Nič nista izbirala, obrazi tu niso bil pomembni, ln prav zato sta se ljudem še bolj priljubila. Postala sta resnično ljudski glasili. PRETRESOV »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦e ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ALBINA KOS — članica naše Redakcije zaradi bolezni že ne-mesecev ne piše. Želimo ji čim prejšnje okrevanje. Radeče Proslava Dneva JLA. — Pre- *okl,i petek je bila v Radečah hspela proslava v počastitev Praznika JLA. Priredili so Jo dijaki nižje gimnazije s člani haestnegg mladinskega gledali-in obveznikov PW. V eno Uro trajajočem programu so nastopajoči lepo prikazali celotno zgodovino NOV z živimi sli— 'tami, ki so dale prireditvi po-Se6en poudarek. °b tej priliki Je predsednik £Wine Ferčl Miller razdelil ®astna odlikovanja predsednika republike najbolj zaslužnim društvenim (n družbenim delav-cem v občini. proslava 15. obletnice USAOJ. "T Mladinska organizacija v Zidanem mostu je priredila lepo Prosto ls. obletnice USAOJ, *druieno s sprejemom novih lanov. Slovesnosti so prisostvoval vsj najboljši mladinski aktl-'dri; i,z občine in številni člani ridanmoške organizacije. Novo-sPrejeti član) so bil! obdarjeni 8 spominskimi darili. — Podobne proslave so bile tudi v Lo-in Radečah- Priprave na republiško posvetovanje. — Na pobudo CK LMs bo mladinska organizacija v ra-deški papirnici s pomočjo ^rdavskega sveta tovarne in sindikalne Podiružnice organizirala v Januarju republiško posveto-Vsb.1e mladih delavcev |z v«e kemične industrije v Slovenili V ba-pirnicj so s pripravami že pri-"S'll- Posvetovanje bo imelo nn-da razčleni mnove nroh’e-zlasti vprašanja ml-vdih de-Wv»pv v fp( vrsti lndu,strii'e rlčakulejo rta bo prišlo v Ra* deZp okrog no delegatov Iz vseh krajev PRED DESETIMI LETI... PETORICI TOVARIŠEV Z DIREKCIJE ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV MISEL, KI SE JIM JE PORODILA, NI DALA MIRU. ZAKAJ NE BI IMELI TUDI REVIRJI, NAS ZASAVSKI RUDAR, PRVI BOREC IZGRADNJE SOCIALIZMA, SVOJEGA Časopisa, glasila, iz katerega bi VEL NJEGOV DUH, NJEGOVI USPEHI IN NEUSPEHI, KJER BI NAŠEL OB PROSTEM ČASU KOS RAZVEDRILA IN NOVEGA POUKA? BILA JE TO DRZNA MISEL. ZACELI NAJ BI BREZ NAJMANJŠIH IZKUŠENJ, BREZ TROHICE ČASNIKARSKEGA ZNANJA, ... IN DANES DRZNA MISEL PETORICE PRED DESETIMI LETI SE JE URESNIČILA. »ZASAVEC« JE SHODIL S TRDNEJŠIMI KORAKI. ZA NJIM SO LETA NEBOGLJENOSTI, ZAČETNIŠKIH SPODRSLJAJEV, Čedalje popolnejši prihaja med VAS. NE, Se vedno nismo zadovoljni z NJIM. NITI VI, DRAGI BRALCI, NITI MI TU V REDAKCIJI. VENDAR, RAZUMIMO GA IN ZAUPAJMO MU. NASE IN VASE ŽELJE OB NJEGOVI DESETLETNICI SO NAJBOLJŠE. v Mariborski tiskarni v potu svojega obraza lomil stran za stranjo našega lista — tovariša Izgorška in Dolinarja, ki zdaj skrbita za lepoto strani, na vse druge ljudi, ki ima opravka z njimi, in ne nazadnje na tiskarskega škrata, ki mu je kar dostikrat ponagajal. Kdo ve, če se Jak ne bo zgrozil ob spominih na sko-ro ducat pisem nekega gasilskega društva, dobre tete in še česa, ki je obetalo s tožbo zoper čast. Ne manjkalo pa bo tudi sončnih spominov. Teh je mnogo več kot senčnih. To so spomini na srečanja z neštetimi delavci, kmeti in izobraženci, spomini na ljudi, ki bero naš časopis in žive z njim, spomini na naše najboljše delavce in uslužbence, na ljudi, ki v jamah, po uradih in na naših poljih Mož z brki. Ga poznate? To je naš urednik. V zasebnem življenju je poveljnik trboveljske »Svobode II«, velik prijatelj športa, posebno nogometa, zelo dobro pa se razume tudi s svojo malo hčerko Jerico. Ko smo ga vprašali, česa si želi v novem letu, je kar iz rokava, stresel kup želja: da bi bili bralci čimbolj zadovoljni z listom, da ne bi pozabili na svoje obveznosti do nas (mislil je najbrž naročnino!) — no, da bi bilo v listu čim manj časnikarskih rac. darstva. Za novega predsednika je bil Izvoljen Alo-jz Ribič. 8. MAJA — Papirnica Radeče je za 30*/i presegla plan v mesecu aprilu. 29. MAJA — Rudarji iz Trbovelj bodo zgradili na Partizanskem vrhu počitniški dom. Prvega prostovoljnega dela se je udeležilo 150 ljudi, k; so se na večer poveselili pri »Mamici«. 2. JULIJA — 30. junija je bilo v okraju Trbovlje vpisanega nad 6,000.000 din ljudskega posojila. Petega julija pa se je vsota povišala na 7,872.000 din. 20. AVGUSTA — V Trbovljah se Je deset dni mudila rudarska brigada iz Češkoslovaške. 22. OKTOBRA — Okrajni partijski konferenci, ki je bila v lepo okrašepi dvorani Delavskega doma, je prisostvoval tu- 26. NOVEMBRA — V soboto, 24. novembra 1948, je trboveljske rudarje nenadoma obiskal maršal Tito. Ogledal si je cementarno, separacijo, centralne rudarske delavnice, ob 14. uri pa je bil na zahodnem obratu velik miting s polno udeležbo trboveljskih rudarjev, žena in mladine, na katerem je govoril maršal Tito. KULTURNA KRONIKA »ZASAV. UDARNIKA« V LETU 1948 16. januarja — Gledališka skupina KUD »Lojze Hohkraut« je uprizorila Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Predstava je dobro uspela. Režiser je bil prof. A. Pirnat. 12. marca — V režiji Jožeta Paternosta je igralska družina SKUD »Lojze Hohkraut« uprizorila Svarkinoyo komedijo »Izpit za življenje«. Zagorski pevoi so gostovali na Jesenicah in v Bohinju. 8. maja — Gledališki aktiv in Z MAG ZKS, tov. Sergej di član CK Kraigher. 5. NOVEMBRA — Meseca oktobra je med rudniki Zasavskega bazena dosegel plan edinole rudnik Trbovlje. je uprizo-»Desetega NI« K0MBNTBB Zaključili pariškega sestanka 1 Zaključni komunike, ki so ga objavili v Parizu po sestanku šefov 15 držav Atlantskega pakta, je sestavljen tako, da človeka zavede ▼ zmoto. Govori o sporazumu, o enotnih pogledih, o atlantski solidarnosti itd. V resnici pa sporazuma (vsaj takšnega, kakršnega so želeli Američani) ni bilo, enotnih pogledov je bilo malo, pa tudi atlantska solidarnost »e je pokazala kot dokaj neučinkovita zadeva. Zakaj so pravzaprav sklicali ta sestanek in kaj so imeli za bregom njegovi pobudniki? Začelo se je s sputnikom. Bolje rečeno — z raketo, ki. je ponesla spalnik v vesolje. Pred nekaj meseci, ko sputnika še ni bilo, so bili Američani prepričani, da so najmočnejši. Ne toliko zaradi števila ruklearnih bomb, ki jih imajo v - skladiščih, kolikor zaradi vojaških baz, s katerimi so obkolili vso Sovjetsko zvezo. Sputnlk jim je vzel to prepričanje. Pokazalo se je, da ima Sovjetska zveza rakete, s katerimi bi lahko razrušila ZDA. Učinek ameriškega strateškega letalstva (čeprav ima baze v Evropi) ne bi bi‘l tako hiter in močan, kot učinek sovjetskih raket. Prednosti torej ni več. Se več, ZDA so zaostale za Sovjetsko zvezo. Ameriški politiki in strategi, ki ocenjujejo driave 'n njihovo moč le po številu atomskih bomb, raket in njihovega dometa, so se zgrozili. Z vso naglico so začeli izpopolnjevati svoje rakete. Pri tem pa nimajo kdo ve kako srečne roke. Se precej vode bo preteklo, preden bodo izdelali raketo, kr se bo lahko kosala s sovjetsko. Toda čas beži. Treba je hitro storiti nekaj. In sklenili so, da bodo do skrajnosti izkoristili Zahodno Evropo, spremenili jo v bazo raket srednjega dometa. Geografija naj bi za zdaj nadomestila fsto, česar ameriška tehnika še ni uspela storiti. Videti je enostavno, v resnici pa ni. Pokazalo se je, da evropske dežele niso navdušene za ta načrt, da imajo svoje želje, ki so nasprotne Ame-r!ki. Zahodnoevropske vlade se zavedajo, da bi bile raketne baze y morebitni vojni prvi cilj nasprotnikovih bombnikov. Ta nevarnost, dejstvo, da Zahod ni več najmočnejši, pa tudi zahteve narodov, naj se zagotovi mrr in varnost, so vplivale na zahodnoevropske vlade, da so začele razmišljati o sporazumu s Sovjetsko zvezo. V takšnem vzdušju je prišlo do sestanka v Parizu. Sestanek je pokazal, da so Američani v manjšini. Nekatere dežele so odkrito zavrnile ameriške rakete. Najodločnejši sta bili Norveška in Danska, Celo Belgija, ki je znana po svojem atlantizmu, je imela precej taktičnih pripomb, kot na primer, da je njeno ozemlje, neprikladno za raketne baie. Se Nemčija, ki bi se sicer rada čimprej vojaško okrepila, ni brez ugovorov sprejela ameriškega načrta. O raketnih bazah na njenem ozemlju bi lahko govorili šele čez dve leti. Ameriški načrt je brez pridržkov sprejela le Turčija. Neki zahodni novinar je zap:sal, da je bilo na sestanku v Parizu ves čas opaziti šestnajstega nepoklicanega udeleženca — Bulganina. Številna pisma, ki jih je predsednik sovjetske vlade poslal predsednikom vlad po vsem svetu, so močno učinkovala. Norveški predsednik Ger-hardsen je dejal, da bi morali najprej proučiti Bulganinova pisma in šele potem razpravljati o raketah. Celo Adenauer je ocenil Bulgani-nove predloge kot pozitivne. Za razgovore s Sovjetsko zvezo so se zavzeli tudi Danci, Belgijci in Francozi. O teh pobudah in nesporazumih pa zaključni komunike ne govori. Trdi celo, da so se članice Atlantskega pakta sporazumele in sklenile »ustvariti najučinkovitejšo organizacijo, upoštevajoč najnovejše dosežke v orožju in tehniki.* Ustvarili bodo zaloge nuklearnih glav, rakete bodo dali na razpolago koman- dantu Atlantskega pakta. O razporedu raketnih baz pa bodo še razpravljali »sporazumno z zainteresiranimi deželami.« Vse kaže, da se bodo morali šefi držav Atlantskega pakta ponovno sestati in da bodo morali še razpravljati o tem neprijetnem vprašanju. Komunike se sicer ne zavzema za široke razgovore s Sovjetsko zvezo, kakor so predlagali nekateri predsedniki zahodnoevropskih vlad, govori pa o nadaljevanju razgovorov o razorožitvi v okviru OZN. B I pa bi tudi »pozdravljen sestanek zunanjih ministrov zaradi premaknitve tega vprašanja z mrtve točke.« Lahko bi torej rekli, da se je sestanek zaključil s kompromisom. Amer'ških načrtov sicer niso povsem sprejeli, pa tudi zavrnili jih niso. Sprejeta je bila teza o krepitvi zahodnega bloka, ne pa tudi načelo, da bi odložili vsa pogajanja s Sovjetsko zvezo, dokler Zahod ne bo dosegel in presegel Vzhoda. Gre torej za krepi tev in za razgovore obenem. To je sicer težko uskladiti, vendar upamo, da bodo zahodnoevropske vlade — spričo vse bolj odločnih zožitev njihovih narodov, naj store nekaj, da bi zavarovale mir — prisiljene čedalje več razmišljati o sporazumu f'n tudi nekaj storiti zanj) ter manj o oboroževanju. Elektrarne Trbovlje ril Govekarjevega brata«. 15. maja — Pevski zbor KSS Hrastnik in sindikalni pevski zbor Dol pri Hrastniku sta imela uspel koncert v Hrastniku in na Dolu. 22. maja — Po daljšem presledku je trboveljsko gledališča uprizorilo delo madžarskega pisatelja Feodorja — »Maturo«. Teden dni zatem pa še »Siromakovo jagnje«. 9. julij — V čast kongresu ZB NOV je bila v Ljubljani slavnostna akademija. Na njej so nastopili pevci »Zarje« la orkester Delavske godbe pod taktirko Radovana Gobca. 30. julija — Mestno gledališče v Radečah je v tem mesecu že dvakrat uprizorilo igro »Via mala«. 24. septembra — V Hrastniku so slovesno odprli nekdanb fiz-kulturni dom. V času od 14. do 19. septembra je bil tudi »Teden kulture«. 19. novembra—SKUD »ALEŠ KAPLA« v Hrastniku je priredil javni nastop. 3. decembra — SKUD »Lojze Hohkraut« iz Trbovelj je doseglo na III. republiški reviji prvo mesto v Sloveniji. »ZASAVSKI TEDNIK« Jubilejna številka £ Izdaja OO SZDL Trbovlje A Telefon 91 £ Uredniški odbor: Ivan Sora, Stane Kranjc, Milan Vidic, Lojze Pajnič, Albina Roš, Mara Narad, Stane Šuštar. £ Upravni odbor: Vili Škrinjar, Roman Turnšek, Vinko Salmič, Slavko Zule in Toni Škrbec A Redakcija: Stane Šuštar, Franjo Lavrini, Albina Roš, Milan Vldie, Jano KoprivtfA,Naklada 12.500 izvodov. JANUAR: Spet je novo leto tu, kaj le v njem se bo zgodilo, najbrž všeč ne bo komu, kar se bo mu pripetilo. Dedek Mraz odšel od nas je — pravil je, da se bo vrnil, vendar kar zgodilo bo se, vsega pač ne bo odvrnil. Glej, upravnik internata, s plesnivo salamo pita — slabe rede v telovadbi, internata pa dobita. In pa gospodarska škoda, močno se je zdaj razvila, vsi pač moramo živeti, je oblast ugotovila. Zbor šoferjev se sestal je, da preprečil bi nesreče, vse pa kaže baš nasprotno, te od dne do dne so veče. Mleko dajejo prašičem! Naj bi raje ga prodali! Blanca naj se potolaži, neki bodo »gor« plačali. eeva poni JULIJ: Radečani so od vraga, srečolov ti naredijo, sto dinarjev srečka stane, figo — srečneži dobijo. Zdaj pomislite še tole, ko vročina je nastala, pivo »dtišlo« v ekspert je, žeja je doma ostala, avto pa na svete čase, ceste tu in tam pošprica, kaj hladili bi jih z vodo, ko pa ljudstvo lahko Švica! Znašla pa se je mladina, ves dan v vodi se namaka, niti lakote ne čuti, ko hladi se — pasja dlaka! FEBRUAR: Tam nekje ob naši Sotli so drogove kupovali ter električnim zadrugam krasno so jih preprodali. Prišli so na dan tatovi, ki kolesa so jim draga, »uzmi!« če se ti ponuja — kdo ti more kaj, za vraga! V isti sapi pa oseba, ki bila je kaznovana, bo v bodoče po zakonu čista — nezaznamovana. Smo komune združevali, da živeli bi vsi bolje, vsaka gleda pač na sebe, druga drugo »daje v olje«. Noči vrata so zaprta, dan je za pošteno delo — vsaj tako se men’jo peki, ljudstvo pa bo že živelo! MAREC: Pretepači »močni Sulki« tokrat so na dan stopili, no. pa kakor vsak te »baže«, odlikVanja so dobili. Niso čudni ti pojavi, saj pijač povsod je dosti, vsa komuna joka, toži — težko se je z njimi bosti. Ce pa hodiš po Trbovljah in izložbe ogleduješ, le kako, da cele mesce ni spremembe, se sprašuješ. V Sevnici pa non-stop dela, vse od jutra do večera, standard naš se krepko dviga in. ovire vse prezira. Le poglejmo ceno mesu, kot konoplja hitro rase, ne ozira se na vrste, pa naj bo goved’ al’ prase. 'fe?j \ * ' V~u! • V . ■' ' 4 . £ APRIL: Dobrna postaja znana, Svoboda na njej deluje, prireditev cela vrsta — rod krepkejši, boljši, kuje. UKV s Kuma širi kratke radijske valove, res po vsem se znova vidi, da gremo v čase nove. Mnogo novih stavb se dviga po trboveljski dolini, če stranišče javno iščeš, vse zaman bo, ker ga ni — ni. Ni gasilstvo več domena samo moškega le spola, da so tudi ženske zmožne, to je pač resnica gola. AVGUST: To vam bilo je veselo! Tja v Zagorje »Prater« pride, čudovito! — s sami »Schvveine«, »Hunde windische« odide) V času tem pa sami splavi, ne na rekah in po Savi, zdravstvena se ustanova temeljito z njimi bavi. Kadar muči nas vročina, ki v tem mes’eu močno diha. Raje morju in planini, mila sapica tam piha. OKTOBER: Prvi »sputnik« se je dvignil, po vesoljstvu hitro plava, eni z njim so zadovoljni, druge pa boli zdaj glava... Koloradski hrošč uspeva, dan za dnevom vedno bolje', v Sevnici čez cesto v trumah, je marširal tja na polje. Tam v Mokricah pa piščancev, sto in sto na dan prihaja, tja naj vsakdo se obrne, komur »pohanček« ugaja. Smo zavedni državljani, to smo vnovič dokazali, na voliščih za občine, smo glasove svoje dali. MAJ: Prvi maj, naš praznik dela, smo dostojno proslavili, ko minile so proslave, si zabavo privoščili. Kmal’ za tem pa sneg in slano po Zasavju smo dobili, najprej se vsakdo je vprašal, kaj v jeseni bomo pili? Majska res ni to navada, da se svet belo odene ter da medved godrnjavi spet v brlog svoj zimski krene. Restavracija v Zagorju »na široko« gospodari, njen upravnik vneto pazi, da se roba ne pokvari. SEPTEMBER: Vse prehuda pa vročina, upokfijencem ne prija, šele v mesecu septembru, jih zamika Opatija, šli na morje so Jadransko kopat se, namakat ude, marsikdo pa v gostilni lajšal je težave hude. S Krko je precej narobe, večkrat svoja pota hodi, zdaj so pa možje sklenili: kakor mi želimo, bodi. Celjska pa je drama krepko invazijo izvršila, v vsem okraju gledaUšča. bodo delo izgubila. NOVEMBER: Na Bizeljskem psi so v časti, ga pokopljejo kot grofa. Da Angleže bi jezili, Lajko v satelit so dali in z velikim pompom Rusi so v vsemirje jo poslali. Paraliza več ne bode nam otrok, kot zdaj, hromila, s cepljenjem smo jo ugnali, zemlja zdrav rod bo rodila. Kot v nekdanjih starih časih, se selitev je vršila, nova hiša stanovalce pa v K 4 je dobila. JUNIJ: AU veste, da »Zasavec« let deset že životari in da dobro voljo često, marsikomu on pokvari, vtakne se v vsako figo — no, to časnika Je dika. če narobe kaj zgodi se, da res verno vse naslika. Saj prinesel je novico, da uvožena kultura je postala nekaterim, dobrodošla sinekura. Prah povsodi mora biti, menijo se Sevničanl, ko v oblakih te nadloge, s cvičkom troštajo se zbrani. V tej vročini pa »Svoboda« tam v Krmelju životari, delajo za njo naj drugi, drugo itak jim ni mari. DECEMBER: »Sputniček« Amerikancem, klevrmo se Je razletel In namesto v vesoljstvo, spet na zemljo je priletel. Dviganje nosov ne »pali« — to je nauk za vse zemljane, kaj z atomi b’ se igrali, — mir na zemlji naj nastane! S tem pa srečno v novo leto. rod sedanji naj zaplavaj saj le s pridnim delom, trudom, naša se gradi država Satelit ne, pač pa standard, ta naj dviga se v višave, če pa kdo drugače misli — temu smejejo se krave. AGATHA CHRISTIE isa na sipini KRIMINALNI ROMAN In razen tega zna biti George strahotno dolgočasen. Staromoden, človek stare šole. Ni čudno, saj je blizu štiridesetih.« Pripomba ml je bila sunek noža v srce. »Gotovo, tako že stoji z eno nogo v grobu,« Je dejal Poirot, ne da bi mignil z obrazom. »Ne, gospodična, niste me prizadeli. Sem že dedek« ... Sedaj mi pa kaj več povejte o teh nezgodah. Pričniva s sliko.« »Zopet visi na svojem mestu. Ce hočeta, si jo lahko ogledata.« 2e je vstala, da naju popelje v spalnico. Podoba, oljna slika s širokim In težkim okvirom, je visela ravno nad zglavjem. »Dovolite, gospodična!« je poprosil Poirot, sl očistil čevlje in stopil na posteljno stranico. Preiskal je sliko, žico in preudarno ugotavljal težo. »Komur to na glavo pade, je odpotoval,« je dejal. »Ali je že poprej visel" na Žid?« »Da, monsleur Poirot. Toda ni bila tako debela. Glede na skušnje, se mi J« zdelo pametneje naročiti debelejšo.« »To je razumljivo. Ste si obtolčena mesta ogledali? So bili vogali zdrsani?« »Mislim da. Priznati pa moram, da na to nisem pazila. Zato ni bilo ▼(roka.« »Pravilno. Nič manj pa si ne bi želel ogledati tistega koščka žice. Gotovo Užl še kje v hiši.« »Bojim se, da ga je obrtnik, ki je pritrdil novo žico, vrgel vstran.« »Skoda, tako rad bi ga videl.« »Torej ne verjamete, da je bil to zgolj slučaj, monsleur Ppirot?« »To je težko presoditi, gospodična. Poškodbe na zavorah vašega avte »ofolla vsekakor ne morete prikazati — kot slučaj. In kamen, ki se je kotalil pečevju? — Ali mi hočete mesto, kjer se je to zgodilo, pokazati?« Radevolje nas je Nick popeljala na vrt in od tam na rob pečevja. Pod nami se je modrikasto'bleščalo in lesketalo morje. Grapava pot je vodila vzdolž skalovja. Nick nam je natanko ponazorila sliko dogodka, a Hercule Poirot je nemo prikimaval. Pa je vprašal: »Koliko dohodkov ima vaš vrt, gospodična?« »Sprednji vhod pri vratarski hišici poznate. Potem je še vhod za dobav-ljače — mala zidna vratarnica. Nato so mrežasta vrata, naravnost tu na robu pečevja. Skozi nje pridemo po cikcakasti poti iz zaliva v hotel Majestic. Tukaj pa lahko skozi takšno vrzel v živi meji naravnost na vrt Majestlca. To je pot, po kateri sem jaz dopoldne hodila. Tudi če hočemo v mesto, prihranimo tako dobršen kos poti.« »In kje pretežno dela vaš vratar?« »Najraje postaja naokoli po zelenjadnem vrtu ali pa čepi z Izgovorom, da mora nabrusiti srp, v orodjarni. »Mimogrede povedano, na drugi strani hiše bi bil kdo, ki bi se priplazil sem, da bi odtrgal košček pečevja, komaj viden.« Nick.ino vitko telo se je streslo. Ali še vedno mislite, da je stvarno tako. Ne upam se vam ugovarjati, gospod Poirot, čeprav se mi vse to zdi tako nemogoče.« Moj prijatelj je vzel kroglo lz žepa. Ali se vam tudi to zdi ničevo, gospodična,« je dejal. »To je bil lahko le norec.« »Mogoče. Tema: ,Ali so vsi zločinci norci?* v ostalem bi bila to po dobrem kosilu zanimiva, prav zabavna snov. Morda vaša mala domišljija res na tem boluje. Tudi to bi bilo mogoče. Vendar je to vprašanje za medlcince. Moram se ukvarjati z drugo nalogo. Misliti moram na nedolžne, ne na krivce, na žrtev in ne na zločince. Sedaj imava posla z vami, gospodična, in ne z nepoznanim napadalcem. Mladi ste in lepi, sonce se vam smeje svet je vabljiv — vse življenje, ljubezen leži še pred vami. Na vse to mislim jaz gospodična. Povejte mi, sta vaša prijatelj mrs. Rlce in mr. Lazarus že dolgo t ukaj? * »Freddie se je v sredo Izkrcala v tej okolici. Z znanci hoče prebiti nekaj dni v Tavistocku in je včeraj od tam prišla tudi sem. Ce se ne motim se Jim dobro razume na avto in ljubi vožnje.« »In kapitan Challenger?« »On stanuje v Devonportu, pride pa sem, če le more. Ob koncu tedna skoraj vedno.« Poirot je zopet prikimal. Nato smo se počasi, tiho in zamišljeni vrnili k hiši. »Imate prijateljico, ki ji lahko popolnoma zaupate, gospodična?« je nenadoma vprašal prijatelj. »Freddie.« »Razen mrs. Rice.« »Razen? ... Ne vem ... Zakaj?« »2elel bi, da bi vam delala družbo kakšna prijateljica — in to takoj.« »Ah!« Nick se Je zagledala v daljavo, očitno malo navdušena za ta predlog. Kljub temu se je zdelo, da razmišlja o tem. »Maggie bi tudi prišla v poštev,« je menila obotavljajoče. »Kdo je Maggie?« »Ena mojih sestričen Iz Yorkshira. To je številna družina. Oče Je'duhoven. Maggie je toliko stara kot jaz in, me obišče skoraj vsako poletje čeprav, če hočem biti poštena, me ne razveseli preveč. Dobra Maggie je silno nedolžno dekle. Na tihem sem že upala, da mi bo to leto prihranjen Maggiin obisk.« »Vendar ne, gospodična!« se je razvnel Hercule Poirot. »Vaša sestrična je nadvse primerna za to. Prav takšna oseba mi Je pred očmi.« »Torej, dobro!« je vzdihnila Nick. »Brzojavila ji bom In to tem raje, ker ne vem, koga naj sicer poiščem. Vsak se Je že s kom dogovoril, vsak je že oddan. Ce jo ne zadrži izlet cerkvenega pevskega zbora, ali kakšna slična nujna stvar, pride Maggie prav gotovo. »Ali lahko tako uredite, da bo spala z vami skupaj v sobi?« »Zakaj ne!« »Ali si ne bo mlss Maggie mislila, da Je to vendarle čudna zahteva?«