POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEČERNIK Leto XIV. Štev. 2 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 iu 3S-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, petek 5. januarja 1941 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v opravi ali do ooiti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tnllna 30 din. POSTNI ČEKOVNI PACUNt 11.409 Cena din 1*— Usodni trenutki Bolgarije Po soglasni sodbi se bo bolgarski ministrski predsednik Filov sestal v Nemčiji v važnih odločitvah z nemškimi državniki — Bolgarski listi pripravljajo javnost na aktiven poseg Bolgarije " v vojno — Na bolgarski meji stoji baje 240.000 Nemcev DUNAJ, 3. januarja ZPV. Včeraj opoldne je prispel na Dunaj bolgarski ministrski predsednik Filov v spremstvu žene in svojega tajnika. Istočasno je prispel tudi nemški poslanik v Sofiji von Richthofen. Ker velja olicielno njegov obisk kot zasebna zadeva, mu ni bil prirejen noben poseben sprejem. Vendar prevladuje tudi tu prepričanje, da prihod F »lova v Nemčijo nikakor ni zasebnega značaja, ampak v zvezi z novo akcijo Nemčije v Bolgariji. CUR1I1, 3. jan. ZPV. Kakor poročajo švicarski listi, tako iz Sofije kakor iz Berlina, ni nobenega dvoma, da se bo sešel bolgarski ministrski predsednik dr. Filov za časa svojega bivanja v Nemčiji z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom in morda celo s Hitlerjem. Kje in kdaj bo ta sestanek, pa ni bilo še mogoče izvedeti. Da prihod FHova v Nemčijo ni zgolj zasebnega značaja, dokazuje najbolj že samo defstvo, da je prišel istočasno v Nemčijo tudi nemški poslanik v Sofiji. Po vesteh iz Sofije je izzvalo potovanje Filova v Sofiji izredno veliko zanimanje. Ne izključuje se, da se bo ob tel priliki pričela nova diplomatska akcija, M bi utegnila pripraviti nove dogodke na Bafkanu. Tam zatrjujejo, da je Filov osebni zaupnik bolgarskega kralja. V berlinskih diplomatskih krogih menijo, da se vrača Nemčija ponovno k svojemu načrtu za vojaško akcijo čez Bolgarijo. Kakor poročajo dalje h Ankare, je vzbu- dilo potovanje Filova v Nemčijo v Turčiji veliko vznemirjenje, ker prevladuje splošno mišljenje, da bi se utegnila bolgarska zunanja politika kljub odporu sobranja in javnega mnenja spremeniti in bi tako nastala nova nevarnost za porušenje miru na Balkanu. Turčija bo storila dalje vse, da bo pripravljena na vsako even-tuaknost. SOFIJI, 3. "jan. AžA. Listi, med njimi »Mir« in »Slovo«, pripisujejo velik pomen govoru bol Kanskega ministrskega predsednika Filova pred odhodom v Nem čijo. Posebno podčrtava tisk one stavke, v katerih je predsednik vlade naglasil, da je treba letos očuvatl bolgarske interese in da mora biti bolgarski narod pripravlten na vse in da žrtvuje v letu 1941 vse za napredek Bolgarije. »Slovo* je mnenja, da bo lahko že letošnje leto odločilno za izid sedanje vojne in da se bodo letos odigrali dogodki, ki bodo usodni za ves s**ef. *Mi moramo skrbeti za to, da b«mo na vse pripravljeni. Če hočemo svojim potomcem pripraviti boljšo bodočnost, moramo žrtvovati vse, da dosežemo srečo in blagostanje Bolgarije.« SOFJJA, 3. jan. DNB. Danes je izšla prva številka tednika »Jutrišnja Bolgarija«. Uredništvo je prevzelo nalogo, da vzgaja bolgarski narod v duhu novega čas«. Javnost bo list obveščal o političnih in gospodarskih vprašanjih ter dogodkih. Prva številka ima tudi članek vrhovnega poveljnika bolgarske vojske, generala Zekova, ki piše o potrebi duhovne obnove naroda. General je mnenja, da je zgre šeno mišljenje, če kdo misli, da se bo lahko Bolgarija izognila bliskovitim iz-premembam, ki jim je danes podvržen svet. Te izpremembe ne bodo zgradile le državnih mej, nego tudi ves narod. Bolgarski narod se ne sme oddaljiti od takšnega razvoja. Zato je najplemenitejša dolžnost novega lista, da pripravi Bolgare, da bodo dostojni člani novega reda v Evropi. Med sodelavci so še drugi odličnejši predstavniki bolgarskega javnega življenja. SOFIJA. 3. jan. Dopisnik Umt. Pressa sporoča, da je sofijski radio objavil, da Bolgari ne bodo dopustili prehoda tujih čet čez svoje ozemlje ter se bodo vsakemu takšnemu poizkusu z orožjem uprli. Na nadaljnje ukaze čaka zdaj na meji Romunijo in Bolgarije 240.000 nemških vojakov. &l Obstreljevanje Elbasana ItaUjani poročajo iz Albanije le o lokalnih spopadih — Grki pravijo, da so dosegli nove uspehe na severnem delu fronte — Tuji poročevalci pa poročajo o obstreljevanju Elbasana ITALIJANI O POLOŽAJU RIM, 3. jan. Stefani. Italijansko povelj, stvo je izdalo včeraj sledeče poročilo iz Albanije; Grško bojišče: Boji imajo samo krajevni obseg. Kljub neugodnim vremenskim prilikam so oddelki naših letal z uspehom metali bombe manjšega kalibra na razne sovražnikove naprave. GRŠKO POROČILO ATENE, 3. jan. Unp. Kljub slabim vremenskim prilikam, ki vladajo na bojišču, *o grške čete zasedle važne strateške postojanke na severnem delu fronte. Aten* ski radio je sporočil, da niti najslabše vreme ne more ovirati nadaljnjega napredovanja grških čet. OBSTRELJEVANJE ELBASANA ATENE, 3. jan. Unp. Kakor poroča dopisnik United Pressa, so Grki z artilerijo začelj obstreljevati Elbasan in cesto, ki vodi iz Elbasana v 20 milj oddaljeno prestolnico Albanije, Tirano. Grkom se je posrečilo spraviti težko gorsko topništvo na vrh Mu&icani, ki dominira pet milj proč od Elbasana. S te gore (mišljen je morda 1507 m visoki vrh na Melem špa-titu, op. ur.) obstreljujejo Grki živahno Elbasan in okolico. TRENUTNI POLOŽAJ ATENE, 3. januarja. CBS. Grško vojno poročilo poroča samo na kratko, da se je grškim četam posrečilo na severnem frontnem odseku doseči pomembne uspehe, ne navaja pa o tem nobenih podrobnosti. Neuradno se pa priznava, da se nanaša poročilo o teh uspehih na predor grških čet v smeri proti Elbasanu. Grkom se ni posrečilo ponovno zavzeti le postojank, katere so bili nekoč že dosegli, a so bili pozneje prisiljeni umakniti se nazaj, ampak tudi nove postojanke še višje na severu proti Elbasanu, ki je tako prišel v doseg grških topov, ki so ga takoj pričeli obstreljevati. Na osrednji fronti so Grki nekoliko napredovali se-vernovzhodno od Klisure. Pred Tepele-nijem položaj ni spremenjen. Nad Himaro se bijejo boji za posamezne postojanke. napadom na Tobruk Kahire poročajo, da so pričeli Angleži novo ofenzivo, katere cilj je Tobruk -, pred kapitulacijo? - Italijani poročajo o odbitih napadih Bardija > ANGLEŠKO POROČILO KAHIRA, 3i jan. Ass. Press. Britske mehanizirane edinice so začele v notranjo-*♦» Libije v četrtek z novo ofenzivo In so PrWr|e 75 milj globoko v ozemlje na-sprotnika. Kakor sc izve iz vojaških krogov, se popravlja napad na Tobruk pred padcem Bardije. s tem v zvezi so tudi napadi letalskih sil angleške vojske in mornarice 1,3 italijanska oporišča v Sredozem lju. General Wavel računa s tem, kako bi čimprej odrezal sovražnika od dovoznih *ve2. Pričakujejo se važne izpremembe na '•bijski fronti, kjer se pripravljajo Italijani ® pomočjo nemških letal na protiofenzivo v*c to bi bilo za sile osi velikega pome v Bardi ji popolnoma obkoljena, ne preostaja nič drugega, kakor kapitulirati In odložiti orožje. General Wawel je napad na Bardijo odgajal tako dolgo, dokler ni zasedel vsega ozemlja v njeni okolici in zlasti vse obalno postojanke v smeri proti Tobruku. Te operacije so bile sedaj z uspehom zaključene, angleške čete stoje v bližini Tobruka, okoli 100 km daleč v notranjost italijanske Libije In s tem je postal zrel tudi položaj za prisilHev Bardije h kapitulaciji. ITALIJANSKO POROČILO RIM, 3. jan. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj o bojih v Afriki sledeče poročilo: Na obmejnem "a straži t’enera*ni s mnenju strokovnjakov v Londonu morala angleška vlada zahtevali v USA takoj več vojnih ladij. Ti strokovnjaki naglašajo, da bi se nevarnost delovanja nemških podmornic mogla odstraniti samo s povečanjem števila rušilcev, ki l>i spremljali trgovske ladje v konvoju. PODMORNIŠKE BAZE NA HAJNANU NEW YORK, 3. jan. Tass. »New York Times« poročajo iz Hongkonga, da so Japonci zgradili na južni obali otoka Haj-nana več podmorniških baz. Glavne japonske oborožene sile so koncentrirane na Formozi. Napetost med Vichviem in Berlinom? ŽENEVA, 3. januarja. ZPV. Po informacijah iz Vichyja postaja položaj med Francijo in Nemčijo čedalje bolj napet. Vztrajno se širijo vesti, da je sedaj po-ftovila Nemčija svoje zahteve v ultimativni obliki. Francosko vojno ladjevje baje že zapušča Evropo in se umika v severnoafriško pristanišča. NEW YORK, 3. januarja. Reuter. Nemške čete se koncentrirajo vzdolž vse obale zasedene Franclje In tudi ob obmorskem pasu k Pirenejam. Zaenkrat jih zadržuje samo še Petainova grožnja, da bo z vsem francoskim vojnim ladjevjem odšel v Afrika, da ne zasedejo vse Francije. »V e č e r o I k« .................... Angleški revanžni napadi Med tem ko nemški napadi na Anglijo ne zavzemajo večjega obsega, izvršuje angleško letalstvo velike bombne napade na nemška mesta čn invazijske fuke VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 3. jan. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Nemška vojna ladja, ki nastopa v Tihem oceanu, poroča kot deini uspeh potopitev 10 sovražnih trgovskih ladij, ki so v službi sovražnika. Te ladje so imele skupno tonažo 64.155 ton. Posadke potopljenih ladij so nemške vojno ladje prepeljale na neki ptok v Južnem morju. O priliki ogiedniškega nastopa so včeraj v bližini Albe Bourga naši streljali na britanski ogledniški čoln, na katerem je izbruhnil požar, kakor tudi na neki drugi ogledniški čoln vzhodno od RamSgatea. Oba čolna sta zelo težko poškodovana. V noči od 1. na 2. januar so nemška vojna letala uspešno bombardirala važne vojaške cilje v srednji in jugovzhodni Angliji. Angleška letala so me tala preteklo noč bombe v severozahodni Nemčiji na treh krajih na tovarniške naprave. Prizadejana je bila gotova škoda. Par oseb je izgubilo življenje, več pa jih je bilo ranjenih. Pri spopadu v zraku je bilo sestreljeno eno letalo tipa Vi-ckers Wellington. DANAŠNJA POROČILA BERLIN, 3. jan. Ass. Press. V Berlinu pravijo, da je bil zadnji angleški napad na Nemčijo najhujši. Nadalje poročajo, da so Nemci potopili lani 3,900.000 ton angleškega ladjevja. Letošnje leto bo dokazalo nove uspehe v nadaljnjih bitkah. AMSTERDAM, 3. jan. DNB. Sinoči je bil dan v Londonu znak za alarm. Tudi na drugih področjih so opazili sovražna letala. NAPADI NA ANGLIJO LONDON. 3. jan. Reuter. Glavni na- padi sovražnika so bili včeraj namenjeni krajem v Walesu. Neko mesto na jugu je utrpelo precejšnjo škodo. Pojavilo se je nekaj požarov, ki so pa bili kmalu lokalizirani. Ubitih je nekaj oseb, posebne škode pa ni. ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI LONDON, 3. jan. Ass. Press. Letalsko ministrstvo javlja, da angleške letalske sile val za valom neprestano napadajo nemška industrijska področja na zahodu, Včeraj so bila ta izpostavljena hudemu bombardiranju britskih letal. Posebno hudo je bil prizadet Bremen, požare je bilo opaziti 120 milj daleč. Angleži so vrgli nad velemesto 20.000 zažigalnih in večje število eksplozivnih bomb. Bombardirani so bili tudi drugi vojaški objekti ob Severnem morju ter pomorska pristanišča v sredo ponoči. Poročilo pravi, da so se Včeraj so Italijo, ki Nemško letalstvo v Italiji v Rimu In v Berlinu tudi uradno objavili vest o prihodu nemških letalskih sil v bodo sodelovale z italijanskimi v Albaniji, Afriki in na Sredozemskem morju — Obenem so bili italijanski letalci odpoklicani z zahodnega bojišča RIM, 3. jan. Ass. Press. Kakor so uradno sporočili v Rimu, je oddelek^nem-ških zračnih sil okrepil Mussolinijeve letalske oddelke v Italiji, S tem v zvezi javljajo, da se bo začelo intenzivno sodelovanje med nemškimi in italijanskimi zračnimi silami na italijanskih tleh. Napovedana je povečana letalska aktivnost sil osi v Albaniji In severni Afriki. Nemčija bo pomagala Italiji v ostri zračni bitki, ki se začenja zdaj v zraku in na morju v Sredozemlju. Italijani so pomagali Nemcem pri napadih na Veliko Britanijo, zdaj hoče Nemčija pomagati Italijanom proti akcijam Angležev na področju Sredozemskega moda. RIM. 3. jan. ZPV. Kakor je včeraj objavila tudi italijanska uradna agencija Stefani, je Italija odpoklicala iz Belgije dejansko vsaj deloma že od srede de- svoje letalske oddelke, ki so doslej so delovali skupaj z nemškimi pri bombardiranju Anglije. V Nemčiji ostane le še nekaj italijanskih lovskih letal in pilotov. Ti bodo ostali tam, da simbolizirajo sodelovanje med Italijo in Nemčijo tudi na tem bojišču. Obenem je pa bilo objavljeno, da so prispele v Italijo nemške letalske čete skupaj z letali, kj bodo sodelovale z italijanskim letalstvom v bojih v Albaniji in Afriki. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, bo nemško letalstvo prevzelo pred vsem nalogo napadati angleško vojno in trgovsko brodovje v Sredozemlju. Dasi je bilo uradno šele včeraj objavljeno, da so prispeli ali da bodo prispeli nemški letalci v Italijo, so bili ti cembra v Italiji. V teku meseca decembra je prišlo v Italijo več sto letal po zračni poti. Ta letala so preletela nemško italijansko mejo na koroškem odseku. — Razen tega so prihajala nemška letala v Italijo tudi razstavljena po železnici. Tudi so nemški transportni avioni že nekaj časa v službi italijanske vojske pri pre važanju čet in munitije čez Jadransko morje v Albanijo. RIM, 3. jan. Unp. General Francesco Pricolo, podtajnik v vojnem ministrstvu je izjavil, da bo nemški letalski zbor skupaj z italijanskimi zračnimi silami napadal sovražne baze v Albaniji, Grčiji in severni Afriki. Angleži tako revanžiraH za nemški napad na London. NOV NAPAD NA BREMEN LONDON, 3. jan. Reuter. _ V četrtek ponoči je bil Bremen drugič napaden. Angleška letala so bombardirala tudi Emden. LONDON, 3. jan. Reuter. Napadi angleških zračnih sil na Bremen in Emden so bili zelo hudi. Emden je bil doslej že 2‘>krat napaden. Je to nemška pomorska baza. Bombe so padale na ladjedelnice, doke, petrolejska skladišča. TUDI NA INVAZIJSKE LUKE LONDON, 3. jan. Reuter. Angleška letala so sinoči ponovno bombardirala vse luke ob francoski obali, s katerih pripravlja sovražnik vpad v Anglijo. Posebno močno sta bila bombardirana Caleis in Boulogne. ANGLEŠKA LETALSKA MOČ LONDON, 3. jan. Ass. Press. Lord Beaverbrooke je izjavil, da ima Velika Britanija zdaj v akciji in rezervi mnogo več letal, kot jih je imela ob začetku vojne. Gradijo se nove moderne tipe letal. Napadi na svobodno Irsko DUBLIN, 3. jan. Ass. Press. Pet področij akcijskega radija 60 milj okrog prestolnice svobodne Irske, kjer je tudi sedež glavnega poveljstva irske vojske, je bilo v sredo ponoči in zgodaj zjutraj v četrtek bombardiranih. Preiskava je dognala, da so ostanki letalskih bomb nemškega izvira. LONDON, 3. jan. Reuter. Irska vlada je sporočila, da so tuja letala včeraj dopoldne vrgla blizu Emeskerija magnetne mine, ki so jih irski inženirji danes dopoldne uničili. Prebivalstvo so odstranili z nevarnega kraja. Nemški načrti za invazijo LONDON, 3. jan. Tass. »Daity Sketch« prinaša načrt, po katerem bi lahko Nemčija vdrla v Anglijo. List pravi, da je dobil nemški načrt iz zanesljivih nevtralnih virov, ki jim je lahko zaupati. Nemci imajo po tem načrtu namen, izkrcati svoje čete na sevemovzhodni obali. Predvsem bi se izkrcale motorizirane divizije skupaj z akcijami padalcev. Te edinice bi imele namen, da prodro čim globlje v Veliko Britanijo na otok, posebno v industrijske dele Anglije ter uničijo pred seboj vse. Tako naj bi izzvale paniko med prebivalstvom. Po drugem načrtu bi morali Nemci za vdor v Anglijo uporabiti najmanj 600 tisoč mož. Ta vojska bi imela nalogo, da z naglimi pohodi odreže London od okolice. Ta vojska naj bi se izkrcala na šestih krajih, med Adelninom in Dorsetom. Največje sile te vojske bi manevrirale po grofiji Sussex in Kent. Mackenzie King o položaiu NBW YORK, 3. jan. TASS. Kanadska brzojavna agencija je objavila govor kanadskega ministrskega predsed Mackenzie Kinga, ki je med drugim dejal: Bilo bi še prezgodaj varovati, da se razmerje sil os| že spreminja v našo korist in da je srečen izhod iz te vojne že zagotov ljen. Mogoče je, da se bo vojna končala že leta 1941., je pa prav tako verjetno tudi, da se bo razširila še na druga področja. Naloge, ki nas čakajo, terjajo od nas ogromne žrtve vsega naroda. Napoved vojne le še formalnost CARIGRAD, 3. jan. Reuter. Tukajšnji list »Jeni Sabah« piše, da ostaja vprašanje napovedi vojne velesilam osi s strani Zedinjenih držav Severne Amerike po sedanjem stanju razmerja samo še formalnost. Podobno komentirajo Rooseveltov govor tudi drugi turški listi. Govor maršala Čangkafška ČUNGKING, 3. jan. Tass. Ob 30-letnici obstoja kitajske republike je imel maršal Cangkajšek po radiu gOvor, v katerem je poudaril, da mora Kitajska po 30 letih svojega obstoja kot svobodna republika nuditi nove odpore proti sovražniku, obenem se pa truditi za svojo notranjo izgradnjo. Vojna bilanca kaže velike izgube za sovražnika. Mednarodni položaj se stalno boljša v korist Kitajske, Kitajski narod naj ve, da bodo potrebne še velike žrtve, preden’ bo prišlo do končne zmage in popolne ostvaritve načel velikega Sun-jatsena. Prepričani pa smo, da bodo vsa ta načela uresničena, ker je kitajski narod pripravljen zanje žrtvovati vse. IRSKA ------- Izgube v pomorski vojni BERLIN, 3. jan. Ass. Press. — Glavno poveljstvo javlja, da je v četrtek , neka nemška vojna ladja, ki operira v Tihem oceanu potopila 10 sovražnih ladij s skupno tonažo 64.155 ton. Posadko so rešili in izkrcali na otokih Južnega morja. NEW VOK K. 3. januarja. Ass. Press. Pomorski register je v četrtek zabeležil potopitev an*«k " : pr elika. W.l eisiernsLe ladje Jv-oiisJi Maklen ki je vozil med Holandsko Indijo m USA. Dalje so bili potopljeni r>22._» tonski parnik ..Kcnbanc'1, norveška ladja ..Kong Halt'da“, 1-151» ter švedska parnika 1990 Ionska „Convallarla ’ in 1573 tonski ..Gunborg“. STOCKHOLM. 3. januarja. Slcfani_ Irska je od začetka vojne izgubila 85 ladij s skupno tonažo 19(5.000 Ion. l lo niio ie 5!)J švedskih mornarjev. AMERIŠKI KONGRES WASHINGTON, 3. jan. Ass. Press. Novo zasedanje kongresa se bo začelo v petek, 4. t. m. pod predsedstvom Roosevelta. Proučevali bodo preračun za fond obrambe USA ter vprašanje nadaljnjega zadržanja ameriške zunanje politike glede na dajanje posojil v tujino. AMERIŠKO JAVNO MNENJE NEW YORK, 3. jan. Reuter. Gallupov institut je na vprašanje, če zavisi usoda USA od zmage Anglije, prejel 70 odst. pritrdilnih odgovorov, 24 odst. odgovorov je odgovorilo z »ne«. Na vprašanje, če bi Velika Britanija izgubila vojno, ako bi prenehala ameriška pomoč, je odgovo. rilo 85 odst. ljudi z »da«, 8 odst. z »ne«, ostali se niso izjavili. PREVOZ Z AMERIŠKIMI LADJAMI VVASHINGTON, 3. jan. Unp. Gospodarski krogi so izjavili, da se bo kot prva pomoč Angliji po Rooseveltovem načrtu odposlal vojni material z ameriškimi ladjami v Evropo. SPOR JAPONSKA - USA PEKING, 3. jan. Ass. Press. Na ameriško intervencijo zaradi aretacije petih ameriških mornarjev ie dalo poveljstvo japonske žandarmerije zadoščenje z izjavo, da je bil postopek orožnika protiza- k 011' oborožitev LONDONSKIH STRAŽNIKOV LONDON, 3. jan. Unp. Komisija za na bavo vojaških potrebščin je kupila 300 tisoč samokresov za oborožitev londonskih stražnikov. Doslej sta družbi Harlington in Richardson že dostavili 25.000 samo kresov. SEJA ITALIJANSKE VLADE RIM, 3. januarja. Ass. Press. Rimski radio je sporočil, da bo italijanski minislrski svet zasedal jutri, 4. t. m. pod predsedstvom Mussolinija. VVELL1NGTON V ČILU SANTIAGO DE CHILE, 3. jan. Reuter. Predsednik čile je sprejel šefa angleške trgovinske delegacije Weltingtona in člane misije. Sprejemu je prisostvoval tudi angleški poslanik. KRALJ PRI ANTONESCU BUKAREŠTA, 3. jan. DNB. Kralj Mihael, ki biva v Sinaji, je obiskal generala Antonesca v Predealu. SMRT JAPONSKEGA POLITIKA TOKIO, 3. jan. DNB. Bivši japonski notranji minister in pozneje prometni minister Krisuke Močicuki je umrl včeraj v starosti 74 let. RAYBORNE ZOPET PREDSEDNIK V/ASHINGTON, 3. jan. Reuter. Doseda-mji predsednik ameriškega kongresa Ray-borne je bil ponovno vzvotjen za svoje mesto. POGAJANJA SIAMA Z iNDOKINO HANOI, 3. jan. Unp. Službeno poročajo, da so se začela pogajanja med Siamom in Indokrno za rešitev vojnih sporov med obema državama. LETALA RDEČEGA KRIŽA LONDON, 3. jan. Reuter. V zvezi z upo. rahljanjem letal Rdečega križa za druge namene je sporočilo angleško letalsko po-veljsvo, da se takšna kršitev mednarodnih pravil ne more dopuščati. Nemci uporabljajo letala z oznakami RK za druge namene, zato Anglija kaj takega ne bo dopustila. NESREČA AMERIŠKEGA BOMBNIKA WASHINGTON, 3. jan. Unp.,' Zaradi silnih snežnih viharjev in ledu, ki se nabira na krilih in propelerju, se je pone-srcčilo veliko voja&ko letalo, amfibijski bombnik. Pogrešajo vso posadko in ene-ga poročnika. ____ BORZA. — Curih, 3. jan. — Devize: Beograd 10, Pariz 8.90, London 16.10, Newyorik 4.31, Milan 21.75, Amsterdam 229.50, BerKn 172.50, Sofija 4,3750, Budimpešta 85, Bukarešta 2.15. Mariborska napoved: Oblačno in megleno vreme. Obeta se izboljšanje. Včeraj je bila maksimalna temperatura —2, danes minimalna —3.8, opoldne —3.4. Padavin je bilo včeraj 15.4 vmm. Balkan postaja spet tarč® diplomatske ofenzive Všoga Turč«|e ris straži Dardanel — Nekdan e suSianavo ca-;st>5o in sedanja mode?«a republika Turčija — Sadovi Kerna ovih naporov - napredna država, 2 m lijona hrabr h borcev Republika Turčija, dediščina modre vladavine Kemalal Mustafe paše— Ata-'ttirka je pred novimi nalogami. Diplomatska ofenziva zadnjih dni poizkuša utreti liova pota na Balkanu in država ob Bosporu budno straži.' Zadnje vesti vedo povedati, da je turška diplomacija pripravljena storiti vse, da najde osnovo za •složno sodelovanje vseh balkanskih narodov po načelu: Balkan Balkancem. Pri tem naj bi dobila Bolgarija z odstranitvijo carinskih mej posebne ugodnosti in možnost dostopa do Egejskega morja. Glavno načelo balkanskih narodov pa naj bi bila vojaška kooperacija proti vsakršnemu vmešavanju od katere koli zunanje strani, pod vodstvom enotnega vrhovnega vojnega sveta. Miklova Zala, znana Narodna igra, koroških Slovencev, razvaline starih taborov po naših gričih pa ustna izročila v narodu pričajo še danes o davnini, ko so po naši zemlji goreli kresovi in oznanjali, da se bliža »šiba božja« — Turki. Daleč so tisti časi, pretekla so. stoletja in ISMET INČNU predsednik turško republike lice Balkana se je medtem zelo izpremenilo. •Mogočno sultanovo cesarstvo, ki je slonelo na .jugu v Nilovi dolini, v Arabiji in Mezopotamiji, na vzhodu na podnožju Kavkaza, v •Evropi pa zajemalo ves Balkan ter svet do Dnjestra in osrednje madžarske ravnine, je na višku svoje moči pljuskalo ob vrata Dunaja. Krvaveli so naši predniki na_ braniku pred osmanskimi »•'vali in ko je bila sultanova moč največji |e obsegalo cesarstvo v šestdesetih letih it., stoletja skoro 3 milijone kvadratnih kilometrov površine! Naša kri za sultanov imperij Silna je bila pest otomanskega cesarstva, ki so jo občutili predvsem narodi Balkana v stoietnem jarmu. Ugrabili so tod deset in deset tisoče mladeničev ter jih vzgojili v Turčiji za najhrabrejšo elito svoje vojske — janičarje. Ti so bili avantgarda turških pohodov, dokler ni prišel čas, ko je v zmagoslavju uspehov opešala moč P ort e in so se jeli trgati drobci od velikega telesa. Gnila državna uprava, vedno večja zaostalost v napredku prebivalstva je zlomila noč krive turške sablje. Po carigrajskih ulicah so drvele množice Mladoturkov; razočarane po zlomu zgrešene turške zunanje politike v svetovni vojni so pognale zadnjega vladarja, 38. sultana v tujino ter oklicale republiko. Turčija je bila nekdaj mogočna Današnja Turčija obsega komaj četrtino ogromne površine, ki so se nekdaj z njo ponašali sultani na višku svoje moči. Meri 762.736 km3, od te odpade na evropski del 23.975 ali le 4% one površine, ki jo je nekdaj imela Turčija na vsem Balkanu in še dalje preko Donave. Zato pa je današnja Turčija’ v narodnem in gospodarskem pogledu neprimerno naprednejša, mnogo bolj uvaže-vana država v svetu, kakor je bila sultanova. Preroditelj moderne Turčije Preroditelj moderne Turčije, pokojni M u-s t a f a K e m a I paša je bil pronicav, inteligenten in energičen mež, prenasičen z zahodno kulturo. Ko je stopil na čelo republike, je ijvignil domovino iz malodušja, reorganiziral vojsko ter neizprosno zatrl zakoreninjene korupcije. Vsa Turčija je zagorela k novemu življenju in prvi sadovi Kemalovih naporov so se' pokazali v znani vojni z Grki za posest Smirne. Reforme zmagovalca, »očeta naroda« Kemal paša je postal Gazi -— zmagovalec, bitje, v katerem so videli pr.avoverni poslanstvo preroka. Le njemu je bilo sojeno in tudi mogoče, da je z močno roko odpravil v deželi zastarele nazore. Prepovedal je nošnjo lesa in teredže, pobrigal se je za emancipacijo dotlej zatiranih Turkinj. Zastarelo arabščino je zamenjal s praktičnejšo latinico, dijaki so šli od vasi do vasi in učili narod Ja-tinico. Kemal paša je vzpostavil red na železnicah, v mornarici in vojski, odpravil je hareme, uvedel gregorijanski koledar. Kdor se ni pokoril, je bil brez milosti vržen v ječo V uporne vasi so šle čete ter prisilile vstaše visoko. Reke so večinoma kratke, najdaljša Kisil Irmak v Anatoliji ima 150.000 km- porečja. Dardanele in trpljenje 1914-18 Velikega pomena so D a r d a n e I s k a vrat a, tesna ožina nekdanje doline. Na najožjem mestu meri komaj 1.3 km, dolga je 71 km. BosporKa o,ž i n a pri Carigradu je še ožja, komaj 700 m ter je dolga 30 km. S posestjo in kontrolo teh ožin je Turčija že od nekdaj odličen činitelj v mednarodnem svetu, zato so se potegovale zanjo vse evropske velesile. V zadnji svetovni vojni je bila Turčija na strani osrednjih sil. V Dardanelah, ob Prutu, v Palestini in v Mezopotamiji so stale njene čete na frontah. Narod je zelo trpel zaradi pomanjkanja živeža, država je bila od vseh strani zaprta za prekomorski uvoz. Vse to je bilo vzrok, da je gibanje napred-Čerkezov, 69.000 Zidov, 65.000 katoliških Ar- nejših struj pognalo sultana in njegove priše-mencev, 21.000 Bolgarov ter 33.000 pripadni- ' petovalce iz dežele. Moderna republika je pre-kov ostalih narodnosti. 1170 km-', zemlje od- okrenila svojo zunanjo politiko za 180 sto-pade na močvirja, jezera tvorijo 8343 km- pinj, tuje inštruktorje, ki so bili neniali krivci površine. Ugodna lega polotoka Male Azije j nie žalostne usode, so pognali iz dežele. Tur-daje Turčiji velik pomen v geopolitičnem oija je postala enakovreden činite’j v medna-svetu. Celinske meje proti Bolgariji znašajo [ rodnem svetu Evrope in nje modri zunanji 219, proti Grčiji 172 km. Od Rusije loči Tur-j politiki se je zahvaliti, da je ubrala pota. ki čijo 602 km dolga mejna črta, na jugovzho- ' jih velevajo nje prJrodne osnove same. Po-du meji država na Sirijo, Irak in Iran. Najvišje | 'naknjena v Sredozemlje hoče imeti pred se-gore v TaurusU segajo tudi preko 3000 m boj odprto pot v svet, od koder ne sme priti k redu. Dvignila 'se je turška književnost, država se je splošno v vsakem pogledu približala Evropi. Narodnostni obraz današnje Turčije Današnja Turčija šteje skoro 18 milijonov duš in se ponaša s svojo močno oboroženo, I iirabro vojsko, ki lahko računa z dvema milijonoma bajonetov. Mimo Turkov je v deželi, še 1,184.000 Kurdov, 120.000 Grkov, 96.000 j več nanjo gorje lakote iz prve svetovne vojne. Sinovi Bosne počivajo v Carigradu Carigrad, stara prestolnica Bizanca, ki je videl mogočen sijaj cele vrste sultanov, postaja v teh dneh spet živahen. V senci cipres leže v tihem predmestju Ejuba ob Zlate . rogu mnogi grobovi, na katerih se bleoie imena nekdanjih ponosnih sinov Bosne. Ir. je grob velikega vezirja Sokoloviča paše iz bosanskega Višegrada, ki je v glavnem pripomogel k slavi Sulejmana Velikega, dalje >. Zmaja iz Bosne- , Husejina bega, kapetana Gradaševica, ki je raje umrl kot 331etni samozvani bosanski vezir v suženjstvu, kakor da bi postal sultanov vazal. Zraven karanih ostanki spomenikov bosanskih velikašev AK paše Sertizoviča, pa vezirja Rustem paše,^ sinov naše zemlje, ki so nosili slavo stare 1 ur-čije v svet... Na straži ob BoSporu Carigrad ni Več prestolnica Turčije. 1 oda. vanj so uprte vse oči državljanov mia:!' republike, vanj stavijo vse nade odpora proti vsakomur, ki bi se mu hotel približati. Komaj 130 do 230 km od tod je bolgarska meja. tudi branik, kjer budno straži Kemalova Turčija. Od norveških obal je pljusnil val vojne v Francijo, se razbesnel preko Kanala v letalskih bojih nad Anglijo in iskal izhoda v Sredozemlje zdaj preko Balkana, zdaj preko Pirenejev. Zdaj tipa znova na vrata Carigrada, da mu' odpre pot k življenjski arteriji brij skega imperija, k Egiptu. Ali bo Kemal pas - Ataturk na svojem mogočnem kamnite"'1 podstavku v Carigradu zadovoljen s sadov svojega preroda, z - modernizirano milijons; vojsko? ->n*- Diplomatska ©fenilva USA ¥ Evropi V »New York Timesih« piše ameriška novinarka Ann M c Cormik, da »bodo začele USA v Evropi z veliko diplomatsko ofenzivo v korist Veliki Britaniji. Pismo, ki ga bo izročil Rooseveltov odposlanec, admiral Leahy maršalu Petainu, bo uvod v to. Tudi ni slučajno,“da se je ameriški poslanik v Rimu naglo spet vrnil z dopusta in ponesel s seboj važne instruk-cije Roosevelta. Dolekosežnj bodo rezultati posvetovanj, ki jih vodi ameriški poslanik s špansko vlado v Madridu. Španija bo dobila živež samo, če bo ostala izven vojne. Ameriška javnost smatra za povsem prirodno, če bo Španija zavzela prijateljsko stališče do Anglije. V se< diplomatske akcije USA so v zvezi z govorom, ki ga je naslovil o božiču Churchill na italijanski narod. Na diplomatski način vplivajo USA tudi na Francijo, zato so tudi francosko-nemška pogajanja v zastoju. Francija potrebuje ameriško pomoč. USA bo storila vse, da Španija ne postane koridor za napad na Gibraltar. Amerika bo podpirala maršala Petaina in vlado v Vicliyju pri sedanjem zadržanju. Amerika bo povsod podprla Veliko Britanijo ter ji pomagala, da poleg vojaških, doseči tudi diplomatske uspehe.« Farinacci © zastrupljevalcih Italijanov »11 Regiine Fascista« prinaša govor, ki ga je imel senator Farinacci v Cremoni in piše med drugim: »Nočem trditi, da tudi pri vas v Cremoni, kako* drugod po Italiji, ni okužene tolpe. So med nami še poraženci, uničeni ljudje, ki se še niso vdali novemu času, so nizka bitja, ki nočejo žrtvovati ničesar za blagor naroda in domovine. So histerični klepetavci, ki , čutijo potrebo, da pri ženah in hišnikih ter v salonih dajejo dokaze svojim infor- macijam. So tudi pri nas razni kavarniški nezaposlenci. Proti njim bodo znali fašisti v ugodnem trenutku reagirati. Dovolj je, da najdemo njih skrivališča ter da jih najenergičneje iztrebimo. Ne smemo pozabiti, da prihaja ta klika do izraza najraje v najtežjih trenutkih naroda. Zdaj ne smemo \;eč trpeti takih med seboj. Podminirati narodno slogo je pravo izdajstvo proti vojakom, ki se bore na sedem kilometrov dolgih fronta.« O®b©¥liek-©obec: Habakuk Rl-MK S! J DAM predsednik turške vlade Mariborsko gledališče j - za konce le la pripravilo uprizoritev burke s peljem „11 a-b a k u k kal ero ji' napisal dr. Kudol; Do bo više k. uglasbil pa Radovan G o-be c. Režiser in koreograf g. \11ton II a-ra slovi e 111 dirigent g. Lojze Herzog sla poskrbela za lo, da se jo la spevoigra ■ št- bolj približala pravi opereti in jo i moremo iako popolnoma upravičeno šleli med operetne uprizoritve, letošnjega gledališkega leta. Sej je tudi sicer celotna zasnova in izpeljava libreta in glasbe operetnega značaja: operetne dogodivščine, okoli ljubezni mlade posestniško ho, rko na nieji in njenih domačih, zagrebških in srbskih oboževalcev, ki se končajo srečno z zarokami in splošnim zadovoljstvom. Delo gotovo nima višjih pretenzij, ne zaostaja pa tudi za podobnimi sivaritvaini sodobnosti v tujem svetu in izpolnjuje tako uspešno vedri del repertoarja. Vendar jo zlasti mladi in še malo znani komponist g. Gobec izpričal prav pri .,Habakuku”, da bi se utegnil razvili še v pomembnega slovenskega operel-nega komponista. Nekatere glasbene partije so prav prikupne in so dovolj samostojne, »lasi zasledimo kje pa kje seveda tudi manj originalna mesta Režiser g. II a r a s I o v i e je postavil Do-l>ovišck-(iobeevega ..Habakuka" na oder s moderni operelni, skoraj že revialm obliki, s lem dosegel večjo' razgibanost dejauj celotnega poleka. Dirigent g. Herzog j. pa zopet s svoje -strani poskrbel za to, da je Goličeva glasba dobila dobro interpretacijo. Zbor je izpolnil lepo svojo nalogo. iako v igralskem kakor \ povsk-e oziru, iu tudi solisti so se zavedali, da je treba posvetiti domačemu delu enako pozornost. kakor vsakemu lujernu. oziroma še več. Tako presojajoč moremo ugotoviti, da sle pisatelj i u kornoonisl z inurilvorsko upri '’ : lo vijo ..Habakuka lahko v polili meri zadovoljna. in ler je G. Danilo Gorinšek je vlogi gruntarja .oijška (Habakuka; dodal še precej iz svojega in ustvaril Iako iz le sicer bolj postranske vloge eno izmed osrednjih in res naslovno. Ga. Igliče v a je zaživela v vlogi Gajškove !ia odprla otl 10. ja-11 ti; 1 r j: do februarja v stari soboški osnovni šoli V Moskvi so zadovoljni z nastop:,. Edena kot zunanjim ministrom Veli' Britanije. Tisk naglasa, da je Eden p: svojem obisku Moskve 1935 poduk skupaj s Stalinom sloviti komunike, ki ugotavljal med drugim, da se ruski in: ■ gleški interesi neb odo na nobenem ročju sveta križali. Eden je tudi za -jzetsko vlado mimo Lloyda Georg edini Anglež, ki se je iskreno zavze, za britansko-rusko sodelovanje. »Ofenziva v Zahodni pustinji E:;, je bila sijajno zamišljena iu še sijaju izvedena. Mi smo bili popolnoma ize -nadeni,« je dejal zastopnikom tiska Kahiri italijanski polkovnik Freda. »To je duh, ki bo izvojeval zmago V tej vojni. Ugotavljam, da se Angleži libro'drže, čeprav so njih domovi izstavljeni hudim napadom iz zraka, P imisti so celo oni, ki so ustali brez, stre i ter mirno gledajo v bodočnost. Vse | bom sporočil vojakom, ko se vrnem v 'Ameriko« je izjavil Rooseveltov ou" ?• jslanec, polkovnik Donovan, ki biva z ‘j 1 v Angliji. Zaradi bombardiranja Londona ,>je od novembra dalje ubitih sredi velem 24 uslužbencev tramvaja in avtobu- 1 138 pa ranjenih. Pri obeli podjetjih skupaj zaposlenih 40.000 nameščen: Med službo je našlo smrt 55 stražili:'. 1 330 jih je bilo ranjenih od bomb. Pomanjkanje goriva na Švedskem prisililo vlado k izrednih sklepom. Teše v hotelih in na domovih ne nudi 1 topla voda za umivanje. Izjemo tvor o kraljevski dvor in 'diplomatski zbor. Posledice pomenske zapore' v 5redozem V novoletni številki smo poročali o e ■ ložaju Italije v sedanji vojni. Doda.iar še zaključno tabelo o italijanskem pom; -skent prometu, ki priča, kolikim žrtve je izpostavljen Apeninski polotok zar; sedanjih prilik 'v Sredozemlju. IJ\ raznega blaga iz posameznih prekonu -skih dežel, ki je zdaj zaprt, je 'bil 193 1000 tonah‘naslednji : pšenica koruza oljni sadeži bombaž mineralije železo, jeklo premog, koks stavbni les mineralna olja ostalo skupaj Z angleško kontrolo v Egejskem m; ju pogreša Italija še prosto pot dovo zgoraj navedenega blaga iz dežel ob C 1 nem morju, v skupni teži 3,054.300 ti ! dočiin je iz držav na zahodu Evro I uvažala preko Gibraltarja istega blaga I iznosu 11,219.700 ton. Vse to so okoliš ne, ki velevajo Italiji, v sedanjih prilik; h ko se bori na sedmih frontah, da črpa vse možnosti, iznebiti se njelir v Sredozemlju ter izvojevati činu : . orosto pot v novo življenje. Afrika Azija Amer: — 122.4 1 110/ ■ — 4.1 125.: 9.4 156.4 56.9 5.5 25.3 123." 94.2 63.3 4. 12.1 0.8 402/ .— — 17.1 8.3 1.2 50/ 15.1 . 304.6 272S. 643.1 185.8 505.' 787.7 864.2 4124.' Stran 4. -* - Gosoodtarske vesti Pregled našega borznega življenfa Imet le na osnovi nakazil BanovinsKega : prehranjevalnega urada. Podrobnejša in ; končno veljavna navodila za promet s ' pšenično' moko bodo izdana kasneje. borze- nimajo danes sicer več onega pomedla, ki so ga imele v 11*. stol., ko so notifale vsak utrip gospodarskega življenja, depresijo, počasno oživljanje, polet in krizo, hipne in t. !i časa trajajoče panike, celo ustanovitev in smrt podjetja. Bile so seizmograf, ki je beležil stanje produkcije in menjave. Bilo je M v časih svobodne konkurence, ko je milijone podjetij svobodno konkuriralo med seboj, ko so ti svobodni konkurenti na borzah imeli areno za medsebojni konkurenčni boj. Doba kartelov, trustov in koncernov ter sindikatov je tudi pomen in vpliv borz močno izpreme-nike Velepodjetja so začela nabavljati kredite. devize in valute, prodajala delnice in blago preko lastnih bank m prodajalcu. Borzni promet je padal, borze same pa so čutile močan vpliv takih velepodjetij. Kljub vsemu navedenemu pa razvoj borz in njihovega poslovanja danes kljub svoji nepopolnosti moč-i-o odraža razvoj celotnega gospodarstva. Tudi pregled borznega življenja v naši državi nudi marsikaj zanimivega. Vseh borz je v Jugoslaviji sest. Vse, razen beograjske, so 'one ustanovljene v povojni dobi in so torej h' zelo mlade. Popolne borze imajo Beograd, Zagreb in Ljubljana, a nepopolne Skoplje, Novi Sad in Sombor. Celokupni promet na jugoslovanskih borzah je znašal v milijonih di- devize 3.661,0 -1.037,1 valute 6.5 1.6 rarjev: blagovni devizni promet z promet leto promet promet valut. / efekti 1919 2 2 04,7 138,2 37,7 1928 1.633J 5.968,8 5.6 1.252.1 1933- 244,8 791,1 44,7 279,2 1937 1.212,6 3.543,7 10,2 324,0 1939 1.054,7 3.701,6 4,8 398.8 Skupno je torej znašal-promet tia vseh borzah 1919 242,9 'milj. din, 1928 S.860,3 milj din, 1933 1.359,8 milj. din, 1937 5.090,5 milj din, 1939 5.159,9 milj dir’. Kakor vidimo iz tega, je promet na borzah v Jugoslaviji do 1928 neprestano naraščal. L. 1928. je dosegel najvišjo točko. < Hi tedaj pa vse do 1. 1933. je promet pad li in tega leta dosegel najnižji nivo. Od I. In33. je zopet začel postopoma narasč"o v počasnem tempu vse do leta 1939., ali še i.i dosegel l ivoja iz leta 1928. Promet na borzah nan; torej lepo ilustrira gibanje gospodarstva, polet, krizo 1929—1933, depresijo posebne vrste od 1933 dalje in nove znake krize v • e t i h 1938—1939, ko je začel promet v svojem porastu že počasi zastajati. Poleg teli sklepov, ki jih lahko potegnemo iz razvoja • skupnem nrometu, pa nam marsikatero zanimivo stvar ilustrirajo tudi podatki o pn^-eta v posameznih vrstah poslov. Tako na pr. blagovni promet od 1937 dalje pada, kar je posledica ekonomske krize, .ki je tega leta nastopila. V porastu pa je promet z devizami, kar je posledica razvoja zunanje trgovine, ki je bila precej živa še 1939: razne države so nakupovale velike rezerve. Promet z efekti je bil ■ se do 1. 1938. v porastu in je tedaj dosegel vsoto -196, > mil. din, a 1939. je že padel na 398.8 ifril. din pri' čemur je padel posebno občutno promet z državnimi papirji. Promet z valutami že ves čas pada. V obče je bil v ietih 1938-39 v zastoju že skroraj ves promet n : borzah in je ublaževal občo sliko edino promet z devizami, izzvan zaradi nabavk inozemstva. Pa tudi to je le navidezno, če upoštevamo valutarne izpremembe v teh letih, potem lahko mirno trdimo, da je celokupen promet na borzah v letih 1938-39 v resnici padel. Primerjajmo poslovanje borz v /ati-njih dveh letih (vse v milijonih din): sept. 38 — avg. 39 sept. 39 — avg. 40 Kakor vidimo iz te primerjave se je promet na borzah v zadnjem letu občutno zmanjšal. A ta primerjava v dinarjih nam tega zmanjšanja -niti zdaleka ne kaže v pravi meri. Pri njej namreč ni upoštevana valutar-na izprememba. Blagovni promet se je v enem letu nominalno zmanjšal od 1.190,0 na 613,4 mil, din, torej za 576,6 mil. din, ali za 49C*. Nominalno ca 50rr zmanjšanje! A realno je bilo zmanjšanje mnogo večje. Če vzamemo, da je bila cena pšenice v predvojnem letu 150. din povprečno, a v vojnem letu najmanj '240 din povprečno in če predpostavimo, da je bila tudi pri drugih vrstah blaga na borzah razlika v cenah tolikšna, potem je bilo stvarno zmanjšanje blagovnega prometa sledee: Prvo leto bi po tem računu znašal promet pšenice 793.333 ton, a drugo leto 255.583 ton. Padec bi torej bil v prvem le!u drž. papirji 433.5 195.6 -akcije 31,7 32,5 blago 1.190,0 613,4 skupaj T|JDI IZVOZ JAJC POD KONTROLO ^22,9; p0 posebnem načrtu, ki bo verjetno ’ i kmalu sprejet, pridejo pod kontrolo tudi 68' r! Dočim je nominalni padec blagovnega . jaica namenjena za-izvoz in sicer i-.oi: s;a prometa v prvem letu 49%, je jealn^padec j (syeža ju l|bita) tcr beljakovina % tekočem in surovem stanju. Potrebna bodo izvozna dovoljenja iti bodo izvozniki mo- rali biti registrirani ter b > zn tšala tvei-ja 25.00(1 din. 68rr. To velja seveda v gotovi meri za osta lo. Promet na borzah je potemtakem v prvem letu močno padel. Zelo je padei blagovni promet, kjer znaša padec nominalno 499', a realno najmanj 68%, zmanjšal se je tudi promet z drž, papirji in to nominalno __ za 55%, še bolj je padel-promet z valutami, kjer znaša nominalni padec 76%, stvarno pa j KOLIKO DOHODKA PRINESEJO ,\'-i se je zmanjšal tudi promet z akcijami. Edino pri prometu z devizami, ki je nominalno naraste!. ne moremo reči, da bi stvarno padel. Vendar on celotne slike ne menja in je celokupni promet vseh borz v prvem letu. bi! tudi nominalno manjši, kot celokupni promet borz zadnje leto, da o stvarnem padcu, ki je mnogo večji, niti ne govorimo. —sv. tzpre-našo pile v v za- Inižane cene za oife Določene so nove tvorniške cene za o!ie in sie?r so maksimirane takole: za olje v sodih po 200 kg 19.58 din, v sodih po 100 kg 19.93 din in v sodili po 50 kg 20.10 din vse za kg. franko nakladalna postaja s poslovnim davkom 5%. Temeljna cena franko tvornica znaša 17.25 dih, prevoz povprečno 0.50 din, ostalo pa odpade na vrednost soda in na skupni davek. Kosmati zaslužek veletrgovcev k efektivni nabavni ceni sme znašati največ 0.70 din. K tvomiškim cenam smejo pri-■računati še efektivni znesek prevoznih stroškov od postaje, trošarino ter razne krajevne dajatve. Cene na drobno določajo obča upravna oblastva 1. stopnje po zaslišanju Združenja trgovcev ter odbora za pobijanje draginje odnosno občine. Maksimalni bruto zaslužek sme biti pri drobni prodaji 15% od efektivne nabavne cene. Gornje cene veljajo od 5. t. m. naprej. Kako bo razdelgeval »»Prevod1" moko VE DAJATVE? Objavili smo nekaj važnejših memb in določil, ki so v zvezi davčno politiko. 31 dec. so s' veljavo izpremembe in dopolnitve konu o davku- na poslovni promet, o povišanju ažije pri plačevanju carinskih dajatev, uredbe o skupnem davku na poslovni promet, uredbe o predpisu in plačilu davka na luksuz, i. jan. pa je stopil v veljavo izpremenjen zakon o državnih trošarinah ter zakon o taksa';. Merodajni krogi računajo, da bodo nove reforme prinesle letno pol milijarde din dohodkov (tfošarnie na pr. 200 milijonov din. takse 100 milijonov itd). Vsa- količina moke, ki odpade za območje avtonomnih mest in okrajev glasom razdelilnega načrta za prvo četrtino meseca januarja, se bo stavila v avtonomnih mestih na razpolago občinskim prehranjevalnim uradom teh mest, v okrajih pa okrajnim prehranjevalnim odborom okrajev. Okrajni prehranjevalni odbori dodelijo moko občinskim prehranjevalnim uradom po. razdelilnem načrtu, ki jim bo dostavljen in na način, ki je za njihove razmere najprikladnejši. ne da bi šele čakali na naročila. Občinski prehranjevalni uradi pa morajo protivrednost ob prevzemu poravnati. Občinski prehranjevalni tiradi razdele-moko med trgovce na drobno, pekarne .ter bolnišnice in druge zavode svojega področja. Pri dodeljevanju kvot za ostale potrošnike je postopati po dobljenih navodilih. Bolnišnicam pa je dodeliti dosedanjo količino. Pri razdeljevanju moke se morejo poslužiti občinski prehranjevalni odbori tudi trgovskega aparata, vendar morajo izdajati nakazila za moko v vsakem primeru sami. Vsi trgovci z moko nadrobno, pekarne ter bolnišnice in lirugj zavodi se obračajo z vlogami za dodelitev pšenične moke izključno na občinske prehranjevalne urade. Vsi veletrgovci s pšenično moko morajo prijaviti svoje zaloge pšenične moke in zdroba po stanju 31. decembra 1940 najkasneje do 5. t. m. Banovinskemu prehranjevalnemu zavodu in smejo staviti te zaloge od 1. januarja 1940 dalje v pr-o- g \at-rl /a amortizacijo kmečkih dolgov je predpisal linajičtii minister. Po tem nart-1 n je oddelek državnih dolgov in državnih kreditov zajamči! doslej kopno zaln-go za' emisijo pripravljenih 3 odst. obv v.-* rije za 1,109.000 tornadov v skupnem n u minaluem iznosu GOO milijonu- din nami-nale. g Salame iz konjskega mesa bodo -li proizvajali na veliko v liudimpešli že sredi tega mesca. Nabavljeni so že potrebo!: moderni stroji. Kol pravi ..Poster Uovd ' so prvolno nameravali izdelovati iz konjskega mesa konserve. loda niso dobili na razpolago zadosti pločevine. Začetna pr -dukei.ja konjskih salam bo 'iHlfl q. 1 ' konjske salame l-o sla! v prometu n\S(l pengo. g Holgarski konsum avtomobilske gum« je po izjavi ministri trgovine Zagorce,« sedaj kril. Zaščitni ukrepi proti svimJskB kugi Nevarna svinjska kuga. o kateri smo j važno, da se stori vse potrebno za meze ponovno poročali in ki se je pojavila I prečenje te svinjske kuge. Raznašajo •> v okolici Sv. Jurija in pozneje v Logat- | lahko tudi ljudje ?, obleko in o-buUmo. i eu, je obrnila nase vso pozornost vete-1 je bilo to že dokazano v Slovenije v\e-o rinar.iev. la svinjska bolezen še ni popolnoma raziskana. K nam so jo zanesli iz Češke, kjer se je pojavila najprej in sicer posredno čez ozemlje bivše Avstrije. kjer se je polagoma širila, širi se s pomočjo nevidnega virusa, ki še ni raziskan in za katerega pobijanje še ni sredstev. Napade najprej možgane in hrbtni mozeg od česar so svinje najprej paralizirane, nato pa poginejo, Zato je obolelih svinj ni škodljivo če je pečeno ali dobro prekuhano ter presoljeno. Predvidena je posebna odškodnina rejcem a vse svinje, ki bodo zaklane zaradi obolelosti ali pa ker so prišle z bolnimi v doti ko. ker je nevarno, da bi se bolezen zaradi njih ne razjarilo še bolič Bolezen la Irko napade tudi drugo živino. S raziska-vanji nove kuge se bavi intenzivno tudi zagrebška veterinarska fakulteta. \v. i:. nAiniii.LL 13 ZENA V DŽUNGLI eksotični roman iz INDIJE Beatino gornje telo se je vzboČMo. Preši rasen je hotel James Wilgard napeljati besedo drugam, toda Beata je silila: Ne zamolči mi ničesar! Ne muči me! Dejal si: Eredovega morilca « « No, seveda morilca, ki je ustrelil 1 reda, lahko damo tudi iskati z zasebnimi detektivi »Kako? Morilca?! ki ga je ustrelil --?« se zda; kljub vsem ukrepom skriva, je grenko bruhnilo iz jamesa \Vil-garda. Beati so se skrčile m ti ko se je borila za za skrbljeno približaia liku voljo pomirila. To mi boš moral dovati,« je dejala tiho. moraš svetovati: Kaj naj .dem Agnes?« Nič drugega ne moreš storiti, kar setu jaz.« Iskala bom sama. -Šantla? Ti sama? Kako si pa to . i.eišliaš? vpraša lames \Vilgard presenečen. V Tla bom karavano in hodila okoli po Indiji kakor da si , e to!o\ a iz Tisoč in ene noči«?* e....estiu zadeta povesi Beata oči. roke nad prsi in z dih. l oda ko se je sestra, se je z ve- natančno pripove-Najprej pa mi storim, da naj- * Pustolovka mati. ki išče svojega otroka ! »Blazno je kaj takega samo misliti! zakliče James \Vilgard in sune pri vstajanju stol nazaj. Ko ozdraviš, odpotuješ takoj z menoj v Baiasor. da uredim svoje zadeve, in potem pojdeš z menoj v Ameriko. Ta tla niso zate.« Njene plave oči so ga pogledale v najglobljem nemiru. Blaznost imenuješ ti če svojega otroka « ■ No. če nočeš slišati drugače Agnes je mrtva! Slišiš Agnes ni mogla več živeti: kajti če bi živela, bi jo našli!« Prestrašena mu je pomignila siva sestra, toda James VVilgard se ni oziral nanjo; moral je to storiti surovo ji je dejal te besede, da bi jo rešil pred njo samo, pred njeno fantazijo. Strašne besede so zadele Beato kakor udarec z mečem. Toda ni se zgodilo, kar je James Wilgard pričakoval. Ni kričala in divjala - težko dihajoč sc je naslonila v stol in ga pogledala z jasnimi očmi. ■Ne moj otrok ni mrtev. Agnes ni mrtva, je odvrnila s čudnim mirom. »Da je mrtev -- on, ki sem ga ljubila kakor samo more ljubiti žena svojega moža - to čutim. Tu •■ je pritisnila I roko na srce, - — tu čutim kakor globoko, krvavečo rano. Moja sreča je razbita. 'loda Agnes živi. lit nenadoma vstane iz svojega stola. »Agnes živi! -- Ne ti ne kdo drugi mi ne more ubraniti, da bi ne iskala svojega otroka. Ce bi bila pri meni, bi me E redova smrt zrušila. Toda Agnes je. izginila — iti čaka na svojo mater. In jaz naj jo zapustim? Nikogar nima razen mene!« Če bi imela še kak drug življenjski smoter kakor najti svojega otroka, bi me moral vendar zadavili sram! Moje življenje pripada Agnes!« Temno je zrl James \Vilgrad predse. •In če ti pravim, da je tvoja namera nemogoča? Da se ugonobiš na beden in smešen način, če ne boš poslušala razuma?« Tedaj se ugonobim! V Jamesu NVilgard. trdem, neobčutljivem možu, ki ni nikoli dal d tiska kakim občutkom, so se zbudila neka mrzla čtiv-stva. Obšlo ga je bilo sočutje hotel je to ženo tolažiti, ji pomagati, dati ljubezni iti zdaj tej ženi ni potreben! Ne toži in ne jadikuje - očita mu, da ni storil dovolj, zato mora ona iskati namesto njega. Ne propadeš - čuva! te bom tega!« je dejal. »Ce nisi ti razumna, bom jaz !: Tedaj se Beata svojemu stricu odmakne in se vzravna. Nobena stvar na svetu me ne more odvrniti, da bi v tem popustila. Agnes ima samo mene. Iskala jo bom,« Ne najdeš je. Nikdar.« »Njena mati sem. Najdemo joT S trdimi pogledi sta si stala nasproti. Beata je neomajno vzdržala pogled Jamesa Wilgarda. Molče je zmignil z '.rameni, se in brez besede zapustil sobo. V skalovju in džungli. Lakota v deželi... Orkani so se polegli nad gorami iu daljnimi ravninami, poplave so usahnile; toda lakota je bila hujša od dne do dne. Z gorskih ravnin (iame < iluits iu Himalaje, iz rečnih nižav (ianga. Brama-putre, luda. Džanic -so prihajali majavi, oslabljeni ljudje i. nenaravno velikimi očmi v mesta; s postavami, shujšanimi j do okostnjaka, zavili pogosto le v krpe j in cunje. Toda mesta so razgrabila vse ; pridelke dežele ... Draginja je rasla ... Iz gozdov in džungel se je dvigal smrad in se širil daleč naokoli . Stra-i šna obtožba tisočav mrtvih, ki so se na svoji poti zavlekli v temo, da bi poginili : kakor žival... Vedno nove skupine ljudi so prihajale po poteh in cestah, se vlekle, shirane in | bolne, iz kraja v kraj... Na državni cesti iz Parme v Bena res v Oangovi nižini je čepel v senci majhnega gozda vitek, rjav mož z žarečimi j očmi, širokimi ustnicami in izčrpanim ! obrazom. Temna, vsa raztrgana popotna obleka je visela na njegovem telesu: popotno palico ie prislonil ob strani. (Dalje) Samoizobraievanje prekmurskih učiteljev Učiteljsko društvo dolnjelendavskega .okraja ima sorazmerno zelo malo organiziranih učiteljev: ali ti. ki so. so zelo agilni in omembe vredni narodni delavci na severni meji. Na svojem zadnjem zborovanju so ponovno poudarili, da hočejo iti s svojo stanovsko organizacijo naprej po poti | kot so s: jo začrtali ob ustanovitvi. Kakor soboško društvo, ie tudi to zahtevalo zvišanje prejemkov, ker drugače skoraj ne morejo živeti, kaj šele, da bi bili še nadalje glavni odjemalci slovenske knjige, kot so to bili do zdaj. Čeprav ■ živijo na vasi. je drago, ker se je tudi tu vse podražilo, kot nujna posledica splo- šne draginje. Ker ni knjižnic, ki pomaga-j jo vzajemno, so sedaj osnovali samo-1 izobraževalni krožek, kjer bodo študirali najrazličnejša pedagoška vprašanja. Prvo predavanje je imela tajnica Milena P e to v a r. ki je v svojem referatu »Potreba učiteljskega samoizobraževanja« prikazala nivo današnjega učiteljevega i dela, ki zdaleč ne more več zadovoljiti znanjaželjne dece in tudi starejših, ki pričakujejo od učitelja odgovor na vsako vprašanje. Potegnila je paralelo z znanstvenimi dognanji Sociologi, biologi, psihologi, zdravniki in pedagogi, vsi delajo j za otroka: šola pa mu je tuja. nezanimiva. kot da bi hodil že po znani izvoženi t poti. 'kajti življenje in to predvsem v ; Prekmurju, kjer se mu mudi,, je podrlo | stare vzgojne sisteme, ki so se umaknili in ostali, kot se zdi, le. v mračnih učilnicah. Vsak čas mora vzgajati delavne in samopomoči zmožne ljudi. Društvo je poslalo vsem organizacijam, ki skrbe za obmejne kraje, resolucijo, kjer predlagajo. naj se skupno z učiteljstvom izdela načrt, kjer bi bili obmejni problemi globlje zajeti in bi v svojem sistematičnem delu združili vse iskrene prijatelje obmejnega ljudstva. S tako delavnostjo pridobiva ugled to maloštevilno društvo med narodom in tudi kolegi, ki počasi pristopajo, -an — k * Prehranjevalni odbor v Laškem Na zadnji občinski .seji v Laškem je bil ustanovljen občinski prehranjevalni odbor. Predsednik je župan Hrastnik, njegov namestnik Deželak: člani uprave so: Heriah. Brečka. Manfreda, Pinter, Peternel in Križnik, Namestniki so:. Obal, Vilhar, Kolšek, Košec, Cerkvenik in Škrt. Odobren je obratni kapital v znesku din 50.000. po možnosti pa bodo pritegnili še sredstva zasebnih podjetij in ustanov. Ljubljana a Sestanek učileljslva sirokovno nadaljevalnih" šol. Cčileijska- udrnženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani sporoča, da je sestanek, učiteljstva strokovno nadaljevalnih šol sklican za soboto, 1. januarja preložen na soboto .dne II. januarja. Dnevni red isti. a Nabora podvrženi mladeniči, ki so pristojni v Ljubljano, a žive v drugih vojaških okrožjih in bi bili v letu 1911 radi pregledani tamkaj, naj takoj, vsaj pa do konca januarja, v lože; pravilno kolkovanc .'10-1-20 din) prošnje na poveljstvo ljubljanskega vojaškega okrožja v Ljubljani. V prošnji je. troha mivesli svoje rojstne in domovinske podatke in točen naslov. a Nakaznice /a petrolej bo mestni apro-vizacijski oddelek, Krekov trg št. 10. pritličje, razdeljeval za januar meščanom in jih bodo prejeli le tisli .ki potrebujejo petrolej za razsvetljavo stanovanjskih prostorov. Petroleja za kuho ni na razpolago. Stranke naj prinest) s seboj listine družinska knjižica, rodbinska pola. rojstni, lisli ali izpiski, delavske knjižic«, službene izkaznice, itd.) s katerimi bodo dokazale, koliko članov šteje družina. .Najemniki in podnajemniki tvorijo družino, — stranko zase. a k« vodijo lastno gospodinjstvo oz. imajo svoje ločene stanovanjske' prostore. Za sostanovalce naj se pred-lože na vjiojajled policijske zglasnice. Strankam, ki se ne bodo izkazale s potrebnimi listinami, se nakaznice ne bodo uiogle izročiti. o Natečaj za uradniške pripravnik?. Narodna, banka je razpisala natečaj za spri jeni 10 uradniških- pripravnikov, in sicer 10 s pravno fakulteto. 10 z ekonomsko-k -mercialno visoko šolo in 20 z državno trgovsko akademijo. o. Papirnica na Njivicah p(i Radečah je letos poleg otrok papirniških uslužbencev obdarila za božične praznike tudi svoje onemogle delavce; vsakemu je. darovala 4 kg tn.t-sti. o. Radeški trgovci so darovali namesto običajnih vsakoletnih daril svojim odjemalcem 3300 din za socialno podporo revni šolski de-ci na radeški šoli, 700 din pa šoli v Svibnem. o. Za radeške mestne reveže je darovala gospa Podvinec Hela 2000 din. o. Že drugi vagon koruze je prispel v kratkem presledku na občino v Radečah. Koru/o je razprodajala občinska uprava na drobno po din 3.10 za kg. o. Tradicionalnega elitnega plesa Kluba prekm. akademikov zaradi resnih časov in splošne draginje ne bo. Ker je bil čisti dobiček klubovih plesov namenjen za izpopolnitev potujoče ljudske knjižnice, prosi. KPA javnost, da podpre tozadevno njegovo akcijo. li V Zagrebu so lani snedli li.580.ti(K) kg mesu. največ svinjskega, 35.500.000 kg zelenjave in spili 15.500.700 1 mleka. n 7 Ilirov vode popije vsak dan (i leina Eva Keler iz Nove Palanke. Zoper lo bolezen zdravnik še ni mogel predpisali učinkovitega zdravila. n Psa s petimi nogami ima nek kavarnur v Trobili ju. Peta noga je med desno zadnjo nogo in repom ter je enako velika kakor ostale. n V Južno Ameriko je odplul iz Dubrovnika naš parnik ..Saralin Tomič ". Natovorjen je bil z gradbenim materialom. V Španijo pa lw> odplul parnik. ,,Pčcla . n Bolivija je ukiuil« generalni konzulat v Beogradu in konzulat 11 stopnje v Zagrebu. Vse konzularne posle za Jugoslavijo bo opravljal generalni konzulat v Splitu. n V Zagrebu je umrl sloviti pravnik Celso Con le Čavaglieri, ki je bil eden izmed ustanoviteljev upravnega sodišča v Zagrebu. n Državno bolnišnico je obiskala na novega leta dan soproga ministrskega predsednika ga. Cvotkovicovu ler vsi' bolnike bogato obdarovala. n Velik mlin je zgorel Josipu Peketi v Mangadenovcu pri Vinkovcih. Ogenj je na-napravil 350.000 din škode. llKSITKV Kltl/VNKi: Vodoravno: 1 pol. I. lak, 7. sam, 10. osa, II ilo, 12 lla* 13. lak, 11. kis, 15 risi, lli. ako, 17. Aon, 18 V los. 21 Meta, 21. atamaili. 27. ep, 20. omara. 30 so, IM. lok, 32 oči, 33. Job, 31. ar, .35. slaja, 37. do, 38. slakato. 10. štor, 11. dalo, 13. oko. 11 osa, 1(1. moj. 17. pes, 50 ker. 51 ata, 52 ara. 53 ako, 51. Hen, 55 llas. 50. ran. Navpično: I Pola. 2 Osaka. 3 lakota, I lik, 5. ali (i. kos, 7, strasti, 8. Aliča. 0. masa, 10. Ota, 20, samotar, 21 Marijan, 22. ena, 23. selain, 25. mačak. ‘2(i. pobot. 28. jior. 30. sod, 35 sto, 30. ala. 38. Stojan, 30. Otokar. 10. Škote, 12. oseka. 13. Omar. 15. Aron, 17 par, 18. era, 1(J. Sas Lepa prireditev v Gradišču Izredno bogato božičnico so v nedeljo. 29. dec. L 1. pripravila -dobra srca revnim učencem v Gradišču. Iz Maribora je pod vodstvom g. prof. Sile iti gdč. Pečnikove prispelo 15 člansko odposlanstvo g. ravnatelja Mastnaka, zvestega gradiškega božička« Cirilmetodovo dnv.bo-.ie zastopal njen odbornik g. R obli i k. Navzoči so bili tudi člani kraj. šol. odbora in mnogo staršev. Po pozdravu g. šol. upr. Turka so se pod njegovim vodstvom in v pestrem sporedu vrstili prizori, deklamacije in pevske točke, vse v tako dovršeni obliki in tako ljubko, da :.o bili učenci s svojima učiteljema deležni iskrenega priznanja. Po pozdravnih in bodrilnih besedah g. prof. Sile in g. Robnika ter zahvali šol. odbornikov gg. Železnika, Kraj n c a in G r i 1-ea sta g. šol. upr. Joško Turk in ga. Jožica razdelila učencem bogata darila, za katera so se trije učenci zahvalili v imenu vseh. Zatem so dijaki odprli svoje nahrbtnike, iz katerih sta g. prof. Smrt v snežnem plazu 14 LJUDI V OBJEMU SNEŽNEGA PLAZA ŠILI DVA MRTVA, OSTALE SO RE- Šele sedaj se je zvedelo o strašni nesreči, ki se je pripetila 14 osebam na sveti večer blizu dalmatinskih vasic Pajča in Ivanka v pozorskem okraju. Dve družini sta se odpravili k polnočnicam, Med potjo jih je zajel ogromen snežni plaz. ki je pokopal pod seboj 14 ljudi. Tisti, ki so imeli srečo in so se plazu pravočasno umaknili, so pohiteli v bližnje vasi po pomoč. Reševalci so 12 oseb odkopali še žive. nek fant in dekle pa sta našla smrt pod snežno odejo. Rešence so takoj prepeljali v splitsko bolnišnico, ker so se močno prehladili. Mnogi so doživeli tak strah, da bodo za vedno čutili zle posledice. Nesreče na našem morju ■ Že pred 14 dnevi je nasedel parnik Dubrovniške plovidbe« »Srebreno« na pečine blizu Boke Kotorske. Pri tem je počil prednji del na treh mestih in se za-| čel potapljati. Na parniku je bilo ob času | nesreče 45 qseb, doslej so jih rešili samo i 13, dočim je usoda ostalih ljudi še neznana. Na pomoč so-prihiteli naši najboljši pomorski strokovnjaki, ki so se trudili, da bi rešili parnik. Vendar se zdi, da je vsako delo zaman in da je par- -uilr i 'r rrt i KI ion vlaefi OH IrAr if* limrip nemirno in močan veter ovira reševalna dela. Zaradi tega se je parnik razpolovil na dvoje ter se pričel potapljati. Na novega leta dan je parnik »Kvar-ner*. ki je last »Jadranske plovidbe«, trčil na poti iz Splita v Trogir v premakljivi trogirski most, ki ni bil čisto odprt ter ga zlomil. K sreči pri tem ni bilo človeških žrtev. Prekinjen je promet med Trogirjem in otokom Čiovom in promet skozi trogirski kanal. Sila m gdc. Pečnikova z veliko vnemo zajemala hrenovke in štruce ter jih nudila poželjivim ustam. Tudi nekaj odraslih siromakov je bilo deležnih teh dobrot. 1 Iv I /, 1) I lvll> /ilUO II Ov« 1VV l JV w | POTRES V TRŽIČU Na novega leta so čutili Tržičani dva nenavadna potresna sunka. Zanimivo je, ua potresa nikjer drugje niso čutili. Sunka sta bila vertikalna in sta povzročila med prebivalstvom precej strahu, Sprva so nHslili, da sc je pripetila kje nesreča zaradi eksplozije in šele. ko se ie zemlja drugič zamajala, so spoznali, da so doživeli potres. REŠILA SE JE CIGANSKEGA UJETNIŠTVA Blizu Bjelovara je 15 letna Marica 'Hkorjan pobegnila neki ciganski družini in se rešila v kmetsko hišo. Tam .ie pripovedovala, da so jo pred 6 leti ugrabili cigani in jo zavlekli v ciganski voz. Z žebljem so ji prebodli roko. da je ostala ta nerazvita in ji zabičali, da se mora delati gluhonemo. njo so cigani beračili po sejmih in cerkvenih proščeniih. Siroti se je končno le posrečilo najti priliko za beg. Vsa srečna, da se je rešila ciganskega ujetništva, bo sedaj Maria* služila pri kmetu, ki jo ie rešil pred ciga- j t ni. Za mučitelji je izdana tiralica. Trboveljski drobiž Smučarska tekma. Smuški odsek trbo-j veljske podružnice Sl’l> priredil v nede- >. Ijo. .i. I m. klubske tekme v alpski kombinaciji. Slalom bo ou Mrzlici s pričctkoiV. I ob 0. Smuk pa /. .Mr/.lice do trboveljskemu j sejmišča kjer bo čili Start v:.\ smuk bo ob ‘ 11'. ..Petrčkove poslednje san je" ponovi l’H K na meščanski šoli na praznik Treli kraljev ob pol 15. \ Društvenem domu. !,N(ii:.(>*lti dlai je slal novi občinski dum _ v vso novo opremo. Danes bi zgradba stala i ‘hi 5 milijonov Gasilska Ota iriiovlje-lri« je prejela od j obl ine izredno podporo v iznosu 10.0001 din ‘.asilci so prejeli lo podporo za oro ' djarno <>;jr j - ol.iskalo preteklo leto tiijer\ Jugoslovanov je bilo 12.001. /l inčev 0’>0 Prenočnini je bilo 18.000 Celje c. Ljudsko gibanje v celjski župniji. V minulem letu je bilo rojenih 958 otrok, od teh 513 dečkov in 445 deklic. Umrlo ie 540 ljudi, moških 280, žensk 251. Umrlo jih je 53 več, kakor leta 1030, rojenih pa je bilo 78 več, kakor leta 1030. Poročenih je bilo 211 parov. c. Poziv prebivalstvu! Mestni prehranje- valni urad je dostavil vsem hišnim posestnikom v območju mesta Celja zbirne in vprašalne pole za popis vsega prebivalstva. Hišni lastniki, ozir. upravitelji sprejmejo za vsako zgradbo eno zbirno polo in toliko vprašalnih pol, kolikor strank in podnajemnikov stanuje v zgradbi. Hišni lastnik mora izročiti vsaki stranki po eno vprašalno polo in ako ima najemnik podnajemnike, še eno vprašalno polo. Vprašalne pole je izpolniti v smislu navodil na vrhnji strani s stanjem 1. januarja 1941. Hišni lastnik, odnosno upravitelj hiše, mora tudi za sebe izpolniti vprašalno polo. če stanuje v dotični zgradbi. Izpolnjene vprašalne pole morajo najemniki odnosno podnajemniki takoj vrniti hišnemu lastniku odnosne upravitelju, ki jih vpiše v zbirno polo in odda vse skupaj do 4. t. ni. 12. ure opoldne pri mestnem poglavarstvu v Celju. V kolikor hišni lastniki za najemnike odnosno podnajemnike omenjenih vprašalnih pol ne bi bili prejeli, jih naj zahtevajo na mestnem poglavarstvu pri tajniku Žnidariču. Prebivalstvo se opozarja, da se vrši ta popis zaradi razdelitve pšenične moke in je zato temu posvetiti vso pozornost. c Občni zbor podružnice Slov. čebelarskega društva v Celju bo v nedeljo. •>-m., ob 9. dop. v pisarniških prostorih zadruge drž. uslužbencev v Samoslai*-ski ulici. 31 društev. Na novo c Tečaji obvezne telesne vzgoje. Mestno poglavarstvo v Celju sporoča, da se bodo tečaji obvezne telesne vzgoje pričeli šele 13 t. m. in ne 7. t. ni. c Nezaposlenost narašča. Pri borzi dola je bilo 31. dec. v evidenci 828 nezaposlenih, moških 000. žensk 222 nasproti 20. decembra, ko jih je bilo v evidenci 582. Delo je na raz|K>lago 2 hlapcema* I oskrbniku, (i kmečkim deklam, 2 natakaricama. I sobarici, 5 kuharicam. 0 služkinjam iti t postrežnici. c Celjani so tudi na 'Silvestrovo obdarovali policijske stražnike. Osebje policijsko straže se vsem dobrotnikom Za darove naj, iskreneje zahvaljuje. c V Celju imamo v preteklem letu ni bilo ustanovljeno nobeno društvo, c Požarov o Največ,|i hrasl ravenskega Pomurje > podrli pri tlergoreovih- na Petanjci ; ji imel v primeru 130 cm ler ji rasel 97-lei. je bilo v preteklem letu v Celju 0. Skupna škoda znaša 210.500 din c Slovensko prvenstvo v umetnem drsanju bo v Celju v nedeljo 5. t. m. e Petarda je rksplodiralu 20 letnemu rudarju Anionu Krečku iz Hrastnika in mu raztrgala roko. c Vrat si je prerezal .Hi letni dninar Miha (iolež i/. tlabrovcli pri Vojniku. V ' celjski bolnišnici je poškodbi podlegel. c Nakaznice za petrolej se bodo razde-| Ijevale na mestnem poglavarstvu v dvo-| riščnem poslopju zaščitnega oddelka v naslednjih dneh od 1 I. do 18 in sicer 2. in 1 in 3. I m. za družine z začetnim abeced-I3.0 nim redom od \ do I, v soboto I. in v torek. 7. I. m. od I do I’. v sredo, čelrlek in petek 8. 0. in 10. I. m. od I’ do Z. Obrtniška in industrijska podjetja n a,j dvignejo nakaznice v soboto, II t m., od II. do 18 islolam. Prebivalšlvo se naj točno drži odrejenih dni. radi lažjega in hi-‘rejšega poslovanja. Ptui ItOLGVltSKI AKADEMIKI V PITJI Bolgarski akademiki, ki študirajo na naši univerzi, so prispeli v Ptuj, da si ogledajo znamenitosti našega staroslavnega mesla. Iiilo jih je šestnajst. Med njimi je največ tehnikov. Na starega leta zvečer so jih prisrčno sprejeli na kolodvoru člani 'Kluba slovenskih ’ akademikov v Ptuju in Sokola. Iskrene pozdrave so jim izrekli Vidovič Anton, podpredsednik akadeniske-! ga kluba. dr. Šalamun Franjo, starosta Sokola in kot tehnik inž. Knafelje. šel' hi-drolehničnc sekcije v Ptuju. Meščani st) jih povabili na svoje domove, kjer so bili' gostoljubno sprejeli Nato so krenili v ..Narodni dom" na silvestrovanje, ki ga je priredila Narojlna čitalnica s sodelovanjem Dramskega društva. Šaljivi prizori so razvneli liolgare. ki so med drugimi z burnim ploskanjem najbolj nagradili ptujske igralce. Ob zvoku svojega edinstvenega narodnega instrumenta so iiolgari zaplesali svoje narodne plese in zupeff narodne pesmi, kar je vzbudilo pozornost vsega občinstvu. Naslednjega dne so si ogledali znamenitosti Pluja. p Itepriza odlično uspele Nušič medije ..Pokojnik" bo danes :t .1. m v Mestnem gledališču. p Klub slovenskih akademikov prvo predavanje v okviru Ljudske ze. Musek Vitko, eand medicine (faval v soboto, I. jan v ...Mladiki mo ■ve ko-. ob 20 priredi univer-•>o prc-o jetiki v ptujskem okraju in vlogi prolituberku-loznega dispanzerja in v borbi proli njej. [i Lastniki koles in tijakerskih vozov se. opozarjajo, da v teku tega meseca prijavijo kolesa iu lijakerskn vozila in plačajo predpisane |»Mstojl)iiie p S sejma. Včeraj je bilo pripeljanih na sejem 12 svinj. Prodanih je bilo 13 kom. 'e so bile od 12*00- 13*5(1 din in pr.šu- Debel tar ji 11*50 12 din za kg n 3500 otrok se Im. Prirastek je r prejšnja lela. je rodilo iizmeroma lani v Zagre-manjši kakor Vrnil sem se "vi strojisiiv na lata^tžča še?a-pi!(»Ju, jja ltar šole 'šme letalo Stran 6. »V e f e r n I lc« Zanrmvosti Tudi obilna hrana vas zgoda? spravi v grob Marsikdo ie že grenKo obžaloval, ker je prerad in preveč užival dobrote tega sveta je mešana hrana najboljši zdravnik, ki odpove le, kadar je prosta izbira hrane omejena ali pa še. gotove hrane sploh ne dobi. Od prehrane je odvisna v veliki meri tudi umrljivost. Izkušnje iz svetovne vojne in prvih povojnih let, ko je bilo ogromno število ljudi sestradanih, nam pričajo, da je v tem času zelo narasla umrljivost na jetiki. Naj^si igrajo pri tem tudi slaba stanovanja in pomanjkljiva higiena veliko vlogo, je vseeno značilno, da je v revnih hribovitih krajih.umrljivost radi tuberkuloze mnogo večja, kakor v proletarskih okrajih velemest, kjer imajo vsaj kolikortoliko urejeno prehrano. Omeniti je treba, da je suh človek sploh bolj dovzeten, da oboli na tuberkulozi. 1 oda ne samo jetika, tudi druga obolenja poznamo, ki nastopijo vsled nezadostne prehrane, med temi oslabelost in povesenje želodca, stanje,, ki otežkoča prebavo hrane ter izsesavanje redilnih snovi, ki so v njej in vodi k nadaljnjemu slabljenju ter novim motnjam prebavnih organov in zaprtju, v gotovih slučajih se narede celo želodčni tvori. Kakor se čudno sliši, pa je le res, da ogroža življenje bolj kot pomanjkljiva prehrana preveč dobre jedi in pijače. Pri debelušnih ljudeh trpita posebno srce in ledvice. Srce je v tem slučaju prisiljeno, da mnogo močneje dela, ko pošilja kri v vse dele človeškega telesa ter je razum-1 ljivo, da ne vzdrži dolgo časa take preobremenitve; takozvano »zalito srce« ne nastane vsled tolšče, temveč vsled pre-obteženosti, Krvni pritisk je zvišan.'Poapnenji žil se opaža‘v večji meri pri debelih ljudeh. Pa tudi sladkorna bolezen jc. že več ali manj posledica predobre hrane. Krčne žile, otečenje kolena, posebno pri ženskah, je pri debelih ljudeh kaj pogosto. Tudi ploske in skrivljene noge, ki nastanejo, ker morajo nositi preveliko težo, so posledica debelosti. Dasi ti -pojavi nišo življenjsko-.nevarni, st)'pač zek) neprijetni. "-v Kakor količina hrane, tako ima tudi redilnost hrane vpliv na zdravje. Ljudje, ki so znani kot izraziti mesojedci, trpijo na protinu in podobnih boleznih: preobilica ogljikovih hidratov (sladkor) povzroči tolščo; to vidimo zlasti pri nekaterih poklicih, recimo pri pekih in pivovarjih itd. čezmerno uživanje mesa in tolšče člo- veka debeli in ima za posledico protin, sladkorno bolezen, zaprtje in drugo. Edino rastlinska hrana ne prinaša neugodja, če poskrbimo za dovoljno količino beljakovin. Da pomeni uživanje enostransko prirejene hrane, posebno radi nevarnosti pomanjkanja vitaminov, veliko nevarnost za zdravje, ie znano: zato Zažigalne bombe nad London — AH se ti ie zmešalo? — Kje neki? Zda| šele razumem »vic«, ki si mi ga povedala pred tremi dnevi! Da bi imelo prekomerno uživanje tekočin vpliv na življenjsko starost, ni znano; za enkrat vsaj še nimamo znanstvenih dognanj. Prekomerno uživanje alkohola ne ostane brez posledic. Pač pa-ima za človeško telo pomanjkanje vode lahko težke posledice. In h koncu še to: prekomerna uporaba začimb in soli. lahko povzroči želodčni katar in sili k proizvajanju prevelike količine želodčne kisline, kar je največkrat vzrok, da se napravi v želodcu rana. Mačfi @f©k V Indijskem oceanu. 300 milj od otoka Mavricija, je bil pred uedavnim odkrit majhen koralni otok. tia katerem živijo izključno samo tnačke. Strokovnjaki, ki so otok pregledali, zatrjujejo, da so mačke potomci nekega para mačk, ki se jc pc brodolomu rešil na otok pred kakimi SO leti. Na otoku je sedaj že na tisoče mačk, ki živijo kot divje in se hranijo samo z ribami. Del londonske luke po nočnem napadu nemških bombnikov, ki so spuščali nad mesto najprej zažigalne, nato pa eksplozivne bombe »Božični pretep" med Italijana in Amerikanci KDO 1 St A vi ŠANGHAJU; PRAVICO SEDETI NA ST^LU V mednarodnem področju v Šanghaja: jc prišlo- na prvi dan Božiča do velikega pretepa in obračunavanja med Italijani in: Amerikanci. V pretepu je sodelovalo 0l«*1i> sto Italijanov in Amerikancev. Pretep jc nastal radi tega, ker ,se v neki krčmilta-lijani in Amerikanci niso mogli sporazumeti, kdo ima pravico sedeti na stotih. Pretep je trajal nekaj ur, dokler ni priSlu na lice mesta vojaška policija ter napravila red. Na obeh straneh ie oblegalo precej ranjencev, 9 Amerikahcev, ki >So bili težko ranjeni, so takoj prepeljalPv boinišnico, dočim so ranjene Italijane'od- dali v domačo oskrbo. Poročilo Reuterja pravi, da je bila nato, vsa neljuba afera na prijateljski način rešena ter ne bo imela nobenih posledic. NA UNIVERZI V SOFIJI je bilo V; letošnjem zimskem semestru vpisanih 862S visokošolcev,- dočim jih je bilo v lanskem jedva 5517. Rektor univerze Štefan Cankov je izjavil, da je to rekordno število, ki ga je kdaj dosegla sofijska univerza. -V doglednem času nameravajo univerzo še izpopolniti ter zgraditi več novih pavilionov. Neurje na božične večer V glavnem »mestu Argentine, Buenos Airesu, so na sam božični večer doživeli strahovito neurje. Po naravnost tropski vročini, ki je v senci znašala nad 33° C, je prišlo zvečer, ko so se ljudje pripravljali k božičnici, do neurja, kakršnega v tem velemestu ne pompijo. Nad mestom se je utrgal oblak, med močnim nalivom je jela udrihati debela toča, ki je napravila veliko škodo. Nekatere ulice v glavnem delu mesta so bile nad 1 meter pod vodo. Najbolj je bilo poškodovano glavno letališče, na katerem je neurje porušilo več velikih hangarjev. ii LOJZK HAJDINJAK sadijo krompir iti koruzo. Potem .pride, prvo okopavanje, in ko se prične drogo, j d že poletje. Po poljih zori žilo. Potem žanjejo in končno mlatijo. Mlatilnica, ki sfoji na- občinskem pašniku, poje noč in dan svojo zaleglijeno pesem, In ko mlatijo zadnji kmetje. ,se že bliža prva jesen. • Jeseni so . prav za- prav pri nas dolge in piiste. Vse miiSV polje je pokrito z meglo in ičesfo dfcžujo. -m; Uidi’to mine. Komaj izkopljemo krompir, potrgamo koruzo ler posejemo' ozimiho pride' že zopet zima. Vse gre z naglico mirno nas.-Morda ludi čas ve za' listi ..nekoč",'ki ga mi vsi mali ljudje sanjamo in zalo-lako hiti, da bi uam prej uresničil sanjo/ -,' Potoni, ko bo' prišla pbmlad, ko bodo teacveteli prvi zvončki in ko bosta pognali vrba in leska prve mačice, bodo ti ljudje, že stali j>r zacvetelo prvo sadno drevje v naših ogradah, ko boštrk zopet prvič zaklepetal na našem dimniku, ko bo prvi stavec zapel v noč in bo no oknih v cvetličnih lončkih pognal prvi muškatov ali fuksiji n cvet, bodo odhajali Dolgi vlaki bodo vozili le naše male ljudi i tujino za kruhom. Sjy tli naša zemlja lako pusta, da ne bi rodila, ampak nas jc preveč, zalo moramo vsako pomlad za zaslužkom v tujino, da lahko prebijemo čas Čez zimo, plačamo davke in si nakupimo najpotrebnejših stvari... Morda bom na spomlad tudi jaz med tistimi, ki bodo •odhajali v tujino. Eden bo moral iti, jaz ali beak. Pa saj je prav za prav že gotovo< ,da bom šel jaz. Sel bom. že zalo, da pokažem tistim, ki so zmajevali z glavami in. nmogo, miidgo govorili. ko,,sem obesiT šolo na klin: ,,HoteJ ji- bili gij.spod, sedaj pa’mli delavec ne l*j", ‘Pm pa..'sein .dela/vajen že:od malih nog iu •,f»tt‘.bojfm. Syj .Uidii;iaz lipam v 'listi Vozna karta*1 za paradiž Na Irskem so pri restavraciji nekega starega samostana našli nenavaden dokument. Pri kopanju so naleteli na grob, kjer so poleg okostnjaka našli železno skrinjico. Ko so jo odprli, je bila v njej pergamentna zapečatena listina. Z listine so strokovnjaki razbrali naslednjo vsebi- , 110: »Plemič in poglavar samostana v Lit-fordu našemu gospodu m prijatelju Svetemu Petru. — S tem potrjujemo, da je pokojnik, ki je danes umrl,. sluga božji ■po imenu Daniel Orator, grof Croahggor-ma. Ukazujemo, da se ga odvede brp vsakršne zapreke in zavlačevanja naravnost v Kraljestvo Božje. Mi smo ga odvezali vseh grehov in mu dali naš blagoslov. Potemtakem torej ni nobene zapreke, da bi ga ne mogli sprejeti v paradiž. V ta namen mu prilagamo to potrdilo. Danes 30. septembra 1341.« RAZGLEDNICE SOVRAŽNIKU — Povej mi, zakaj si mi s svoje poti okoli sveta poslal eno samo razglednico, dočim si svojemu sosedu, o katerem trdiš, da je tvoj najveeji sovražniki, pošiljal vsak dan po . eno? —'2e res,.toda niti ene nisem frankiral z znamkami, mož pa je strasten filatelist. »Letalo pripravljeno f" PREHRANA Jo 20 besed 15 din. vsaka nadnljn’a beseda J din GOSPOD se sprejme na vso oskrbo. | Wildenraiuerieva 6. desno, i vrata 2. 21606-7 V Mariboru 'dne 3. I. 1941 •VsSernff« Sfran 7. fibor Potipljite pločnike in cestišča Po južnem vremenu ob koncu starega in ob začetku novega lela je včeraj zopet pritisnil mraz. Poleg tega je Že dopoldne začelo rahlo deževati, ledeni dež v večji meri pa je proti večeru izpremenil celo mesto v pravcato drsališče, ki je postalo za marsikoga usodno, kakor poročamo na drugem mestu, pri čemer pa je seveda izvzetih nebroj žrtev poledice, ki so z lažjimi poškodbami ostale v domači oskrbi. Da se bo število žrtev pole dicc čimbolj omejilo, naj hišni posestniki in lastniki nezazidanih stav-bišč posipljejo hodnike in cestišče s pepelom, peskom, žaganjem itd., saj to ni samo dolžnost do bližnjega, temveč tudi delo v lastnem interesu, ker se lahko z majhnim izdatkom izognejo mnogo večjim v slučaju kake nesreče na prostoru, kjer so oni odgovorni za predpisane vamoslnc mere. Emanuel Ilich v svojem zadnjem domu Velika množica pogrebcev vseh slojev je spremila na zadnji poti uglednega mariborskega slaščičarja Emanuela Ilicha. Predvsem so bili številno zastopani mariborski obrtniki in trgovci, odlični narodni predstavniki, dalje po številu sokolstva v krojih in v civilu z znakom, s prapori in fanfaristi jezdnega odseka, saj je bil pokojni ustanovitelj in prvi načelnik mariborskega Sokola. Od odprtem grobu so izpregovorili urad Eranjo Bureš v imenu češkega kluba, br. Smrtnik iz Celja v imenu sokolskega saveza in celjskega Sokola, matični starosta br. dr. Fornazarič v imenu mariborskega sokolstva ter starosta selniškega sokola br. Viktor Grahor. Pevci so zapeli, sokolske fanfare so zasvirale poslednjič v slovo, preden so se za vedno zaprla vrata njegovega poslednjega bivališča. Velika udeležba na pogrebu je dokazala, kako je slovenski Maribor znal ceniti pokojnikove zasluge bodisi na njegovem strokovnem bodisi na sokolskem ali nacionalnem polju. m Leopold Gusel f. Nocoj jc po daljšem bolehanju preminul znani mariborski veletrgovec Leopold Gusel v starosti 65 let. 1908. jc jpričel na Koroški cesti s trgovino z živila, ki jo je tekom let razširil do današnjega obsega, tako da spada med vodilna podjetja svoje stroke. Pogreb pokojnega bo v nedeljo, 5. jan., ob t5'50 na pobreškem pokopališču. m Nepričakovano je umrl g. Franc Simončič, sodni poduradnik v pok. Pogreb bo v nedeljo ,ol> 15. ua Pobrežju. in Odlikovan je bil z redom Jugoslovanske krone V. stopnje g. Larabert Aljančič, načelnik socialno političnega odseka mestnega sveta mariborskega. m Od mariborskega okrožnega sodišča sla sc poslovila višja sodna svetnika dr. Alojz Lečnik in Avgust Ilabermut, ki sta imenovana za sodnika pri apelacdjskem sodišču v Ljubljani. m 29 redni občni zbor prost. gas. čele Sludenci bo v nedeljo, 5. jan., ob 15. v dvorani Gasilskega doma. m Učiteljski diplomski izpili mi drž. učiteljišču v Mariboru se začnejo v ponedeljek. 13. januarja, popravili izpiti za V. letnik pa bodo v soboto, 11. januarja. m Nož sl je zabodla v prsi v samomorilnem namenu 20 letna delavčeva žena Ana Kanclerjeva iz Hoč. m. V Koleno se je vsekal 24 letni delavčev sin Konrad Duh iz Zgornje Kungote. m. V tovarni je padel ter si poškodoval roko 32 letni delavec Rihard Olcinger iz Slov. Bistrice. m. Številne žrtve poledice. Na Pristanu je padla na cesti profesorjeva žena Frančiška Bervarjeva ter si zlomila nogo. — V Sv. Martinu pri Dupleku je spodrsnil s kolesom 28-letni studenčni delovodja Stanislav Šešerko ter si zlomil roko. — 53 letni delavec Franc Dominko iz Sv. Lovrenca na Pohorju je padel na cesti ter si polomil več reber — V Ribniškem selu si je zaradi poledice zlomila nogo 9 letna delavčeva hči Marija Neratova. — Naslednja žrtev poledice je 50 letna žena pleskarja v delavnicah drž. železnic Marija Franko, ki si je zlomila roko. m. Konji so se splašili 56 letneitiu hlapcu Jožefu Megliču iz Radvanja, ki je padel pod voz ter se precej poškodoval po glavi. m. Zlat prstan v velikim rubinom, vreden 800 din, je izgubila zadnja dva dni lanskega leta žena davčnega uradnika Ljudmila Vesel s Tržaške ceste. m. Denarnico z 21 stotaki je izgubil trgovec z živino Franc Kokol z Meljskega hriba včeraj okoli pol 12. na poti od tehtnice mestne klavnice po Oreškem nabrežju, dvorišču klavnice do črevarne in od tod do hiše občinskih delavcev, kjer je izgubo opazil. m. Zlato zapestnico je izgubila hči živino-zdravnika Marija Zarnikova na Novega leta dan proti večeru na poti domov po Aleksandrovi cesti do tvrdke »Weka«. Zapestnica je sestavljena iz ploščic in členkoV ter je vredna okoli 1000 dinarjev. m. V izložbeno okno kina »Union« na križišču Aleksandrova — Cafova ulica je vlomil neznani zlikovec ter odnesel 5 reklamnih slik filma »Pesem zlatega zapada«. ui. 104 tožbe za ločilev zakona so bile vložene lansko leto pri mariborskem sodišču. v iMariboru ! Že sedaj opozarjamo našo javnost na veliki sokolski ples, ki ga priredi meddruštveni odbor sokolskih društev v soboto, dne 11. januarja 1941 v Sokolskem domu. Sokolski ples se vrši v počastitev rojstnega dne Njenega Veličanstva. Kraljice-Matere Marije. Kakor pretekli, tako bodi tudi pred- stoječi sokolski ples v Mariboru prireditev, ki naj združi vso sokolsko javnost na področju Mariborske sokolske župe. m Nevama žeparfca pod ključem. 2e dalje časa jc vznemirjala mariborski živilski trg in sejmišče žeparica, ki je nedavno spretno opravljala svoj posel Sedaj se je policiji posrečilo tatico prijeti. 26 letna Alojzija Juder iz Gradišča pri Sv. Kungoti! je prodajala po mestu meso domače krave, ki je pi*? otelitvi poginila, po 8 din kilogram. Ob priliki aretacije so ugotovili, da je neki stranki na Pobrežju "med prodajanjem mesa izmaknila zavoj kave, pri njej pa so našli tudi znesek 700 din, ki je isti dan izginil neki mariborski gospodinji na trgu. Alojzija Judrova je dolgo tajila. kr »učno pa je tatvine na trgu le priznala. m. Tatvina. Trgovskemu poslovodji Dragu Garupu iz Ciril-Metodove ulice je nekdo na Novo leto ali malo popreje ukradel uro budilko ter ključe glavnih vežnih vrat in drvarnice. Tatvine je osumljena neka ženska. * PSIHOGRAFOLOG Karmah sprejema obiske v hotelu »Zamorc". * Za PRAVOSLAVNE PRAZNIKE razglednice, fotografije, bilelke, vizitke, žepne koledarje in primerna darila, ciobite najceneje v veliki izbiri v knjigarni in papirnici »TISKOVNE", Maribor, Cankarjeva ul. 1. Telefon 23-15. * Na šoti Glasbene Matice se prične pouk v torek, dne 7. januarja . * ,,Jadranska noč". Jutri vsi na izvirno in svečano prireditev „Jadransko noč“ v Sokolski dom ob pol 21. uri. * Delavstvo tovarne Novak & Co sc zahvaljuje g. šefu za novoletno darilo ter mu želi mnogo sreče v novem letu. — Delavstvo. KLUBSKI DAN NA KLOPNEiM VRIIU ISSK »Maribor je na sinočnjem članskem sestanku zimsko športnega odseka sklenil, zaradi pomanjkanja snega v nižjih legali izpremenil i spored svojega klubskega dneva 5. januarja. Prvotno jc bila na sporedu četvorna kombinacija, ki naj bi se vršila preko nedelje in ponedeljka. Sedaj pa bo odpadlo vse razen teka na 18 km, ki ga bodo izvedli na Klopnem vrhu, kjer bo start pred kočo ob 14. popoldne. Izbrana bo 6 km dolga proga, ki jo bo moral vsak tekmovalec premeriti po trikrat. Tekmovanje jc obvezno za vse člane zimsko sporlncga odseka ISSK Maribora. * ZAHVALA. Pretekle dni so imeli gra-diški učenci posebno bogato božičnico^ za katero se skupno s svojimi starši iskreno zahvaljujejo mariborskemu božičku g. ravnatelju Mastnaku in njegovemu zavodu, veliki dobrotnici Cirilmetodovi družbi ter tvrdkama Rosner in Josip Hutter. Joško Turk, šolski upravitelj. m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 28. decembra 1940 do vključno 3. jan. 1941 dvorna lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05, in Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. ■■■■■m Narodno gledališče Petek, 3. jan.: zaprlo. Sobota, 4. jan., ob 20.: „Ljubim te“. Red B. Gostovanje članov zagrebškega gledališča. Nedelja, 5 .jan., ob 15.: „Habakuk". Ob 20.: „Cigan baron". (Za zimsko pomoč). Ponedeljek, 6. jan., ob 15.: „Na dnu':. Znižane oenc. — Ob 20.: »Habakuk". V fini komediji „Ljubim te“ gostujeta odlična člana zagrebške drame, ga. Elvira Dragftian in g. Malo Grkovič v soboto^ 4. t. m., v mariborskem gledališču. Priporoča sc nabava vstopnic v predprodaji. Za zimsko pomoč se vrše po vsej državi v nedeljo, 5. t. m., dobrodelne predstave. V Mariboru se uprizori v to svrno Strau-sova klasična opereta ,,Cigan baron". Radi dobrodelnega namena bodi gledališče razprodano. Kino * Grajski kino Danes krasen film »Nesmrtno srce" Heinrich George, Paul VVege-ner, nepozabna vsebina. Pride: »Trgovci z dekleti". * Esplanadc kino. Do vključno nedelj« prekrasni dunajski film »Njeno življenje" s Paulo AVesselv. Sledi »Ljubim te" z. Luizo Uhlrich. * Kino Union. Od danes pa do vključno nedelje »Za belimi mrežami". Velika filmska pustolovščina z kinoljubljencima: Mi-ckey Rooney in 1'reddiom Bartholomenom kot hrabri pomorščaki. Napeta vsebina. Smučarska poročila Ribnica na Pohorju: —6 C, sneži, 8 cm pršiča. Senjurjev dom: —0 C, sneži, 15 cm južnega snega na jiodlagi 40 cm. Rimski vrelec: —4 C, sneži, 15 cm pršiča na podlagi 20 cm. Peca: 0 C, sneži, 10 cm južnega snega na podlagi 35 cm. Nepričakovano nas je zapustil naš srčno ljubljeni mož, oče, stari oče, tast, gospod Franc Simončič < 1 V- sodni poduradnik v pokoju Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 5. t. m., ob 15. uri, na frančiškanskem pokopališču v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo v torek, 7. t. m., ob ‘/s9. uri, v frančiškanski cerkvi. Maribor, 3. januarja 1941. žalujoče rodbine Simončič - Pihler in ostalo sorodstvo. Mali oglasi KAM, KJE? do 20 besed 20 din. vsaka nadathta beseda ? din Glasbeno društvo Tezno vabi na IZLET v nostiliio Tomše. Pekre, dne L ian. 1941. Odhod ob 1 uri :{Pred Kostilne Flis. Vablieni v,»i člani in prijatelji Tezenske sodbe. — Vabi odbor- 21601-1 lo 20 besed 15 ^ln veaka endaliuin beseda | din POSTREŽNICO za takol Iščem Javiti *c še danes. Vrbanska c. 5. orvo nadstropje, desno. 21611-2 SLUŽBO IŠČE Jo 20 besed 12 din. vsaka nadaljnja beseda J din Perfektna MLADA KUHARICA ki ima veselje za dietično kuhanje, sc spreime k mali družini v Ljubljani. Plača dobra! Pismene ponudbe poslali pod šifro »Dobra služba« na osi odd- »Večernika«. 21608-3 pri naših smeren. «sii««de w t"' v •T? Potrti neizmerne žalosti javljamo tužno vest, da nas je ljubljeni šef, gospod Leopold Gusel veletrgovec danes ponoči po dolgi, težki bolezni, za vedno zapustil. Pogreb bo v nedeljo, 5. januarja, ob 15.30, iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju. Dragega pokojnika bomo ohranili v (rajnem častnem spominu Maribor, 3. januarja 1941. Nastavljend tvrdke Leopold Gusel Beli na potezi remizira BOCIPIJ* GLASBILA IZGUBLJENO OBRT - TRGOVINA do 20 besed. 20 din. vsaka nadalinla beseda 2 din Naprodai dobro vpeljana ČEVLJARSKA DELAVNICA na prometnem kraju z vsem inventarjem. Trie šivalni stroji. Cena 10.000 din- Jakob Žnidaršič, Studenci. Aleksandrova cesta 33 21587-13 DENAR do 20 besed 20 din. vsaka nadaUflla beseda 2 din POSOJILO din 4000.— iščem- Vknjižba na L mesto. Vrednost posestva din 250.000.—. Dopise na ogl.odd »Večernika« pod »Varno in visoke obresti«-21598-12 STANOVANJE ODOA VOZILA RAZNO POHIŠTVO-OPREMA do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Kupimo takoj dobro ohranjeno PISALNO MIZO in stol. Ponudbe na ogl. odd-»Večernika« pod »Navedba cene«. 21221-17 ŽENSKI KOTIČEK SOBO ODDA Jo 211 besed 15 din. vsaka nadalinla beseda 1 din DVE PRAZNI SOBI s posebnim vhodom oddam-Aleksandrova 32-11 21597-8 POSEST Rešitev 24. šahovskega oreha N D. Grigorjev (Beli- Ke4, Ta8, kmet a7. Črni: Ke6, Te7). črni na potezi remizira takole: 1...., Kf6 +!! 2. Kd4, Tf7 3. Kc5, Kt'5! 4. Kb6, Tf6+ 5. Kb5, Tf7 6. Ke6, Kf4! 7. Kb6, Tf6+ 8. Kc5, Tf7! in remis. Me3 kopo rešitev je prejel urednik 15 pravilnih. Pravilno so rešili: Jurij Regor-šek ,dr. R. Klasinc, Hinko Spendal, Zoran Razboršek, Dragobert Kolenc in Gabrijan Lojze ,vsi iz Maribora; Lojze Zajc in Jaroslav Sašel iz Ljubljane; Rudolf Goljat, Dovže-Mislinje; Feliks Jerič, Slavko Gijaii, Celje; Franjo škarabot, Murska Sobota; Cedomir Goršič. Šoštanj: Tone Kočan, Mežica; Ivan Kazjak, Sv. Lovrenc na Poli. Žreb jc določil nagrado Zadnja pot kapitana Scotta" Zoranu Razborcu, Maribor, Pipuševa 12. Kupon za šahovsko nagrado { „Večernlk“, 3. januarja 1941 Izd la tu urejuje ADOLF RIBNIKAR * Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik S l ANKO DETELA v Mariboru. -na rračajo. — Uredništvo In uprava: Maribor, Kopaliika ulica 6. — Telefon uredništvu btev. 23-67, la uprave Stev. 38-67« — - Oglasi po ceniku - Rokopisi »c Poštni čekovni rafuu štev 11 409. nameram, saj mu je ta poteza Lf5 v damskih igrah posebno tnila] 4. Ld3, e6 5. Lxf5 [igra e tudi c4], ef5 6. Dd3, Dc8 7. 00, Ld6 3. b3! [to je izboljšanje; prej so igrali 8. c4, dc 9. Dxc4, c6 10. Sc3, .00 in ohvlada polje d5] 00 9. c4, c6 (potrebno) 10. Sc3, b6 11. cd5, Sxd5 12. Sxd5, cd5 13. Lb2 g6 14. Tfcl, Da6 15. Dc3 [zamenjava bi samo. črnemu koristila], Td8! [da omogoči Sd7] 16. Se5, Sd7 17. b4!t Sf6? [poskusiti je moral z bS in Sb6—c4 zapreti nevarno c-linijo, beli bi pa med tem udaril v središču z 18. f3 in e4] 18. Db3, b5 (izsiljeno) 19. Tc6, Db7 20. Taci, a5 [na Tae8 sledi 21. De2] 21. La3! Tac8? [Velja kmeta, seveda še le po izvrstni Aljehinovi igri; črni je v sledečih zapletih morda upal, da se bo rešil v znosno končnico, sicer bi gotovo zaprl z a4 22. Dc2, Db8 23. f4, Sd7 24. De2 z ev. g4!, kar pa tudi ni prav ugodno zanjo] 22. ba5, b4 23. a6! [ne pa Lxb4, Le5:! 24. Txc8:, Txc8: 25. Txc8+ Dxc8 dobi] Da8 24. Dc2! Txc6 25. Sxc6, Td7 [ba3: 26. Sxd8, Dxd8 27. Dc8! in a-kmet odloči] 26. Lxb4, Dxa6 [na žalost ima beli še enega a-kmeta, znanilca smrti] 27. Sb8! [likvidacija v dobljeno končnico], Lxb8 28. Dc8+, Dxc8 29. Txc8+, Kg7 30. Lf8+ [pri vsem je črni kralj še v ratni mreži], Kh8 31. Txb8, [slabše takoj 31. LI16+. Sg8 32. Txb8, Ta7!], h5 32. Ld6 !, Kh7 33. Le5, Sg8 34. h4, f6 35. Lf4, Ta7 36.Tb5, Sh6 37. a4, Sf7 38. a5, Sd8 39. Lb8, Td7, 40. a6, Sc6 41. Tb6, Sxb8 42. Txb8, Kh6 43. Tb7, Td6 44. a7, Ta6 45. f4, Ta2 46. KH, g5 47. g3, črni je odnehal, ker se beli kralj brez ovire približa a-kmetu. (Glose: A. Preinfalk) 176. Sprejeti damin gambit (Bled, oktobra 1931.) Beli: dr. A. Aljehin črni S. Flohr 1. d4, d5 2. c4, dc4 3. Sf3, Sf6 4. e3, e6 5. Lxc4, c5 C. 00, Sc6 7. De2, a6 [na cd4 sledi 8. Tdl z dobro igro]. 8. Tdl Iv novejšem času se je izkazalo, da se Sc3 še močnejše; tudi Pirčeva poteza a3 je dobra], b5 9. dc5 [če se lovec takoj umakne, ga črni po c4 in Sb4 ujame], Dc7 10. Ld3, Lxc5 11. a4!, b4 [mnogo boljše je ba4! kakor je pozneje našel Flohr sam, specialist sprej. dam. gambita] 12. Sd2, 00 Ttočnejše je Sa5, čeprav ima tudi potem beli boljšo igro: 13. b3, IX) 14. Lb2 in Taci]. 13. Sb3, Le7 [Lb6 je bilo primernejše, da bi ostalo polje e7 event. za damo. Flohr kaže sploh v borbi s svetovnim prvakom nerazumljivo nervoznost.] 14. e4, Sfd7 [za polje c5 in e5 gre] 15. Le3, Sde5 16. Sxe5, Sxe5 17. Taci, Db8 18. Lc5, Lxc5 19. Lxc5, Db6 20. Dh5, Sd7 [Po Sxd3 21. Txd3 bi beli grozil z rohadnim napadom: zdaj beli obvlada vsa osrednja polja] 21. Le2, g6 22. Dg5, Sxc5 23. Txc5, a5 24. h4! [poučna je Aljehinova harmonična igra na vsej šahovnici, v središču in na krilih] La6 [pozno, prepozno je pogledal v svet ta večni skrbljenec damskih iger.]25. Lf3, f6 26. Le3, šah Zmajska varianta sicilijanske obrambe TON'K PREINFALK Db6 21. De3 B +. C. — Napad brez 0-0. 7. Le3, Lg7 8. h3, 0-0 9. Dd2 ati g4; d5! pa tudi Ld7 s Sxd4 in Lc6 č(-r). — 8. f3, 0-0 9. Dd2, d5! č( + ). — 8. Sb3, Le6 9. 14, 0-0 10. g4, d5! [v poštev še Sd7 10. f5, Lxb3 11. axb, Sc5, ne pa San 11. g5, SeS ali Sd7 12. Ld4! B( + )] 11. f5 |e5, d4! 12. Sxd4 (exf, Lxf6), Sxd4 13. Lxd4, Sxg4! Č( + )], Lc8 12. ed, Sb4 13. d6! [Lf3, gxf 14. g5, Sg4! 15. Lc5, Safi 16. Ld4, e5! Č( + ) — 13. fxg, hxg 14. Lf3,.Sg4! č + ], Dxd6 (exd 14. a3 z go, f6 B+) 14. Lc5, Df4! 15. Tfl, Dxh2 16. Lxb4, Sxg4! 17. Lxg4, Dg3+ 18. Tt2, Dgl-t- s tem večnim šahom sta remizirala Ur. Aljehin in Botvin-hik na turnirju v Nottinghamu 1936. — 8. Dd2, Sg4 [tudi 0-0 9. Sb3, Te8! 10. Lh6, Lh8 11. h4, d5! 12. exd, Sb4 13. (MM), Lf5—j 9. Lxg4, Lxg4 10. f3, Ld7 11. Sd5 (Sxc6, bxc 12. Ld4, f6=), 0-0 12. c4, Tc8 13. b3, Sxd4 14. Lxd4, b5! č(+). č. — Richterjeva varianta. 6. Lg5! ovira g6, zaradi česar zdaj radi zamenjajo potezi Sc6 in d6 takole: 1 e4, ,c5 2. Sf3, d6 3, d4, cxd 4: Sxd4, Sf6 5. Sc3, g6 6. Le2, Sc6 ali pa prej Lg7; gl- o. I. — 6.... Ld7 [Sg4? 7. Lb5, Ld7 8. Sxt6, bxc y. Lxct}!] 7. Le2 [Lxi6, gxf 8. Sf5, Dc8! 9. g4, h5! Č+j, e6 8. Sb3, a6 9. 0-0, b5 10. a3, Sa5 11. Sxa5, Dxa5 12. Dd4, Le7 13. Tfdl, Dc7 14. a4! B + ali 6.... Da5 7. Lxf6 (tudi Lb5, Ld7 8. Sb3), gxf 8. Lb5, Ld7 9. 0-0, 0-0-0 10. Sb3, Db6 11. a4!, a5 12. Sd5 B + . II. — 6.... e6 a — 7. Dd2 [Sxc6, bxc 8. e5!?, L)a5! (dxe 0. Df3!) y. Lxlo (Lb5?, u6! 10. exf, b4! 11. Df3, De5+! Č-f), gxf 10. exd, De5-I 11. De2, Lxd6 12. 0-0-0, ThH č( + )]. 1. — 7.... h6 8. Lxf6, gxf (Dxf6 9. Sdb5, Dd8 10. 0-0-0 B + ) 9. Le2, a6 10. Lh5!, Le7 11. f4, Da5 12. g4!, Ld7 13. f5 B+. 2. — 7.... Le7 8. 0-0-0, 0-0 fa6 9. Lxf6, gxf 10. f4, Ld7 11. f5, Sxd4 12. Dxd4, Da5 13. Le2!. Dc5! 14. Dd2, h5! 15. Thcl, 0-0-0-: tudi 9. f4. Ld7 10. Sf3 B( + )] 9. f4, d5 10. e5, Se8 11. Sf3, a6 12. Ld3 B+ ali pa 9. Sb3, Sa5f 10. Lxf6, Sxb3-f 11. axb, Lxf6 12. Sb5 (12. Uxd6, Da5!), d5 13. cxd, exd 14. Dxd5, Da5 15. Sa3, Db6 16. Di3, Db4 17. Lc4, a5 18. Thel, a4 19. Te4, Dc5 20. Td5, , 3. — 7.... a6! 8. 0-0-0, h6 9. Lxf6, Dxf6 10. Sb3, Dd8 11. t'4, Dc7 12. h4, Ld7 13. Th3!, 0-0-0 14. Df2, Kb8 15. Td3, Le7 16. Kbl, Lc8 17. g3, g5!-. b) — 7. Sb3, a6! [Le7 8. Dd2, 0-0 9. 0-0-0, Sa5 (a6? 10. Lxf6, gxf 11. Dh6 s Td3 in dobi) 10. Kbl, Sxb3 11. axb, SeS 12. Lxe7, Dxe7 13. Sb5 B + ] 8. Dd2, b5 (proti 0-0-0) 9. 13, I16 10. Le3, Dc7 11. g4, Se5 12. Df2, Ld7 13. a3, Le7 14. h4, Tb8 15. Tgl, Lc6 16. Sd4, g5! 17. 0-0-0 [hxg, hxg 18. Lxg5, Sfg4! č-f], La8 18. Thl, Tg8 19. hxg, Sfg4 C + n. pr. 20. fxg, Sxg4 21. Dd2, Sxe3 22. Dxe3, Lxg5 in dobi. D. — Moderna: 1. e4, c5 2. Sf3, d6 3. d4, cxd 4. Sxd4, Sf6 5. Sc3, g6 6. Lg5!, Lg7 7. Dd2. I. — 7.... Sc6 8. 0-0-0, 0-0 [Sxe4? 9. Sxe4, Sxd4 10. Sf6-H, exf 11. Dxd4, 0-0 12. Lf4 B+ ali 9.... Lxd4 10. Lh6!, Db6 (Lf5 II. Lb5!) 11. c3, Lf5 12. Tel B + ]. a) — 9. Sxc6, bxc 10. e5, Se8 11. De3! 111. exd, Sxd6 12. Lxe7, Dxe7 13. DXd6, Dg5+! 14. f4, Da5 z napadom], d5 12. Dc5! B+. b) — 9. Sb3, Le6 10. Kbl (f3, Sa5!), Tc8 [Sa5? 11. Lh6! (11. Sxa5?. Dxa5 12.Sd5, Dxd2 C+ ali 12. f3 ali Lh6, Sxe4! dobi; če 11. f3, Sc4— 11.... TcS 12. Sxa5l, Dxa5 13. Sd5 B4- — 12. Del, Tc8 Č + ), Sc4 12. Lxc4, Lxc4 13. h41 B4- ] 11. «3, Te8 12. g4, Se5 13. Le2, Sfd7 14. h4 [ali Lh6, Lh8! 15. h4, SbS 16. h5, Sc4 17. Lxc4, Sxc4 18. Dh2, g5! č+1. Sb6 15. h5, Sbc4 16. Lxc4, Sxc4 17. Dh2 (Dbl, Sxb2), h6! Č( + ). II. — 7.... 0-0 8. 0-0-0, Ld7 (Sc6 glej I.) 9. h4, Sc6 10. Sxc6. Lxc6 11. f3, Te8 (Sh5? 12. Tli3! z g4 B ) ) 12. g4, Da5=. — (Konec). Dve AHehinov! i^artifi z Bleda Uspeli, ki ga je b6il dosegel svetovni prvak dr. Aljehin na enem izmed največjih mednarodnih turnirjev na Bledu 1931, je bil, kot se še spominjamo, naravnost fantastičen. V naslednjem prinašamo dve partiji, ki ju je takrat dobil dr. Aljehin v lepem stilu. 177. Igra damskega kmeta (Bled, 9. oktobra 1931) Beli: dr, k. Aljehin črni: Bora Kostič 1. d4, d5 2. Sf3, Sf6 3. e3, Lf5 [beli je pri-pravtljal Collejev sistem, ki ga ta dobra poteza prepreči. Hkrati odgovarja Kostičevim Tad8 [črni je malo prosteje zadihal, a šibkih mest je nadalje še vse polno, tako da kljub leduciranemu materialu nima lahke bodočnosti.] 27. Td8:, Txd8 28. e5, f5? [ko bi to šlo, bi mu res še ne bilo treba obupavati; fe5 bi še edino omogočilo nadaljnjo borbo]. Sledi smrtni udarec 29. TcS! črni izgubi najmanj trdnjavo, ker Dd6 ni več možno. Flohr se je vdal. — (Glose: A. Preinfalk). 25. šahovski oreh Pokojni Rihard Reti ni bil zgolj velik mojster praktične igre, ampak zlasti globok teoretik in blesteč komponist študij, posebno kmetskih končnic. Tu ga je mogoče primerjati s slavnim Rusom Grigorjevim. Retijeve kmetske študije so navidez preproste in enostavne, vendar pa je v njih skrite neverjetno mnogo šahovske lepote in prave umetnosti. Poglejte današnjo Reti-jevo končnico: Beli: Kg7, kmetje na d4, f4 in g5. Črni: Kd7, La5 in kmeta na c6 in e6. Beli na potezi remizira. Pozicija, ki se marsikdaj primeri v praktični partiji. — Neizkušen igralec navadno podleže, ker si ne ve pomagati. In prav zato vam bo dal Reti dobro navodilo. Znabiti vam bo marsikdaj pomagalo ter vas rešilo »smrti«! Morda ga sami najdete; poglejte! iln 20 bend 15 din. vsaka nadalinla besed* 1 dili STANOVANJE ' 2 sobi. kabinet, pritikline, v novejši f hiši, usodno oddam 1. februarja. Ljubljanska 14-1->1574-5 VELIKA SOBA in velika kuhinja se odda stalnemu nameščencu s I. še-bruarjcni. Taborska ulica 7. Najemnina 380 din. 21578-5 d9 ?0 besed £0 nin. vsuka nadaljnin beseda 2 Jin NOVA HIŠA r«ri elektrarni Fala št. 101, s 4 sobami in pritiklinami, zelo ugodno za »weekend«, s 3100 kv. metri sadnega vrta in gozda, radi službene selitve poceni naprodaj. 21607*11 FaZoniram molke in ženske Jktotuki po najnižjih cenah ter zadnii modi. Na izbiro dobite tudi nove klobuke po konkurenčnih cenah. Sc priporoča Babošek Vladko klobučautvo Maribor. Vetrinjska & do 20 besed la din., vsaka nadalinla beseda 1 din NOGAVICE rokavice, perilo trikotaža, volna, pletenine. Oset »Mara* Koroška 26, poleg tržnice. 16799-18 Širite „Večeritik" ! Nezaupanje? Grafolog F. T. g Karmah. » J »prejema ' -mg obiske v jf<eft, Mj Mariboru, Hotel Zamorc skoz celi dan. do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din RADIO prevzamem za ttemojc in drva. Ponudbe na oel. odd. »Večernika« pod »Radio«. ________________________ 21573-20 do 20 besed 15 din. vsaka nadalinla beseda 1 din AVTO znamke »Magirus-Diesel«, 5-tonski, v zelo dobrem staniu, prodam- Naslov v ogl. odd. »Večernika« 21579-22 do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnia beseda 1 din GALOŠE IN SNEŽKE prevzamem v popravilo. Franjo Kojc, Radvanjska 31. Studenci. 21603*28 do 20 besed 15 din, vsaka nadaljnia beseda 1 din Zgubila se ie ZLATA ZAPESTNICA od kavarne »Astorila« do Cafove ulice. Prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi pri policiji. 21581-27 Globoko užaloščeni javljamo žalostno vest, da nas je iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod LEOPOLD GUSEL IVELCTRGOVECI v petek, 3. januarja 1941, ob 1. uri, po dolgi, težki bolezni, v 65. letu starosti za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 5. januarja, ob 1-5.30, iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo v torek, 7. januarja 1941, ob 7. uri, v stolni cerkvi. Maribor, Klagenfurt, Wien, 3. januarja 1941. Pavel, sestre Zofija Gusel, soproga; Leopold in Zofija, otroka. Rezi Plečko, roj. Gusel, Anton, Adalbert in Franc, bratje in ter ostalo sorodstvo.