Celje - skladišče D-Per 214/1980 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXX.- ŠT. 19 - 15. OKTOBER 1980 Postavimo EMO na zdrave noge Minuli petek nas je obiskala ekipa predstavnikov Skupščine občine Celje, družbeno- Skoraj podobna diskusi-političnih organizacij in Ljubljanske banke. Pogovor je potekal o trenutni gospo- ja je vodena okrog per-darski situaciji v naši delovni organizaciji in o razvojni perspektivi. gramov* TO ZDROBI* Očit Uvodno informacijo, TOZD in da bomo pri teh bo odpravila sedaj prisot- no je, da so že prvi posegi predvsem s stališča trenut- prizadevanjih imeli podpo- ne probleme, olajšala delo v redukcijo teh programov ne gospodarske situacije in ro vseh dejavnikov v ob- proizvodnim delavcem in dali svoje pozitivne rezul-problemov, s katerimi se čini. odpravila nenehno prisot- tate. Orientacija na pro- srečujemo, je podal glavni Izvajanje pomočnika no nevarnost po globljih gram etažnih peči, klimati- direktor tov. GAZVODA, glavnega direktorja tov. krizah v delovni organiza- zacije in trajnožannih peči Tako kot v drugih delov- GRDINE potrjuje, da še ciji. in opuščanje nekaterih nih sredinah se tudi pri vedno vztrajamo na pro- V zadnjem času smo ve- proizvodov so že dali svoje nas ukvarjamo s proble- gramu razvojne sanacije, liko diskutirali o usodi pozitivne rezultate. Razve-matiko vezano na dobavo ^ smo ga sprejeli pred TOZD ODPRESKI in A V- seljivo je, da so omenjeni reprodukcijskih materia- d verni leti. To pa pomeni, TOKOLESA. Bila so tudi izdelki TOZD TOBI zelo lov, nenehnem večanju cen, § m m ■Ki m — ■ vsili: I ■■ Ul izvozom, in uvozom. Vsi ti zunanji vplivi neposredno ogrožajo izvrševanje zastavljenih planskih ciljev, doseganje predvidenih rezultatov in nenazadnje grozijo, da bodo nekatere temeljne organizacije zaključile devetmesečno obdobje ali celo letošnje leto z izgubo. Mi smo sicer —■. pravi tov. GAZVODA — planirali za letošnje leto povečanje cen rapromaterialov za 20 %. Toda kljub tako pesimističnim predvidevanjem so se cene repromaterialov povečale za dosti več kot 20 %, kar v našem konkretnem primeru pomeni nekaj starih milijard. To pa tudi ¡pomeni, da bomo morali ustvariti toliko več, v kolikor želimo doseči planirani ostanek dohodka. Čeprav smo eden od največjih celjskih izvoznikov, se nenehno srečujemo s problemi na področju uvoza, kar neposredno ogroža našo lastno proizvodnjo. da razvojna sanacija naše prisotna mnenja, da je le iskani, ne samo na doma- Pomanjkanje obratnih l^ečje TOZD,. in sicei najboljša rešitev ustaviti čem tržišču, temveč tudi sredstev nas nenehno sili TOZD POSODA ima pred- proizvodnjo te TOZD. To na zunanjem m se predvi-v zmanjševanje zalog re- no9t pred vsemi drugimi pa še posebej zato, ker se deva, da bo približno 25 % promateriala J Te zaloge programi. Razvojna samaci- s svojimi izdelki pojavlja celotne proizvodnje namerno zreducirali na nujni ja omenjene TOZD ni le kot kooperant drugih pro- njeno za izvoz^ Reševanje minimum ki še zagotavlja nuJa> glede na zastarelost izvajalcev. Nekoliko bolj problematike TOZD TOBI normalno’oskrbo proizvod- tehnologije, ki zahteva ne- poglobljena ocena o per- in večji investicijski posegi nje Zadovoljni smo da se P™emo več živega . dela, spektivi proizvodnih pro- so možni itn izvedljivi ne ne 'srečujemo s problemi pot Sa koristijo drugi pro- gramov te TOZD je le pri- samo s prizadevanji delovna področju zalo« končnih izvajalci posode. Proizvod- peljala do ugotovitev, da ne organizacije, ampak tu-izdelkov ker le-te kar spro- ni program posode je če- so ¡ti programi dohodkov- di s prizadevanji ustreznih ti prodamo C F dalje bolj tržno in dohod- no zanimivi in da bomo z dejavnikov občine Mari- 1 ' _ kovno zanimiv in nenazad- manjšimi investicijskimi bor, na katere območju se Prisotne goste je pred- nje, v tej proizvodnji je posegi dolgoročno zagoto- ta TOZD nahaja, vsem zanimalo, kaj načrtu- precej notranjih rezerv. Z vili perspektivo te TOZD. . jemo na področju pre- uvajanjem nove tehnologi- Iz razgovorov s predstav- I'. zadnjem času se stop-struktuiranja proizvodnje je bomo predvsem zmanj. niki delovnih organizacij n.luJe mteres po fntah, m m kako daleč smo pri rea- gali žtevilo delavcev, pove- za katere TOZD ODPRE- lizaciji razvojne sanacije. - b nroizvodnie in SKI dela ie razvidno da ccm trzis.cu- Obstoječe ka-Predsednik skupščine obči- •! ,- g PI] in , | a’ Je razvidno, aa pacitete m tehnologija ne ne tov. MAROLT je o,pozo- Pnbhzno eno polovico pro- so le-ti zainteresiram za dajejo možnosti po poveril, da se teh vprašanj res- «vodnje posode plasirali nadaljnjo usodo tovrstne Čanju obsega proizvodnje no lotimo, da je nujno o- na svetovno tržišče. Raz- proizvodnje in so izkazali in pokrivanju potreb trži-predeliti prioritetni vrstni vojna sanacija posode in pripravljenost za sovlaga- šča. Ta dejstva narekujejo red sanacije posameznih uvajanje nove tehnologije nja (TAM). razmišljanja o vlaganjih v Pogled v izdelovalnico kotlov proizvodnjo frit, še posebej zato, ker ne gre le za proizvodnjo emajlov, ampak tudi za izdelke za potrebe keramične industrije in drugih oblik površinske zaščite. Interes in pripravljenost tujih partnerjev po sovlaganju v to investicijo daje neprimerno večj’e možnosti za uresničevanje zastavljenih nalog. Investicija v frite rešuje tudi dokončno sanacijo na področju ekologije. Ob vseh razmišljanjih kako razvojno sanirati posamezne TOZD se navezuje vprašanje o razvojni ¡sanaciji ¡naše orodjarne. Prvotni koncept o razvoju in izgradnji orodjarne,- ki bi pokrivala potrebe celotne republike in potrebe drugih proizvajalcev, se je le delno spremenil. Razlog za to spremembo je v možnostih, ki jih ima delovna organizacija in pripravljenosti širše družbene skupnosti, da takšen program tudi podpre. Zato je naša orientacija nekoliko drugačna od prvotnih zasnov in je preusmerjena predvsem v nabavo novih strojev in novih kadrov. Ta orientacija je tudi izvedi ji- . va, ker se bodo sprostile nekatere kapacitete, pogojene z vlaganji v TOZD KOTLI in TOZD POSODA. Petkov razgovor je ponovno in dokončno potrdil, da je orientacija v razvojno sanacijo širše družbeno sprejemljiva in da je takšna orientacija realna osnova za dokončno tudi razvojno sanacijo delovne organizacije. To pa tudi pomeni, da se moramo razbremeniti razmišljanj o vlaganjih v zidove in da- je za nas le uresničljiva pre-orientacija v redukcijo programov, investicije v novo tehnologijo in znanje. Takšna opredelitev narekuje mobilizacijo celotnega kolektiva, vključevanje širše družbene skupnosti v reševanje naših internih problemov, kar bo imelo za posledico, da bomo postavili našo delovno organizacijo na trdne noge in se prenehali ukvarjati z' razmišljanji o eventualnih izgubah ali pa o lastni usodi. (Nadaljevanje na 2. strani) OSREDNJA KNJ. CELJE PISALI SO O NAS: LESNINA ZDRUŽUJE DELO IN SREDSTVA Z EMO CELJE Domača tehnologija zmanjšuje uvozno odvisnost logiji, Lesnina pa s svojim prodajnim servisom in poslovno povezanostjo z večino jugoslovanske lesne industrije še naprej ostaja ekskluzivni prodajalec o-preme za zgorevanje lesnih odpadkov. Novi kotli Emo-Omnical ;redo dobro v prodajo, saj Ob podpisu samoupravnega sporazuma med DO Lesnino Ljubljana in DO EMO Celje morda marsikomu ni bilo razumljivo, da samoupravno združujeta delo in sredstva dve veliki delovni organizaciji, ki imata na videz kaj malo skupnega: proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom LESNINA Ljubljana in EMO, kovinarski gigant iz Celja. £'“u UUV*U v P . . Vsi tisti, ki strukturo vzročila prestop od zastop- mo, le s tehnologijo zgore- se investitor z dinarskim Lesnine bolje poznajo, so nika Kovinotehne »prek vanja lesnih odpadkov se nakupom izogne zaplete-pomislili na TOZD Zuna- ceste« k proizvajalcu EMO še niso srečali. Z dolgoroč- nim uvoznim postopkom, nja trgovina, kjer že prek Celje. Tu so že leta proiz- no kooperacijsko pogodbo Povzemamo tudi največ-10 let posluje zastopniški vajali kotle in ostalo opre- sta se povezali dve tehno- je investicijske projekte, sektor, ki se v zadnjih letih uspešno poslovno po-. vezuje z jugoslovansko strojno in elektro industrijo, na katero prenaša tujo tehnologijo in tako oblikuje proizvodno prodajne celote. Za boljšo predstavitev primera EMO je potrebno poseči nekaj let nazaj. Leta 1973 s svojo energetsko krizo in nenadno podražitvijo nafte, ki v rokah Arabcev postane tudi ekonomsko orožje, je prineslo povečano iskanje drugih energetskih virov. Lesna industrija že od zdavnaj pozna lesne odpadke in žaganje kot por ceni in prvovrstno gorivo. Naprave za zgorevanje odpadkov ipa so v večini zelo zastarele. Investicije v e-nergetske objekte za zgorevanje odpadkov se nroč-no povečajo, izračuni pa kažejo rentabilnost takih naprav. Na jugoslovanskem trgu se je pojavila vrsta proizvajalcev in prodajalcev take opreme, predvsem iz uvoza. Tudi energetski oddelek v sektorju zastopstev se je z zastopniško pogodbo prek generalnega zastopnika Kovinotehna Celje povezal z eno naj večjih zahodno-nemških podjetij Buderus Omnical in vrstili so se projekti energetskih postrojenj za zgorevanje lesnih in drugih odpadkov: LIKO Verd, Sopota Radeče, Sinoles Stična, LIKO Borovnica, Mizarstvo Ljutomer, SIMPO Vranje, Šip Niš, Crvena zvezda Zemun, Makiš Beograd, V. Jakič Plevi j a itd. Seveda pa je bila vsa ta oprema uvožena. Povečanje cene nafte, ki je na eni strani sprožilo tako velik interes in omogočilo veliko prodajo opisane energetske opreme, pa je istočasno hromilo uvozno sposobnost jugoslovanskega gospodarstva. Temeljita presoja jugoslovanske situacije pri firmi Buderus-Omnical je po- Posnetek prikazuje industrijsko kotlarnico v Iskri Kranj kjer izdobavimo in zmontiramo več sto ton opreme hkrati. Nastajajo lepi energetski objekti z oznako Emo-Omnical: Mizar Volčja Draga, Jasen Kraljevo, Polet Duda Resa, Kli Logatec, Zlit Tržič, Alples Železniki itd. Vedno bolj pa se podaljšujejo dobavni roki, saj je TOZD KOTLI v DO EMO mnogo premajhna za velika naročila, pa tudi oprema ni prilagojena tako zahtevni tehnologiji. Emo se še vedno poslužuje uvoza posameznih kompliciranih elementov od pogodbenega partnerja Buderus-Omnical, kar tudi močno podraži opremo. V tehnično razvojnem sektorju pri EMO TOZD KOTLI pa inženirji in tehniki že popolnoma obvladajo zapleteno tehnologijo. Da je Emo Celje uspešno z"1:?' v:' r"'d-'sn poslovna leta, je nemalo pripomogla njihova mala TOZD KOTLI. Zato se pri EMO odločajo: GRADILI BOMO. Ob tem tudi nam lesnin-skim komercialistom, pa vendar po srcu še vedno tehnikom, zasijejo oči. Nova tovarna pomeni povečano proizvodnjo —- dvakrat, trikrat, morda tudi štirikrat, hkrati pa pomeni, da bomo lahko prevzemali tudi največje in najtežje projekte in se pri tem popolnoma osvobodili čedalje težjega uvoza. Ljubo Drnovšek iz glasila delovne organizacije Lesnina Toplarna SPIN VALIŠ v Slavonski Požegi, ki oskrbuje celo mesto (Nadaljevanje s 1. strani) Očitno je, da je za ta premik potrebna pripravljenost vseh za to poklicanih dejavnikov in očitno je, da je to edina rešitev in edina pot za dokončno sanacijo razmer v delovni organizaciji. Na razgovoru so sprejete nekatere pomembne odločitve. Zagotovljena je pomoč pri investiciji v TOZD POSODA, pri reševanju problematike, vezane na obratna sredstva, izvršni svet pa bo organiziral r&Z'-’ govor z izvršnim “svetom Maribor o skupnem reševanju problematike TOZD TOBI. ni samo politično geslo V letu stabilizacije je tudi srednjeročno planiranje lizacijo poslovanja. Orga- učinkovite administrativne • uj mol mas „ . nizirati se moramo tako, ukrepe, ki so še vedno pri- razvoja za obdobje 1981-1985 usmerjeno predvsem sta- da bodo na primer občanj sotniF ge vedno ?bstaja bilizacijsko. Eden prvih in naj učinkovitejših stabiliza- opravili vse zahtevke pri razlika med nekaterimi na-..... , . ... , ..... C1 ... . »enem okenčku«. Potem pa čeli, ki so zapisana v usta- ci,skih ukrepov je bil ob 30-odstotm inflaciji prav to- je stvar občinske uprave, vi in zakonu o združenem likšna devalvacija dinarja. Kažejo se že prvi uspehi da pridobi razna dovolje- delu in dejanskimi družbe- nja, reši vloge ipd., da bi nimi odnosi. Na nekaterih v zmanjšanju osebne, skupne, splošne porabe, večjem izvozu itd. Če hočemo ustvariti sta- in čistega dohodka. S poli-bilnejše gospodarstvo, mo- tično akcijo zveze komu- občani pri istem »okenc- področjih delavec še nima ku« dobili tudi odgovor na pomembnega vpliva, če-svojo vlogo, ne pa da se prav mu ta pravica pripa-zadeve birokratsko zavla- da. Nekateri problemi še čujejo ... Precej se nam je vedno niso sistemsko re- ramo najprej poznati vzro- nistov in sindikata smo povečal administrativni a- šeni. Recimo vprašanje poke, ki so pripeljali do sta- povečali osebne dohodke Parat v samoupravnih m- litike cen; zakone ze tma- bilizacijskih ukrepov. Ti za okoli 20 odstotkov, kar vzroki vsekakor niso na- je še v okvirih dogovorje- teresnih skupnostih, hkra- mo, praksa pa je še vedno ti pa se ni nič zmanjšal v stara. Nadalje področje stali v zadnjem polletju. V ne politike. Če bomo vztra- državni upravi. Vzroki za bančnega sistema; delavci preteklosti smo imeli v Ju- j ali na dogovorjenih raz- takšno stanje so precej morajo imeti pravico od-go slavi ji 6—8-odstotno go- merjih pri razporejanju lasni* Z neprimernim na- locanja o ustvarjeni pre-spodarsko rast in bili s dohodka, bomo dosegli po- grajevanjem po delu smo sežni vrednosti, ki je tem v vrhu držav, ki ima- večanje sredstev za razšir- omogočili tistemu, ki gre spravljena v banki, v res-jo tako hiter gospodarski jeno reprodukcijo, s tem y pisarno, avtomatsko laz- njci pa so še vedno odmak- razvoj. Vendar smo ob- dosegli hitrejši gospodar- Je dejo m boljši osebni do- njeni od tega. Skratka pri- enem dvigovali standard ski razvoj in na tej podla- hodek. Ločiti je treba sicer • nroblemi v druž- ter investicijsko potrošnjo gi tudi povečanje dohod- kreativne strokovne delav- prek tistega, kar smo u- ka. Zato je potrebno stro- ce in specialiste, ki prispe- stvarjali. V Sloveniji smo kovno oceniti tiste delov- vajo k povečanju produk- v zadnjem času vlagali v ne organizacije, ki nimajo tivnosti in dohodka od ti- investicije skoraj 40 od- prave perspektive in ki po-stptkov ustvarjenega na- trebujejo veliko delovne rodnega dohodka, kar je sile. Ne moremo se več utih, ki ne prispevajo. V stabilizacijskem ob- benoakonomskem sistemu, ki so neposredno povezani s stabilizacijskimi prizadevanji. Pomembno je, da ne lo- rounega uonouKa, Kar je sne. m moremo se vec čujemo in tudi ne moremo močno vplivalo na nesta- usmerjati le na nekaj pro- dobju moramo imeti pred J mrievanie a.;’ i..- m. j. a., ločiti noja za utrjevanje bilnost gospodarstva. Po- izvodov, ki jih lahko V do leg tega smo namesto v ločenem trenutku izvozi- očmi dejstvo, da brez po- , večanja produktivnosti in družbenoekonomskega po- 1 * 1 ^^ ,1 „ I.. ...... *-l a H I /*\ /-* ključne panoge precej in- mo in še to pod pogojem, dohodka ’ ne moremo u- ložaJ'a delavca, da odloča vesticij usmerili v tako da jih nehamo prodajati stvariti večjih sredstev za ^ Pogojih in rezultatih svo- t:"— — j---------*— j.-*;**.-, o jega dela od naporov, ki jih usmerjamo v stabiliza- dišča upravne zgradbe ipd. čem trgu praznino, ki je sta ciJ° gospodarstva. To je Vzrok za nase gospodar- povod tako imenovani po- aaJ° neproduktivnosti sta- m0ds0bop povezano. prj sko stanje je tudi v nepri- trošniški mrzlici. bihzacije. So pa proti ti- t ________ __ merni strukturi gospodar- imenovane neproduktivne na domačem tržišču. S vse obbke porabe. Mislim, namene, predvsem v skla- tem ustvarjamo na doma- H __ Helnvni Jindie zave diira unravne ZtrraiJhp inrl iVm trem nravninr. Vi io oa se aetovm. ljuaje zave stim nesmotrnim ukre- tem Pa, se moraJ°, angaz!' stva Preče i delovnih orna- , Pog?St° govorimo tudi o sTabl «ti tako zveza komuni- st\a. riecej cieio\nm orga- tem da je ,treba zmanjšati P°m> ki se v politiki stapi- , sindikatov mla- mzacij je vezano na uvoz, ac[.ministraciio in skrajšati lizacije občasno pojavlja- s}.ov’ zveza smaiKaiov, mia malo pa jih je sposobno administrativne postopke, jo. Delovni ljudje težko drnska organizacija itd. Janko Kostomaj PRIZNANJE VSEM Svet za ljudsko obrambo in varnost in družbeno samozaščito občine Celje je podelil priznanje našemu delu na tem polju. Priznanje je v imenu vseh v našem kolektivu dobila Jožica Kovačič v imenu delovne organizacije. Zato vsem še enkrat vse naše ‘čestitke. Uredništvo Emajlirca . : «sliS svit ja uti, . VARNOST in DRUŽBINO šArr.O^SCiTO OtČftt CtUE Ml: - &.- } * iziažati. Seveda vpliva na j0 ,pamenj hkrati radona- razumejo posamezne ne nase gospodarstvo tudi mednarodni gospodarski položaj. Na primer dražitev nafte nas je zelo prizadela, saj porabimo za uvoz te prepotrebne surovine že tri četrtine deviz. Velik problem v našem gospodarstvu predstavljajo delovne organizacije, ki dobavljajo repromaterial iz uvoza, proizvajajo pa predvsem za domače tržišče. Zato morajo biti stabilizacijska prizadevanja naravnana tako, da bomo dovoljevali uvoz le tistim delovnim organizacijam, ki pretežni del svojih izdelkov izvažajo. V Sloveniji pokrivamo približno 64 odstotkov uvoza z izvozom. Na zahodnoevropskih tržiščih pa bi morali 84 odstotkov uvoza pokriti z izvozom. Vseh stvari se ne moremo lotiti hkrati. Dohodek, ki ga ustvarja Slovenija, je na videz še kar velik, toda če upoštevamo, da nas je milijon osemsto tisoč prebivalcev, delavcev pa nekaj čez sedemsto tisoč, itnamo omejena sredstva. Pomembno je, kako se naši delovni kolektivi odločajo o delitvi dohodka ¡ jipi JÉ ¡I ¡f¡¡ IBp MLADI KRITIČNO O SEBI V četrtek, dne 25. 9. 1980 je bil v naši delovni organizaciji delovni posvet predsednikov 00 ZSMS, članov koordinacijskega - sveta ZSMS EMO in predstavnikov OK ZSMS Celje. Med drugim se je posveta udeležil tudi sekretar OK ZSMS Celje tov. Albert LEBIČ. Mladi so kritično ocenili svoje delo oziroma delo 00 ZSMS v svojih sredinah. Ugotovili so, da je situacija sicer od sredine do sredine različna, vendar pa so ugotovili, da še vedno ostajajo OO ZSMS, ki se ukvarjajo zgolj s športom in krasitvijo dvoran pred prazniki, medtem ko je v zavest še premalo prodrlo dejstvo, da so problemi mladih, problemi celotne družbe, katere enakopravni del je tudi mladina. Zanimiva je ugotovitev, da je takšna miselnost prisotna predvsem v sredinah, kjer ni čutiti dovolj delovanja ostalih družbenopolitičnih organizacij. Pri tej formalni zastopanosti pa je vidno, da je aktivnost mladih v delegatskem sistemu in njihova vloga večja in vidnejša v tistih sredinah, kjer delujejo idejno in akcijsko močne 00 ZSMS. Osnovne organizacije ZSMS vse premalo spremljajo delo svojih delegatov v delegacijah za samoupravne interesne skupnosti, za zbore občinske skupščine, za samoupravne organe. Vse preredko imajo na svojih sejah takšen dnevni red, kot je na sejah organov samoupravljanja oz.' delegacij in vse preveč mladi delegati dvigujejo roke in sprejemajo odločitve brez predhodne razprave v bazi, v osnovnih organizacijah. Mladi so spregovorili tudi o kadrovski politiki, kakor tudi o idejnopolitičnem delu mladih v 00 ZSMS. Predvsem so tu ocenili vključenost mladih komunistov, članov ZSMS v delu osnovnih organizacij ZSMS. Stanje na tem področju ni zadovoljivo, saj le del mladih komunistov aktivno deluje v 00 ZSMS. Zaradi tega pa bo potrebno verjetno v prihodnje vzpostaviti aktiv mladih komunistov. Na koncu so se v razpravi dotaknili tudi materialov za volilno programsko konferenco OK ZSMS Celje ter si zadali nekaj nalog, ki jih bo potrebno v prihodnjem obdobju čim hitreje in učinkoviteje Novi poslovni uspehi v Zagrebu V času od 12. do 21. septembra 1980 je bil Zagreb organizator 51. tradicionalnega, mednarodnega, jesenskega velesejma, ki predstavlja hkrati tudi največjo sejemsko prireditev »Zagrebškega velesejma«. Po svojem osnovnem programu je to splošen sejem blagovnih vzorcev, na katerem vedno nastopa več kot 50 držav Evrope, Azije, Severne in Južne Amerike, Afrike, Avstralije, najpomembnejših ekonomskih partnerjev Jugoslavije. Na tej sejemski prireditvi se redno zbirajo proizvajalci iz vseh ekonomskih grupacij Vzhoda in Zahoda, tako, da se tukaj sklepajo posli med članicami SEV ter EGS in drugih grupacij. Jesenski, mednarodni, zagrebški velesejem je znano tržišče in afirmirani center blagovne izmenjave z državami v razvoju Afrike, Azije in Latinske Amerike. Vsako leto več kot 30 dežel iz teh kontinentov nudi svoje proizvode in navezuje stike na jesenskem velesejmu z evropskimi tržišči. Stalni in pomembni komercialni rezultati uvrščajo to prireditev v eno od najpomembnejših središč jugoslovanskega blagovnega prometa na notranjem tržišču, obenem pa je to tudi izvozno-uvozno sejemsko središče jugoslovanskega gospodarstva. Sejem je prireditev vseh jugoslovanskih proizvajalcev, ki izvažajo in so letos zasedli 60 %, 288.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora. Letošnje sejemske prireditve se je udeležilo 1.598 domačih in 1.780 tujih raz-stavljalcev iz 58 držav, med njimi 32 držav v razvoju. Posebno pozornost je vzbudil z nekaj razstav-ljalci ponoven nastop LR Albanije, po nekaj letih ne-udeleževanja na osrednji sejemski prireditvi v Jugoslaviji. Kljub očitnemu zmanjšanju uvoza je bila zastopanost gospodarskih organizacij iz tujine letos ravno tolikšna kot lani. Predvsem pomembno je, da je sejemska organizacija v sodelovanju z republiškimi in pokrajinskima zbornicama uspela združiti praktično vse dejavnosti, ki se ukvarjajo z izvozom. Naša delovna organizacija se je predstavila v hali 6, kjer je na 414 m! velikem razstavnem prostoru prikazala proizvodni program TOZD. Poseben poudarek je bil dan novim izdelkom. TOZD TOBI se je predstavila z novo sodobno oblikovano pečjo na trda goriva »TOBI 4«, ki je dimenzijsko prilagojena za vgradnjo kot kuhinjski element. Opremljena je z dvema rešetkama, zgornjo in spodnjo. Spodnja je na- Kotel EMO APK-80 predstavlja specialni kotel za kurjenje z vsemi vrstami plina (mestni, zemeljski, tekoči plin). TOZD ODPRESKOV IN AVTOKOLES je predstavil proizvodnjo oz. nove tipe avtokoles dimenzij 4,5 X 16”, 5',5 x 16", 6,00 x 15” in 7,5 x 20”. Poleg omenjenih novosti pa so vse TOZD razstav- Najlepši detajl izložbe naše kuhinjske opreme v Zagrebu Dodatni štedilnik v lepem okolju razstavnega prostora menjena za zimsko ogrevanje in kuhanje, zgornja pa za letno kurjenje in kuhanje. Dimni priključki so nameščeni na levi, desni in zadnji strani, kar omogoča poljubno vgrajevanje oz. vključitev v prostor. Avtomatika na peči omogoča varno in enostavno kurjenje ter ekonomično ogrevanje kuhinje in ostalih prostorov. TOZD POSODA je predstavila dve novi skupini oblikovane posode s komercialnimi oznakami BLED in BOHINJ. Posebnost so na novo oblikovani pokrovi, ročaji in dekorji. Posoda BLED je opremljena z bakelitnimi oprije-malnimi elementi, posoda BOHINJ pa s steatitnimi. TOZD RADIATORJI je razstavila nov tip atmosfersko plinskega kotla EMO APK-80 z bojlerjem za etažno ogrevanje. Moč kotla je 10.000, 15.000 in 20.000 kcal/h. Vgrajena je ekspanzijska posoda, črpalka in mešalni ventil. ljale še izdelke iz svojih standardnih že uveljavljenih proizvodnih programov. DELOVNA AKCIJA OO ZSMS TOZD RADIATORJEV Mladinci iz OO ZSMS TOZD RADIATORJEV s® na prosto soboto 27. septembra 1980 izvedli prostovoljno delovno akcijo. V obratu emoterm radiatorjev se je enajst mladincev lotilo popravila emoterm radiatorjev. Varili so ploščice in preizkušali baterije. Tako so tudi mladi, čeprav žal ne vsi, nekoliko pripomogli k izboljšanju poslovnega oziroma delovnega rezultata TOZD. &wa\ftiec> Aktivnost RO sindikata kovinarjev Republiški odbor sindikata proizvodnje in predelave kovin Slovenije je na svoji seji 22. 9. 1980 razpravljal o gospodarskih gibanjih in aktivnostih Zveze sindikatov Slovenije pri uresničevanju gospodarske stabilizacije. Uresničevanje nalog, ki jih narekuje politika ekonomskih stabilizacij, je v središču samoupravne in politične aktivnosti delavcev v združenem delu. Takšna je politična ocena, ki jo je posredovala večina občinskih odborov sindikata proizvodnje in predelave kovin. Razprave o polletnih rezultatih poslovanja so v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja, pripravljene kvalitetneje kot predhodna obdobja, ko je bila tovrstna aktivnost usmerjena le v načelne razprave, brez konkretnih pobud in pravočasnih ukrepanj. Politična ocena kaže, da so razprave o zaključnih računih presegle okvir dosedanjih vse preveč formalnih razprav o podatkih gospodarjenja in da je bila osrednja pozornost hkrati usmerjena k razpravam o pomembnih nalogah gospodarskega in političnega trenutka. Delavci so razprave o gospodarjenju veliko bolj povezovali tudi z oceno uresničevanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov znotraj OZD. Na osnovi tega lahko sklepamo, da so bile razprave o gospodarjenju za EMO VABI K SODELOVANJU Še eno novost smo uvedli pri nas. Verjetno prvi v celjski regiji. Na lični reklamni tabli pred vhodom v naše tovarniško področje ‘srno na vidnem mestu objavili poziv k sodelovanju. Vsak občan Celja lahko že tako takoj ob pristopu k naši delovni organizaciji vadi kakšne profile sodelavcev potrebujemo. Poteza, ki bi jo lahko posnemali tudi ostali v Celju. Zato vsa pohvala pobudniku za to potezo. ¿'Bfli CilA MSK Km M 1- ■ '' . . . .. k. g osmoms£ U' STSOJNE KUUCttMKafUE ■: ' ': v* y r v ornima. KemM mmm viucarjev -prt ■■ 'i / _ ■ • .• v ,'v/c F' , j ^3- v f " - '' - ymwe. HA STSSCAtfSCAH mOOAVCE ' ' tiffl#s® ** »zmami wtm mo ca*, « prvo polletje 1980 dokaj realne in usklajene s cilji ekonomskega in družbenega razvoja. Enotna ocena je, da so rezultati gospodarjenja za prvo polletje v primerjavi z istim obdobjem lani dokaj ugodni in spodbudni, vendar kljub doseženim pozitivnim premikom posamezne občine odstopajo od te ocene, kar je pogojeno z relativno visokimi izgubami, ki obstajajo zlasti v elektrogospodarstvu in strojni industriji oziroma dejavnostih, ki so širšega slovenskega in jugoslovanskega pomena. Zaskrbljujoča je ugotovitev, da se je glede na lansko obdobje zmanjšal fizični obseg proizvodnje ravno v dejavnostih, ki so nosilke gospodarskega razvoja v občini ali celo v republiki. Pojavlja se tudi vse večje število QZD, v katerih se zmanjšujejo zaloge nekaterih surovin in repro-materialov, kar ob nerednih dobavah iz domačih in tujih virov resno ogroža načrtovani obseg proizvodnje in povzroča nižjo izkoriščenost kapacitet. Ti pojavi so posledica zaostrenih odnosov v plačilni bilanci, vedno bolj pa tudi izsiljevanje- cen prek samoupravnih sporazumov. Problem preskrbe s surovinami in repromateriali po ocenah medobčinskih svetov ZS narašča že v kritično stanje, ki se ponekod niti ne kaže v pomanjkanju deviznih sredstev, ampak v zaprtosti uvoza, vse pogostejših zahtev za plačevanje surovin iz domačih virov z deviznimi sredstvi ter prekomerne rasti cen surovinam. V razpravi so delegati resno opozarjali na resnost položaja, v katerem se trenutno nahaja vsa ko-vinsko-predelovalna industrija. Predvidevanja so, da bodo rezultati poslovanja od 1 do 9 bistveno drugačni od polletnih, zato je še kako pomembna aktivnost na vseh nivojih, da se smernice gospodarskega plana za leto 1980 realizirajo in da dosežemo cilje gospodarske in ekonomske stabilizacije. Slavko Adamič PRIČELI SMO Z GRADNJO V ŠENTJURJU Za uvod seznanjamo člane delovne organizacije Emo Celje o zčetku gradnje Tovarne energetske opreme v Šentjurju. Odgovorni so nam za eno od prihodnjih številk Emajlirca obljubili daljši sestavek. Do takrat pa objavljamo le posnetke začetnih del na tem gradbišču. KLUB ZA PODVODNO DEJAVNOST LT EMO CELJE Zmaga v Nerezinah Nav uspeh naših tekmovalcev na štajerskem prvenstvu Kot vsako leto je bilo tudi letos organizirano prvenstvo Štajerske v podvodnem ribolovu, na katerem so sodelovali tekmovalci kluba za podvodno dejavnost EMO Celje, društvo za podvodno dejavnost Trbovlje in Maribor. Izven konkurence pa so sodelovali še domačini, tekmovalci društva SRD »Škarpine« iz Nerezin na , otoku Lošinju. Samo ¡tekmovanje je bi- ko Planinc, Štefan Ko- (Maribor) 4.100, Tone Krebs lo memorialno, po lansko privc, Bogdan Mirnik, 3.740, Marjan Veber 3.420, leto tragično preminulem Franc Krajnc, Jure Belu- Adi Vidovič 3.110, Drago potapljaču Jožetu Strupe- žič, Tone Kožar, Miloš Ma- Klepec 2.410 (vsi EMO Cehu. dronič in Vladimir Maga- lje), Janez Hernavs (TRB) Celotno tekmovanje in nja. Iz Trbovelj je nasto- 2.160, Tone Kožar 2.070, organizacijski odbor so se- pilo osem tekmovalcev, iz Vladimir Maganja 2.050, stavljali Leopold Odlazek Maribora pet in trojka iz Emil Gregorač 1.750, Franc iz Trbovelj, Milan Motije- Nerezin. Krajnc (vsi EMO) 1.480. vic iz Maribora in Albin 2a zaščito in premešča- Ostali naši predstavniki so Ltsjak ter Božo Krajnce- nje je bilo na razpolago osvojili še naslednja me-vič iz Nerezin. pet motornih čolnov, med sta: 16. Mišo Madronič 610, Poleg tekmovanja je bilo njimi tudi eden iz Celja. Jure Belužič je bil sedem-naše gostovanje v Nerezi- Dežurni zdravnik je bil na naj st i s 570 točkami. Osta-n; h še pomembno v tem, tovorni ladji, na kateri je li tekmovalci niso dosegu dr. so se tu zbrali vsi po- bilo prostora za 50 ljudi. zadostnega števila točk. ta pijači Štajerske in do- S tekmovanjem smo pri- Iyyen konkurence je naj-mnoini. Zlasti srečanje s čeli v soboto ob 10.40 in je boljši rezultat dosegel do-prcdstavrriki SRD Škarpin trajalo štiri ure. Za obilno mačin Branimir Gulam s Ekipa našega društva za podvodno dejavnost LT EMO Celje pred tekmovanjem iz Nerezin je bilo koristno, kr. j ti obe društvi sta pobritem. Dan pred tekmo-v; i jem in dan po tekmo-vrnju so naši člani izkori-stTi za stažne potope in tečajne vaje. Samo tekmovanje pa je bilo v petek, 19. septembra ob 19. uri, ko se je sestalo vodstvo tekmovanja in so se verificirali vsi tekmovalci. Vsak ; tekmovalec je moral imeti obvezno opremo in član-sk j izkaznico, veljaven zdravniški pregled ter podpirano izjavo o sposobnost' in odgovornosti. Samo tekmovanje je bilo v dvojicah. Na razpolago so imeli vsi tekmovalci dvs področji tekmovanja. In to od Punte Križa in rta Damjan dalje ter podre čje otoka Unije. Vsi so • se enotno odločili, da bodo tokrat lovili na področ-otoka Unije. Ta teren se ra - teza sorazmerno plitvo d: leč v morje. Globina je bi'a- omejena na 12 metrov. Nastopilo je 33 tekmovalcev. Iz našega kluba so n: stopili: Drago Klepec, T ne Krebs, Adi Vidovič, A T Krajnc, Milan Kolšek, Marjan Veber, Emil Gregorič, Tone Zupanc, Bran- »marendo« tekmovalcem in organizatorjem med lovom in vračanjem nazaj v bazo je izvrstno poskrbel Maks Lebič iz našega kluba. V Nerezine smo se vrnili ob 18. uri. Tehtanje ulova je bilo pred restavracijo Te-levrin, kjer je bila tudi slovesna razglasitev najboljših tekmovalcev in podelitev pokalov, plaket in priznanj za najboljše tekmovalce. Vse tekmovanje pa je s fotoaparatom posnel naš član Valentin David. Po tehtanju so vse ulovljene ribe očistili in predali kuharjem hotela Te-levrin, ki so pripravili pravo »ribiju Testu«, ki je v prijetnem srečanju potapljačev trajala vse do novega dne. Veljavnih rib je bilo 31 kilogramov, neveljavnih pa 9 kilogramov. Bilo pa je vsega dovolj za 76 tekmovalcev in spremljevalcev tega zanimivega tradicionalnega tekmovanja. Sedaj pa k rezultatom. Ponovno so največ uspeha imeli naši člani. Zmagal je Bogdan Mirnik iz kluba EMO, ki je zbral 4.970 točk. Sledijo: Milan Šnuderl 6.750 točkami in je prejel prehodni pokal. Bogdan Mirnik pa je osvojil memorial Jožeta Strupeha z ulovom največ j e ribe orade, ki je tehtala 1,810 kg. Med ekipami so zmagali člani KPD LT EMO Celje z 12.130 točkami in prejeli zlat pokal, Maribor je s 6.050 točkami osvojil srebrn pokal in Trbovlje s 4.380 točkami bronast pokal. Za trud pri organizaciji vseh dosedanjih štajerskih prvenstev je dobil od DPD Maribor skulpturo ribe — trta, tovariš Albin Lesjak, član naše ekipe. Vse stroške so si vse tri sekcije razdelile. Stroške bivanja pa je krila vsaka sekcija posebej. Vso pohvalo pa zaslužijo domačini, klub iz Nerezin, ki so nam omogočili to lepo tekmovanje v mirnem in toplem morju. Istočasno je bilo tudi klubsko prvenstvo. Tudi tu so najboljša mesta osvojili: Bogdan Mirnik, Tone Krebs, Marjan Veber, Adi Vidovič, Drago Klepec, Tone Kožar, Vladimir Maganja, Emil Gregorič, Franc Kranjc, Mišo Madronič in Jure Belužič. Trim akcija »Ne pozabite se udeležiti lico, to je kranjsko z žem-dne 20. 9. 1980 TRIM hoje ljo in steklenico piva oz. na Celjsko kočo!« oranžade. Ob dvanajsti uri, S tem besedilom in ma- ko so tudi zadnji prišli na skoto trimčka je vabil de- cilj, so se pred kočo začele lavce v emajlirnici plakat TRIM igre. Najprej je bil z oglasnih desk po obratu, na vrsti suhi slalom za Gre namreč za akcijo, ki ženske in moške, udeležili sta jo skupaj s taborni- pa so se ga tudi otroci na-škim odredom Dveh levov šib delavcev. Pri vzpodbu-organizirali OO ZS I in IV janju tekmovalcev smo se TOZD POSODA. V zadnjem včasih do solz nasmejali času se je povečalo zani- nekaterim nerodnežem. Po manje do športnih in osta- tej igri je bila na vrsti di-lih telesnokulturnih prire- sciplina v metu krogle, ditev. Tako je tudi pobuda kjer se je zgodila nesreča, za to akcijo nastala med Sodelavci, ki so na napra-delavci iz emajlirnice. Se- vem mestu hoteli opazo-stavili so odbor, ki bo to vati met krogle, se v ne-organiziral in tudi izvršil kem trenutku niso mogli na prostovoljni bazi. Na pravočasno umaknili pa-seji obeh IO OO ZS pa je dajoči krogli, ki je zadela bil sprejet sklep, naj bo našo delavko in jo poško-akcija množična, dostopna dovala. Takoj so ji nudili za vsakega člana te delov- ustrezno medicinsko po-ne sredine ter se v smislu moč ter prevoz v bolnico, stabilizacije izvede z naj- Ta neljubi dogodek je manjšimi stroški. Pretehta- nekoliko skalil razpolože-li smo predloge in ugoto- nje, ki je že zavladalo, ven-vili, da je najcenejša in dar pa se je tekmovanje vsem dostopna oblika re- odvijalo naprej. Predvsem kreacije: planinstvo. Zato še skakanje v vrečah in smo se odločili, da jo peš vlečenje vrvi, ki je nudilo uberemo na Celjsko kočo. obilo zabave in spodbuja-Tako smo zajeli rekreacijo nja uspešnejšim. Na kon-in sprostitev v naravi, in cu smo, kot se za takmo-kar je najpomembnejše, vanje spodobi, razglasili zbližanje ljudi, ki živijo v rezultate in podelili nagra-več ali manj napetih med- de, ki smo jiih namenili za sebojnih odnosih. To jim prva tri mesta v posamez-namreč vsiljuje vsakdanji ni disciplini. Tu in tam se proces dela in pa hiter kdo z rezultatom ni stri-tempo življenja. njal, pa je obveljalo olim- Na prosto soboto smo se pijsko načelo »Važno je zbrali pri mostu čez Savi- sodelovati, ne zmagati!« njo in odšli skozi Zagrad, Prijetno utrujeni smo do bivšega rudnika premo- posedli za mize, se spro-ga. Pot je bila dobro ozna- ščeno pogovorili in zapeli, cena, saj iso člani priprav- nekateri pa so ob zvokih iz ljalnega odbora izdelali kasetofona tudi zaplesali. Športno napravljeni in dobre volje zbrani na zbirališču pohoda TRIM ¡smerokaze, ki so na Dan se je prevesil v večer križpotjih opozarjali ude- in odpravili smo se na-ležence na pravo pot. Od vzdol proti Pečovniku in rudnika je nato pot zavila od tam domov. Za nami je v senco in hlad Hudičeve- ostalo čisto okolje, za kar ga grabna, kjer so se v so skrbeli vsi udeleženci, zgornji tretjini poti neka- predvsem pa taborniški teri prvič srečali s klini in odred in člani odbora, ki žičnimi vrvmi, pritrjenimi so delili malico, na skalo. Zato je na najne- Mislim da je prav, da varnejšem delu poti bila izrazimo zahvalo odboru, postavljena okjpa za prvo ki se je nesebično žrtvoval pomoč in reševanje, ki pa za izvedbo cele akcije in ni imela veliko dela. Na uspešno opravil svoje delo. tem mestu je bila tudi Želja pa je bila, da se še kontrolna točka, kjer je večkrat snidemo v tako vsak udeleženec dobil žig sproščenem vzdušju, kjer v evidenčni karton. S tem ni čutiti hierarhije med je na cilju dokazal svojo vodstvenimi in proizvodni-udeležbo na poti in zato mi delavci, kjer zaradi na-prejel trim značko. Na- rave in športnega duha po-sploh pa je vsak izmed stanejo naše vezi iskrenej-nas, ki je kakorkoli prišel še in močnejše, na Celjsko kočo dobil ma- Brečko KRMO PROSIM! ^ ... JE HlMRMO... KRJ PR TRKO RISI ? M PRRVR KRM! PRRVO KRVO PROSIM IMRHO $RMO SLUŽBENO KR/ICO! PR SRJ SEM V SLUŽB/! 00 KUHE!M O POSLOVNE KR VE PRINESENE iZ RVSTRIJE1. BOM ŠEL PR V RVSTRI J O IZVOLITE J - ZRP/RRMO! J Končno na Peci Star pregovor pravi, da v tretje gre rado, nam pa se je posrečilo šele v četrto. Govorimo namreč o izletu planinske skupine EMO na 2.126 m visoko Peco. Kar trikrat smo imeli ta izlet na programu, vendar nam jo je vedno kaj zagodlo. Enkrat vreme, drugič nismo dobili prevoza ali pa je bilo še prezgodaj spomladi, ko je dom bil še zaprt. Ravno zaradi tega letos Pece nismo dali v program, in glej ga zlom- smo jih morali zato še zbujati, da smo se pri njih okrepčali. Pot smo potem nadaljevali po avtomobilski cesti, ki nas je po dobri uri hoje pripeljala do planinskega zavetišča na MIHEVU. Tudi tu je bilo zaprto, vendar zaradi preurejanja stavbe. Zato smo posedli za dolgo mizo, pod starodavno lipo in si postregli iz nahrbtnikov. Pisana družba starih in mladih se je veselo zabavala pri mizi in občudovala o-kolico, ki je naredila na Na vrhu Pece 2.126 m ka, če si česa ne želiš, ravno to dobiš. Ker smo imeli na razpolago naš avtobus, razen tega pa tudi ugoden letni čas, in vreme, smo napovedani izlet na PLE-ŠIVEC preložili in se dne 13. 9. 1980 odpeljali v Črno, od tu naprej pa peš na Peco. Avtobus, nas je odložil pri zavetišču ŠKRUBEJ, kjer so imeli še zaprto in vse čudovit vtis. Povsod okrog nas so se razprostirala gorovja, poraščena s temnimi smrekovimi gozdovi in le tu in tam so se videle gole rebri in planinski pašniki, na katerih so se ob strmino stiskale gorske domačije. Iz. te idile nas je predramil glas vodnika MARJANA: »Dosti je lenarjenja, gremo na- prej!« Zadali smo svoje vreče na ramena in odšli čez travnato reber v smrekov gozd. Višje ko nas je vodila pot, bolj se je redčil smrekov gozd in odstopal svoje mesto macesnu, ki je tu . zadnji edini predstavnik drevja, ki se bori za svoj obstanek z viharji, plazovi, hudim mrazom in tudi kakšno ognjeno kačo, ki ga uniči ali pa vsaj močno poškoduje. Ne vem zakaj mi je to drevo tako pri srcu, morda zaradi svojih barv spomladi in jeseni, morda zaradi večnega boja, ker se ne ukloni mnogo močnejšim naravnim silam, da si izbori svoj življenjski prostor. Ob takšnih razmišljanjih in iskanjih fotografskih motivov sem slednjič z zadnjimi v skupini le prispel do planinskega doma. Tu so nam postregli z okusno enolončnico, iki nam je dala novih moči in elana, tako da smo se odločili še isti dan povzpeti na vrh. To smo tudi storili in se po krajšem počitku odpravili čez ~vrh Male Pece po zavarovani poti, ki se vzpenja po južnem ostenju masiva Pece. Ker je pot malo izpostavljena ni za vsakogar, ob navzočnosti planinskega vodnika pa ne predstavlja večjih ovir. Zaradi svoje zračnosti je še posebej zanimiva, ker nudi planincu čudovit razgled. Mi smo imeli smolo, ker se je vreme pričelo kisati in na vrh smo prišli ravno takrat, ko so se začele spuščati težke, črne megle. Ujeli smo še pogled na Pliberk in pa del Vrbskega jezera v Avstriji, nato pa nas je že zajela gosta megla. Navzdol smo šli po zložni poti in se skozi borovje prebili do doma, kjer nas je čakala večerja. Po večerji smo priredili zabavo in ob zvokih gramofona plesali vse do polnoči, nato pa s pesmijo odšli k zasluženemu počitku. Drugi dan nas je zbudilo megleno in deževno jutro, ki nam ni obetalo nič dobrega. Zato smo ipo zajtrku obiskali še votlino kralja Matjaža, se fotografirali, nato pa se pričeli pripravljati za sestop v dolino. Ko smo se preštevali, smo u-gotovili, da manjka Jože, ki je odšel na vrh pa se še ni vrnil. Dogovorili smo se da vsi odidejo s Sandijem v dolino. Jožetu nasproti pa gresta dva vodnika, ki ga naj potem odpeljeta v Mežico, kamor smo bili ta dan namenjeni. Po dolgem čakanju v dolini so udeleženci lahko izvedeli od vodnikov, da Je Jože vpisan v knjigo na vrhu, da ga niso našli in je verjetno, kljub prepovedi vodnikov, odšel na avstrijsko stran po žig planine sedmerih koč. Jože je to drugi dan tudi priznal, ko se je prišel opravičiti. Mi pa ga le nismo mogli tako dolgo čakati in smo se po obvestilu, da z nekim domačinom sestopa v Mežico, odpeljali v Kotlje. Od tu smo pot nadaljevali domov ob misli, da bomo še šli v gore, da bi Jože srečno prišel domov in da bomo drugič pač bolj disciplinirani. Le tako bo izlet lahko u-spešen in dobro izpeljan za vse udeležence, kot tudi za vsakega posameznika v skupini.' . Brečko Zahvale in sporočila sodelavcem ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame IVANKE VRANG se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo pospremili •na njeni zadnji poti in ji darovali mnogo lepega cvetja.- Posebna zahvala njenim sodelavkam iz skladišča ■TOZD POSODA, skupini pevcev iz TOZD ORODJARNA ter godbi na pihala DO EMO. Žalujoči: mož Albin, sin Drago in hčerka Albina z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in babice FRANČIŠKE PUSTEK se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, znancem in sorodnikom ter sodelavcem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje ter nam izrazili sožalje. Žalujoči sin Anton z družino Najlepše se zahvaljujem svojim sodelavkam in so delavcem za iskreno izrečeno 'sožalje in za venec ob izgubi mojega očeta JAKOBA BELINA. Žalujoča ANICA BELINA, montaža Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka ročajnica za izkazano pozornost in lepo darilo, ki mi bo trajen spomin nanje. Vsem delavcem in delavkam DO EMO pa želim mnogo uspeha pri nadaljnjem delu. Ivanka REP Prisrčno se zahvaljujem za izkazano pozornost ob mojem odhodu v pokoj — osnovni organizaciji ZK, Ljudski tehniki TOBI Bistrica, predvsem pa sodelavcem. Celotnemu delovnemu kolektivu želim mnogo delovnih uspehov in zado-Počitek pred kočo na Peci voljstva pri delu. Vsem sodelavcem, ki so spremljali našo drago mamo MARIJO GOLOB na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči Marija Lichtenegger, Fanika Miletič in ostalo sorodstvo Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški od bor. Glavni urednik: Viki Klenovšek. Odgovorni u rednik: Stevo Pratnekar. Naslov uredništva Celje,' Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosve to in kulturo Ljubljana je časopis oproščen pla čevanja davka od pro meta proizvodov (števil ka 421-1/72 z dne 22. 5 1973). Tisk in klišeji se je prilegel Rudi KREUH ZE REŠUJETE SPOR TOZDOMA? Mi SE LE S PORoreumeoejne ! Štirinajst dni sem bil il V BOLNICI ZARADI ZASTRUPITVE Z GOBAM! . r NA SEJf SO PADAL/ TAKSNI PREDLOGI, DA SMO Sl NA GLAVE V POSADILI ČELADE... / ZIMSKEM ČASU PRIČNEMO Z *“ DELOM OB SEDMIH ZJUTRAJ, KAJ MENIŠ O TEJ NOVOST! "v" V 'v*- bOLGOLETNI ČLANWWČCMJ • DOGOVARJANJE KOLEKTIVA OTROCI SO V VRTCU KOT BI gledal čebelice... SO TAKO PRIDNI ? NE... TRNO NRTRPRNl o ^MNES ■■ IZ60l/flRJR>i7E POZOR, pox