PREDSTAVUAMO VAM NAŠ KRAJ:
GRADIŠČE
Še vedno le voda iz kapnic
Vkleščene med Vrh nad Želimljami, Smrjene in hrib Bezeg, kjer se menda kar šibi bezga, so Gradišče nedvomno eno naj-lepših vasi v prostranem pijavogoriškem hribovju. Na Bezgu, tako pravijo Gradiš-
čani, so ohranjeni ostanki starodavne kelt-ske utrdbe (odtod menda tudi ime kraja), tam gori pa naj bi s svojimi rodovnimi priveski svojčas gospodovali tudi mogočni celjski grofje.
Čeprav le streljaj od Ljubljane, je preskrba z vodo v Gradišču kakor v srednjem veku.
Del zgodovine kraja je vsekakor vtkan v zidovju vaške cerkve sv. Primoža in Feli-cijana, katere zametki so menda nastali že pred 900 leti. Notranjščino cerkve so pred tremi leti temeljito obnovili in sicer od tlakov pa do oltarja, kot pravijo krajani.
Le slab lučaj pod cerkvijo pa je med grmičevjem in travo še vedno dobro viden vodnjak (pravijo mu kar »luža«), kjer so Gradiščani dolga leta napajali živino. Pra-vijo, da je vodnjak dal zgraditi še pisatelj Finžgar, ko je kot župnik služboval v Že-limljah.
Po polževo do vodovoda
Pri oskrbi z vodo so Gradiščani žal obti-čali prav tam, kjer so bili v Finžgarjevih časih. Če že ne v časih Keltov. Pitno vodo namreč še vedno dobivajo le iz kapnic. Kot nam je povedal predsednik vaške skupno-sti Tone Šilc, v vasi zdaj že kake tri leta teče samoprispevek za gradnjo novega vo-dovoda (denar je zagotovila tudi Vodna skupnost), in če bo vse posreči, bo voda iz prvih pip pritekla tam leta 1992/93. Vodo-vodno omrežje naj bi gradili kompleksno z ostalimi okoliškimi vasmi, medtem ko mislijo vodovod skozi samo vas Gradiščani zgraditi in financirati sami.
Težava s pitno vodo je, huda še zlasti v sušnem poletnem času; tedaj morajo Gradiščanom s svojimi avtocisternami pri-skočiti na pomoč gasilci iz Pijave Gorice in Škofljice.
Akontacija za asfalt
Staro vaško jedro Gradišča šteje vsega 10 hiš, skupaj z novogradnjami in naselje-nimi vikendi, ki se obešajo po robu nase-lja, pa vas zdaj šteje že kar 252 hišnih
številk. Vas je oddaljena komajda kakih 700 metrov od kočevske magistrale, pa vendar je pot, ki jo povezuje z njo še prav takšna kot je bila v času njihovih pradedov — makadamska.
»Zdaj imamo zbranih že 120 starih mili-jard din za asfalt,« pravi mladi predsednik vaške skupnosti Tone Šilc. »15 odstotkov moramo položiti vnaprej, da bomo dobili še kaka sredstva. Skupaj naj bi mi krajani krili približno šestdeset oddstotkov stro-škov, štirideset odstotkov pa nam je oblju-bila Komunalna skupnost ljubljanskih ob-čin. Samo gradnjo ceste smo zaupali Cest-nemu podjetju Ljubljana, ki se nam med vsemi zdi še najcenejše. Če bo teklo vse po planih, bo cesta asfaltirana že spomladi.«
700 metrov asfalta so Gradiščani dobili že lani. Skozi vas. Le da je bil tedaj delež udeležbe nekoliko drugačen: 20 odstotkov so dobili od Komunalne skupnosti ljub-ljanskih občin, vse drugo pa so prispevali sami.
Čedalje več divjih odlagališč
Naj povemo še, da imajo v Gradišču že kaka tri leta javno razsvetljavo, 5 telefo-nov (interesentov pa je gotovo vsaj še ka-kih 70), zato pa niti enega samega pravega kmeta in čedalje več divjih odlagališč.
»Čma odlagališča so za nas že prava nadloga. Iz Ljubljane vlečejo ljudje vse mogoče, od odsluženih štedilnikov pa do kaj jaz vem še kakšne šare, in puščajo tu naokrog... Na KS Pijava Gorica se zdaj že vsaj tri leta borimo, da bi dobili zabojni-ke, a iz tega ni nič. Na Snagi so nam (za celotno KS) obljubili 20 zabojnikov toda, kot kaže, jih nihče ne mara pred hišo,« pravi Tone Šilc.   BRANKO VRHOVEC