« List u koriett okege lfudetva. D«Uv-el fo opr»vl6«nl do kar product re|o. Thio popor 1« devoted to the Intorooto of the working clooo. Work-oro oro entitled to oil whet they produce. hMMt •t Okloio iMoU tlM« m»u*r. Dm. I, ItOT. at Um mm« off*, in uh.lfi ib* Act of <'o«gr«M «f Mir«h ltd. Office: 2146 Bin* Island At«. 11'Delavci vseh dežela, združite se' PAZITE! ne številko v oklepaju -ki ee nohe|e poleg vitega naalovo. prilepile« noga o pode) oll no ovitku. Ako (287) |e itevilko . tedol vem o prihodn|o itevilko noftege lieto po-' t ode narodni ne. ProoU mo, ponovite |o takof. Stev. (No.) 286 Chicago, DU 4. marca (March) 1913. Leto (VoL) VIII« Zmaga štrajkarjev v New Yorku. 29 BOO KROJAŠKIH DELAVCEV DOBILO SVOJE ZAHTEVE. fitrajk v Akronu še traja. New York. — Štrajk krojaških delavcev in delavk ee bliža zma-gonosno svojemu koncu. "Associated Boys, Clothing Manufacturesjedna izmed štirih krojaških družb, je zadnji teden privolila v zahteve štrajkarjev in okrog 30.0000 delavcev se je vrnilo na delo. Štrsjkarji so dobili 10 odstotkov zvijanja plače in de-> lovni čas jim je znižan na 50 ur v tednu. Ostale tri družbe bod¿> brikotne sledile še te dni in zmaga ostalim krojačem — okrog 50.000 — je tudi zagotovljena. Lastniki krojaških tovarn ne morejo več prenašali izgube, ki jim jo je prizadjal štrajk tekom devetih tednov in upanja za nje ni v preosrtalo drugega kakor da se. podajo. Boj v Akronu, O. Nepričakovani strajk delavcev v tovarnah za kaučukaste izdelke v Akronu, O., kaže, da delavci ' mislijo na resen in dolg boj, ki ne bo končan tako kmalu. Okrog 26.000 delavcev je na štrajku. Strajk a rji niso organizirani. Zastopniki obeh opoeicionalnih organizacij "American Federation of Labor" in "Industrial Workers of the World" sporazumno vodijo Strajk in delajo na to, da se doseže zmaga. Kapitalistični listi so poročali zadnji pefeV, da se je lastnikom '«teraso ' r^S «ahiii šte- vilo delavcev nazaj na delo. Koliko je na tem resnice, ne vemo. Župan RockeweM in Serif Ferguson v Akronu sta silno nervozna radi junaškega odpora delavcev napram "rubber trostu". Apelirala sta na govemorja Coxa za milico, dasiravno se štrajkarji obnašajo popolnoma mirno. Lopovstvo bossov v Patersonu. Paterson, N. J. — Okrog 1000 barvarjev gvile v tovarnah Wild-man SiFk Co. je 28. feb. ostavile stroje in se napotilo iz tovarne, toda bossje so zaprli vrata in povedali delavcem, da morajo počakati do večera. Število štrajkarjev se množi in policaji ščuvajo na izgrede. Štirje štrajkarji so bili takoj prvi dan aretirani, ko so ckJili letake. Položaj je kritičen. Wm. D. Haywood vodi štrajk pod pokrotviteljinom I. W. W. Železničarji se pogajajo. New York. — Kurjači na 54 iztočnih železnicah, ki so grozili s Str a j kom pred dobrim tednom, obravnavajo svoj spor z železniškimi družbami potom razsodišča. Nevarnost štrajka je najbrž kon-' čana. Štrajki drugod. V Alta, Utah, rudaji še itraj-kajo. — Dalje so rudarji na štraj-ku v Porcupine, Ont., Canada, Bingham, Utah, rudniftkfi okoliš Tintio in v Wharton, N. J. obsoiutno kontrolo čez posdavo-dajni in eksekutivni oddelek vlade! Izgovora torej ne more biti, da jih kdo ovira v delu. Socialisti pravimo in podpišemo z dokazi, da demokratiška stranka se v bistvu čisto nič ne razlikuje od republikanske in da obe stranki služita kopitalizmu. Nezavedni delavci pravijo, da to ni res; pravijo, da demokratje niso do sedaj imeli prilike, da bi pokazali, kaj znajo in morejo storiti. Mi ustrajamo pri naši trditvi, obenem pa opozarjamo delavce, da sedaj je čas, da spoznajo tudi demokrate. Mi lahko že v naprej povemo, da demokratje ne bodo nič boljši od republikancev. Boljši ne bodo zato, »ker ne morejo biti in ne smejo hiti. Ukazoval jim bo Wall Street kakor je ukazoval prešnjim republikanskim administracijam.' Ako bi demokratje hoteH biti boljši in drugačni od republikancev, potem bi se morali izreči proti ' sedanjemu profitnemu sistemu. Tega pa še niso storili in to pove vse. Še nekaj. Za trdno se sodi, da bo William J. Bryan vodja Wilsonovega kabineta aK državni tajnik in obenem Wilsonov svetovalec. Bryan je dobro znana stara figura v demokratiškem taboru. Že dvajset let pripoveduje, kako je treba razbiti truste in monopole in stokrat je že prisegel, da bo demokratiška stranka uničila truste, kadar j)ride na površuje. In Brvanova ura je zdaj prišla. Kot državni tajnik ima Bryan važno mesto. Zdaj lahko pokaže, kaj zna; zdaj bomo videli, kako bo Bryan sekal glave trusto-s monopole na kol. Mi pravimo, da truste je rodil gospodarski razvoj in zato jih nemogoče ubiti. Truste je mogoče samo razlastiti. Bryan pa pravi, da je treba truste popolnoma raztrgati in iti na zaj v dobo svobodne kompeticije. Torej on bo sedaj pokazal, če je to mogoče. ZLOČINI DRUŽBE. ČETRTI MAREC. Danes je 4. marca. Ta dan je posebnega pomena za ameriško ljudstvo. Danes prevzame vodstvo naše republike novi predsednik z novo administracijo. Povprečne mase ljudstva so se nfveKčale republikancem in zadnjo jesen so izročile vojeta vlade demokratom. Tako torej danes po dvajsetih letih stopa demokrat ▼ Belo palačo in demokratska stranka prejema odgovornost vlade. Taft, odhaja v pokoj.'Ubogi slamnati mož! Bolj zanikrnega predsednika mendo še niso imele Zedinjene države kot je bil Taft! Za njim žalujejo samo kapitalisti. | Ali bo Wilson kaj boljši t Predsednik Wilson, kateri dane« zaseda predsedniški stolec, ima za •fboj kongres in senat, ima vse. Po 4. marcu imajo demokratje — Robert Steers s severne stra ni Chicaga je pred tremi leti, ko je bil 16 let star. vlomil ponoči v neko mesnico in uzel kos mesa, ker je bil lačen. Sodišče ga je ob sodilo na — dvajset let ječe! Deček je bil sirota; nikogar ni imel, da bi se bil potegnil zanj. Tekom treh let v zaporu je dobil jetiko in sedaj leži v bolnici za jetične v Oak Forestu na smrt ni postelji. — Emil Junker, privatni po-Iw^j Northwestern železnici*, je 25. feb. ustrelil v hrbet in na mestu usmrtil delavca Stephena Jenkinsa. ko je to uzel iz vagona par — časopisov v Kinzie St. yardu 'Chicago). Ubiti človeka za star časopis, ki ni vreden pol centa! Morilec Jenkins ni bil aretiran ! — V San Franeiscu se je obe sil poštami mizarski delavec Oeorge Voigt, kateri ni mogel do biti dela. — Deklice uposlJene v mnogih tovarnah v državi Ohio zaslužijo komaj po 15 centov na dan pri akordnem delu (pieoework). t- Farmerji v Oklahomi imajo toliko drv. da jih skladajo na velikanske kupe in sežigajo Od-poslati ne morejo drv naprej vsled previsokih voznih cen, Delavci v mestih pa drago plačujejo premog ali pa prezebajo. Prav nič ni Čudnega, ako so si kapitalisti nagrabili v #voje roke toliko bogativa. Na drngi strani pa, da je toliko delavcev, ki prav nič Jie posedujejo dnjzega. kot delavno moč. No, ja. Za kapitalistične interese so kapitalisti in delavci. _ T/isti poročajo, da primanjkuje delavcev v Sumah Temu se kaj lahko odpomore. Kapitalisti naj izpuste iz ječe tiste delavce, katere imajo po nedolžnem zaprte, pa bode delavcev več kot preveč. Bravo, Illinoški pre-mogarji! KONVENCIJA PREMOGARJEV V PEORIJJ, ILL. DOVOLILA. 100.000 ZA SVOJE BRATE V W. VA. Peoria, 111. ~ Konvencija pre-mogarske unije IT. M. W. of A. za državo Illinois, katera se je vršila zadnji teden, je soglasno sklenila, da se da iz blagajne znesek $100.000 v pomoč štrajka jo-čhn premogarjem v okolišu Pa/nt Creek, West Virginia. Dalj-el je konvencija pooblastila izvrševani odbor, da sine porabiti, nanese sila, tudi ostalih $800.000 v blagajni v ravnotisto svrho. Denar se nadomesti s posebnim asseermentom. Delegatje so sprejeli tozadevni predlog z veVikim navdušenjem; niti jeden delagat se ni protivil, Charleston, W. Va. — Vrhovno sodište v West Virginiji je razsodilo, da mora adguftant-general Elliott, kateri komaftdira vojaštvo v štrajkarskem okraju, premestiti, "Mater" Jones «n več voditeljev štrajkajočih premogar-, jev je bilo pred par tedni aretiranih, češ da so "hujskah k izgredom." 'Ker vlada v štrajkarskem okolišču obsedno stanje in ih vsakega aretiranca ženejo pred vojno sodiščo, zahtevali so zagovorniki štrajkarjev, da pride mati Jones z ostalimi obtoženci pred civilno sodišče izven okrožja, ki je pod obsednim stanjem. Vrhovno sodišče je štrajka-rjem ugo drlo. Položaj v Point C*eeku je nespremenjen. Vojaštvo straži pre-mogokopc in spopati ter aretacije so na dnevnem redu. Premo-garji izjavljajo, da se bodo borili do skrajnosti. VOLILNE SLEPARIJE V CHI CAOU. Ponovno štetje glasov v kon-testu'med sod ru go m Wm. A. Cun-nea, kandidatom državnega pravduika pri zadnjih novembrskih volitvah in Maclay Hoyne, sleparsko izvoljenim državnim pravdnikom, je bilo zadnji teden končno v 10 wardah. »Sodr. Cun-nea ima po ponovnem štetju 2417 glasov več, Hoyne je pa izgubil 3000 glasov. In to samo v desetih wardah! Prešteti jih je treba še 25. Sodnik Baldwin, kateri vodi ponovno štetje, je določil, da sedaj so na vrsti zunaji volilni di-strikti izven mesta. Za odlok je zelo umljiv. Naša stranka zahteva, da se ponovno štejejo glaso-sovi v vseh wardah po vrsti in napela so vse moči, da se to izvrši. V 18., 20., in 21. wardi so se po izjavi prič vršile največje volilne sleparije; vteh wardah so demokratje ukradli našemu kandidatu na tisoče glasov. Zato se pa Hoyne boji - ponovnega štetja v teh wardah in sodnik mu gre najbrž na roke. Toda pravica mora zmagati. Dokaz je tukaj, da je bil Cunnea osleparjen za 2417 glasov samo v 10 wardah, kjer so socialisti najslabejši. Kaj bodo pa šele pokazale druge warde! Naprej s štetjem! . Kapitalistično in meščansko časopisje kaj rado šteje v resnici nepozabnega Lincolna za svojega moža. Gospodje, tukaj je proftji slov je. Lincoln je bil za štrajk. Kdor ne verjame tega, naj Čita njegov govor, katerega je govoril 6. marca 1860 v New Haven, Connecticut. Vi ste pa načelni nasprotniki vsake stavke ter zagovarjate današnji družabni ustroj. Bodite resnicoljuni, stari ste dovolj. In rajši zapišite, da je bil Lincoln odprt prijatelj delavcev, človekoljubov in punltar! Danes dokonča vii predsednik H. Taft racgedla rep. slona, a nastopil predsednik W. Wilson zajezdi dem. ogla Kakšna razlika ta nag: s (kija pod kapi V. Berger se poslavlja iz kongresa. V dveh letih kongregovanja dosegel važnih vspehov. Danes, ko izide "Proletarec", poteče sodr. V. Bergerju, socialističnemu kongresniku iz države Wisconsin ,rok njegovega mandata. Od tiste ininnte dalje, bo ameriško delavstvo zopet brez zastopnika v zvezni zakonodaji. — Nadejati se je stveda, da ne za dolgo čaAa, ker bodo čez dve leti zopet volitve, in takrat morda pošlje socialistična stranka ne le enega arveč več kongresni kov v Washington. Sodr. Berger bo ostal v Wa-shingtonu do 5.marca, nato se poda pa v Milwaukee, da prevzame uredništvo Milwaukee Leaderja", od koder se poda na predavateljsko pot po Ameriki. Dasi je bil sodr. Berger izvoljen v Wisconsinu, je njegovo delo v kongresu obsegalo splošno polje; kajti njegovi predlogi in resolucije so bili vedno več nego samo lokalnega pomena. I)a je pri svojem delu dosegel lepe vspehe, mu priznajo vsi, najbolj zagrizeni nasprotniki socialističnega gibanja. Ena največjih Bergerjevih zaslug leži v tem, ker je v drž. krogih — in tem potom milonom izmed buržoazije — ubil predsodke o krvoločnosti socializma in socialistične stranke; kajti vsled ved-nonovih akcij, ki jih je prožil sodr. Berger v kongresu, je bilo tatseansko časopisje primorano jV»lggati važnost tem dogodkom, kateri so služili stranki za dobro reklamo. "Dasiravno sam" — je dejal sodr. Berger — "sem dosegel vendar vspehe, o katerih nisem mislil da jih bom. Prepričan sem, da bi 25 socialističnih kongresnikov, ne le odbilo marsikakšno kapitalistično predlogo marveč, da bi prisilili ostale zastopnike; da glasujejo za naše predloge." Prvi važnejši vspeh sodr. Ber-gerja, kot kongresnika, je bila preiskava štrajkujočih tekstilnih delavcev v Lawrence, Mass.. kar je provzročilo, da so tekstilni ma gnati popustili in zvišali plače, vsled česar je bil štrajk končan v prid delavcev. Dalje je vsled Bergerjeve zahteve prišel zvezin sodnik Ilan-ford v Seattle, Wash., v disciplinarno preiskavo, katero je vodil poseben odsek k on grešnikom .To se je zgodilo vsled tega, ker je odrekel socialistu Olsonu državljan sko pravico. — Posledica te preiskave je bila Hanfordova resig nacija kot zvezni sodnik. Do meseca avgusta lanskega leta, je sodr. Berger vložil 24 predlogov, kateri so se vsi nanašali na koristi delavcev. Ti predlogi si cer niso bili sprejeti, ker so odločevali republikanci in demokratje. — V kongresu je imel 18 govorov socialne in industrialne vsebine. Teh govorov, v katerih s« je natisnilo in razposlalo na državne stroške, čez 2 miljona iz-tisov, in sicer ljudem, ki še niso nikdar slišali o socializmu. Pozneje je posegel v preteči štrajk iztočnih železničarjev in prisilil s predlogo, da se v slučaju, da železničarski magnatje ne-čejo sprejeti sporazumi jen ja, železnice podržavijo, da so se začela med unijo železničarjev in magna-ti pogajanja. 27. januarja t. 1. je vložil resolucijo, v kateri je pozival kongrerf dg preišče vzroke štrajka new vorških krojačev. V resoluciji je nagnal, da je štrajk nastal v tako-zvanih "sweet šapah",kjer vladajo nezdrave razmere, in ker se ugotovljena obleka pošilja po celi Ameriki, preti lahko splošna ne-vgrnost za zdravstveno stanje Ijgdstva. Vsled tega je vlada o-prsvičena poseči vmes. — Dosegel seveda ni tega. Ali prisilil je toiadevni komitee,vkateremu so bili tudi takozvani delavski prijatelji, "možje z unijsko karto", da je le teh zadržanje prišlo v kongresni zapisnik. Ta slučaj je posebno poučljiv za tiste, ki vrja-mejo v delavske prijatelje", tudi če imajo unijsko karto. To so v glavnem Bergerjeva dela, na katera je vsak zaveden delavec in socialist ponosen. Izpolnil je po svoji moči vse, po čemer socialistična stranka princi-pielno stremi. Njegovo delo v kongresu, je bilo agitatorično delo v širšem smislu besede. Sad njegove agitacije se bo pa prej ali slej pokazal med ameriškim proletarjatom prav gotovo! "Princip" rebeluhov v Meksiki. Sledeča vest iz glavnega mesta Meksike označuje pravi tip mek-sükanskih profesionelnih "revolucionarjev": Rebeini vodja Padillo je prišel v glavno mesto in obiskal Felix a Diaza. Povedal je zadjemu, da je maderist, toda pri volji je prestopiti v njegov (Diazev) tabor.s svojo četo 1600 mož, ali poprej hoče imeti stotisoč pezov (pezo je mieksikanski dolar). Diaz ni nič obljubil, temveč peljal je Padilla k "predsedniku" Huerti in iwu razložil stvar. ; "Torej ti nečeš biti naš drugače, kakor če dobiš denar T" vprašal je Huerta. Padfllo prikima. "Dobro" — nadaljuje Huerta — "pojdi k svojim četasem in povej jim, da v 36 urah morajo odložiti svoje orožje in se pokoriti volji sedanje vlade, če ne, bodo postavljeni ob zid in ustreljeni. Kar se tebe tiče, ne boš ustreljen, pač pa ti bomo na tnalu odsekali glavo. To je moja zadnja beseda in priziva ni. Pojdi — 36 ur imaš časa". Rebeluh Padillo je ponižno odšel in ni več vprašal za de-dar. Take principe imajo profesio-nelni rebeluhi in takega "predsednika" ima sedaj Meksika. Tuž na je majka! — Domovina delavčeva. V po- renskih in vestfalskih rudnikih in plavžih opravlja na tisoče slovenskih delavcev tlako rudniškemu in železarskemu kapitalu; v Ostekbiji i z rabi.j« j o pruski jun-kerji in stotisOčc čeških, galiških in ruskih delavcev. Leta 1903 je bilo tujih delavcev 454,343, leta 1911 že 820.031; na Avstrijo jih je odpadlo 1bode zadruga propadla, ti farizeji so Sli še dalje. Skušalo se je namreč upi i vati na tukajšnje 44Wholesale Grocery" druíbe naj ne zalagaj« naae družbe z blagom. Dne 25. februarja se je na-potil poslovodja g. Bruse v urad ene teh družb, da «e pogovori z isto o kupovanju naših potrefb ščfin. Povedali «o mu, da bd jako radi vstregli naši želji, ampak, da je nemogoče, ker ako to store, zgubijo svoje dosedanje odjemalce, slov. trgovce. Tako dateč si torej upajo! Pod krinko narodnjastva slepijo rev ne delavce in ko slednji spoznajo celo igro in si skušajo pomagati e tem, da »i vstanove svojo lastno prodsjslno, delsjo ti ljudje načrte, kako ugonobiti to podjetje še predno se začne in zajedno za trjujejo, da jim želijo vso srečo. To je naravnost odtudno! Zadružna prodajajna se odpre dme 1. marca, t. 1. Povsod je ve Uko zanimanje in novi člani Se vedno pristopajo. Tako je prav Od vas slov«enaki delaivci je odvisna bodočnost te zadruge. Ako bodete stali skupaj, postane to podjetje ponos naši clevelandski naselbini, ako ne padete zop^t nazaj v roke pijavk, iz katerih se skušate rešiti. M. Petrovčič. (Oip. umi. Vpričo takega falo tstva so sedaj lahko clevelandsiki slovenski delavci na jasnem, kje sp njihovi prijatelji. Zasledovali smo pisavo vašega lokalnega lista ter videli, da je bil od začetka z „vsemi Štirimi proti, zadrugi. Se daj pa, ko se je v uredništvu do slovenski delavci ustanovili zadrugo preko njih«ovih in trgovskih glav, so pa kar čez noč izpre-meniLi svojo kameleonsko žurna-liatiko, ter se pričeli delavcem, katere sovražijo iz dna svojega srca m duše — prilizovati in laskati. Zavedni delavci naj pa sedaj pnesodijo tiste svoje 44prijatelje", kateri imajo vedno na jeziku 44naš mili narod". Za hrbtom pa bi prodali sa en cent očeta in mater.) PUBLIC OWNERSHIP. Socialistični kandidatjs sa Hib-binf in Stunts, Minn. Delavci volite rvojs dslavsks tovariša. VOLITVE DNE 11. MARCA 1913 Don J. Kogar* Vsakdo pozna Dona. Don sta nuje v Hibbingu že mnogo 1st. Kot slikar in dekorator je imel priti k o priti potom svojega posla z mnogimi ljudmi v dotiko. Poleg tega je tudi godbenik pri mestni godbi, potom katere je postal po pujaren. Vsled neke nezgode je sicer pri moran ostati nekaj tednov doma, toda zopet bo pokonci ob času, da se predstavi volilcem kot bodoči predsednik Hibbinga. James Porteaux. Kandidat za trusts. • Sodr. PortesuK je kovač in de la pri svojem poklicu. Če bo izvoljen, bo delavstvo našlo v njem zvestega zastopnika, ki bo gledal gotovo vedno za koristi svojega razreda. BEN. BENESOVITZ. Kandidat za tru»tee. Ta sodrug se peía s prevozom in je v mestu splošno znan. V mestu živi že 8. let, ter so mu vsled tega dobro poznana mestna dela. Če bo izvoljen, mu bo mogoče izvrševati najvažnejša mestna dela. EDWARD GRONDAHL. Kandidat za trustee. , Dobro znana izdeJovalniea 44Vi-nella Pop" na Wsshington St., upravlja sodr. Grondabl. Grondai je zlasti dobro poznat med Finci, kajti kot javni notar je že leta in leta imel mnogo opravka z siromašnimi delavci, kakor tudi s prevajanjem in pisanjem sodnij-skih aktov. H. W. RICHONEN. Kandidat za rekorderja. Sodrug Rich on en je vposlen v eni groceriji. Preje je bil v zvezi raznimi časniki, kot pomožni urednik in poročevalec. Je namestnik, pisatelj in dober govornik, ter je storil že mnogo za našo stvar. Če bo izvoljen, bo gotovo vršil posel rekordarja v sploimo zadovoljnost. OSCAR BIHLAJA Kandidat za blagajnika. Sodrug Bih laja. je eden tro-spodarsko naprenhiih trgovcev v mestu in upravlja prodajalno z mešanim blagom na 3. cesti. Če bo gospodarstvo Ilibibmga izročeno v njegovo oskrbo, bo gotovo prišlo v skrbne roke. Delavci v Ilibbing in Stual To so vaii delavski tovariši, kateri kandidirajo na aoc. tikata Ako ste proti raeščsnakim graf tarjem, kateri vam pred volitvami obetajo nebesa, a takoj po to-litvah vam pokažejo sobe, potom veste, kaj vsim je storiti. Volite naše po&ene kandidate ter očistite Agijev hlev. Zato pa vsi na krov na volilni dan, ako hočete polteno upravo! MESTNE VOLITVE V AUBO-RA, BONN. UTARBC resnici na ljubo spregovoriti par conemaugh-škega "umetnika" o- besed. Ni dolgo od tega, ko je beti^no nekoliko nižje, da ga slo- predsednik Rovanaek priobčil v venski delavci lahko od vseh stra- G. N. članek kot odgovor onim, ni ogledajo. Pokazali bodeuio te- Delavci, soc kandidat je so vati kandidatjs — Volitve dne 11. marca 1913. ki so delo nekaterih glavnih odbornikov pri Zvezi javnosti raz- ga 44fanta" takšnega, kakoršen je v resnici, ker ga poznamo od ti- krinkali. Članek je bil objednem stega dne, ko je prišel s 44 pOnkelč-tudi nekakšni zagovor predsedni- kom" iz daljne Višnje gore v ka samega in v zagovor blagajnika J. Pajka.-Ni moj namen raz- Ameriko, ampak — ne trdo delati, kakor delamo mi, temveč "švind- MIHAEL RUDEL. Kandidat za supervizorja mesta 8tunts. Mihael Rudel živi v mestecu Alice, kjer je eden najpopular nejših someščanov. Lastuje precej premoženja in ker živi v tem kraju že celo vrsto let. pozna potre ba mesteca boljše kot vsak drugi. A. O. SCHMID. Kandidat za tajnika mesteca Stuntz. Zadnja lfto je bil Schmid kan dklat za rekorderja v Hibbingu Sodr. Schmid je popolnoma zmožen vladati me« t o za mestnega klerka. Ako bo izvoljen, bo goto vo gledal, da se bo posel vršil redu. JAKOB HERANEN. Kandidat za blagajnika mesteca Stuntz. Krojač po poklicu že celo vrsto let. Sodrug ITeranen je najbolj poznan med Finci, Njegova pre tcklost jamči, da ako bo izvoljen da bo storil vse za dobrobit me-steca. CHARLES ERIK80N. Kandidat za nadzornika potov mesteca Stuntz. Sodr. Erikson živi sedaj na far mi, južno od^Iibbinga. Mož ra znme pošel,' za katerega se pote gnjc. interesi delavcev se ita strinjajo z interesi malih obrtni kov in kmetov. ANSELM HONNILA. Kandidat za konitablarja meste ca Stuntz. Svoje znanje za konstablarja je dobil sodr. Honnila v ro^fn s kram pom in lopata. Vsled tega bo gotovo doro razumel svoj poklic. Nobene nevarnosti ni, da foi svoje dolžnosti ne vršil na najboljši na-Mn • / i Erick Earikson, kandidat sa lupervizorja. Ernest Klsimo, kandidat za clerka. Victor Tovari, kandidat za blagajnika. Wiljem Tikantes, kandidat st rekorderja. Anton fterjak, kandidat za kon stablerja. Frank Zajec, kandidat za nadzornika potov. John Napola, kandidat za mirovnega sodnika. Delavci, to so Vaši delavski kandidatje. Med imeni vidimo tudi dva Slovenca. Dolžnost in interesi Vas vežejo, da 11. marca kot en mož oddaste glasove za Vaše delavske tovariše. Ako pa cedo že zavoljo kakšnega osebnega sovraštva neče voliti soc. kandidate, potem je pa za njega samega in za vse delavce na Aurori boljše, ako hi sploh ne imel volilne pravice. Stara navada je pri nas, da na volilni dan rudniški delovodje naženejo vse delavce iz rudnikov na volišče. To pa se veda zaradi tega, da bPglasovali za kapitalistične kandidate. Pri tem se niti ne ozirajo, ako ima tedo volilno pravico ali ne. Mi opozarjamo vse tiste, kateri niso državljani, da naj ne hodijo na volišče. Pregledali bodemo vse istke, in ako bode kedo protiustavno glasoval, naj potem posledica pripiše sam sebi ia rud niakim bossom. Delavci, sedaj imate priliko, da pomedete mestno upravo iz železno metlo. Stare mestne tradicije potrebujejo temeljite operacije. Pri vseh delih, kar spada v pod ročje mestne uDrave, se mora u peljati 8-urni delavnik in boljše plače, bogatinaro zvišati davke revnim delavcem, kateri imajo itak vedno prazne žepe, pa zni žati. To vse se bode zgodilo, ako izvolite socialistične kandidate. Delavci, vsi na dan iz glasov nico v roki 11. marca 1913. Ta dan je lahko, ako Vi hočete, dan lepše bodočnosti mesta Aurore. A. S. (Op. ured.—Nam -sa nezdrave razmere v Aurori, Minn., dobro poznane, ker smo že letali za de lom okoli prevzetnih aurorskih de lovodij. Zato pa slovenskim de lavcem iz lastne skušnje najto pleje priporočamo, da naj glasu jejo za soc. kandidate. Starim strankam, katere vas derejo na meh, pa obrnite hrbet.) pravljati, je li glavni blagajnik lati". Pajk v ranici prikratek za $662.- u p^tka mu ni kazalo dru 95 zveznega denarja ah ne. Moje LeKa> kot prijeti ZH |opHto in mišljenje je, da že mora biti, ker k^p t«r oditi v rudnik. Ampak drugače bi on ne molčal tako, kot je fe Hudniiki "boasi" se molči sedaj. Ko bi bil John Pajk llUo niž zailiniaiit ko jim je Žan po nedolžnem obdolžen za $662.- ^^^1, kako se mora razložiti 95, bi se gotovo poslužil postav- tigt^ jepe podobice, da «e pokaže nih sredstev in izročil prizadete j "giih" enoindvajset ali pa "fi- re". Nsto je prijel za kramp, kopal ccli dan in pomialite rezultat ZanoVega dela. Niti toliko ni nakopal premoga, kolikor ga podpredsednikom M. Rovanšek, koh>tlje ^ospodina za skuhati "ka v roko pravice. Ker pa molči, s tem prizna, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Zgražati se pa moram nad br. piše. da je br. Pavlovčič na zad- vo>" yjh delo že nisem ustvarjen, nji konvenciji ponudil prvi roko Bi miisli naš junak, treba bo zače-za spravo, in da bo vse priklical, ti kakšen bolj"iK>bel kšeft". Pri kar je pisal. To ni resnica. Resni- lika se je kmalu našla. V tistem ca pa je, da sta mu vi dva, Ro- čaau je mnogo slovenskih delav-vansek in Pajk, ponudila svojo \Cev (klalo v gozdu pri Winisal o Zvezi ¡11 o poslovanju iste je redno ob plačilnih dnevih, ter ne na konvenciji in ne potem v jih jih odiral za iečko prialuižene javnosti. Ko bi br. Pavlovčič na novce. Takrat se je splošno govo-kouvenciji imel priliko, bi vas in rilo, da Pajk ni samo od narave vaše poslovanje že razkrinkal in tako črn, ampak zato, ker je bil vse s fakti dokazal. Tega niste ve* do kosti preklet od slov. lum-tioteli. Ko ste enkrat videli, da berjackov. (Op. ured. Mi v take vam teče voda v grlo, ste storili čarovnije ne verjamemo. Poglejte takoj kompromis. Predlog je bil g* erokrat od blizu, mogoče je za takoj stavljen, da ni potrebno go-1 to črn, ker se zadostno ne umije.) voriti o takih rečeh in drugi, da In tega človeka je"Gl. Nar." raz se Pavlovčiča in vse druge, ki so glasil kot 44umetnika" in to radi bili po glavnem odboru izključe- tega, ker je znal umetno slepariti ni, zopet nazaj v Zvezo sprejme.)pri "ajncu". Ako bi Žan te umet-To vse brez uprašanja, kdo in nosti ne znal. potem bi po* logiki kaj je kdo. "Gl. Nar," dane« ne bil "umet- Glavni tajnik br. Sitter je spo- nik", temveč navaden "tramp' ročil, da nimamo sedaj nič svoje- Živelo zavedno delavstvo. Živel ga uradnega glasila. Kar se tega|naš bodoči dnevnik "Proletarec"! tiče, je bolje, da ga nimamo, kot pa tak list za svoje glasilo, ki zago Pečat društva. varja in deluje za naše izkorišče- PREM00ARSKI KOZAKI V SO-valce m roparjevi on osni smemo vtpqvt nn pa biti na tak list, kot je naš "Pro-letarec", ki vedno trdno stoji na MER8ET CO. PA. V'nobenem delu države Penna., strani nas delavcev. Kaj b» bilo ne vlada terorizem s tako abso-sedaj pri S. N. P. J., ko bi ne bilo l"tno silo, kakor ravno tukaj v tega lista. Več Časa se je boril Spjpej-set^Cp. Prcmogarski baroni v svojo lastno škodo, predno je ravnajo« premogarji kakor svin-pripričal člape, da so gotove ose- je z mehom. To so pokazali pred be v glavnem uradu blagajno in desetimi leti, s kakimi sredstvi so članstvo S. N. P. J. izkoriščale v razpršili delavce, ki so se borili svoje sebične namene. Ko je bila «s pripoznanje unije. Da niso deta organizacija enkrat očiščena dosegli, kar so hoteli, je bdi smrada, je začela'napredovati. V vzrok, da so lastniki preftiogar-kratkej dobi treh let se je tako j«v zavlačevali proces za pripo razvila, da je sedaj vsakem pogledu na boljem stališču kot vsa ka druga naša podporna organi zacija. Kaj bi bilo sedaj pri S. D. P. Z. ko bi ne imeli lista Proleta-recT Organizacijo bi se izkorišče-valo in krajšalo naš krvavo za- znanje unije, toliko časa, da so se pogodili s farmerji in od njih pokupili ves premog, potem jih postavili na svojo stran, kot meščansko stranko. Delavci so imeli zaprto pot za nadaljne boje. Lastniki so pa začeli premišljevati, služeni denar. Vse v korist poss- •1Pr°fit1 "a prejšnjo vunno. Sklenili so, da se premogokopi začasno zapro. To se je tudi izvršilo. Po svojih agentih v listih so pa kričali, da nimajo naročil in da so primorani delo vata viti. Na ta način so štrli na- ineznikom. Ko bi se kdo drznil izkoričanju nasprotovati, bi ga izkoriščevalci takoj izključili ven iz Zveze. Javnost in nasplošno članstvo bi ne znalo nič zato. Ne- edlžne žrtve bi se v javnosti po . . . kazale, kot. sovražnik,- in uko- ?rt ^'«v^;. «eM p. uajiniraU riščevalce Zveze. Sedaj je drnga- temelj izkoriščanja. Po malih ko- č,. Liât I'roMarec nam .la dobr, | 8e "«ali farm-rji^ Meadow Lands, Pa Tukaj delamo večinoma v pre mogovih rovih, v katerih se sedaj o zimskem času dela skoraj vsa ki dan. Zaslužek je bolj slab« po sebno še v rovih, pri katerih ima ja nekatere Slovenke prvo bese do. ali pa da je 44 pit bpss" Slove nec. Sploh se dobi tukaj pri nas delavec Se toliko niskoten in de generiran. da dovoli svojo boljšo polovico v zabavo in kratek čas 44bossu", ako mu slednji dovoli delati na prostoru, v katerem se malo ložje in več zc luži. Pa ženice zopet, kako počaščene «e počutijo. ako jih 44boss" pozdravi z 4'halo, Mary", in zdraven še s svojimi pohotnimi očmi pomiška-va. To je sramota. Reveži se niti toliko hé kav'edajo. da jiK na la način pijavke delavske krvi še toliko bolj telesno in duševno izkoriščajo. Želim, da bi čas že skoraj prišel, ko bi ti reveži spoznali svoje niskotno, sramotno in ponižujoče stališče. Kar se sedaj vrši, ni le sramota samo za te vrste ljudi, ampak je sramota za vse Slovence, posebno pa še za nas delavske trpine. Kje je naša razredna zavednost, kje naš ponosT Kot član S. D. P. Z. in delegat na zadnji konvenciji, kf se je vršila v Conemaugh, Pa., moram volje svoje predale, da se izrazi mo. kar mislimo in čutimo, da se sporoči javnosti, kaj in koga se vrši v glavnem uradu naše Zveze. Želim, da bil bil vsak član S. I). P. Z. naročnik na ta delavski list, ki se vedno bori za naše delavske interese.Tebi list Proletarec kli lastniki premogokopov v tem, da ne prodajajo kosov zemlje delavcem, da bi si zgradili lastni dom. Prepovedane so tudi prodajalne na svojo roko. Vse mora biti pod cenzuro lastnikov premogokopov. Pravico imajo tudi utrgati pri plačah delavcev, kakor se jim po- ., XT , . .ljubi. Seveda — na podlagi za čem, le vrlo naprej! Ne boj se nič! Delavci, zavedni delavci so za teboj. Bratski pozdrav bratom in se strani S, 1). P. Z„ ter čitateljem lista Proletarec! Joseph Bizjak. Izkoriščanja se vrše na naj podleži način. Delavci to primorani izvršiti vse, kar jim nalagajo ba-roiiaki psi, ne meneč se zato, so li plačani ali ne. Cene premogu so . 55 c od tone. Tona vsebuje od 30 do 35 stotov. Protestirati ne sm« nito&e, odšlo vi jen je takoj. So tudi cene po nekaterih krajih po 60 c tona, a tam je izkoriščanje še hujši. Kompanije imajo po teh krajih štanovan(ja, aii bolje rečeno — "hleve", v kojih se redi delavska para, poleg imajo tudi svoje prodajalne — delavec je primorsn kuoovati le v teh prodajalnah s 25% dražje in slabše blago — ako se pa temu vpre — je takpj odslovi j en. In govorijo, da živimo v deželi svobode. Nikakor! — Vprašam vas: Ali nas je priroda prisilila, da se vzajemno trpinčimo in mučimo, da izkorišča manjšina večino, da je enim dodeljena tlaka, drugim pa užitek, da strs-da tisti, kteri dela, a kdor pase lenobo, živi lepo v razkošju, da so enim odprta vrata vsega znanja, drugi pa palinjeni v nevednost, da si eni daljšajo življenje z vsemi mogočimi sredstvi, drugi pa krajšajo? — Ne, tega ni ustvarila priroda! — Te razmere je ustvarila in vre-dila moč manjšine, ki uživa vse ugodnosti sedanjih razmer. VeČina — to so delavci — so obsojeni v bedo in pomanjkanje! — Česa naj torej storimo, da bo-. Ne posablte nas torej obiskati v naši novi mesnici v Joe. Tratslke-Tfm peelepju. MILWAUKEE. WI8. Telefon: South 3611. PBOLBTABBO SOCIALIZEM IK INDUSTRIEL. m UNIONIZEM Direktna in politična akc|}a »ta danes dve tWbro znani aredafcvi, • katerima se ¡b«vi ma*a zavednih, soeialiHtično iniakečih proletar-cev. Vzemimo prvo politično akcijo, katera ima done» večino v '«lističnem gibanju v Združe državah. Politična akcij« zastoje cilj« >6 potom politike velikto vlogo T agitaciji za »m, zlasti Ob čaati volitev, ideja je, d« ae morajo delav maae organizirati v krajevne podružnice ali takozvane klube, v katerih funkcionira a podučevan-jem socializma direktno na čian-•tvo ali maso in izbira ¿edno i med bolje mislečih sodrugov, kar potem nazivljemo inciativo. Ali predno se taki predlogi popolnoma pravilnim izjavijo, ae jih da na glasovanje vsemu članstvu, kateri jih «prejmejo, ali pa zavržejo. V takih slučajih velja le razsodba večine, to kar se imenuje referendum. V volilnem času priporoča svoje najboljše predloge, katere je stjanka potom članstva sprejela in odobrila, kar že samo ob sebi kaže, da je v sploéno korist ljudske mase. Seveda na konvencijah se volijo izmed klubnüh delegatov kandidatje, znani kot najbolji boritelji za pravice delavskima in obrtniškega sloja, sploh vesoljnega proletariata. Ta akcija se bori in skuša prodreti potom volilne moči in pravice v ospredje državnih in deželnih m-radov; namen je, da se nadomesti s p rolet are i današnje kapitalistične uradnike, kateri vedno in ofo v«aki priliki nas uboge trpine — delavce izkoriščajo. Torej, ako hočemo, da ai pridobimo svoje pravice in ednakopravnost, moramo voliti za ljudi, kateri so se iz-gojili iz naše srede, ter poznajo položaj delavca, kateri dobiva le peti del svojega produkta. Z eno besedo: izvoliti si moramo vse naše zastopnike od navadnega kler-ka gor do presidenta: "sodragn." Ako vzamemo iz celega stališča, da ta politična akcija, z eno besedo, ae bori m trudi aktivno, da bi izboljšala položaj večine, v kateri smo mi delavci in naše družine. Ta akcija pripoznava, da edino sredstvo je, ako se združimo oh času volitve in glasujemo za kandidate iz svojega delavskega razreda. Ideja sama kaže, da le potom volilne moči bodemo prišli v ospredje in tako dobili priliko iz poslovati si postave, katere bodo služile v korist vseh delavcev — prodnventov m njih družinam, obče celemu proletariatu. Potom časopisov, znanstvenih predavanj in literature socialisti vedno dokazujejo, da dokler bodemo v sedanji kapitalistični družbi, ne bomo deiežni tega, kar izdelamo in izprovedemo, bodisi ročno, s pomočjo mehanizma ali mašinerije, katera «ploh brez delavčeve roke ne ustvarja ničesar. Učijo in dokazujejo nam, kako se da izvesti potom skupne moči, ale prave delavske organizacije. Da se dajo tem enake stvari izvesti potom socialistične reforme v korist ljudske mase, o tem ni danes več dvoma, ker imamo že tisoče dokazov, da kjer so bili delavski možje izvoljeni v urade, da so kot sodrugi še vedno izvrševali svojo nalogo in jih vrše dnevno. Seveda tu in tam posameznikom predbacivajo kaj nepravilnega, rekoč: ta in oni je bil izvolen na soc. tiketu, a kljub temu se nimamo socializma. Takim posameznikom naj bo edini odgovor ta: kako naj sezida ali postavi ena oseba sama nebo-tično poslopjef Ti ni mogoče, pač peL; od 7 do 9 zveier. Izven Ckicag. Živeti bolniki naj pišejo slovensko. Naročile si knjigo: Cvetke iz papeževega vrta od A. H. Skubie, 2740 So. Clifton Park Ave., Chicago, III. STANE 50c Ali aociajalizem razdira dom? Ta knjiga Vam pove kdo radira dom. L STRAUB URAR 010 W. 18th St. Chira**, TL baa voljo nalogo ar, variti«, press ao* ta dragi k drago tia. Iavrfaje M popravila v tej otroki ft CARL STROVER Attorney at Law Zastipa ai vssk sodiitih. St. sob« 1009 SI w. WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. T«l«fon: Main 3989 M. A. Weisskopf, M. D. Iaknien sdra vnik. Uradu jo od »—11 pradpoldnt In od $—9 rvefter. 1842 So. Aahlaad Ava TsL Canal 476 Oki«a«o. Ill NEBO In|* lini skss turškega Maka i 10 zä 5c Na prodaj v vseh prodajalnah tobaka. Is ksst« i ifitkn iz iiaaika. CIGARETE j Na|l»l|*e d«a i j rek sa sveta. !! POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banke |e aa|eeae|e la aalM) slgirn«. Naia parobrodna poalovnica j« največja na Zapadn in ima vao najboljše oceanske ¿rte (linije). Sifkarte predajamo po kompaal|aklli cenah. POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA. % Kak par Državna Banka kupol« In prodala In zamea|n|e denar vseh driav sveta. — Pri Kaaparjevi Državni Banki ae izplača za K6 $1, brez odbitka. - Največja'Slovanska Banka v Ameriki. — Daie S% obreeti. - Slovenci ftenl v alovenakem Jeziku. - Banka ima $6,118,1 821.66 premoženja. KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Bluo Island An., CHICAGO-ILLINOIS Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noci. éé BALKAN" KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE- ML Poldruga* 1816 So. Centre Ave. ¡ ^+ + »♦♦♦«»«MM»»» Popolna razprodaja j Naia popolna razprodaja se je začela. Veliko znižanje na vsem zimskem blagu, kot obleke, suknjo, klobuke. kape, itd., za mladeniče ia od-raiene može. Imamo najboljše obleke tvrdk: ] Cluett, Monarch, Intersta and Wil- < son Bros., ter srajco ia spodnjo oblo- < ko in klobuke tvrdke "Stensen". K0TRBA BRATJE S. W. Car. 2ltk SI. i Millard Ave. Tel. Lawndale 3082. Obleko po meri. ♦ ♦♦♦»♦♦»♦♦««S ♦»«»«##»»»♦ »s s •»»»♦»♦»»OSMSMS»» «fit wily Oath— • •« S*IMS O ! Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Chicago. VLOŽENA GLAVNICA $1,500,000.00 JAN KAREL, PREDSEDNIK. J. F. ŠTEPINA, BLAGAJNIK Naie podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Houm" čikaikih bank torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice ZdT. držav. Zvriuje tudi denarni promet 8. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure dopoldne Denar vloien v naio banko noci tri procente. Bodite uvoJoronL da jo pri nas denar naložen varno in doblčkanosno Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2146-50 Blue laland Avenue. Chicago. III. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in^TROLETAREC" se tiskata v našitiskarni Restavracija in kavarna - "Jugoslavija". X 1134 - W. 18 Str., CHICAGO, ILL. i ^ ;; - Domača kuhinja. Odprto po dnevi in poneči. Unijske cigare! - E. RICHTER, lastnik. N PRO •»ROLETARKC UIT ZA IMTRKtB DELAVSKEGA ljudstva. V IZHAJA VSAKI TOREK. Lutaik te iwU)«UlJ: «•rotlo«Mtki delavska tiskovna drnibo v Ckksfo. III. Naroda i na: Za Ameriko $2.00 ta celo Isto, 1.00 ca pol leta. Za Evrvpo #8.60 u celo leto, $1.20 sa pol lota. <»HII p0 ém*m hri tyrtn^mJbi bivaliiàm •• W0Î4Ç (Iffl Q MméWirt tUili HT A HI Ifll/fff PROLETARIAN OwMd ud publish*d Evut Tubsoay by tooth Slavic Workmen's Publishing Company Chicago, iillnoto. Olasilo Slovenske organiaacije Jngosi. socialistiftn* Zvaas v Amenki. _____ Subscription rntoe: United States nnd Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, $1.96 for half year. Advertising Hate« on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLET AREC 2146 Bine Island ave. Chicago, 111 KAJ SILI LJUDI, DA POSTA JAJO ZLOČINCI? . Zločini so danes na dnevnem redu. Njih posledica je direktna ali indirektna razrednega vladanja v tem, da eden razred gospoduje nad drugim. Torej: eni so prisiljeni, da izvrtajo zločin, drugi ga izvršujejo pa ez pohlepnosti po bogastvu. Kriv je temu kapitalistični sistem — vladajočega razreda, ki ima v ofo-lasti državni ustroj, uzakonuje napravo privatne lastnine, brez katere bi ne mogli obstogati. Zato je danes večina jetnikov^ zločincev — po ječah, ki trpi jo - zaradi prestopka zoper lastnino. Ker si je kapitalistična družba prisvojila vsa življemska sredstva potom današnjih uredb, ki so za vse ljudi . neizogibno potrebna, moramo priznati, da je ta dražba patentirala zločin, ki je mati vsem zločinom. Delavski razred se mora za življenska sredstva v izkoriščanju in ponižanju podvreči kapitalističnemu razredu. — To ponižanje — in privatna lastnina izkoriščevalcev živi j enakih sredstev, uveljavljajo s silo izkoriščanja, brezdelnost, revščino, tatvino in umorstvo. Posledica teh zločinov je razredna vlada in njeni zakoni, ki omejujejo privatno lastnino s sorazmernim spremljevanjem naraščajočega zločinstva, ki omejuje odpor delavskega razreda — To potrjujejo dokazi. Delavci, ki so željni dela in jhn ni mogoče priti do mjega, so brezobzirno prisiljeni prositi, krasti ali strsdati. Da bi prosili, jim če-sto ne dopušča njihov ponos, da tri stradali, ne dopušča glad. — Ali naj poginejo t Delali bi radi — dela ni —, Pravico imajo pa vendar si pomagati, če ravno jim je današnja družba odvzela pravico, da bi si pridobili življenska sredstva poštenim potom. — Zločinec postane in krasti mora, ako hoče utešiti glad sebi in svoji družini! Kdo je napravil tega in sploh take zločince? Absokrtna vlada privatne laatnino. — Ona gradi ječe, ona jih obljudja. Ona je ustvarila zakone, ki določajo kazen takim prestopkom, ki sploh niso nikaki prestopki. A vendar se obsojajo siromaki, ki so vkradli košček kruha, da rešijo pogina od lakote sebe in svojo družino, na leta in leta. Ako sirota pobere kto-po premoga, ki leži na poti — hajd ž njim na sodišče in gorje jim; zločinec je postal, ker ni imel denarja, da bi si kupil premog. Ako se pa pritira politični zločinec, ki je ubil veliko število nedolžnih bitij in ogoljufal ter o-kradel siromašnega delavca in celi delavski razred za miljone in mi-ljone, pred državnega pravnika, je treba pravici napornega dela, a še takrat ni zadostnih dokazov, ker si v to poklicani faktorji ob takih slučajih zatisnejo oči. — Iz tega je razvidno, da institucija privatne lsstnine — lastninske pravice je posledica vseh prestopkov, katere je delavec prisiljen izvršiti, da ohrani sebe in družino J>ri življenju. Ona je posvečena le kapitalističnemu razredu. Zato so vsi taki in jednaki prestopki \zoper lastninsko pravico, — prestopki zoper državo, nobena sodba v kršitvi teh zakonov ni prehitra in nobena previsoka. — In vendar je mnogo vprašanj med razred-vladajočimi krogi! Kaj naj storijo, dn se preprečijo in omejijo zločini Ječa so pretesne. Vsa mesta so prenapoijena s tatovi, vlomilci in vsakovrstnimi uzmoviči. To jim pa ne pride na misel, da jih je * to prisilila današnja kapitalistična družba. Ker so s tem pričeli groziti nji in njihovemu življenju. Pod pritiskom današnje absolutne vlade je postal njih namen tatvina in pri tem so pripravljeni tudi na umor, saj s tem utegnejo nekaj doseči* Čemu toreu poizkusi in vprašanja, kako reformirati zločince in jim narediti konec. Saj organizacija privatne lastnine v današnji družbi zabranjuje sredstva, « katerimi bi se dalo kaj doseči v tej smeri. En način je, ena pot vodi, kako narediti konec zločinstvu. In ta pot je pot socializma. Soci-jalistična stranka bode odpravila razredno vladanje. Socialistična stranka bo dala vaem ljudem priliko za ustvarjanje poštenega življenja, %s tem bode preprečeno vse zločinstvo, ki je danes na dnevnem redu, ker potem ne be treba nikomur delati več, kakor je zanj potreba in vsak duševno razvit človek ne bo delal manj. l*repričan sem, da bi "bili ti zločinci — bodisi možje ali žene — pošteni ljudje mesto Umečki človečke družbe. Če bi živeli v poštenem družabnem sistemu, v sistemu, ki ga hoče in ga bode ustvarilo razredno zavedno delavstvo v socialistični družbi, ki bo strmoglavila današnji družabni red privatne lastnine, ki je rak — rana na telesu človeške družbe. S. Zabric. MEXIKAN8KE ROPARSKE PO-HODE FINANCIRAJO AMERIŠKI KAPITALISTI. Kadar hočejo kronam kapitalisti v stari Evropi igrati kolonialno politiko, imajo vsekakor mnogo več sitnosti, kakor pa njihovi nekronani bratci v Ameriki. Ev-ropejaki mogotci ae morajo pred vsako tako igro prepirati z parlamentom. mobilizirati armado in kar je-še glavno, ofltolu različnih RothschHdov, Trajanov -itd. iskati denar, katerega jrm plemeniti baroni po vsestranskih diploma-matičnih pojasnilih nazadnje za oderuške obresti dovolijo. Vsega t »'ga pri nas ni. Ameriški kapitalisti nimajo take velike in izurjene armade, kot jih imajo kralji in cesarji stare Evrope, peč pa imajo mesto istih poTne blagajne zlata. Zlato je |>a tista kovina, brez katere je pod današnjim sistemom vsaka vojna nemogoča. In zato je ameriškim kapitaliatom v stari Mexiki uprizoriti ustajo le igračica, taka igračiea, kot odra-aenemu človeku zaignati kamen čez kako lužo, katero preskoči sedemletno dete. Ameriškim kapitalistom je popolnoma vse eno. kdo je predsednik v Mexiki; najsi že bode Diaz, Madero ali pa Huerta. Ime pri tej komediji ne igra prav nobene uloge. Glavno je, da predsednik pleše tako, kot mu žvižgajo ameriški kapitalisti ter da jim da popolnoma proste roke izkoriščati nesrečno deželo. Ni volja naroda, kdo naj 'bode predsednik dežele, katera ima v svojem osrčju neizmerne prirodne zaklade. Pač pa je volja rmenih pustolovcev iz 4'Wall Streeta", kot so: Morgan, Guggenheim, Hearst Kuhn, Loeb, Sehiff itd., kateri imajo v tamosnjih podjetjih naloženega kapitala $1,000.000.000 en tisoč miljonov dol Ako bode nori predsednik Mexike vseli a-meriškim kapitalistom, potem se zna nekaj časa vzdržati na predsedniške mstolcu. Kakor hitro pa bi kaj hotel storiti v blaginjo naroda. je pa izgubljen in naj se hitro pripravi na usodo svojega prednika Denarni piratje na Wall Streetu bi v tem slučaju takoj financirali novo revolucijo. Vojaških potepuhov je pa v Mexiki že itak vedno dovolj na prodaj, ravno tako, kot pri naa koštrunov na sejmu. at ARBC UMOR IN DOLAR. V Meksiki danes gospodari strahovlada v znamenju umora in umori se vrše v znamenju — dolarja. Za lopovski za vratni umor predsednika Francisca Madera so v prvi vrsti odgovorni tisti, ki so kupili sedanjo revolucijo in s pomočjo krvavih dolarjev podelili vodstvo meksiknnrike vlade toflpi divjakov in bandKov. Diazovo revolto proti umorjenemu Maderu je financiral Pear-sonov sindikat kapitalistov v Lol-donu, kakor je Maderevo revolto proti Parfirio Diasu financirala tolpa ameriških kapitalistov. Toda krivda ne sloni samo na angle- ftkih kapitalistih. Kongresoik Ward Keating iz Oolorade odprto trdi, da imata Morgan in Guggenheim tudi sedaj svoje prste v Meksiki. Meksika more torej nuditi še precej bogastva in plen je očivid-no velik, ko se pa angleški m ameriški kapitalisti tepejo zanj in plačujejo stotisočake za umore najškandaloznejše vrste. Da mora pasti tisoče ljudi pod kroglja-mi iz pušk profesionelnih rebelu-hov-bimditov in da predsednike vodijo na samotni kraj in jih kar ineniničtebinič pobijejo izza hrbta vsled pohlepa profitaliaČnih velehanditov na Wall Streetu m v Londonu — to že presega zadnjo stopnjo podivjanosti v zverin-jaku človeške zverjadi. Ako hoče torej naša vlada in-tervinirati in kaznovati umorfe, naj se obrne naravnost na Wall Street in tain bo našla morilce in glavne kolovodje meksrkfcnskih barbarstev. Monroe doktrina je humbug! Tujezemski kapitalisti ne pošiljajo vojnih ladij proti ob-r ožji in Amerike — dovolj je če pošljejo ček za milion pezov kakšnemu Diazu in imajo kar hočejo! Angie&ke sufragetke so pognale v zrak krasno palačo angleškega ministerskega predsednika. Bojevite ženske se bodo kmalu prepričale, da je preveliko navdušenje ravno tAiko nesmiselno, kakor prevelika mlačnost. Socialisti so za enakopravnost žen, ni so pa za taktiko srboritik angleških sufragetk. Krasne palače, katere »o zgradili delavci z velikim trudom, se ne gre z dinamitom poganjati v zrak. Vzame naj se jih iz rok posameznim osebam — postavnim potom. Tukaj pa pride kočljivo vpra sanje: kako na žene pomagajo možem v boju »opor kapitalizem in alheoiutizem, ako nimajo volilne pravice. Kako si isto priboriti T Z nasiljem gotovo ne! Doseže se pa lažje potom podučnih predavanj, časopisov in literature. V tem so naše ameriške sufragetke mnogo praktičnejše kot pa njihove angleške koleginje, katere namesto praktičnega dela. vedno kažejo modrokrvnim londonskim lordom pod nos bombe. Ironija. Sedaj, ko so različni špekulanti z mečem in alkoholom skoraj popolnoma zatrli plemena nekdaj mogočnih Indijancev so se pa različni človekoljubi spomnili, da so bili tudi rdečekožci "dobri ljudje." Lepa stvar! Najprvo pomoriti cele rodove, potem jim pa postavljati spomenike. Ako so "filantropje", kateri imajo v svojih žepih naš denar, v resnici kakšni dobrotniki, zakaj pa ne po skrbe za žive siromake, kateri so brez lastne krivde zašli v revščino in obup. Ni vam tre»ba iskati siromakov po amerikanskih prerijah, ker imate v vaših tvornicab dovolj belokožnih civiliziranih sužnjev, s katerimi Indijanci ne menajo svoje na pol civilizirano pastirsko življenje. Slovenski mladeniči, kateri se navdušujejo za uniforme in vojaško službo, so pravi "tepci", ako gredo v službo strica "Sama" kjer se le s težavami prerine do stopnje navadnega "kaprolčka". Fantje, v Mexiki je lep "change". Vedno grme puške in topovi. To je že lepo, pa še na narlepše. Najlepše je to, da v Mexiki lahko vsak kravji pastir in bum "van-zira" za generala, če že ne za predsednika. Poleg drugih prismodarij, je tudi lepa prismodarija "Salvation Army". Njihovo mukotrpno delo obstoji v tem. da zvečer na ulici "zažingajo" en par sladkih pe srnic, nakar z lepo žvenketočo puščico od pobožnih dušic poberejo denar. Svojim začaranim poslušalcem zagotavljajo, da jih bo razsvetlil njihov "bog", (to je zopet drug bog, kot pa Sojarjev), ter priporočajo, da naj gremo lepo z klobukom pod pazduho prosit za darove gospode kapitaliste, čemu bi vedno zijali proti nebu, ako pa vso tarnanje nič ne pomaga. Ne umnost! — Zavedni delavci tudi ne bodo hodili prosit kapitaliste za miloščino. Nismo zato na »vetu, da bi prosili za tisto, kar je našega. Zavedni delavci ne prosijo, temveč zahtevajo. Nekatere delavce vedno skrbi, I kako bodo vladali socialisti, ka dar dobe vlado - v roke. Prav nič jih pa ne briga ter prav lepo gledajo, kako danes vladajo kapitalisti. Naši meščanski sociologi nam kaj radi pripovedujejo, da se lahko zjedinijo interesi delavoev z interesi kapitalistov. Seveda, to se lahko zgodi, ako pogledamo vašo zavito laž z mikroskopom. Zakaj pa ne poveste, katere delavce mislite Vi. Samo interesi tistih delavcev se lahko združijo z interesi kapitalistov, kateri delavci so zadovoljni delati zastonj. Socializem ni samo politični in goapodaraki, temveč tudi znanstveni nauk. Zato se pa zveste socialiste dobi v tistih vrstah^ kjer ljudje že nekaj znajo. Mi socialisti smo ponosni, da so najbolj inteligentni delavci v naših vrstah. Nikakor pa ne trdi-mo^tla so v nasprotnih vrstah sami tepci. Pritrdimo, da je v nasprotnih vrstah dosti inteligen-tov. Kakšne vrste pa so ti inteli-gentje? To so prodani delavci, ko-ristolovci, različni mešetarji in kapitalisti. V splošnem pa socialisti nobenega ne vprašamo, koliko let je trgal hlače po srednjih in višjih šolah, temveč samo kaj se je naučil. Soeialistom kaj radi očitajo, da so preveiiki črnogledci. Poglejmo, če je to resnica. V listih dan za dnevom čitamo, da so zaprli toliko in toliko organizatorjev in druzih delavcev, ker so se borili za večji kos kruha in pripoznan-je unije. Imen ne bodemo naštevali, ker mislimo, da je dovolj, ako omenimo "Mother Jones". Kaj hudega so pa storili ti ljudje, da so jim vedno beriči za petami! Ah vraga, borili so se za svobodo, enakost in bratstvo. To je pa v očeh varuhov podtave že velikanski zločin. To je delavčeva pravica! Sedaj pa poglejmo gospode kapitaliste. Ko se je v Lawrence, Mass. brla industrielna bitka me«d delavci in kapitalisti, so najeti detektivi našli pod večimi poslopji položen dinamit. Ponovila se je stara in še vedno nova pesem. Krivdo so enostavno zvalili na delavce, rekoč, da so mislili vsa poslopja pognati v zrak. Pripihala pa je burja od severa. Miljonarski bratci so si prišl nekaj navskriž in sledila so senzacionalna razkritja gnjile buržoa-zije. Priče so pa pod prisego potrdile, da je bil dinamit podtaknjen po kapitalistih, seveda z na-m«pom, da se javno mnenje obrne proti štrajkarjem, razlomi delavsko solidarnost in štrajkarje pa obesi. In kaj se je zgodilo, ko se je izkazala delavska nedolžnost. Ničesar! Predsednik "American Woolen Trust" Wood, je položil par tisoč dolarjev varščine. — kar mu je bilo kot večkratnemu miljonarju le igračica, — nakar je bil takoj izpuščen na prosto. Wood, glavni krivec in eden najhujših sovražnikov organiziranih delavcev, še do danes ni bil poklioan pred sodnika in poroto in bržkone tudi nikdar ne bode. Ako bi se bila pa proti delavcem dokazala tako jasno krivda, kot se je proti falotu Woodu. bi bila naša slavna justica pola drugo pesem. Delavce bi bili že zdavnej obsodili v dosmrtno ječo v "Sing Singu", če že ne obesili ali pa usmrtili na električnem stolu. To je kapitalistična pravica. K00.00 dni, da bi zaalužil svoje sedanje miliarde! 365 dni na leto vzelo bi ravno 6,091.-780 let! Gotovo ni nihče tak osel, da bi verjel, da so oče Morgan delali toliko let. Morgan je jedrrostavno dobil okrog 304.589 dclavcev, ki so delali zanj okrog dvajset let in miliarde so bile tukaj. To je vendar tako jadnoStavno! Ako bi bilo teh 304.589 delavcev^ obdržalo zase, kar jim je vzel Morgan, potrosili bi lahko vsako leto tisoč dolarjev za življenske potrebe in še bi vsakemu ostalo $43.000 v banki. Tako so pa dobili komaj toliko, da »o se preživeli — letnih $500! — a v banki imajo ničlo in doma ničlo, k večjemu kakšno skrhano lopato, kup cunj in kopo otrok. Prijat»elji, v socialistični družbi ne 'bo treba kupičiti miliard ljudem. ki ne producirajo ničeaar. Z drugimi besedami, ako zaslužiš deset dolarjev dnevno, jih boš tudi dobil. Denea pa moraš dati vso dolarje Morganu, njegovi ženi in hčeri Anne — tvoja žena in deset otrok pa taka naokrog razcapam ih. Človek, kateri živi od dohodkov prostitucije, ni nič boljši od tistega, kateri plačuje delavska dekleta tako alabo, da jih goni v prostitucijo. Deloi in kapital se zamoreta združiti le tedaj, kadar bo kapital v roknh delavcev, ne pa dokler je delo v rokah kapitalistov. V starih časih je bilo premalo sužnjev, tako da so jih morali gospodarji loviti. Ti^ntis je pa pre več sužnjev, talloo da sužnji lovijo gospodarje — delodajalce. Bergerjeva remolueija v prilog investigaciji krojaškega štrajka v New Yorku je propadla v zborni čnem odseku. Blagorodni gospodje demokrati «i ne marajo um a za- ti rok s Stvatrjo, ki se tiče le pri-prostih delavcev in delavk. Prav — pravi Berger — "pa naj delavci še glasujejo za demokrate!" Mi pravimo tudi tako. Neka firma ima na ktfvertah, v katerih dobe delavci »voje plačt, tiskano aledeče: "Ne zapravi vsega kar dobiš! Varčuj sedaj, »ko foš biti kedaj neodvisen!" — Dober nasvet! Delavec, ki dobiš po 9 do 12 dolarjev na teden — ne /opravi vsega! Ne pij preveč šampanjca, ne kadi havanskih cigar, ne potuj v letovišča in ne ku>-pi več kot jeden avtomobil! "Špa-r®j'\ t*ijatelj, "šparaj"! Če dobiš 12 dolarjev na teden, prihrani jih — 25 in v petsto letih boš lahko neodvisen! Delavec, zapomni si to-le: Čimbolj garaš in delaš in se preganjaš, tembolj polniš kapitalistom nikdar polno mošnjo. Nikar ne misli, da imaš ti kaj več. Socializem pomeni razvoj — razvoj spečih talentov, plemenitih značajev in zdravih duševnih sil, ki jih danes tlači in uničuje mezdna sužnost. Ako ljubiš svojo ženo in otroke, moraš biti socialist in glasovati za socialistične kandidate. Tvoja žena in otroci so vendar bolj o-pravičeni 6e tovor. Delavec molči. Dedavec mirno prena--ša udarce. Delavec ima pamet in lahko bi razumel zvijače, s katerimi ga kroti kapitalist — toda delavec se ne gane! See the point? — Proletarci v Tokiju. Vsako veliko mesto ima okraje, v katerih se gnetijo po nezdravih stanovanjih proletarci, da ne motijo gospode, ki se zbira v razkošnih stanovanjih v sredini mesta. Še pred 25 leti so stanovali v Tok^u proletarci v sredini mesta, danes so potisnjeni v tri predmestja. V teh predmestjih stanujejo berači po poklicu, cunjarji, nabiralci papirja, ki dan za dnem letajo z bambusovimi koši na rami z ene ceste na drugo. Po cestah hodi vse polno čistilcev pip, ki vozijo na vozičku majhen parni stroj, ki taka ostro piska, da bi Evropejec lahko zblaznel, med tem ko se Japonci komaj zmenijo za to. Nabiralcev cunj in papirja je 759, vsi stanujejo v enem okraju Fuka-gowa, kjer je osredotočena vsa industrija. V tem okraju stoji hišica poleg hišice, v vsaki šest pletenih plaht razgrnjenih, ki so ležišče za šest delavcev. Hiša in oprava ni lastnina delavcev, ampak delavci imajo ta borna stanovanja le v najemu. V tem okraju vlada beda, o kakeršui se Evropejcem niti ne sanja. Na jesen, ko prične pihati mrzel veter, postane v teh hišicah tako mrzlo, da jih delavci zapuščajo in odhajajo delat. v rudnike na jugu in severu, kjer dobe dovolj dela in kjer se lahko grejego ob toplem ognju v rovih. Na meeto njih pa prihajajo v mesto ubožni kmetje, ki ne dobe v pozni jeseni in pozimi nobenega dela na kmetih. Ti kmetje stanujejo v točilnicah čaja, kjer dobivajo poleg stanovanja tudi hrano. Delavci stanujejo pa tudi v velikih barakah, v katerih je po 100, 50, 30 stanovanj, ako se sme nazivati prostor, v katerem ni druzega nego 3 ali 4 pletene plahte (ena je navadno dolga poldrug meter, široka 75 centimetrov). Na jemnik mora vsak dan zjutraj plačati najemnino gospodarju, ki silno strogo poatopajo pri izterjevanju: Kdor ne plača zjutraj, tega vrže na esto. V delavskih družinah ni prav nič izrednega, da preživlja vso družno žena. Med različnimi rokodelci spoštujejo Japonci najbolj mizarje, zidarje in kamnoseške delavce. Mladi, močni ljudje zaslužijo na Japonskem zelo veliko, če vlečejo vozove. Teh vozov je v Tokijo vedno manj, ker gradijo Električno cestno železnico skoraj po vseh ulicah. Vlada tudi ne pripušča, da bi se preveliko število mladeničev posvetilo temu poklicu, ker so zdravniki dokazali, da skoraj ni umirajo za jetiko. PKOLETAKKO "Proletaréeva" armada. TISKOVNI FOND ZA DNEVNIK. Soc. klub, Went Newton, Pa., ...........;........♦ 1.10 Na svojo peat, Chicago, III. .60 J. Princ, Barberton, 0. .25 A. Repar, Barbeton, 0......10 J. Bizjak, Meadow Lands, Pa......................50 John Petrovič, Wauke- gau, 111.................50 Preostanek na veselici, ki jo je priredil soc. klub skupno z društvom sv. Barbare v Jacksonville, Kansas,................ 17.65 Soc. klub št. 44, Superior, Wyoming, .............. .75 Zadnja izkazana svota.... 72.75 Skupno do danes.......$94.20 "i1 RDEČA ZVEZA. Ferdinand Hanuach: Nekega dne sem našel na svoji pisalni mizi poleg mnogih dragih tudi črno obrobljeno pismo. Na znanilo o smrti — čegavi! Odprl sem kuverto, iz katere je padel kos belega papirja, na katerem je bilo napisano: 4'Dragi prijatelj! Globoko gmjen ti hitim sporočiti, da so danes našli najinega tovariša Dragotina v gozdu obešenega. Vzrok — kako grda beseda! — ni znan. Pogreb je po ju triŠnjesn. Ako ti mogoče, pridi. Tvoj prijatelj Leopold." Pismo mi je padlo iz rok, ka kor odrevenel sem padel na stoL Kaj za vraga je moglo tega mla dega, nadebudnega človeka dovesti k samomoru T Nesrečna ljube zen — denarne težfeoče! Zdelo se mi je, da bi oboje ne moglo opravičiti tega koraka, ki je pravza prav zadnji. Najmanj pa pri mojem prijatelju Drago trmi, ki je doživel že marsikatero pmrtolov-ščino m pretrpel marsikatero finančno katastrofo. Kaj je torej utegnilo biti, da se mu je življenje kar nenadno pri-studilo in da ga je vrgel od sebe kakor prazno denarnico T Spomnil sem se zadnjih sprehodov. ki sva jih priredila skupno po krasnih gajih dunajskega gozda. Kako je zavriskal, ko je rešen jarma vsakdanjosti lahko romal po zeleni, snilncapolni palači bukev, ali pa, ležeč na mehki zeleni preprogi sol nč na te trave, občudoval neskončnost vsemirja. Veselil se je nad najskomnejšo poljsko cvetico, občudoval prelepo petje pti5ev in bil vzhičen nad večnim porajanjem m duhanjem v naravi. In ta človek, ki se je tako zelo veselil življenja, naj Uri motil mati naravo v njenem delu, naj bi prijel za prečko mogočnega živ-ljenskega kolesa, z namenom, da ga z silo ustavit Moral sem verjeti, ker mi je tako pisal moj prijatelj, dasi s tem uganka ni bila rešena. Poklicne dolžnosti so mi onemogočile, da ga spremim na zadnji poti. A videti wem hotel drevo, ki je mojemu prijatelju talno selo ugajata, ki ga je dovedlo do tega, da si je končal življenje. Pokrajino sem hotel zreti, ki jo je gledalo njegovo oko v zadnjem trenutku, preden je položil glavo v usodepolno zanjko. Porabil sem takoj prvi prosti dan, da sem izvedel svojo namero. Molče, vsak s svojimi mislimi zaposlena sva korakala skozi gozd jaz in moj prijatelj, ki mi je poslal žalostno bvestilo. Bflo je krasno majnišlco jutro. Tiči «o glasno konce tri ral i v zelenolistns-▼•¿ah, ki to se lahno gibale v vetru. Skrivnostno šepetanje in šumenje je drhtelo v aenčnstih vrhovih atoletnih dreves. Od oddaljenega griča je prihajala harmonična melodija lovskega roga in širila po gozdu melanholično razpoloženje, ki se je polaščalo tudi mene. Gozd se je pričel svetliti in sto pils sva na «ončnato, s pestroboj-nimi cvetlicami posejano travo. 41 Tukaj je tisto drevo", je rekel moj spremljevalec. Pokazal je staro, dolgo ve jna to bukev, ki je stala na trati, oddaljena nekoliko metrov od drugih dreves. Nedvomno, taoj prijatelj je moral imeti izvrsten okus. Obesiti se na staTem drevesu, ki nudi tako krasen razgled, mora biti naravnost užitek. " Na kateri strani je visel t" Na vprašanje nisem dobil odgovora, moj prijatelj je brez sledu izginil. "Tudi prav", sem si mislil. Sedel sem na mehko travnato preprogo, se naslonil na deblo drevesa in gledal okolico, kar je storil najbrže tudi moj prijatelj, preden se je poslovil od življenja. Kamor je seglo oko, rahlo zav kroseui gozdnati hribi, katerih temnozelena barva se je ostro od bijala od ažurno modrega neba. V ozadju je radovedno dvigalo nekoliko alpskih velikanov svoje bele glave proti nebu. Zdelo se mi je, da stražijo krasni alpski svet, da 'bi ga kdo ne oskrunil. Naravnost proti vzhodu brezmej na ogrska planota, ki se je v da Ijavi spojila z obzorjem in zgin-jala v sivi nič. Dolgo sem sedel in si dal vplivati od krasne alike. potem pa je izginjala okolica bolj in bolj — zaspal sem. Nad menoj brezmejno modro nebo, okoli mene šumeče, peneče morje, na katerem sem plul v čol ničli brez krmila. Kakor strašne pošasti so se od vseh Strani zaganjali valovi vame, škropili mi bele pene v obraz in pretili, da me vsak trenutek pogoltnejo v breadanje globočine morja. Smrtni znoj je blestel na mojem čelu, od smrtnega strahu se je treslo moje teloi Hotel sem kričati, a grlo mi je bilo zadrg njeno, noben glas ni prišel čez ustniee. Nenadno se je morje pomirilo, valovi so se ugladili, zdelo se mi je, da se vozim po brezkončni, modri kot steklo prozorni ploskvi. Na obzorju sem opazil majhno rdečo točko, ki se je po bliskovo bližala in se vedno večala. Ko je bila dovolj blizu, sem spoznal v njej svojega mrtvega prijatelja, ki je v široki, krvavordeči halji plaval nad vodo. Stopil je v moj čohi, podal mi mrzlo, koščeno roko in sedtl poleg mene . 44 Odkod prihajaš t" sem ga vprašal iznenaden. 44Iz pekla", mi je odgovoril z mrtvaškim glasom. 4u-plan Silk Co." odložilo svoje orodje, ter se pridružili svojem eo-štrakarjem v Paterson. Štrajk v Paterson in Hazleton sta si podobna, kakor mlada kokoš stari. Povsod se bore dedavci za ene in iste interese namreč 8 urni delavnik in boljšo plačo. Organizator Frank B. Daniels pravi, da v slučaju, ako kapitalisti ne bodejo mogli dobiti skebov, da bode štrajk hitro končan. Ena glavnih zahtev katere stavijo štrajkarji, je odprava otročjega dela, kar mora pač vsakdo v katerem še ni zamrl čut človekoljubnosti, is veseljem pozdravljati. Večina delavcev v svileni industriji je inozemcev, katere so skrajno slabe razmere privedle do tega, da so brezdelnim trotom, napovedali odločni boj. Delavci se ne puste več tako vlečti za nos. kakor so se en par desetletij nazaj. In popred ne bo miru, dokler ne pade današnja družba, katera bazira edinole na krivicah in ropu. Dobro se drže tudi delavci v Akron, O,, kjer vlada najlepša solidarnost, seveda na veliko jezo kapitalistov. Obe uniji, naitireč A. F. of L. in I. W. W. delujeta skupno. In tako je prav A. F. of L. ima denar, I. W. W. pa izvrstne govornike in organizatorje. Ako nas znamenja ne .varajo, bodejo delavci iz pozitivnim bojem dosegli zahteve, za katere se borijo. Dne 22. feb. zvečer so priredili delavci impozantno parado. Za godbo I. W. W. je korakalo 7,000 mož. V sprevodu so nosili rdeče zastave in pomenljive napise, kakor "eno veliko unijo" itd. Korakali so po najbolj obljudenih ulicah, potem dalje do tovaren na juinej strani mesta, kjer šo gumijevi gospodarji, žalosto gledali za njim. V znak simpatij do svojih tovarišev, so zaštrajkali tudi delavci v Trenton, N. J. V tsmošnjej veliki tovarni kau-čuka 44Acme Rubber Co." s plant je organiziral delavce T. Flynn. Dotična tovarna je last družine Dr. Cooka, kateri je celi svet vlekel za nos nekaj časa, iz svojim nevernim tečajem. Chief police mesta Trenton. Mr. Fmwley je izjavil, da bode vse tmijske organizatorje pdbrl, česar mu pa seveda nihče ne verjaise. In ako prav mož svojo grolnjo izvrši, ne bode kapitali- stom iz tem prav nič pomagano. Namesto mrtvih bodejo takoj stopili drugi. Ako bi se delavei bali takih groženj, potem bi še danes ne imeli nobene unije, kako tudi ne socialistične stranke nameato tega pa bi imeli take nizke plače, kakoršne imajo na 81ovenskem stare ženice, kadar plevejo proso. MIM»»M<»MIHMIMIMM Tajnikom Jugoalov. socialističnih klubov na znanje. S 1. marcem je nastopil mesto gl. tajnika J. S. Z. sodr. Ilija Suš nja: Vsled tega naj se v naprej vse v zvezo tičoče stvari naslavljajo na njegov naslov: Ilija ftušnjsr, 111 N. Narket St, Ghicago, 111. Dosedanji gL tajnik sodr. Fr Petrič oStane istotako v gl. uradu in bo vodil skrb — kakor je bilo že enkrat preje pordčano — za slovensko sekcijo, in sploh pomagal v gl. uradu, kjer bo potreba. Vsa pisma in denarne po&iljatve pa je nasloviti na sodr. I. denarja. Uvaiujte to, da ne bo reklamacij. GL odbor J. 8. Z. Witt, HI. Naznanjam vsem sodrugom, da se bode prihodnja seja vrSila dne 9. marca ob 2. uri popoldne nad saloonom sodr. Math. Strmeča. Apeliram na vse sodruge, da se te seje sigurno vsi vdeležč. Na dnevnem redu hnam^ več vainih točk, za katere je najboljše, da smo navzoči vsi. Dolžnost nas veže, da vse bližnje naselbine spravimo pod naš prapor. John Tavornik, tajnik, soc. kluba štev. 84. Milwaukss, Wis. Zavedni jugoslovanski delavei v Milwaukee. Wis., so ustanovili nov soc. klub. Tajnik novega kluba je sodr. Steve Zawec, 630 St. Paul Ave. Slava socializmu, živilo delavstvo vsega sveta. Jugosl. soc. klub it. 44 J. S. Z. v Superior, Wyo., je za 1913. is-vohl sledeči odbor: Luka Groser, tajnik, box 341. Lovrenc Zaic, organizator, box 475. Seje se vrfte o drugo nedeljo v mesecu in sicer v dvorani sodr. A. in F. Kra-iovec. S proletarskim pozdravom Luka Groser. Chisholm, Minn. Jugoslovanski soc. klub št. 22. ima svojo redno mesečno sejo 9. marca ob 9 uri dopoldne v dvorani sodr. Fr. Medveda (Slovenska gostilna). Na dnevnem redu imamo več zelo vožnih stvari, zato priporočam, da se vsi sodrugi zanesljivo udelež^ Mihael Pleše, tajnik. Naznanilo. Slov. soc. klub štev. 49. Collin-wood, O., priredi dne 9. marca ob 3. uri popoldne (Standard) v Bauraanovi dvorani, Wateloo, 15-625, javen ljudski »hod. Somišljenike se najuljudneje vabi, da se tega shoda kar najštevilnejše udeleže in pripeljejo s seboj tudi žene in otroke. Na shodu bodo govorili sodrugi L. Oorjirn, M. Petrovčič, ter Peter Pleško v hrv Vem jeriku. Sodrugi, agiti n ^e, da se shoda udeleže vsi, kar y našega mišljen ja in da bode dat>»o obiskan od strani občinstva. Tajnik. Sodrug iz Chisholma, Minn. nam poroča, da so tamošnji akordni delavci v železnih rudnikih pri zadnjej plači zaslužili celih 45c na dan, nekateri pa še manje. To so v resnici knežje plače. Sedaj naj ae pa še kedo predrzne kritizirati, da ne živimo v dobi splošnega blagostanja in pro-speritete. Zahvala. Breezy Hill, Kans.—Ker se pri odhodu iz Detroit, Mich., pri vseh sodrugih in somišljenikih nisem mogel osebno posloviti, zato Vam tem potpm kličem zdravo. Zajedno Vam želim, da bi napredovali v Vašem teškem delu. Sodrugi, kadar se bodeste počutili izmučene v Vašem delu^ pomislite, da je Vaša dolžnost in dolžnost vsakega ooedinega sodruga, da pomagate danes v 20. stoletju na delu za osvobojenje vseh ljudi iz kapitalistične sužnosti. S drugarskim pozdravom Nikola Rettih. V zadnji številki Am. SI. nas neki gospod, za katerega bi skoraj mislili, da je isdelal doktorat teološke fakultete (seveda za pečjo) naivno uprašuje: 4 4 Ali smo se ljudje razvili iz miti." Nam ni znano, koliko se je Darwin pečal iz raziskovanjem mišjega rodu. Vsekakor pa verjamemo, da je avtor dotičnega članka sigurno v mišjem sorodu. In [ to že zaradi tega : Ker ima mišjo pamet. ; Pri najbolj pobožnem slovenskem listu v Ameriki so znameniti irski in katoliški učenjaki pes, krava, vol, "afna" špiemoh in sv. Avguštin, tako zmešali pamet člankarju, da je postal "makako." Dolžnost vsakega socialista j a, podpirati svoje Časopisje, Agiti raju sa "Proletarca". Pridobits mn novs naročnike. Glasilo hrvatskih socialistov js "Radnička Straža", 1830 South \ Gsntrs Ave., srbskih sodrugov pa "Narodni Glas", 231C Clybsurn Ave., Chicago. Prvi stane $2.#0, drugi pa $1.00 za cele lets. DRUŽBA TREZNOSTI Anton Čehov: Na dan 1. septembra vsakega leta zavlada na posestvu vdove Ljubice Petrovim nenavadno gi banje. Ta dan se bere mala za dušnica, kateri sledi Te Deusn za rajnega soproga graščakinje. Tri fona Lwoviča Savsjatova, ki je bil plemski okrožni maršal. Vse okrožje ae udeleži te slovesnosti: sedanji plemski okrožni maršal Marfuktin, predsednik zemat\ a Potraikov, mirovna sodnika obeh okrajev, okrožni sodnik Dvorja-gin, ki vedno diii po jokioformu, vsi graščaki itd, pribhžno petdeset oseb. Točno ob dvanajstih vstopijo gostje s svečanimi obrazi v dvora no. Tla pokrivajo preproge, ki pritaje vaak korak, ali vzlic temu izliva resnoba svečanega dejan ja tako na nje, da hodijo instink trvno po prstih in balancirajo pri hoji s rokami. V dvorani je že vse pripravljeno. Oče Jevmenij, majhen starček z visokim, vijolČastim pokrivalom, se oblači v črno du hovniško obleko. Diakon Konkor-djev, rdeč kafltor kuhan Tak in že v ornatu, lista tiho po molitveni-ku, v katerem je liturgični del službe božje in devlje papirnate proge kot znamenja med liste. Ob vratih k predsobi piha cerkovnik LiJka v kadilnico," da ima kar izbuljene oči Dvorana napolnjuje polagoma modrikasti, prozorni oblaki kadila. Ljudski učitelj Ge likouski, mlad mož, ki ima novo, žaklju podobno suknjo in velike pege na preplašenem obrazu, podaja gostem na srebrnem krožniku voščene sveče. V ospredju je mizica, na kteri stoji predpisana riževa jed. Ob mizi stoji gospod in j a Ljubica Petrovna, ki že v na prej pritiska robec k obrazu. Vse naokrog je tišina, redkokedaj jo pretrgajo vzdihi. Obrazi navzočih so ?ategnjeni, svečanostni . . . Maša zadušnica se prične. Iz kadilnice se vzdiguje modrikast dim in se poigrava s solnčnhu žarkom, ki pada poševno v dvorano, prižgane loči rahlo prasketajo. Petje je v začetku trdo in vsiljivo. Kq pa se pevci prilagode akustičnim razmeram dvorane, posta ne harmonično tiho . . . Vsi motivi so melanholični, bridki . . . G gveži veter piia v vigok<) v svojem kabinetu in piše prijate-1 nagubano čelo. Filozofira, ne da jiei v Peterburg: bi prašal, če ga poslušam, in ne "Kakor druga leta je bila tudi raeneČ se zame, kakor bi sa,nogo-letos maša zaduenica za rajnega varjal z morjem, moža. Vsi sosedje so prišli. Ti lju- "Človek, ki veruje v boga, pri dje so preprosti, neotesani — ali de v raj. Ali tisti, ki ne služi Bo dobra in blaga srca imajo kakor L^ in prerokut Morebiti je on angeli. Pogostila sem jih sijajno, tam ... v onem šumenju ... In seveda kakor prejšnja leta brez | m0rebiti oni srebrni madež na vodi ... on — kdo vet" Čarobno, mogočno, pljuskajoče alkohola. Odkar je moj Trifon umrl na posledicah svoje nezmer- nosti, sem se zaobljubila, da se bo l morje se blešči,' tupatam se pri- jujem zoper alkohol vedno in kažejo brezskrbne lunine luči: lu-povsod, dana ta način grehe umr- na ^ je prikazala izza goTskih vr 'ega popravim. Oče Jevmenij je|hov in izliva svetlobo na morje Pripoveduj prav- ves očaran od mojega sklepa in kj j0 vsrkava, mi pomaga z besedo in dejanjem "Ragim! . . Oh, ko bi vedela, kako me ijfc0 . . ." prosim stArca. jubijo, ti moji medvedi! Okrož- "Zakaj!" vpraša Ragim. ne da m maršal plemstva Marfuktin se bi me pogledal. je sklonil pa zajurtrfku čez mojo| roko, dolgo jo je pritiskal k ustnicami in pričel jokati, zraven je I ca j komično tresel z glavo: mno-| go čustva, a nobenih besed! Oče "Tako! Ljubim tvoje pravljico!" 'Saj sem ti že vse povedal! . Več ne vem ..." S tem je hotel, da ga prosim Jevmenij, ta čudoviti starec, j« Tn jaz ga prosim, da naj kar za sedel k meni in šepetal kakor čne. otrok, gledal me je z zasolznimi očmi. Njegovih besed nisem razumela, a njegovo odkritosrčno Žu-j "Hočeš, da ti pripovedujem kako pesem!" Zadovoljen sem in pripoveduje stvo razumem popolnoma. Okrož-Ui z melanholičnim glasom, v ori ni sodnik, ki je tako lep mož, in finalni stepni melodiji in strašno o katerem sem ti že večkrat pisa- izgovarja ruske besede, la, je klečal pred menoj in hotel s deklamirati verze, ki jih je na- Visoko v skalah se plazi belo-pravil sam /on je naš pesnik), a uška, se zvije v klobčič in leže v to je bilo čez njegove moči: veli- mokro sotesko; s pogledom | kan je dobil histeričen napad... morje Žal. slovesnost se ni dovršila brez neprijetnosti. Predsednik kolegi ja mirovnih sodnikov, Alikin, de bel, apoplektičen možak, je hipno zbolel in je ležal dve uri nezave sten na divanu. Polivali smo ga na Visoko na nebu sije solnce in gore dihajo soparno od neha in valovi udarjajo na pečine . . . In > soteski, v temi, se vali reka k morju, drveč čez kamenje. Glasno bobneč, krepko prereže z mrzlo vodo, da se je prebudil, gore in pada v morje, divje vpi-Sreča še, da je bil navzoč dr. joč. Dvornjegin. Prinesel je iz svoje Naenkrat prileti v sotesko, v lekarne steklenico konjaka, po- kateri se zvija belouška, ranjen močil i njim bolniku sence. Km a-sokol, krvav na perutnicah lu nato se je bolnik zavedel, da so ga lahko prenesli domov . PESEM O SOKOLU. Makfcim Gorkij: Morje spava. Velikansko tedPko morje diha težko ob obrežju, zaspalo je in v daljavi leži nepremično, pokrito I "Krasno sem «vel P«mam S kratkim krikom pade na zemljo in udari s prsmi ob trdo kamenje . . . Belouška se ustraši in hitro izgine, a kmalu vidi, da bo ptič živel le Se dve — tri minuti. Bližje prileze k ranjencu in mu gleda naravnost v oči. Sedaj umreš!" Da, um rem!" odgovori sokol. z modrim luninem svitom. Mehko I srečo! . . . Junaško sem se boje^ in črno se strinja z temnomodrim,] val . . . Nebo sem videl Ti južnim nebom in spava trdno, pro ga ne vidiš tako blizu! Revi-zorno tančico obiskov odsevajoč, ca, ah!" Hmimo plavajo v višini in ne za- "No, kaj je ne bo! - Prazen knvajo zlatih svezd. Kakor d abi 1 kraj . . . Kako naj Um lazim! Meni jo tukaj lepo — gorko in mokro tno!" Tako odgovori belouška prostemu ptiču in se smehlja v duši njegovi domišljiji. In si misli: "Letsj, sli se plazi, konec poznaš: vsi leže enkrat na zemlji, vsi bodo v prsh , . ,M Ali predrzni sokol se streoe, ae vzdigne nekoliko in njegove oči prelete okolico. Skozi aivo kamenje izginja voda. Dušeče je v temni soteski in po gnilobi diši. Sokol zbere vse svoje moči in zsvpije v želji in bolesti: "O, da bi se le še enkrat vzdignil k nebu! — Sovražnika bi pritisnil na ranjene prsi ... da bi se v moji krvi zadušil! . . , 0, bojna sreča! ..." In beloušk s si misli: "Lahko je, da se da na nebu gotovo ¡n dobro živeti, »ker tako vsdihuje! Obrne se k prostemu ptiču in govori: "Pojdi na kraj soteske in vrzi se v reko. Morebiti te premi kanje perutnic vzdigne in se ne koliko časa boš Živel v svojem elementu." Sokol se strese in se priplazi na rob stene in zdrči, stokajoč in plamtečih oči po gladki steni. Ali kakor kamen hitro pade v vodo, zlomi peruti in izgubi mno go perja . . . Valovi reke ga zajamejo, njegovo kri opravši, ga odneso daleč v morje. In žalostno bobneč, udarjajo valovi ob stene . . . mrtvega pti ča ni več videti v daljnem morju ... s V soteski leži belouška in mi ali o ptičevi smrti, o njegovi želji po nebu. Gleda v daljavo, katero večno poljubuje oči s srečnimi sanjami "In kaj je vided umirajoč so kol v tej pusti <}aljavi brez tal in mreže! Kaj jim je tam razumlji vo! Tudi jaz bi 1 ali ko to zvedela, če bi le enkrat, le malo Časa, letala po nebu." Rečeno — storjeno. V krog zvita leti po zraku in se sverti, kakor ozek trak v solncu . . . Kdor je za plazenje ustvarjen ne more letati! . . . Ker je to pozabila, pade na skalo, a se ne rani, temveč se smehlja . . . "To je» slast nebesnih poetov V padcu! . . . Čudni ptiči! Brez poznavanja zemlje, žalujejo na njej, žele k nebu in iščejo življenja v soparni pustoti. To je praznota. Tam je veliko luči, pa nobene hrane in nofbenih tal za živo telo. Čemu ponos! Zakaj zasmehovanje! Samo za pokritje neumnosti njihovih želj in njihove ne zmožnosti za delo življenja! Čud ni ptiči! ... — Jaz — sem videla nebo . . . Vzletela sem in ga premerila, poznam padec, pa se nisem razbila. Naj tisti, ki ne lju bijo zemlje, žive v zmoti . . . Poznam resnico. Njihovim besedam ne verjamem. Bitje zemlje — ži vim na zemlji. Na skali se zvije v klobčič, po nosna na samo sebe. Morje se zasveti v svetlem s vi tu in preteče udarjajo valovi na obrežje. Iz njihovega rjovenja se sliši pesem ponosnega ptiča, pečine se stresajo pred udarci, nebo bobni s pretečim glasom: Neumnosti junaka prepevamo slavo! neumnosti junaka — modrosti življenja! Predrzni sokol! V boju s sovražnikom izkrvaviš . . . Ali pride čas — m tvoje kaplje krvi bodo vzplamtele, kakor iskre v temi življenja in vžgale v veliko predrznih srcih željo po prostosti, >o svobodi, po svetiobi! Akoravno si mrtev! ... Ali v pesmi močnih v duhu ostane živ jriiner, ponosen glasnik po svobodi, po svetlobi! Neumnosti junaka prepevamo slavo! . . . ADVERTISEMENT Avstr. Slovensko Bol. Pod. Društvo lakorponrano M. («fcnfrarja INS v 4iU»> ~ Opalno barvana daljava morja molči, melanholično šumljajo val-čflci po pesku in jaz molčim, opazujem Ragima, ki je nehal pripovedovati morju slavo sokola. Ved no več srebrnih madežev se prikazuje v mesečini na vodi ... V našem kotliču začne vreti Val se vali proti obrežju, k Ra-gimovi glavi.. "Kam hočeš! . . . Stran!" za-pove Ragim in val se ponižno vrne v morje. Ragimovo obnašanje, ki je oživljal valove, se mi ni sdelo niti najmanj smešno ali čudno. U«aa**ljMM> M. januvttj« IIS A. Sedet: Frontcnac, Kana . GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBKRŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreda.: FRANK AUGU8TIN, Box 360, W. Mineral, Kana. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kana. Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry. Kane. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kana. NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 357, W. Mineral, ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kens. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenae, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark.r Box 47. Sprejemne pristojbina od 16. do 40. leta znaša ssmo edes Dolsr. Vsi dopiti so naj blsgovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse densrne pošiljstve pa gl. blsgsjniku. — Vse je izgledalo oživljeno, mehko, zaupno. Morje je bilo im-pozantno mirno in občutil si, kolika moč leži v sveži gori, katera se še ni ohladila od dnevne vročina Na temnomodrem nebu, v zlatih zvezdah, je nekaj veselega, duša očarana, razum v sladkem čakanju nekega razodetja. Vse spava, spava čuječ, kakor bi vse hotelo v naslednjem trenot-ku zapeti v enoglasno harmonijo Q«m»r>;«no sladkih zvokov. In ti zvoki bi pripovedovali o skrivnostih sveta, jih raztolmačili razumu 'ter ga potem ugasnili, kakor luč, in dušo prenesli v modro neskončnost, kjer se glase v čudežni glasbi tresoče se zvezde . . . LEGENDA O SOCIALISTIČNEM TERORIZMU. Krščanski socialno časopisje pripoveduje, da je socialno demokratični terorizem napravil Pavla Kunschaka za morilca. To je gola laž, s katero hočejo brezstidno zločinstvo omiliti. "Arbeiter Zeitung", navaja natančno, pp nje govi delavski knjižnici, kje in kako dolgo je bil Kunsohak v delu. Kunschak ni ostal v nobeni službivdolgo in je po konfliktu z organiziranimi delavei pri Sie-mens-Schukertu prav tako pogosto menjeval službe kakor prej. Iz Kunschakove delavske knjižnice, ki je sedaj na policiji, je razvidno naslednje: Od leta 1887. do 1890. je bil pri tvrdki Uebelherr v Hernalsu. Leta 1890. je bil zaporedoma pri treh tvrdkah. Od leta 1892. je bil nekaj ča8a v Salcburgu. Potem je bil eno leto brez dela. Od leta 1894. do 1903. ni bil na Avstrijskem in ne pove delavska knjižica ničesar o njegovem bivališču, najbrže je bil v Ameriki in Nemčiji. Leta 1903. se je vrnil na Avstrijsko in vstopil 19. maja v de-o pri tvrdki Petravic in Comp, v Hernalsu. Pri tej tvrdki je ostal do 18. marca 1905. Nato je bil od 15. aprila do 3. junija 1905. pri tvrdki Friedmann. V Siemens-Schukertovo tovarno je prišel 21. junija 1905, kjer mu je zaupnik delavstva povedal, da so v tovarni vsi delavci organizirani in ga prosil, da naj tudi on vstopi v organizacijo, od katere ima le korist. Kunschak ni hotel vstopiti v organizacijo in je prišel v tovarno je z namenom, da bi kalil organizacijsko delo in izzival socialiste. Nato sta šla dva zaupn. delavstva k delovodji in mu dejala, naj odpusti Kunschaka ali na zapuste delo vsi drugi delavci, delovodja je odslovil Kunschaka, ki je hitro tekel na sodnijo in tu-žil delavska zaupnika zaradi izsiljevanja. Sodruga Saumwald in Fass sta bila 50. novembra 905 obsojena na 14 dneven zapor. Po tem slavnem činu je vstopil Kunscak v tovarno za avtomobi-e Graef in Stift. Vstopil je 23. julija 1905. 20. novembra je bila obravnava iproti sodrugoma Saumwaldu i Fassu. Ko so Kun-schakovi sodelavci brali drugi an v časopisu, da sta Saumwald iti Fass obsojena, so izjavili, da ne delajo nič več s človekom, ki je spravil dva delavska zaupnika ječo. Bili so odločeni, da zapu-1 ste delo, ako tvrdka ne odpusti kunschaka. 21. novembra je odpovedala tvrdka Kunichakn. Ko je izstopil Kunschak iz tovarne je dobi] takoj zopet delo in ga je odslej organizirano delavstvo puščalo pri miru. Še leta 1905. je dobil delo pri tvrdki Sohott in Schiitteldorfer, kjer je ostal do leta 1907. V tem letu je delal še pri tvrdki Grün. 2, novembra j* zopet menjal službo in pričel delati pj-i tvrdki Roth, kjer le ostal skoraj tri leta, do 2. avgusta 1910. Od 5. oktobra 1910 do 18. januarja 1911 je bil zopet pri tvrdki Friedmann. Od tu je šel v tovarno za avtomobile, kjer je ostal do junija 1911. Od tega časa je bil brez dela, a ne zato, ker so ga "zasledovali", socialni demokratje, ampak zato, ker ni sploh več iskal dela. Pri zasliševanju je odgovoril Kunschak na vprašanje vladnega svetnika Stuckarta, zakaj da ni več delal od junija 1911, slede-deče: "Od junija 1911 nisem imel nobenega dela več. Tudi iskal nisem več dela od tega časa dalje. S to izjavo Kunschakovo je dokazano, da je "zasledovanje" in preganjanje" od strani socialnih demokratov izgovor za njegovo mržnjo do dela. "Arbeiter Zeitung" poroča, da je poizvedovala pri vseh tvrdkah, pri katerih je bil Kunschak od tedaj, ko je moral izstopiti pri tvrdki Graef in Stift na željo organiziranih delavcev, o vzrokih njegovega izstopa. Vse tvrdke so izjavile, da je bil odpuščen na lastno prošnjo, pri eni pa zato, ker je bilo premalo dela. Zavratnega morilca pa vzlic temu še zagovarjajo krščansko socialni listi — kot mučenika "socialno demokratičnega terorizma." Listnica uredništva. Sodr. F. O., Detroit, Mich. — Pošljite nam kakšen stvaren dopis, katerega pa pišite vedno le na enej strani papirja. Ako' bi mi dotično stvar, katero ste nam poslali, uredili za list, bi morali tako razcefrati, da bi Vi sploh ne znali, koga ste pisali. Imate dobro misel, ampak za članke pisati ste pa še premladi. Zato pa ni treba obupati. Čitajte pridno znanstvene revije, in po preteku enega leta se bodemo tudi iz članki dobro razumeli. A. Š., Aurora, Minn.—Oprostite, ker nismo priobčili vašega dopisa v celoti. Dopis je prišel za to številko jako pozno, zato smo v naglici naredili, kolikor se je moglo narediti. Jako nas bode veselilo, ako bodemo po volitvah dobili od Vas poročilo, da ste prodrli iz soc. tiketom. Iz današnjo številko zaključimo vsako polemiko, kar se tiče S. Z. Dokler se ne urede mečkarije in napadi gotovih oseb, ne priobčimo nobenega dopisa več, in potem naj že bode za ali pa proti. S. N. P. J. se drži zaključka redne konvencije v Milwaukee, Wis. V slučaju, da pridejo na "Proletarea" kakšni denarni zneski za S. Z., bodemo svoto izročili Jednotinemu odboru, kjer bode varno naložen, dokler se stvar ne uredi. Delavci, ki živite v,, taki drudfbi, da morate kapitalistom prodati svojo delovno moč, sko aploh hočete živeti, re vol tirajte na drug način. Obdržite zase vaše možgane! I- kRO L BT A BBC Iz domovine« _ Kranjski šolski škandal Kr.nj.koliu.ko âolstvo je klssič-èna priča nerodovitno.ii meščan-skih «trank na polju šol.ke poh-tike. Vse narodno delo jim je pu •ta demagogija: kokodaka ^Ukokodijo, če . slovensko lolo n. n.rodni «tj. «hranijo ne k.j .totin slovenskih otrok slovenstvu — ksr je «a m o na sebi koristno. .mp.k « širšega narodnega vidika in po svojem efektu ne tsko sn.iuenito delo, kakor ga narodnjaki po poklicu popisujejo.'— pa oe ne omamijo tisočo za in tisoče otrok v osrčju slovenstva. v deželi, kjer imajo v.o ob-blast in brez očitkov vesti prepuščajo mlada pokol jen ja duševne mu zanemarjenju. Sad liberalne in klerikalne šolske politike v poslednjih tridesetih letih je, da je na Kranjskem še daues tipična in normalna šola — enorazrednica. Enorazrednica je takorekoč kranj ska specialiteta in v naprednih deželah, kjer ne odločujejo o u sodi ljudskega šolstva klerikalci in kjer ne odlučujejo "napred njaki" kranjskega kova, je enorazrednica le še pozabljena stvar. Kar je drugod po svetu redka iz jema, to je pri nas navada! Od 321 kranjskih ljudskih šol je eno-razrednic 188, dvorazrenic 110, trirazrednic 45. itirirazrednic 41, petazrednie 23, šestrazrednic 10, sedemrazrednica 1 in osemraz razrednic 3. Ali v odstotki pove dano: Na Kranjskem je 44,6% vseh obstoječih ljudskih šol, t. j. skoro polovica enorazrednic in niti vsaka peta šola v deželi ne šteje po več kot tri razrede. Sa, je enorazredna šola jako idilična in razmerje učitelja do šolske mlsdine intimno, kar morda celo v vzgojnem pogledu dobro vpli va — ampak v učnem pogledu je enorazrednica šolska iluzija, in znanje, ki ga daje, je komaj imena vredno. Na podlagi uradnih podatkov bi bilo na Kranjskem trelbs do 600 novih razredov, da »bi bila odpravljena grozna prena-polnjenost šolskih prostorov, ki , onemogočuje učni uspeh in ki je veTika zdravstvena nevarnost za učitelje in za mladino. 1000 novih razredov bi bilo treba, da se na Kranjskem odpravi prokleti sistem enorazrednic, podvojiti bi bilo treba sedanje učno osobje, da bi ljudska šola ustrezala svojemu namenu in dajala slovenskemu ljudstvu elementarno izobrazbo. Namesto da bi stranka, ki je v deželi na krmilu, s pošteno regulacijo učiteljskih plač in s pošteno personalno politiko skušala privabiti čira več nadarjenih in sposobnih moči v učiteljski poklic, jih s svojim sovražnim terorizmom in korupcijsko maščevalnostjo odbija. Uradno poročilo deželnega šolskega sveta razodeva. da je 165 definitivno si-steraiziranih mest na kranjskih ljudakih šolah nezasedenih, deloma vsled pomanfcanja učnih prostorov. — Resnično, kjerkoli odpreš uradno poročilo o stanju ljudskega šolstva, vsaka stran, vsaka vrsta je najostrejša obtožnica obeh meščanskih strsnk, ki nista znali ali pa nc hoteli orga nizirati ljudstvu dobre šole. Ali naj vejramemo tem ljudem, da jim je res za ljudsko izobrazbo, ko ne stori nič za ljudsko šolo tam. kjer je naroden naseljen kompaktno in imajo vlado. Za inizerne šolske razmere na Kranjskem ni nihče drugi odgovoren kot obe buržvazni stranki: klerikalna in liberalna. sicer kot hud "naprednjak" lah ko oseben prijatelj mil. prošta, vendar to osebno prijateljatfo ne sme tako daleč iti, da bi proit prirejal gostije na račun mestne blagajne. Stvar je resnegs premislek. vredna. Kdo bo zdaj mestni blagajni povrnil proštu za gostij j izplačanih menda ce l.h 500 K T Mil. prošt se strogo drži krščanskega nauka: Dajte cesarju kar je cesarjevega, begu pa kar je božjega. Ali ti.tih >00 K, ki mu jih je župan da» za go-► tijo pii slavnostni otvoritvi no ve gin>uazije, niso ne ccnit»*jevo, ne božje. Na občinske blagajne pa Kri.tu. tudi ni mislil, kakor tudi ni mislil, ds se bodo njegovi apostoli današnje dobe sploh z denarjem in gostijami več pečali kakor z njegovimi zapovedmi. Sploh pa pr^št ni tako neumen, da hi nekaj dal nazaj, k.r je en krat na tako lep način djbil, ka kor je dobil svojo zadnjo gostijo dobro plačano. Torej bo g. Roz man posegel v žep T Morda ji občinski odbor,( ki je predlagai ui sklenil povišanje županove plače, če že takrat imel tudi ta račun v mislih? Težko! Preje * bi bilo verjeti, da bo tisti predlagatelj ob prvi priliki vnovič povzdignil svoj glas in predlagal še 500 K rcmuneracije za izredni trud, ki ga je g. župan gotovo imel, ko je preko toliko modrih in za občin sko blagajno toliko skrbnih glav častitih mestni očetov kar na svojo roko poravnal ta blagoslov ljeni račun iz kapiteljna. Na ta način bi se ta nepridiprav račun še najboljše spravil s sveta. Pa še nekaj čudnega je pri tem računu: da je klerikalni deželni odbor to pot tako nepristransko pokazal svoje srce do obeh gospo dov v Novem roestu. Je že res, da je novomeški prošt zelo liberalen mož, posebno kadar zapoje libero ob pogrebu, ki kaj nese. Ali kdor ni 8 kurjo slepoto udarjen na' oba zdrava očesa, mora vendar videti, da je ves ta pro-štov liberalizem navsezadnje le eno tistih izbornih klerikalnih li manic, na katere se da vloviti največ, pa tudi največjih liberalnih kalinov. Langsara, aber sicher kaj mislite, da bi klerikalci sicer novomeškega prošta pustili libe-raliti po novomeški liberalni trd njavi. če bi ne bili sigurni, da se bodo imeli proštu zahvaliti, če tu di ta trdnjava v doglednem času pade klerikalnim politikašem roke. Novomeško slavnostno žretje pa dokazuje, da so politikaši obeh strank skozinskoz korumpirani Amerika slovi kot dežela "graf ta". Vendar bi se pa noben župan ne upal na svojo pest prirediti slavnostno žretje v družbi politi-kujočih duhovnikov pri otvoritvi kakšne šole. Kaj takega je mo goče le še v Rusiji, kjer se tudi razsipno zapravlja javen denar ne da bi se vnrašalo ljudske zastopnike. če so s tako razsipnost jo. zadovoljni. doapeli na nevarni prostor, jih je .ilna ek.plosija vrgla po tleh. Štirje rudarji .o umrli v.led poškodb. Tri dni nato je padel v tem rovu rudarju na glavo težak ko. premog, in g. nevarno ranil. Ti-.ti dan .i je en delavec zlomil nogo in mi ga prepeljali v bolnico. "Torej v enem samem rovu in v enem samem tednu štirje mrliči in trije' ranjenici! A še vedno nimajo rudarji nezgodnega zavarovanja! Pohabljenci in njih vdove m navezani na tisto piškavo beračijo, ki jim jo dajejo bank-rotne bratovske skladnicel Vlada pa trdovratno štrajka in ne vloži predloge o rudarskem nezgodnem zavarovanju, ki jo je že davno obljub'!* Vlada je ponižna dekla kapitalistov, kot v vseh kapitalistič nrh državah širom sveta. Tako bo tudi ostalo, dokler delavci ne bodo strmoglavili kapitalizma in ga nadomestili s socializmom. — Račun is hotela pri "Cerkvenemu knezu" Kranjski dežel ni odbor je dva velika gospoda spravil v veliko zadrego. Povest o tistem računu iz hotela pri "Cerkvenemu knezu", ki je krožila dolgo časa med ljudstvom, preden je prišla v javnost, je vendar resnična. To se pravi, za nas je resnična s pridržkom, če jc resnično, da se je eden^novome-ških davkoplačevalcev ojunačil in je slavni deželni odbor vprašal, če morda v Ljubljani kaj vedo o ' tem računu in če je župan dolenjske metropole opravičen brez od-borovega dovoljenja proštu iz plačevati pojedine v njegovem hotelu zraven kapiteljske cerkve. Ljudstvo je govorilo, da so tudi v Ljubljani slišali o tem raču-pa da so gospodje pri dežel-uem odboru novomeškemu g»>-«podu županu povedali, da je on Razno. — Malenkost! Samo 800 miljo nov kron je stala avstrijske narode povsem nepotrebna mobilizaci ja. Te stroške sedaj zahteva vojni minister, in naravno je, da jih bo ljudstvo moralo plačati. Sa, denarja je dovolj, kajpak, ljudstvo livi v izobilju in si take špase lahko privošči! Pa gospod vojni minister bi še rad več, veliko več. Sooznal je, da je avstrijska ar mada že zopet potrebna "reorganizacije" in zato hoče tudi še v to svrho par sto miljonov kron. In poglavar slovenskih klerikal cev dr. Šušterši? bo zopet dejal: "Vse to, ljuba vlada, ti dam z od prtimi rokami in še več, če ho češ". Slovensko ljudstvo pa stra da, trpi in beži v Ameriko, da plačuje dolgove svojih zadolženih posestev in odrajtuje davke državi, ki jih meče v žrelo nenasitnemu molohu militarizmu. — Nezgodno zavarovanje rudarjev in vlada. V enem samem premogovnem rovu, v Eleonori-nem rovu v dulnovskih premogovnikih na severnem Češkem so se v enem tednu zgodile sledeče nesreče: 23. januarja je zašel rudar med dva "hunta" in se ne-varno poškodoval. Naslednji dan so morali delavci na prostor, kjer je bil strop že prej predrt in je padalo skozi žareče oglje; ko so — Strokovno bilanco, Glaailo avstrijske strokovne komisije — strokovna komisija je v Avstriji, kar sta A. F. L. in I. W. W. za Ameriko prinaša letno poročilo o razvoju centralnih zvez. Splošno strokovno in pravovar-stveno društvo železničarjev je vsled ustanovitve češko-separati tične organizacije izgubilo v minulem letu 3500 članov. Organi zacija. tobačnih delavk je lani iz gubila 300 članov. Te izgube so seveda neznatne in železničarska organizacija sk svojimi 55.000 člani zavzema v 'strokovni organizaciji še vedno eno prvih mest. V finančnem pogledu se je organizacija v minulem letu celo okre pila. — Zveza tiskarjev je pomnožila število svojih članov za 500 in jih šteje sedaj nad 16.000. 97 odstotkov vseh tiskarjev i Avstriji je organiziranih. Imet je posameznih društev je naraslo na 2,600.000 kron. — Tudi organizacija tiskarskih pomožnih delavcev se je v minolem letu o-krepila: število članov je nara slo na 5800. — Tudi knjigovezi so vzlic povišanju prispevkov pri dobili nekaj novih moških članov, dočim je število članic nekoliko opešalo. Prvič so bile v nekaterih večjih mestih obnovljene tarifne pogodbe brez boja. — Tudi organizacija litografov in državno društvo časniških „uradnikov sta dosegla pri pbnovitvi tarifnih pogodb važne uspehe brez boja — Zidarska zveza je pomnožila število svojih članov od 28.400 na dobrih 30.000. Še mnogo lepše pa je napredovala finančna moč zidarske organizacije. Blagajniško stanje na koncu leta je bilo za 52 odstotkov boljše nego leto poprej. Zveza je v minolem letu zlasti na jugu dosegla nekaj si jajnih uspehov v mezdnih gibanjih. — Lepo se je razvijala zveza tesarjev, ki je narasla od 7482 na 8113 članov. S posebnimi prispevki, ki jih je plačevalo 79 odstotkov vseh članov, se je močno ojačil bojni sklad tesarjev. — Organizaciji opekarjev in krov cev napredujeta počasi, ampak stanovitno. — U godno je tudi stanje ostali/i organizacij: trgovskih nastavljencev, zavarovalnih uradnikov, trgovskih in trans portnih delavcev. Znano društvo ruskih zdravnikov "Pirogov" pošilja oklic za nujno podporo desetim okrajem, v katerih silno razsaja "golodov-ka". Po cenitvah oblasti je ostalo v teh okrajih vsled lakote več kakor dva milijona hektarjev zemlje neobdelane. Draginja bo torej še naraščala. — K onim maloštevilnim stro kam na Španskem, ki so si že priborile osem urni delavnik, pripa dajo tudi slikarji v Madridu. Nji hova organizacija obstoja od 1. 1899. in že leta 1902 so dosegli osemurni delovnik brez stavke. Zvišanje mezd so dosegli 1. 1905 tudi brez stavke in 1. 1911 so si priborili zopet boljše mezde po štiritedenski stavki. Kmalu nato pa je bilo'izprtih 800 organiziranih slikarjev. Začel se je boj, v katerem so podlegli delavci. Ali njihova organizacija je obstala in krasno napreduje. — V začetku januarja je bil v Kapstadtu v južni Afriki prvi koufres južnoafriške delavske stranke. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila stališče organi ziranega delavstva nasproti mešanim zakonom. Kongre. je sklenil. d. bodo strokovne organizacije .prejemale tudi zamorce in delavce iz Azije ter jim pomagale v boju*za boljše delovne razmere, ako ne z.vežejo, d. bodo delov.ir z. zahtevo delavske stranke, da se prepreči pomeša-nje belega in črnega plemena in ostro kaznuje priležniŠtvo med belimi in črnci. Južnoafriške stro» kovne zveze štejejo 15.000 članov. — V Budim poŠti na Ogrskem se je vršilo glavno zborovanje o-grske zveze lesnih delavcev. Na zborovanju so zastopali delegatje 13.875 članov. Let. 1910. je štela zvez. 11.037 Članov. Pri zvezi je 11.147 mizarjev, 175 strugarjev, 639 .odarjev, 745 t.petnikov, 199 krtačarjev, 396 kolarjev, 52 ko-larjev itd. Zvezno premoženje je naraalo od 68.000 K na 106.000 K. Zveza plačuje potovalne, stavkovne in brezposelne podpore. Predlog za plačevanje bolniških podpor je bil odklonjen. — V Budimpešti je bila velika stavka natakarjev. Po stavki so gostilničarji ustanovili lastno posredovalnico za delo in tudi od žolte "Ženevske zveze", čeprav pošilja ta same stavkokaze, ne sprejmejo več uslužbneev. Ta zveza je ustanovila sedaj v Budimpešti lastno posredovalnico, da konkurira z ono gostilničarjev. V Budimpešti je sedaj 26 posredovalnic za gostilniške uslužbence in še 24 takozvanih "agentov za natakarje." — Ministrski predsednik je odredil, da dobi vsakdo, ne le policijski uradniki, kdor pravočasno naznani izselitev mladeni-čev, ki se niso zadostili vojaški službi, po 8 K za osebo. Tako yzgajajo bečarski vladni mogotci vohune. — V Švici ustanavljajo podjetniki in liberalna vlada z veliko vnemo po vsej deželi skebske or ganizacije. — Zvezni zbor je sklt nil ustanovitev urada za socialno zavarovanje, ki naj pripravi vse potrebno z državno zavarovanje zoper nezgode in za invalide. — Vlada pripravlja zakonski načrt za ustanovitev poštnih hranilnic Najnižja vloga bo 1 frank, ven dar bo pa sprejemala hranilnici tudi manjše prihranke, če kupi vlagatelj pismene znamke in jih prilepi na hranilne karte. Pismo noši po deželi bodo tudi sprejemali vloge za poštno hranilnico. USTA grlo, sobe nos in druge dele života vzdržuje Čiste vsakdanja raba Severovega Antisepsola ♦♦♦Sor tuje T . t (StVOTS'S AattMMrt) Rabite ga kot izmivalo, grglaloali vbrizgalo. Knjižica, ki je ovita okoli vs opiše vse. vsake steklenice Cena 25 centov. Creva lahko vzdržujete v redu ter s tem prepričate ali odstranite mnogo belezni, ako uživate Severove Jetrne krogljice , (Sever»'» Llver Nil ■ Cena 25 eentov. OBISTI lahko vzdržujete zdrave in ietra v redu ter stem odpravite bolečine v hrbtu in omedle vico, ako rabite Severovo Zdravilo za Obisti in Jetrp, Severe'* Uiey sad Uver *eae*y) • Cena 50 centov in $1.00. Kupite. Zdravila od vaAega lekarnarja. Ako jih nima, naročit. liera le I t* jih od: '4 ± T t X T i i t i ? 1 T ❖ W. F. Severa Co. CEDAR RAPIOS IOWA AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. NIZKE CENE. Velike ugodnosti: električna lač, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabina tretjima raz ¿reda na parnika Kalser Franz Jožef L in Martha Washington Na krova se govorijo vsi Avstro-ogerski Jeziki. Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka: Kalser Franz Jožef Martha] Washington, Laura, Alice, Argentine, Oceanic; NOVI PARNIKI V DELU. Za vse informacije se obrnite na £ lav ne zastopnike PHELPS BROS. & CO. Sh'I Äst'S, 2 Wiskiigtii St., Nt« Ysffc. ali pa na drnfe uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi. — Mednarodna zveaa transportnih delavcev je ena najmogočnejših organizacij strokovne internacijonale. Pripadajo ji organizacije železničarjev, pomorščakov in transportnih delavcev glavnih držav. Po posljednjem poročilu mednarodnega tajnika, ao-druga Jochade, obsega 51 organizacij z 824.916 člani. Četrtino članov tvori nemška zveza transportnih delavcev, ki je koncem leta 1911. štela 203.244 članov. Anglija je zastopana po konfederaciji transportnih delavcev z 194.-516 člani in po železničarsk: or ganizaciji s 116.516 člani. Od a v « atrijskih strokovnih organizacij pripadajo zvezi železničarji in transportni delavci s 64.000 člani. Vsaka mednarodni zvezi pripadajoča organizacija mora 'plačevali v skupno blagajno po 6 pfe-nigov letnega prispevki za vsakega Člana. Glavne naloge mednarodne zveze so: finančna pomoč organizacijam, ki so zapletene v posebno hude in vnžne mezdne boje; pomoč organiraeijam pri zbiranju socialno političnega gradiva iz tujih dežel, ki g.i potrebujejo v svojem boju /a izpopolnitev socialnega zaknnodaj-stva. — Socialistično časopisje v Nemčiji. Sodmgi v Nemčiji imajo 89 socialističnih dnevnikov, naročnikov imajo ti listi poldrng mi Ijon, čitatdjev pa okolo štirih miljonov.'Leta 1800 je bilo le 19 socialističnih dnevnikov, 1. 1903. že 54, 1. 1905. je nwritslo število dnevnikov na 65, 1. 1910. na 74. a 1912 na 89, V pretečenem letu je naraalo Število naročnikov vseh socialističnih dnevnikov m 170 000. "Vorwärts", centralni organ nemSkih »odrugov. se tiska vsak dan v 200.000 fetiirfh. Po zadnjem obračunu je izplačal Vorwärts centralni strankini blaga j«, ni prebitek 370.000 K. " Gleich - SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, i98 1st Ava., Milwaukee, Wis. Izborna pijača, izvrstns po str eft) a. Vsakdo uljudno .prejet. Papež m Kristus v engleSkem Jeziku. Poživljamo duhovnike in katolika ne, da eanikajo fakte, ki so ▼ tej knjigi, v katerej dokalemo, da je rim-«ko-katoliika eerkev nekrsčanska. — Veaka stran posebej odpira oii. 224 strani. Gena 25c s poitnlno, 5 sa $1 Vsak, raoftki ali tonska, interniran v ameriikih institucijah in v svobodi, bi moral naročiti več komadov te knjige in jo rasli riti med prijatelji in znanei. AMERICAN LIBERTY PUB. CO . Dept. 149. Roz 814. Chicago, 111. POZOR! SLOVENCI! POZOR! , 8 A L O O N S modernim kefljišČes Bvefte pivo v eodftkih ia bteljfca» ta drage raaomtM pijaAe ter aaijBfc» «modke. Potniki dobe «Me sa aiako mm fea točna tn iz in drugim MARTIN POTOKAR, 1625 Bo, Centrs A vs. Chi cage M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Mihraukee, Wis. PRODAJA &IFKAJRTE. Pošilja denar po pošti in brsojav- no. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ees. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA. Obuvala ■a mailt«: ort $ 1.10 do $4.00 ■a ImiIw: od $1.00 do fS.M ■a *trok«: od SOc do HJO Mi vas hofemo . vselej zadovoljiti AHRENS&YAHL 355 Grove St. Milwaukee, Wis. NAJBOLJŠE OBLEKE izdeluje pe meri sodrug J. KR A IN C, 317 Florida St, Milwaukee, Wis. Ter popravlja, čisti pegla in barva stars. Najboljše dalo in najnižje cone. rojaki i Ce kocete piti dobre pijače in se sabaviti po domače pojdite k B. Mahnlch-u, 711 Marke! Street, W»ke«ia. Pri njemta je vse najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepita. LOUIS RABSEL moderno urejen salun IA 411 8KAII AVE.. IEI0SNA, Vit Telefon 1199. «IOS. A. Raffet Ima na razpolage veakevrstae pive, vine, smedke, Ltd. TzvTstni prostor ca okrepêile. 3700 W. 26th St., Chicago, Dl. Tel. Lawn dale 17S1 heit", glasilo organiziranega žen-stva, ima 110.000 naročnic. Glasilo socialistih mladine se t »k a v W.OOO iztisih in znanstvena revija tfcdnik "Neu* Zeit" ima 10,-000 naročnikov. Nikar ne pripovedujte v '•du-fcevni temi človeku, čegrair želodec je prazen. Mogoče \m posluha, toda ne čuje nič. Zagotovite mu najprej kruh — pomagajte, da se spremene gmpodsnske razmere, potem JMe ho doatrpeti za duševni boj. ' Vso oči obrnjsne na Milwaukee. Ako se zanimate šiljam po "money order" $10.20. za S. Z. Želeč, da bi naš mali dar obrodil obilo dobrega sadu. Tebi "Prole-tarec" pa želim, da bi se kmalu povečal na dnevniki S socialističnim pozdravom. Frank Gorenc. Fiti Henry, Pa Sporočiti imam žalostno vest o smrti prijatelja in rojaka Antona Ravnikarja. PoKojni Anton je Šel dne 20. februarja vesel in zdTav na delo, da preskrbi kruha sebi, ženi in otrokom. Okolu tri ure popoldne pa ga je doletela nesreča. Delal je v ripi "pillar". Ko sta s tovarišem pripravljala spustiti strop dol, se je nad njima odtrgal velik kamen, imenovan "rolla", kateri ga je trenotiku pobil na tla z tako silo, da je nesrečnežu zdrobil obraz in zadohil smrtne poikodbe. Prepeljan je bil s prvim vlakom v 'Mercy Hospital' Mount Olive, IU. — Glas iz Pennsylvanije me sili, da izrazim svoje mišljenje kar se tiče Slov. Zavetišča. — Kot preprosti premolar si nc upam kritizirati bolj veščemu prijatelju, oziroma opazovalcu — kot se sam imenuje. — Kot organizirani delavec in v najboljšem slov. delavskem listu, pa ae skrivaš za plotom in od daleč mečeš pesek na dobrodelne podjetje/ Ali je to častno T Naj vsalj razsoden delavec sam sodi. Pregovor pravi: Kdor ne zida naj tudi ne podira. Nadalje pise: "Ker veliko potujem po naselbini Pa. (morda tudi kje drugod), imam priliko opazovati javno mnenje med rojaki. Kar se tiče javnega mnenja, moram priznati, da je isto proti S. Z." Vzroka pa ne ve pravega. Da se biješ po Tvoji lažnji-vi butici,.evo Ti dokaz: Ali ti ni znan kraj West Neu-ton Collingsburg. Pa. t In ne veš (ali nočeš vedeti) da so tamkaj-šna tri društva priredila na Silvestrov večer veselico v prid S. Z. Da je povoljno vspela, kaže vsota $50.00, katero so poslali začasnemu odboru. Ali so to mačje solze ali Tvoje T Tu Jmamo lep zgled, kaj je sloga. Kaj je omenjeni opazovalec, ker slogo razdira, je pa lahko uganiti. Radoveden sem tudi, kafc poto-vafee ai v pravem pomenu besede T Po mojih mislih si: kokoear, kar je zelo podobno tvojemu opazovanju. Morebiti se boji«, da bi centi za S. Z. oškodovali tvoj posel? Višek hudobnosti pa razliva na odbor S. Z. Dati mu hoče nezaupnico. Torej z dokazi na dan! Ali za tem grmom tiči nekaj — ne zaje — ampak lisjak pod varstvom osebnega sovraštva ali nekaj podobnega. Zakaj seješ prepir in ne zaupnost med na* narod, ker vsega tega je že itak v izobilju med nami? Kritika je včasih dobra, podučtjiva in tudi k napredku pomaga, ali kritika ne sme biti izvita iz trte in škodljiva napredku. Pri enakih kritikah naj bi bilo časnikarstvo bolj pozorno. Samo v eni točki z omenjenim dopisom se strinjam. Namreč organizirati se v socialistični stranki, to je vir do boljšega delavskega položaja in pred ko mogoče postati državaljan. Ali zadnje je marsikateremu s časom tukajšnjega bivanja v nasprotju. (Op. ured. Za kaj v nasprotju?) Ali bi med tem časom spali m roke v žepu držali in ne smeli dofbrodelna dela podpirati? H koncu svetujem potovalcu iz Pa., da naj pri svojem poslu ne zlorabi interesov S. Z., kateri mu najbrž niso izročeni v varstvo. Ostsni zdrav in bodi mož na svojem mestu 1 O napredku iz te naselbine ne morem nič kaj posebnega poročati, ker nas je le malo število. Delavske razmere so tudi le bolj srednje. Mislim pa vse eno, da smo zadnji čas dobro npitali naše trinoge, ker odhajajo z nemškim Mihelncsn na otok Kapri osle gledat. S proletarskim pozdravom! And. Maren. Ameriški socialni -živelj vpije po socialnih reformah in prena-redbah, da se razlega do neba — toda kapitalistični zakonokiovai&i nimajo časa za socialne reforme in pametne prenaredbe. V Penn-svlvaniji se ukvarjajo z rdečo sa-stavo, v Kansasu debatirajo o jabolčnih peškah, v Louisiani imajo na piki žensko tesno krilo (hob-Me skirt) in tako dalje. Živela kapitalistična zakonodajna pameti DENARNI TRUST Spisal Kari F. M. Saattir|.-Prml I. Melek (Nadaljevanje.) OBRESTI. Nekoč so se pogovarjali, kdo da je največji iznajditelj. Btevenson, Edison, brata Wright in še več drugih je bilo imenovanih. Končno nekdo reče s nasmehom: "Titi, ki j© iznašel obreati, je bil gotovo velik prefriganec." Vaška že tako dobra iznajda se lahko zlorablja. Smodnik, stroj in denar so tri velike iznajdbe, če ne morda največje; toda te tri iznajdbe se vedno bolj ali manj oloralbljajo in denar še na jbol j.Smodnik je «človeku na korist dokler z njim ruši skale in pobija nevarne zveri; kakor hitro ga pa človek vporabi za uboj sočloveka, tedaj je smodnik zlorabljen. Ddkler nam stroj služi v proizvajanje porabnih predmetov, je stroj naša velika dobrot«. Oe pa delarvci, ki operirajo stroj, delajo ravnotako teško in ravno toliko delavnih ur ter za ravnotako plačo kakor brez atroja, tedaj je atroj zlorabljen. In dokler z denarjem olajšujemo delo in trgovino in ga rabimo ie kot sredstvo izmenjave» je vse dobro. Kakor hitro pa začne ta ali oni denar kupičiti, ga s tem takoj zlorablja, kajti denar je narejen zato, da služi kot sredstvo izmenjave in da cirku^ira naprej; v drugo svrho bi denar sploh ne ¿nel služiti. Kdor zadržuje ali ovira denar v.kroženttrin s tem prisili padanje cen vsakdanjim potrebščinam, da potem zamore pokupiti blago aH karsibodi za polovično ceno (kakor so delali leta 1894 in ob času «drugih polomov), tedaj to pomeni, da mora ljudstvo plačati gotovo kazen ali gotov davek od cirkulacije denarja. Na ta način je zloraba denarja toliko večja Kadar pa človek končno proglasi denar za svojo neomejeno last in ga dovoli sočloveku, da ga sme rabiti kot sredstvo izmenjave le pod pogojem, da ga vrne nazaj in da plača gotov davek zato, ker ga rabi, potem doseže zloraba denarja svoj vrhunec In tisti človek, kateri je iznašel to zvijačo, namreč obresti, bil je v resnici največji iznajditelj za tiste, ki drže človečka bitja iv sponah sužnosti. Kdor plačuje obresti, opravlja gotov čas brezplačno delo za upnika, dasiravno tega ne ve, ali se ne zaveda. In to je najlepše. Delaš zastonj, a ne ves tega! Ako si s pomočjo smodnika in puške, torej z nasiljem zasužnjiš delavce s pomočjo mašine, da delajo zate, moraš zopet imeti skrb, da delavci ne za-štrajkajo in ne delajo preveč "troubla". Toda če zasužnjiš človeka potom obresti, celo življenje si lahko brez skrbi. Dotičnik, ki plačuje obresti, se niti malo ne zaveda, da žrtvuje vsak dan nekaj časa tebi in dela zate; on misli, da je svoboden kot ptica po nebom in da dela le zase! Recimo da jaz tebi posodim sto dolarjev. Ti mi plačaš šest dolarjev letnih obresti od posojenega zneska in s tem, ker plavaš šest dolarjev delaš dva ali tri-dni v letu zastonj, kajti plačo tistih dveh ali treh dni sem jaz -že v»el. Mesto Chicago namerava posoditi pet milionov dolarjev za zgradbo hike; od tega zneska bo plačevalo mesto dfva miliona in 195 tisoč dolarjev obresti, kar pomeni, da bodo morali davkoplačevalci mesta Chieage izvršiti brezplačno delo v vrednosti zadnjega zneska v korist tistih, ki bodo posodili denar. Zedinjene države so posodile 300 milionov dolarjev za zgradbo Panamskega prekopa. Od tega posojila mora vlada plačati 150 milionov dolarjev obresti, kar zopet pomeni, da vsi prebivalci pod strijcem Samom morajo izvršiti brezplačno delo v vrednosti 150 milionov dolarjev za tiste, ki so posodili denar. - Toda te številke predstavljajo nizke, zmerne in "poštee" obresti, kakor bi jih imenova! ta ali oni. Ali še to se nabere če človek celo življenje plačuje obresti. Ako pa vzamemo 10, 12, 20 ali celo 36%, kolikor navadno zahtevajo zastav-nice, potem je pa že več kot sužnost za tiste reveže, ki toliko plačujejo. Vzemimo, da znašajo vsa obrestonosna posojila*« v Zedinjenih državah $50„000,000.000 (50 miliard), najbrž pa znašajo še več kot toliko. Vzemimo dalje, da se ta ogromni kapital obrestuje povprečno po šest odstotkov, torej znašajo letne obresti tri miliard* dolarjer (miliarda je tisoč milionov) ali z drugimi besedami: svobodni ameriški državljani izvrše vsako leto brezplačno delo, ki producira vredonst treh miliard dolarjev! In če dalje vzamemo, da je okrog 15 milionov produktivnih delavcev v naSi republiki s povprečno plačo 30 centov na uro, tedaj vidimo, da mora vsak delavec in delavka delati 666 ur v vsakem letu ali nekaj več kot dve uri vsak dan brezplačno, zaatonj, za obresti. Ako bi mogli danes odvaliti z našim ram to teško breme — tri miliarde obresti, skrajšali bi lahko delavnih za dve uri vsi m petnajst mil ionom delavcem, ne da bi izgubili jeden sam cent na mezdah. Ali bote rekli — kdor ima denar, je denar njegov in delati sme ž njim, kar se mui poljubi. Lahko, denar zapre v skrinjo, ali ga pa posodi in narekuje obresti, kakoršne sam hoče. Kdo mu more kaj za to?! Tako pravi tudi lastnik mašine^ Mašina je moja — pravi — in če hočem, delavec jo sme op^irati, če nečem, pa naj mašina počiva in delavec naj gre kamor hoče. Po nazorih sedanjega gospodarskega sistema je to seveda popolnoma pravilno in vsakdanji ljudje si sploh ne morejo misliti, da bi ne smelo biti tako. V resnici pa je akumulacija ali kupičenje denarja največji greh kapitalističnega sistema, kajti pozabiti ne smemo, da prvi in glavni namen denarja je, da služi v izmenjavo in da vedno kroži naprej. In dalje je tudi resnica, da bi mnogi denarni kup v privatni posesti bil nemogoč pod pravično vladb in v pravičnih gospodarskih razmerah. To se pravi, da je pridobljen krivičnim potom. V pravič- ä nih gospodarskih razmerah bi denar ne «nisi privatna lastnina in vsaka akumulacija^^ I" morala biti protizakonita. Dinar bi biti samo vladna lastnina, to je akupna li«, ljudstva; vlada naredi denar in sanke iran|5 podlagi zakona in zakon bi moral denar i rati in kaznovati vsako zlorabo. ..Pozabiti smemo še nekaj. Tajnik vladnega zaklada r shingtonu je poročal, da je bilo 1. april* L vsega denarja v Zedinj. nih Državah čez :J6J|! lionov dolarjev. Torej toliko je v resniciP čega in nakupičenoga denarja. Tajnik vUU zaklada mora vedeti, torej se mu sme vei, Kako pa potem pridemo do tega, da znašejo restonoNiia posojila čez 50.000,000.000 ( 50 liard) dolarjev? In po poročilih finačnikov šajo posojila še veliko več. Ali ni tu dokaz okrog 46 miliard dolarjev eksistira le v domišl ji, da v resnici tega denarja nikjer ni? In dal ali ni tu dokaz, da marsikdo, ki pobira obr« od posojil, sploh nima denarja, to je do do posojeni znesek sploh ne eksistira v obliki ničnega denarja? In ta ali oni "marsikdo" . dar ne more početi z denarjem kot bi se mu po-j ljubilo — če ga pa nima. Denar po svoji lastnosti se ne more posoditi. Izposodim si lahko samokolnico, voz, konja ali lopato od soseda in mu vrnem nazaj, kadar ne po~ trebujem več. Denarja pa ni mogoče vrniti! KaS kor hitro izposojeni denar porabim, nimam g%1 več. Ako ga hočem vrniti, moram dati zanj svo-jO «lelovno silo in svoj delovni čas, t«» .je mora« prej delati in nekaj producirati, nakar zamore^ povrniti izposojeni znesek z obrestmi vred. Toda s tem nisem vrnil izposojenega denarja, pač pM sem daroval upniku nekaj svojega proizvoda za^ to, da sem smel porabiti denar, ki v resnici ni bili samo njegov, v izmenjavo potrebne stvari. D* nar, ki mi ga je dal, je po pravici bil ravnotakdl moj kakor njegov, toda kapitalistično naziranje in kapitalistične razmere prevladujejo in jaz si ne morem pomagati. Zloraba denarja, kakor se danes zlorablja, je mogoča le tedaj če tisti, ki ga zlorabljajo, kontrolirajo denar na celi črti od vladne kovnice do vseh kanalov cirkulacije. Zgodovina kovanega in papirnatega denarja v Zedinjenih državah nam pa daje jasno sliko, kako so privatni interesi vedno knotrolirali naš denar in sedaj ga hočejo še celo popolnoma izviti iz rok vlade. Na ta način je mogoče denar poljubno pomnožiti ali zmanjšati; denarni trust je doslej vedno skrbel, da je bilo denarja kolikor mogoče malo v kroženju in zahteva po njem kolikor mogoče večja. Posojevati denar na obresti, kdor ga v resnici ima, se dobro izplača; še bolj se pa izplača posojevati denar, katerega v resnici ni. To vedo bankirji. Posoditi tisoč dolarjev in prejeti $60 letnih obresti, je že nekaj. Toda posoditi poleg jednega resničnega tisočaka še devetnajst tisočakov, ki jih v resnici nikjer ni, ali z drugimi besedami: posoditi tisoč dolarjev dvajsetim osebam, tako da vsaka oseba dobi tisočak in poba-sati letnih $1200 v obrestih, je pa še lepše za bankirje in vse ostale denarne špekulante. Posoditi denar, katerega v resnici ni nikjer, se pravi posoditi kredit. Že prej smo omenili velikansko razliko med zneskom posojil in pa zneskom denarja, kolikor ga v resnici eksistira. Razlika znaša okrog 46 miliard dolarjev. Tega denarja v resnici nikjer ni, pač se pa izražuje v kreditu; kredit zastopa namišljeni denar v gotovini in Čimbolj rastejo posojila, tembolj se razteže kredit. ('imveč kredita, temveč profita v obliki resničnega denarja — obresti. Ampak kredit mora tudi imeti svojo realno podlago, opirati se mora na neko vrednoto ali reprezentirati gotov kapital, drugače je brez pomena. Da! Kredit temelji na delovni sili. Delovna sila ali delovna moč, to je eneržija možgan in mišic proizvajal-cev, tista sila, katera proizvaja vse bogastvo, jamči tudi za denarni kredit. Špekulirati s kreditom se pravi špekulirati z delovno silo dmgiti ljudi. Delovna sila ima svojo vrednost dokler proizvaja kapital in ta vrednost je v nerazrušlji-va v zvezi s produktom. Vrednost produkta ustvarja kredit in ta se izraža v številkah—v dolarjih. Dokler moja delpvna sila proizvaja kapital, imam kredit in na ta krtfdit lahko dobim denar. Če ne delam ,nimam nobenega kredita, niti ne dobim denarja na posodo. Delovna sila ! Zapomnite si ti dve besedi. Delovno silo posameznika in cele delavske mase so špekulantje kapitalizirali in sedaj jo prodajejo z mastnim dobičkom. Delovno silo so spremenili v namišljeni kapital 46 miliard dolarjev in od teh miliard plačujejo delavci vsako leto tri tisoč milionov dolarjev v obrestih, to je producirajo bogastvo, ne da bi bili plačani za svoj produkt. Obresti so postavni rop! Denarna posojila so največja in najgrša zloraba denarja, tako velika zloraba, da si večje ni mogel izmisliti posedujoči razred. Ali je odpomoč proti tej zlorabi? Da. De^ nar je sankcirala vlada — ljudstvo — v svrho izmenjave porabnih in potrebnih stvari. Tega ne smemo pozabiti. Prvi in glavni namen denarja je, da služi kot izraenjevalno sredstvo in kot tak bi moral služiti še danes. Kakor imamo poštni sistem, da smo v medsebojni pismeni zvezi, tako imamo denarni sistem, da smo v medsebojni gospodarski zvezi, to je da si medsebojno izmenjavamo stvari, ki jih rabimo za živlenje in duševni vžitek. Tn kakor nam ne more nillče diktirati, koliko pisem moramo pisati vsak m koliko ne smemo, ravnotako bi nam nihče ne smel braniti, koliko denarja smemo potrošiti dnevno in koliko ne smemo. Tn kakor ne dovolimo, da bi kdo prekupil naše poštne znamke in jih prodajal po zvišani ceni ali jih rentiral proti obrestim, ravnotako bi ne smeli dovoliti, da se prodaje naš denar po zvišanih cenah ali posojuje proti plačilu. (Dalje.)