Dr. Guthi Loma: Detektivski roman. — Iz madžarščine prevedel F. Kolenc. Grbavca aretirajo. V prostorni sobi velik nered; vse je zmetano križemkražem. Na okrogli mizi različne knjige, steklenice z zdravili; na usnjatem stolu moške obleke, na zofi perilo; vse to sta polagala star gospod, dobrodušnega obraza in hišnik v dva velikanska potna kovčega iz usnja. V gugalnem stolu, ki je bil okrašen z ročnim delom, se je zibal droben človečič. Upadle, čudovito blesteče oči, izžet obraz, z bledo rdečico sušičavih ljudi, oglata glava, štrleče ustne kosti. Ozkoramni, sloki mladenič je imel izredno veliko glavo. Oči ima zapičene v strop, iz cigarete piha velikanske kroge dima in se niti ne zmeni za človeka, ki skladata njegove stvari v kovčege. — Elija, vrži proč to cigareto! . . . ga prosi stari gospod. — Nočeš in nočeš držati zdravnikovega nasveta . . . Nikotin je smrtonosen strup. Uniči te . . . Nagovorjeni mladi možicelj mesto odgovora močno puhne iz cigarete, potem pa pritisne robec k ustom in začne hripavo, dušeče kašljati. .— Ali ti nisem povedal? — Resnično, gospod — je pripomnil skromno hišnik — bolj bi morali paziti na zdravje. Na vratih se je slišalo trkanje. — Prostol - r Mihael Tuzar je vstopil. 2e na prvi pogled lahko spozna, da je orjak resnico govoril: grbavec se pripravlja na pot. Hišnik pozdravi detektiva kot starega znanca. _ Dober večer, gospod Tuzar! — Ah! Vi ste? Kako pridete sem? — Naveličal sem se policijske službe. Veliko je tekanja, malo plače. Izplačali so me in potem sem prišel za hišnika It temu gospodu. — Tri mesece . . . Verjemite mi, Tesel sem, da sem se j**il policije . . . , >i ... . .. It- JiT^Jrti- Obrnil se je proti starejšemu gospodu. — Ali ne poznate g. Tuzarja? . . . Čudim se! Velik mož je! Slaven mož! Me&l detektivi mu ni enakega. — Ah! Detektiv? — Da, gospod! Trdo, osorno se ozre na grbavca. On pa njega niti ne pogleda, ravnodušno se ziba naprej . . . Vražji dečko . . . — S čim vam lahko postrežem? — Prišel sem k Eeliji Bergerju. — Kaj hočete z njim? . . . Pred menoj lahko odkrito govorite, stric in. varuh sem mu. — Ničesar ne bom prikrival. Saj tako vse doznate. Imam nalog, da spremim g. Elijo Bergerja na policijo. — Mene? . . . Na policijo? . . . Kaj hočete od mene? — To izveste od g. kapetana. — Grbavec vstane in brez najmanjšega znaka strahu pripomni: — Zelo mi je žal, gospod, toda ne morem iti z vami. Prej bi morali priti. Čez eno uro potujem. — Takci je. Odpotuje. Niti enodnevne zamude ne sme imeti. Vreme je postalo hladno in njegov zdravnik mi je zabičal, da ga čimprej odpeljem. — Tudi vi odpotujete? — Do Ankone ga spremim. Preskrbim primerno oskrbo in potem se vrnem. Ako hoče g. kapetan eno in drugo izvedeti od nas, mora par dni potrpežljivo čakati. Mogoče mu tudi jaz lahko dam pojasnila ... — Ali smem vprašati: kedaj ste odločili, da danes potujete? t ¦¦] ¦• • ¦ ¦:•; — Že v preteklem tednu. Za Elijo sem že tudi kupil vozni list za daljše potovanje, ker bo v Ankoni le tri tedne, od tam pa potuje v Rivijero in v Kairo. — Detektiv ni mogel prikrivati osupnjenosti. Najbrž je na napačni sledi. Vsi znaki kažejo, da ta človek ni oni grbavec, ki ga mora aretirati. Toda Tuzarja ni mogoče tako lahko stresti s sebe; prepričati se je hotel o stvari. Računil je s tem, da se je orjak zmotil v osebi; zato je skrbel, da pride cukrar. To je sicer nezakonito, ker presega njegov oblastni krog, da bi pred osumljenca postavil eno ali drugo pričo, toda to nič ne stori. So slučaji, ko se treba oddaljiti od pred-: pisanih pravil. — Ni izključeno, da g. Berger še danes zvečer lahko odpotuje. Mogoče ga niti ne bom peljal na policijo. Da se o teng prepričam, mu moram staviti par vprašanj. Ali dovolite? — Prosim! — Kje ste bili včeraj zvečer od sedmih do desetih. — V operi. — Tako je! — se je oglasil hišnik. Jaz sem ga spremil do gledališča. Krog polenajste je pozvonil in jaz sam semi odprl vrata. Tuzar ni dvomil o tem, da je govoril hišnik resnico. Mnogo let ga že pozna kot poštenega, zanesljlvega človeka« — Kaj so igrali v operi? — Aido. — Ste bili pri celi predstavi? — Med četrtim dejanjem sem odšel. — Ali ste videli, kako je vaš gospodar vstopil na gle-: dalski prostor? — je vprašal hišnika. — Nisem videl. S fijakerjem sva se peljala do vhoda opere. Gospod je izstopil, jaz pa sem se vrnil domov. — Varuh grbavčev je posegel vmes: — Baš ob dvanajsti uri opoldan sem kupil za njega parn terno vstopnico; ako se prav spominjam za levo stran. — V četrti vrsti sem sedel. Sedaj sledi najvažnejše vprašanje, od katerega pri-; čakuje Tuzar velik vtis. — Ali poznate Nikolaja Berenyi? — Nikolaja Berčnyi? Ne poznam. Sploh slišal nisem o njem. Odgovor je bil tako miren, tako odločen, da Tuzar ni mogel dvomiti o njegovi iskrenosti. In še vseeno ni izgubil upanja. Preostaja še zadnja kocka, ki odloči igro, prihod cukrarja. Ravno tem trenutku vstopi. — Ne zamerite mi, da sem dal g. Fischerja sem prin peljati. To se je zgodilo v vašem interesu. Izjava g. Fischerja bo odločila, ali bodete morali odložiti potovanje ali ne. In obrnil se je proti trgovcu ter mu stavil vprašanjej — Dobro poglejte tega gospoda . . . Zakaj gre, veste dobro; predno bodete pričali, vprašajte vest . . . In sedaj odgovorite: ali ga poznate? — Poznam. Veren človek sem, pred sodiščem nisem nikdar stal, vendar pa sem pripravljen tudi s prisego potrditi, da je to tisti človek, ki je med sedmo in osmo uro bil v moji trgovini. S komaj slišnim, hripavim glasom je prosil cuker zoper kašelj. — Jaz? — Vi! . . . Dobro sem si vtisnil v spomin tudi vaš obraz. Videl vas je tudi moj pomočnik. Tudi on lahko priča. — No? Kaj odgovorite na to? . . . Grbavec tudi sedaj ni postal nemiren. S smehom je pripomnil: — Gospod, in niti ne slutim, za kaj gre? . . . Sploh sanja se mi ne, česa me dolžite, izjaviti pa moram, da se ta gospod moti . . . Mogoče je, da priča s prepričanjem, misliti pa moram, da me s kom drugim zamenja. — Ne, ne, nel . . . Vi ste bilil Prisegam pri spominu svoje žene in pri sreči svojih otrok! . . . Nikdar vas ne pozabim. Oči so vam tako čudno sijale ko dve ognjeni krogli. Spominjam se tudi, da ste plačali z desetgoldinarskim bankovcem in jaz sem vam vrnil razen drobiža en razdrapan petgoldinarski bankovec. — Komičnol V resnici komičnol . . . Jaz pa z gotovostjo lahko trdim, da vas sedaj prvič vidim. V vaši trgovini nisem nikdar bil. Včeraj zvečer sploh nisem kupil cukra zoper kašelj. Kar pa se tiče strganega bankovca, moram pripomniti, da od včeraj zvečer naprej nisem ničesar kupil in ako bi vi imeli prav, bi moral bankovec še sedaj imeti. Tu imate denarnico! Iščite ga! Tuzar se ni dal dolgo prositi. Naglo pograbi denarnico, jo odpre in v naslednjem trenulku izvleče strgani in z ozkim papirjem zalimani petgoldinarski bankovec. Splošno osupnjenje. — No, kajne, da sem imel prav? — je zaklical zmagbslavno pošteni trgovec. Nobenega dvoma: v dobri veri, s pravim prepričanjem priča. Obtoženec začudeno pripomni: — Nerazumljivol . . . Tega petgoldinarskega bankovca včeraj še nisem imel . . . Kako je prišel k meni? Misliti moram, da mi ga je kdo skrivaj vtaknil v denarnico. — Tako? . . . Ali so vam morda tudi to skrivaj vtaknili noter? — je hitro vprašal Tuzar. In pokaže pismo. Ko ga bolnik zagleda, se precej močno strese. Kri mu stopi v obraz in izven sebe zakriči: — Dajte nazaj! ... Zahtevam! .. . Kdo vas je pooblastil, da ga lahko prečitate? Toliko je gotovo, da ni bilo vsakdanje pismo in je lahko vzbudilo pozornost detektivovo, ki so ga bila sama ušesa in oči. Nagon mu je narekoval, da bo to pismo igralo veliko vlogo v prizadevanju, da se pojasni resnica. Kaj je bilo v njem? Tri kratke besede: »Pridi! Čakam te!« Na mesto ppdpisa s črnilom nerodno narisana mrtvaška glava. Glej skrivnostno pismo: Jeleny meg . .. Varlakl! . . .* Kakor je bilo razvidno iz poštne štampiljke, je bilo pismo oddano v Budimpešti, dva dni pred umorom. — Ali smem vedeti, kaj pomenijo te tri besede in ta mrtvaška glava? — To je moja skrivnost. Vas nič ne brigal Dajte sem pismo. — Ne dam. Potrebujem ga ... Odgovor mi torej odrečete? — Da: odrečem . . . Sploh pa, s kako pravico me izprašujete? . . . Vedetl hočem namreč, za kaj gre? Zakaj me nadlegujete? — Tako je! Tudi moje potrpežljivosti je konec — je razdraženo pripomnil Koloman Berenyi, varuh grbavca. Tuzar pa z odmerjenim glasom mirno odgovori: — Gre za to, da je bil preteklo noč v hotelu »Beli krokar« umorjen Nikolaj Berenyi, posestnik. In vsi znaki kažejo na to, da ste umor vi izvršili, za kar vas V imenu zakona takoj aretiram. Tuzarjeva izpoved je pretresla starega gospoda. V trenutku je postal smrtnobled, začel je loviti zrak, in hišnik ga je moral pograbiti, da se ni zgrudil. Grbavec je nasprotno zopet postal miren. . .... . . — Striček, nič se ne boj! Saj sem nedolzen. O Nikolaju Berčnyi sem sedaj prvič slišal . . ¦ Postal sem žrtev nekega groznega nerazumevanja . . . Gospod, ako vam je drago, lahko greva! — Naprejl ... • Pridi, Cakam te!! . . V. Tuzar dobi ukor. Aretiranega mladeniča so na policiji v navzočnosti kraIjevega pravnika šele zjutraj drugega dne zaslišali. Izpovedal je približno isto, kakor detektivu Tuzarju. Vse prizadevanje Bercijevo je bilo brezuspešno: Elija Berger niti za trenutek ni izgubil prisotnosti duha, nasprotno, tu in tam je celo protestiral zoper strašno obdolžitev. Zastonj so poklicali cukrarja, on je ostal pri tem, da ni nikdar bil v Fischerjevi trgovini v Kerepeški ulici, ni bil v »Belem krokarju«, umorjenega Nikolaja Berčnyi pa sploh poznal ni. Glede skrivnostnega pisma ni hotel dati nobenega pojasnila, izjavil pa je, da ni v zvezi z umorom. Po pričanju strica, je bil grbavec vzgled pridnosti in štedljivosti. Dopoldneve je prebil na univerzi in ves prosti čas je porabil za študij prava. Misel, da je njegov varovanec sodeloval pri umoru, je brez podlage. Po zaslišanju so ostali Tuzar, kapetan in pravnik sami. Ko so Elija Bergerja odpeljali nazaj v celico, se je Berci obrnil naravnost k pravniku. — No, kakega mnenja ste vi? Pravnik prižge cigaro, se udobno nasloni nazaj na zofi in s trdnim prepričanjem odgovori:  Grbavec je nedolžen . . . Res, so znaki, navidezni raz- logi za tožbo, toda gotovo je, da Nikolaja Berenyi ni oa umoril. — Drzna izjava! . . . Pokličite si v spomin podatke zasledovanja. Nimamo opravka le z navadnimi poročili in navideznimi razlogi, marveč z dokazi. Neoporekljiva in zanesljiva izpoved cukrarjeva; krvni sledovi pod posteljo in papirnati škrnicelj; petgoldinarski bankovec, ki so ga našli v denarnici obdolženca; skrivnostno pismo, ki je bilo oddano na pošto dva dni pred umorom in z ozirom na kalero je Elija Berger kratko odrekel vsako pojasnilo: od prvega do zadnjega sami tehtni dokazi za krivdo grbavca. Izpoved cukrarjeva je zelo odločna in na vsak način obtežujoča. Ni v njegovem interesu, da bi krivo pričal. Raztrgani in zlimani bankovec in papirnati škrnicelj njegovo izpoved potrjujeta. In kaj naj bi bil vzrok, da Elija Berger noče ničesar povedati o izvoru skrivnostnega pisma? Zakaj prikriva, ako je nedolžen? . . . (Dalje prihodnjič.)