GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški obč Kamnik, 19. novembr Gospodarjenje v letošnjem in prihodnjem letu V preteklih letih smo se kar po pravilu srečevali z ugotovitvijo, da kamniško gospodarstvo zaostaja za uspehi gospodarjenja v republiki. Letošnje leto oziroma doseženi uspehi v devetih mesecih pa pričajo, da dosledno uresničujemo strumno zastavljene korake za izboljšanje gospodarjenja, čeprav so jim nekateri ob sprejemanju smernic družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1979 očitali predrznost. Naloge so bile resda drzne, toda v spletu konjunkturnih gibanj in ob prizadevanjih osnovnih nosilcev načrtovanja za dosledno uresničevanje zastavljenih programov so uresničene ozoroma še uresničujemo naloge, ki imajo pomen ne le za to srednjeročno obdobje, ampak tudi za prihodnja. In teh nalog ni tako malo, pa naj začnemo pri novih proizvodnih obratih oziroma tehničnih izboljšavah v organizacijah združenega dela, gradnji obvozne ceste, srednješolskega centra, večnamenske športne dvorane ali pri naložbeno skromnejših, a zato nič manj pomembnih objektih. Oglejmo si nekaj najznačilnejših oziroma najpomembnejših kazalcev gospodarjenja v letošnjem letu, ki jih nadrobneje razčlenjuje analiza uresničevanja srednjeročnega programa razvoja občine v letošnjem letu. Visoko zastavljeno rast družbene proizvodnje smo uresničili, ob končnem obračunu pa zna biti celo nekoliko višja od načrtovane. Pri tem ni mogoče spregledati, da je zaposlovanje upadlo za 0,6 odstotka v primerjavi s preteklim letom - rast družbene proizvodnje pa smo načrtovali ob 3 odstotni rasti zaposlovanja. Še pomembnejši so izvozni rezultati, saj je naše gospodarstvo do konca septembra povečalo izvoz za 40 odstotkov v primerjavi z letom 1978. S tem ni uresničen le eden od ukrepov, ki smo jih v občini sprejeli hkrati z resolucijo družbenoekonomskega razvoja občine, ampak ustvarjena osnova za trajnejšo in še obsežnejšo izvozno usmeritev občine. Ob tem velja reči še, da je velik družbenopolitični in gospodarski uspeh tudi uspešna sanacija tovarne usnja Kamnik, da izstopajo uspehi v gradbeništvu in ne nazadnje, da smo pri novih naložbah v zadnjem času smelejši in hitrejši ter da osebna, skupna in splošna poraba zaostajajo za rastjo družbenega proizvoda. Tudi v trgovini, gostinstvu in turizmu smo v tem obdobju nadoknadili marsikaj, s posebno pozornostjo pa v občini spodbujamo kmetijstvo, tako z novimi organizacijskimi prijemi kot z zagotavljanjem sredstev za prirejo živine ter s tem seveda za normalno preskrbo prebivalcev z osnovnimi živili. Uspehi, pri katerih ni mogoče zanemariti uresničevanja nalog v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu in novih objektov družbenega standarda, so trdna osnova za uresničevanje nalog, ki jih bomo sprejeli za prihodnje leto. Torej za leto, v katerem se izteka srednjeročno obdobje in v katerem naj bi nadoknadili zamujeno oziroma uresničili naloge, ki so doslej ostale ob strani. V smernicah družbenoekonomskega razvoja občine tudi tokrat pogumno zastavljamo nove naloge. In da bi jih lahko uresni-. čili, se moramo nanje ob tvornem sodelovanju družbenopolitičnih organizacij in skupnosti pripraviti že pred začetkom leta. Če smo v vseh samoupravnih sredinah v okviru realnih možnosti predvideli vrsto novih naložb, če smelo razmišljamo o nekoliko višji rasti družbene proizvodnje kot jo načrtuje republiška resolucija, naj bi tako zastavljene naloge tudi uresničili, predvsem z povečevanjem izvoza. Ker naj bi obdržali ustrezno razmerje med rastjo družbene proizvodnje in rastjo osebne, skupne in splošne porabe, se bomo resnično morali obnašati gospodarno na vseh področjih. Torej velja podpreti stališča našega izvršnega sveta, naj bi se obremenitve gospodarstva v prihodnjem letu ne povečevale. Tako naj bi dosedanjih 0,5 odstotka davka od osebnih dohodkov v letu 1980 znižali na 0,1 odstotek, davki se ne bodo povečevali, organizacije združenega dela pa bodo za razvoj krajevnih skupnosti združevale sredstva v enaki višini kot doslej. Zaradi znižane stopnje občinskega davka na osebne dohodke se lahko odločamo o združevanju sredstev za gradnjo doma varnosti in o nekoliko višji prispevni stopnji za reešvanje komunalnih potreb v skladu s sporazumom, ki ga predlaga samoupravna komunalna skupnost. Skratka, gospodarski uspehi prihodnjega leta naj bodo taki, ' da bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju govorili o vzponu, ne pa o zaostajanju gospodarstva v naši občini. %Izvršni svet občinske skupščine Kamnik je na svoji 43. seji 13. novembra letos obravnaval in sprejel za javno razpravo osnutka dokumentov: — analizo uresničevanja družbenega plana občine v letu 1979 — resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976-1980 v letu 1980 — spremembe občinskega proračuna za leto 1979 in osnutek občinskega proračuna za leto 1980 — samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje postaje milice v sklopu doma zaščite in. varnosti v Kamniku — sklep o združevanju sredstev za financiranje nalog in programa ljudske obrambe ter obravnaval tudi spremembe samoupravnega sporazuma o virih, združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in oočanov na področju komunalne dejavnosti občine Kamnik, ki ga daje v javno razpravo samoupravna komunalna skupnost. Analiza izvajanja družbenega plana občine y letu 1979 Analiza uresničevanja srednjeročnega plana v letu 1979 daje globalno oceno stanja in problemov v družbenoekonomskih gibanjih v letošnjem letu, obenem daje osnove za oceno možnosti nadaljnega razvoja v letu 1980. Analiza temelji na periodičnih obračunih TOZD ter poročilih vseh osnovnih nosilcev planiranja v občini, ter poskuša realno in konkretno prikazati pogoje, v katerih združeno delo gospodari, ter katere planirane naloge so bile po predvideni dinamiki uresničene, katere ne in kaj je še potrebno storiti. Leto 1979 lahko ocenimo kot najuspešnejše leto pri uresničevanju planiranih nalog v srednjeročnem obdobju 1976-1980, tako na gospodarskem, družbenem kot na področju urejanja prostora. Nekatere naloge, ki smo jih uresničili oziroma jih uresničujemo, posebno gradnja obvoznice pa glede na obseg priprav dela in pomen objekta celo presegajo okvire petletnega razvoja, tako za mesto Kamnik kot za občino v celoti. GOSPODARSTVO Analize gospodarskih gibanj so proti koncu leta 1978 kazale živahnejšo konjunkturo, kar se je odražalo v oživljanju rasti industrijske proizvodnje. Visoka konjunktura je prisotna tudi v letu 1979. Ocenjujemo, da smo za to leto dosegli načrtovano rast družbenega proizvoda, končni obračun pa bo verjetno pokazal, da je bila realna rast še celo višja. Stopnja rasti zaposlevanja je v občini nižja za 0,6%, v gospodarstvu je upadla za 1%, v negospodarstvu pa porasla za 0,5%. Po upadanju izvoza v letih 1977, 1978 je izvoz v letu 1979 porastel za 40% in presega planska predvidevanja gospodarskih organizacij. To je v občini Kamnik razvidno iz periodičnih obračunov gospodarskih organizacij ter iz poročil, zunanje trgovinski menjavi. Dinamika rasti doseženega dohodka in drugih kazalcev uspešnosti gospodarjenja v naši občini so bili nad povprečnimi doseženimi uspehi gospodarjenja v SRS. V primerjavi z leti 1976, 1977 in 1978 je bilo leto 1979 uspešno tudi po gospodarni razdelitvi dohodka in družbenega proizvoda. Delež organizacij združenega dela v družbenem proizvodu se je povečal na račun dosežene relativno nižje rasti osebne, skupne in splošne porabe. Velik gospodarski in politični uspeh v letu 1979 je ponovno rentabilno poslovanje v Tovarni usnja, ki je bila poprej iz leta v leto v večjih težavah. Seveda moramo poleg navedenih rezultatov omeniti tudi pogoje gospodarjenja v občini in prizadevanja v širšem gospodarskem prostoru, to je v SRS in SFRJ. Leta 1979 so bile izrazite slabosti na področju politike cen, saj so naglo naraščale cene na vseh področjih zaradi neusklajenih odnosov med blagovnimi in denarnimi tokovi. Poudariti pa je treba, da je izvršni svet občine Kamnik kot podpisnik republiškega dogovora o politiki izvajanja cen v letu 1979 deloval v skladu z dogovorom, zato tudi cene iz občinske pristojnosti niso presegle dogovorjenih okvirov. V SRS je naraščal tudi primanjkljaj v zunanjetrgovinski menjavi, naraščala je tudi inflacija. Ti problemi so ostali prikriti in se niso negativno odražali v nominalnih kazalcih uspešnosti gospodarjenja do sredine leta 1979. Zaradi negativnih tendenc v gospodarskih tokovih so bili aprila sprejeti na zvezni ravni ukrepi za odpravljanje negativnih razvojnih trendov tako na republiški kot na zvezni ravni. Ti ukrepi bodo povzročili umirjanje rasti industrijske proizvodnje, nižjo stopnjo zaposlovanja ter bolj umirjeno gibanje vseh oblik porabe že proti koncu leta 1979, posebno pa v letu 1980. NALOŽBE Naložbe so prikazane v tabelah in sicer za gospodarstvo, infrastrukturo in stanovanjsko gospodarstvo. V gospodarstvu sta največ investirali tovarni Titan in Stol. V tabeli I so prikazane naložbe, zaključene v letu 1979 v gospodarstvu, v tabeli II naložbe na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, zaključene v letu 1979, v tabeli III nedokončane naložbe v gospodarstvu, za katere so že odobrena posojila, v tabeli IV pa nedokončane naložbe infrastrukture in stanovanjskega gospodarstva, za katere so bila tudi posojila odobrena. INDUSTRIJA Rudnik kaolina Črna V letu 1979 delovna organizacija planskih predvidevanj pri pridobivanju in predelavi kaolina ne bo uresničila. Zaostajanje v prizadevnih za izboljšanje kvalitete ter počasno urejanje finansira-nja geoloških raziskav sta glavna vzroka, da realizacija plana proizvodnje zaostajala za predvidevanji za 15%. Proizvodnja in prodaja kalcita pa, v nasprotju s kaolinom, beležita nov porast, ki se ujema s planskim predvidevanjem. Donit - TOZD »Svit« Doseženi poslovni rezultati temeljne organizacije zaostajajo za plenom zaradi manjšega obsega proizvodnje. Ustvarjena količinska proizvodnja je v okviru srednjeročnega plana iz leta v leto manjša, in sicer predvsem zaradi menjave asortimana. Število delavcev je ustaljeno, vendar jih je še vedno 24% manj kot je bilo predvideno s planom. Za normalno proizvodnjo manjka 20 delavcev. Tudi zaostaja za planom, predvsem zaradi manjše količine začasno uvoženih kovinskih delov, katere dobavlja tudi partner. Predvidenih naložb niso uresničili in sicer zaradi zakasnitve dobave in restrikcije uvoza. Donit-TOZD »Kemostik« Analiza izvajanja srednjeročnega plana v Donit TOZD Kemostik kaže, da v večini sprejeti plan uresničuje. Težave so nastale v zadnjem obdobju samo v doseganju planirane akumulacije zaradi zunanjih vzrokov. Ti vzroki povzročajo zastoje v proizvodnji zaradi omejitev pri uvozu surovin, tako je TOZD kot pretežni uvoznik v letu 1979 v težkem položaju. Drugi vzrok za težave je neskladje med porastom cen osnovnih surovin in cenami izdelkov, ki so zaradi znanih ukrepov ostali letos na isti ravni kot v letu 1978, cene surovin pa so se v poprečju povečale za skoraj 30%. Zaradi naštetih vzrokov in predvidevanj, da se bodo restrikcije še nadaljevale v naslednjem obdobju, v TOZD v tem srednjeročnem obodbju ne bodo dosegli planirane akumulacije. Donit - TOZD Trival TOZD Trival je v letu 1979 glede na plan dosegel 5% povečanje celotnega prihodka. Fizična rast proizvodnje je v skladu s planskimi nalogami. Stopnja rasti zaposlovanja ob večjem obsegu proizvodnje pa je za 20% manjša, kot je bilo predvideno s planom. Uspešne rezultate povezujejo z boljšo organizacijo proizvodnje dela, ki je obenem prispevala tudi k večji produktivnosti. TOZD se je v letu 1979 srečevala z večjimi problemi predvsem pri oskrbi s surovinami iz uvoza, kar zmanjšuje možnosti za doseganje še bolj ugodnih rezultatov. Titan Kamnik DO Titan planiranih proizvodnih zadolžitev tekočega srednjeročnega obdobja ni izpolnjevala. Vzroke za to je treba logično iskati v neuresničenih naložbenih planih v prvi polovici srednjeročnega obdobja. Ob pospešenem uresničevanju teh načrtov v letu 1979 je mogoče pričakovati doslednejše izpolnjevanje načrtovane proizvodnje v naslednjem planskem obdobju. V tekočem letu 1979 je bil plan naložb izpolnjen, istočasno so v DO nadoknadili zaostanek k realizaciji iz predhodnih let. Plan investicij 1977. 1978, 1979 - 163.271.000 din Realizacija 1977, 1978, 1979 - 163,271.000 din - 100%. Kemijska industrija Kamnik Načrtovani obseg proizvodnje in realizacije bo v letu 1979 za delovno organizacijo dosežen 100%. V posameznih TOZD so manjša odstopanja predvsem zaradi pomanjkanja osnovnih surovin. Poslovni rezultat (čisti dohodek, zlasti pa sredstva za akumulacijo) ne bo dosegel planskih predvidevanj. V devetih mesecih je v DO čisti dohodek v odnosu z letnim planom dosežen 73,6%. Tudi do konca leta ni mogoče pričakovati boljših rezultatov; odstopanj bo za okrog 3%. Vzrok je v povečanju cen osnovnih materialov. V proizvodnji, ki predstavlja v strukturi največji delež, so se prodajne cene izdelkom DO šele v avgustu 1979 povečale za 9%, medtem ko je povišanje cen osnovnim surovinam znatno večje, eni od osnovnih surovin celo 42%. Doseženi obseg proizvodnje je v skladu s srednjeročnim načrtom. Stol Delovna organizacija »Stol« je v štirih letih uresničevanja srednjeročnega plana dosegla 7,4% poprečno letno stopnjo rasti fizičnega obsega proizvodnje. Pri tem je zaposlenost naraščala s stopnjo 2,3% letno, produktivnost dela pa s stopnjo 5,1% letno. To pomeni, da so 31 % povečanega fizičnega obsega proizvodnje dosegli na račun večjega števila zaposlenih in 69% na račun povečanja produktivnosti dela. V četrtem letu izvajanja srednjeročnega družbenega plana so v delovni organizaciji uresničili naslednje naložbe: r" dokončana je naložba v drugi del poslovnih prostorov (II. stolpič), zaključena so gradbena dela pri gradnji delavske restavracije, - zaključena je rekonstrukcija delovnih prostorov v TOZD »Sloga« Moste, - v predvidenem času je bilo zgrajeno skladišče vnetljivih snovi v TOZD Sedežno pohištvo. - gradnja I. faze kovinsko-tapetniške proizvodnje, ki je bila iz leta 1978 prenesena v leto 1979. se je pričela in bo predvidoma končana v prvi polovici leta 1980. Menina Na osnovi doseženih rezultatov v DO predvidevajo, da bo količinska proizvodnja 6% višja kot preteklo leto, zaposlennost bo porasla za 3%. Da bi dosegli kvalitetnejšo ponudbo, so okoli tretjino proizvodnega programa vpeljali na novo. V tem letu so pretežni del sredstev namenili za izgradnjo kotlovnice in ostalo opremo. Svilanit Kamnik - TOZD Frotir V TOZD ocenjujejo, da bo v letu 1979 ustvarjeni celotni prihodek 25% večji kot v predhodnem letu in bo znašal okrog 315,7 milionov din. V istem obdobju predvidevajo nekoliko počasnejšo rast stroškov, tako da pričakujejo 35% porast dohodka. Za osebne dohodke bodo razporedili približno 23% več sredstev kot lani, kar bo vplivalo na povečanje akumulacije. Število zaposlenih se ni povečalo. Zaključena je gradnja novega obrata oplemenitil-nice metražnega blaga v skupni vrednosti 30 milijonov din, izvršene so vlaganja v modernizacijo obstoječe opreme. Do konca leta bo zaključena tudi gradnja poslovne stavbe in obrata družbene prehrane. Svilanit - TOZD Svila Ustvarjeni celotni prihodek v letu 1979 v TOZD ocenjujejo na 49,8 milijonov din, kar predstavlja 25% povečanje glede na preteklo leto. Podobno kot v TOZD Frotir pričakujejo tudi v TOZD Svila manjši porast stroškov in 35% rast dohodka. Razporejeni osebni dohodki bodo predvidoma 29% višji, poprečni osebni dohodki pa 23% večji kot lani. TOZD Svila beleži 6% povečanje števila zaposlenih, kar pa v masi ne predstavlja pomembne postavke. V TOZD dokončujejo gradnjo novih proizvodnih prostorov, v katere se bo preselila celotna temeljna organizacija v prihodnjem letu. Predračunska vrednost objekta znaša 30 milijonov din. Obstoječe prostore bodo prepustila TOZD Frotir za primerno odško- . dnino. Naložbe, pri katerih s posojili sodeluje Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana PE Kamnik 1. V LETU 1979 ZAKLJUČENE NALOŽBE (v 000 din) Investitor Namen naložbe Predračunska vrednost Odobreni kredit LB 1977-1979 01-Industrija Stol Kamnik Titan Kemijska industrija Svilanit Rudnik kaolina Črna Živilska industrija »Eta« Rudnik kaolina Črna gradnja razstavnoprodajne zgradbe nakup uvožene opreme realizacija naložbenega programa TOZD »Kamnik« gradnja obrata Svila nakup nakladalca gradnja čistilne naprave nabava in montaža čistilnih naprav 28.336 26.360 24.818 954 2570 1544 19.000 5700 9000 5000 286 2000 982 Skupaj 01 84.582 41.968 02- Kmetijstvo Emona HKS Domžale 03- Gozdarstvo Kozorog Kamnik 08- Promet Sap Viator TOZD Gostinstvo in žičnice 09- Zasebna obrt zasebni sektor razvoj zasebne kmetijske dejavnosti gradnja upravne zgradbe gradnja trafo postaje Kraljev hrib nabava strojev in gradnja delavnic 5111 1200 500 12.214 1751 600 400 4509 SKUPAJ: 103.607 49.228 Tabela II. Naložbe, pri katerih s posojili sodeluje LB GB PE Kamnik - na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva 1. V LETU 1979 ZAKLJUČENE NALOŽBE Investitor Predračunska Namen naložbe vrednost Odobreni kredit SKS občine Kamnik SKS občine Kamnik SGP »Graditelj« dodatna dela pri gradnji čistilne naprave 4211 gradnja ceste Kamnik-Tunjice 4679 gradnja stanovanj 66.120 1432 2105 20.000 SKUPAJ: 75.028 23.537 Nedokončane naložbe - odobrena posojila v letu 1979 - na področju infrastrukture in stanovanjskega gospodarstva (v O/din) Predračunska Odobreni Investitor Namen naložbe vrednost kredit 1. Za individualno komunalno gradnjo Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik komunalna ureditev Novega trga 10.091 8.050 SKS Kamnik kanalizacija Jeranovo 6.961 5.330 SKS Kamnik komunalna ureditev Komende 6.282 5.025 SKS Kamnik kanalizacija Drnovškova pot 1.090 880 Skupaj 24.424 19.285 2. Za kolektivno komunalno gradnjo SKS Kamnik obvoznica 95.478 45.856 3. Za spremljajoče objekte ih objekte družbenega standarda gradnja telovadnice pri OŠ Frana Albrehta Občinska izobraževalna skupnost Kamnik 24.538 3.750 Občinska izobraževalna skupnost Kamnik gradnja telovadnice pri OŠ Duplica 13.200 5.333 Stol Kamnik gradnja družbene prehrane 16.000 8.000 SKG Kamnik gradnja poslovne zgradbe 10.000 5.000 SKUPAJ: 63.788 22.083 1. SSS Kamnik odprava neprimernih stanovanj 10.000 9.899 2. SSS Kamnik investicijsko vzdrževanje 12.062 5.000 TVsc skupaj 205.752 102.123 Tabela IV. NEDOKONČANE NALOŽBE V GOSPODARSTVU - ODOBRENA POSOJILA Predračunska Kredit Kredit za Kredit za Investitor Namen naložbe vrednost skupaj osnovna sredstva obratna sredstva 1. Prenos neporabljenih trans iz leta 1979 - Titan Kamnik sanacija livarne 203.271 79.366 20.000 10.000 - Tovarna usnja sanacija 23.671 23.671 10.000 - Skupaj 1 226.942 103.037 30.000 10.000 2. Transe za leto 1980 po že sprejetih odločitvah - Eta Kamnik pakirnica in ekspedit 32.000 20.000 10.000 10.000 -- Rudnik kaoliria Črna raziskovalna dela 17.000 7.500 7.500 - - Titan Kamnik enocevni sistem centralne kurjave 91,90 55,140 10.000 - - Lončarsko podjetje Komenda oprema 2.000 1.000 1.000 - - Svilanit TOZD Frotir - nov obrat 63.865 8.000 8.000 - - Kočna - sadna drevesnica 3.376 2.025 1.357 - - Stol - TOZD kovinsko in tapetniško pohištvo nov obrat 79.376 39.688 3 1.688 8.000 - Utok sanacija 13.671 - SKUPAJ 2 289.517 133.353 83.216 18.000 Tovarna Usnja Kamnik Tovarna Usnja Kamnik si je za glavni cilj v letu 1979 zadala 'dosledno izpolnjevanje proizvodnih, prodajnih, organizacijskih in ostalih nalog, ki so začrtane v sanacijskem programu. S tem naj bi prekmili z večletnimi izgubami ter dosegli stabilnost poslovanja. Čeprav sanacijski program za leto 1979 ni predvideval večjega ostanka čistega dohodka, pa doseženi rezultati dokazujejo, da je moč ob zagotovljenih normalnih pogojih poslovanja doseči ugodne rezultate. Devetmesečni podatki kažejo, da je imela TOZD Usnjarna 7,5 milijona, TOZD Konfekcija pa 7,7 milijona ostanka čistega dohodka, kar je za 520 članski kolektiv relativno lep rezultat. Veliko pozornost so v DO namenili usnjarni predvsem investicijskemu vzdrževanju strojne opreme in zgradbe ter pripravi potrebne dokumentacije za nabavo novih strojev. Spremenjeni zakonski predpisi so onemogočili koriščenje že odobrenega posojila za nove naložbe v letošnjem letu. Kljub temu bodo nekatere stroje dobili že letos na tako imenovano poskusno obratovanje. Zaključili so tudi z montažo čistilne naprave, kar bo močno zmanjšalo onasneževanje odpadnih voda ter Kamniške Bistrice. Do konca poslovnega leta naj bi temeljni organizaciji dosegli naslednje rezultate: Usnjarna: Fizični obseg proizvodnje naj bi znašal 1,35 milijonov m2 svinjskega usnja, kar je za 4% več kot leta 1978, kljub temu, da je število zaposlenih manjše za okrog 50 delavcev. Celotni prihodek naj bi znašal 250 milijonov ali 33 % več kot lani. Ostanek čistega dohodka naj bi znašal okoli 10 milijonov dinarjev. Konfekcija: V letu 1979 naj bi proizvedli okrog 31.500 kosov usnjene konfekcije, kar je na ravni proizvodnje preteklega leta. Pri tem je treba poudariti, da je letos število zaposlenih manjše za 15%, razen tega pa se je močno spremenila struktura proizvodnje v korist težke konfekcije iz pele velurja. Letos naj bi dosegli 110 milijonov celotnega prihodka ali 33% več kot leta 1978. Tudi predvideni ostanek čistega dohodka naj bi bil enak kot v usnjarni, to je okrog 10 milijonov din. Živilska industrija »ETA« Kamnik Načrtovani fizični obseg proizvodnje bodo v DO realizirali 90%. Delni vzrok za neizpolnjevanje plana je pomanjkanje delovne sile v sezonskih mesecih, delno pa izpad predelave rdeče pese v Mengšu zaradi remonta. Kljub temu bo proizvodnja napram leta 1978 večja za 30%. Po oceni bodo pri izvozu dosegli v primerjavi z letom 1978 indeks 120, plan pa bo realiziran 80%. Uvoz bo znatno nižji - indeks bo v primerjavi z letom 1978 -letni plan pa bo dosežen 50%. Devizna bilanca je pozitivna. Tudi pri zaposlovanju, kjer so imeli v DO v skladu z večjo proizvodnjo načrtovano tudi večje število novih delavcev za neposredno proizvodnjo, niso dosegli začrtane rasti in je število zaposlenih večje napram letu 1978 za 5%. Znatno je porasla produktivnost, merjena s fizičnim obsegom proizvodnja na zaposlenega. Investirali so v opremo za modernizacijo linij in povečanje proizvodnih zmogljivosti, pričeli pa so tudi z gradnjo II. dela regalnega skladišča. Delikatesa Ljubljana - TOZD »Meso« Kamnik Fizični obseg proizvodnje bodo v TOZD izpolnili 100%, seveda če ne bo večjih odstopanj, saj na realizacijo plana vplivata ponudba in cena živine na tržišču. V srednjeročnem planu je bila načrtovana rekonstrukcija objekta za predelavo mesa v mesne izdelke in nabava novih strojev. Do uresničenja v letu 1979 ni prišlo zaradi pomanjkanja lastnih sredstev za naložbe. Realizirane so bile le najnujnejše naložbe kot so nabava kamiona - živinjaka v vrednosti 487.525 din. GRADBENIŠTVO SGP »Graditelj« Kamnik Prve prognoze načrtovane proizvodnje v DO za leto 1979 so obetale realen obseg v višini 200 milijonov din, vendar so ga ob sprejemanju plana povišali na 255 milijonov din. To pomeni 40% večjo vrednost del kot v letu 1978. Predvideni obseg bo dosežen oziroma presežen po ocenah za 5%. Tudi celotni prihodek bo napram letu 1978 dosegel približno enak porast, ker bo vrednost nedovršene proizvodnje koncem leta 1979 približno enaka vrednosti ob koncu leta 1978. Ob devet mesečnih kazalcih poslovanja pa ni realno pričakovati enako ugodne rezultate pri ustvarjenem dohodku, saj bodo podražitve energetike, prevozov in materiala DO pobrale dobršen del njihovega dela. Kljub uveljavljanju podražitev pri investitorjih, jih gre del izključno na breme delovne organizacije. Obseg naložb v letu 1979 bo znašal okrog 13 milijonov din, kar je v okviru predvidenega, vendar pa je stuktura investicij drugačna. Zaradi večjega porasta obsega del so morali investirati v zemeljsko mehanizacijo in avtopark, tako da so ponovno odložili investicijski program za dograditev separacije, čistilne naprave in lesnega obrata. SGP »Gradbinec« Kranj TOZD Gradbena operativa Kamnik TOZD Gradbena operativa Kamnik je v letu 1979 dosegla gospodarsko rast v skladu z načrtovano rastjo v srednjeročnem planu in z gospodarskim načrtom za leto 1979. Sredstva za naložbe je TOZD vlagala predvsem v lahko gradbeno mehanizacijo in opremo. V težko gradbeno mehanizacijo, ki je osnova za gradbeno dejavnost, vlagajo vse temeljne organizacije, združene v SGP Gradbinec, za skupne potrebe v specializirane TOZD in sicer: Strojno kovinski obrati Kranj, Lesni obrati Kranj, Betonsko-železokrivski obrati Jesenice. Alprem Kamnik Pri uresničevanju plana za leto 1979 je bila delovna organizacija dokaj uspešna, na dosežene rezultate pa je v veliki meri vplivalo pomanjkanje delovne sile. Zaposlenih je 8,5% manj delavcev kot je bilo načrtovano, zato so pomanjkanje delavcev nadomestili z nadurnim delom. S tako rešitvijo so se v DO relativno povišali stroški, poslabšala se je delitev čistega dohodka, dosežena raven proizvodnje pa je zagotavljal le neobhodno potrebna akumulativna sredstva. Montažno podjetje »Zarja« Letni plan 1979 je v DO presežen za ca. 9%, poslovni uspeh pa bo znatno nad rezultati predhodnega leta. Večji materialni stroški od predvidenih bodo neugodno vplivali na dosežen dohodek. Število zaposlenih se je v tem letu gibalo celo pod ravnijo iz leta 1978. Pri naložbah se še vedno kaže prostorska utesnjenost in strojna neopremljenost, kar ovira razvoj delovne organizcije. V boljšo opremo so ali še bodo v letu 1979 vložili ca. 1,500.000 din. Odločili so se že za nakup zemljišča in novogradnjo, za katero so idejni program izdelani, zdaj se dogovarjajo o nakupu zemljišča, kar bo tehnično opravilo SKG Kamnik. Računajo, da bodo v zemljišče še v letu 1979 vložili ca. 2,000.000 din. Kot neizvozniki imajo v DO velike težave pri uvozu reproma-teriala za izdelke iz proizvodnega programa varnostnih oziroma protivlomnih naprav. Podobne ali pa še večje težave so z uvozom opreme. Za posodobitev oziroma opremo proizvodnje klimatiza-cijskih naprav bi nujno potrebovali dva uvožena stroja. Pridobivanje uvoznih dovoljenj pa se vleče že več kot tri leta. Ob analizi gospodarskih gibanj delovne organizacije v letu 1979 ni mogoče spregledati mimo izrednega uspeha s področja elektronike. V zelo kratkem času so razvili najmodernejšo napravo za javljanje požarov. Zdaj izdelujejo nulto serijo, pripravljajo pa se na proizvodnjo prve redne serije. Naprava je skoraj v celoti izdelana iz domačega materiala, iz uvoza potrebujejo le nekatere elektronske komponente, ki jih na domačem tržišču ni. Na področju varnostnih t. j. protivlomnih in protipožarnih naprav pričakujejo v naslednjih letih velik komercialni uspeh. TRGOVINA Kočna Kamnik Naloge iz srednjeročnega plana 1976-1980 so v Kočni delno uresničili že v preteklih letih, v letošnjem letu pa: - maja so dokončali in odprli samopostrežno trgovino z bifejem v Komendi, - pripravili so sadne sadike na brezvirusnih podlagah za nov 6 ha velik nasad jablan v Godiču, za katerega je izdelana vsa potrebna investicijska dokumentacija, - obnovili so vozni park (2 kamiona TAM in 1 kombi), - nabavili so dodatno opremo za distribucijski center, - nabavili so specialno trgovsko in pisarniško opremo (registr- ske blagajne, računski in pisalni stroji, knjižni stroj Ascota) za potrebe poslovnih enot in skupnih služb, - obnovili so poslovalnico v Zagorici, - povečali so vrednost zalog trgovskega blaga, - odplačali so posojila za osnovna in obratna sredstva v višini 3,947.274 dinarjev, - izdelan je idejni projekt in investicijska dokumentacija za novo blagovno hišo v.Kamniku, zdaj potekajo preostala opravila za pridobitev lokacije, - v izdelavi je idejni projekt za trgovsko in skladiščno dejavnost na Duplici in pridobitev lokacije v letošnjem letu. OBRT, GOSTINSTVO, TURIZEM Napori vseh pristojnih organov in organizacij za posešeni razvoj osebnega dela z zasebnimi sredstvi na območju občine Kamnik so v letu 1979 končno dali pozitivna razultate. Ugotavljamo lahko, da se je število občanov, ki opravljajo obratne in druge goospodarske dejavnosti, znatno povečalo. Precej občanov pa še izraža zanimanje ustanavljanje samostojnih obratovalnic, vendar zaradi pomanjkanja poslovnih prostorov ne morejo pričeti z delom. V letu 1979 je bilo na območju občine Kamnik 257 rednih obratnikov, 58 samostojnih gostincev in 96 avtoprevoznikov -skupno torej 411 obratovalnic, in 160 občanov, ki opravljajo obratno dejavnost kot postranski poklic. Pri zasebnih delodajalcih je bilo zaposlenih 360 delavcev in 39 učencev. V tem obdobju je bilo v zasebnem sektorju gostinstva obno-veljenih več gostinskih obratov, na novo sta ustanovljena dva gostinska obrata. TOZD Hoteli in žičnice Kamnik je opravil večjo adaptacijo hotela »Malograjski dvor« v Kamniku. Zaradi dotrajanosti žičnice nihalke je prišlo do večje okvare nosilne vrvi, zato žičnica dalj časa sploh ni obratovala, kar je povzročilo dodatne izgube v TOZD Žičnice in hoteli. Pri obrtnem podjetju »Usluga« Kamnik je bila ustanovljena nova poslovna enota »M« s poslovnimi prostori v Ljubljani. V tej PE je trenutno zaposlenih 9 delavcev, ki opravljajo montažo stavbno-mizarskih in kovinskih izdelkov in servis za montažo tehnoizolacijskih oblog. Podjetje je zboljšalo električno napeljavo v pralnici in nabavilo dva avtomatska pralna stroja. V tem letu je bila izdelana analiza dosedanjega razvoja ter pogojev gospodarjenja drobnega gospodarstva v občini Kamnik, sprejeta so bila programska izhodišča za nadljni razvoj. Ljubljanska banka - gospodarska banka - PE Kamnik je v I. polletju 1979 odobrila posojilo pod ugodnejšimi pogoji 9 obrtnikom v skupnem znesku 2,349.000 din za preureditev prostorov v turistične namene, adaptacije gostinskih lokalov, nakup poslovnih prostorov in gradnjo delavnic. Do septembra 1979 je bilo odobreno tudi 9 kratkoročnih posojil za obratna sredstva v skupnem znesku 1,945.000 dinarjev. V letu 1979 je mesto Kamnik svečano praznovalo 750-let-nico. V ta namen so bile organizirane razne kulturne, zabavne, športne in druge pripreditve, ki so bile množično obiskovane. Te prireditve so mnogo prispevale k popestritvi turistične ponudbe, prizadevanja za boljšo turistično ponudbo pa najbolje ilustrira dejstvo, da je Kamnik letos razglašen za najbolj prizadeven turistični kraj v Sloveniji in da smo dobili prvo nagrado za turistični prospekt Kamnika. KMETIJSTVO V občini Kamnik je bil leta 1979 sprejet samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva. Zavezanci prispevka so OZD ter delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in ki jim ugotavljajo dohodek. Združevanje sredstev v višini 0,10% od doseženih OD zagotavlja dolgoročnejše načrtovanje razvoja kmetijstva. Pričakujemo, da bo v letu 1979 teko združenih sredstev 750.000 din. Sredstva so razporejena s finančnim načrtom kmetijske zamljiške skupnosti za financiranje pospeševalne službe, sofinanciranje vzreje živine, regresiranje skupinske nabave strojev, izobraževanje kmetovalcev in pospeševalne ukrepe. Podatki za prvih 9 mesecev tega leta kažejo, da bo delovna organizacija Emona, Kmetijske kooperacije uresničila predvideni odkup tržnih viškov in sicer 2,250.000 1 mleka in 425 ton mesa. Leta 1979 so kmetovalci v občini Kamnik zgradili 131 novih stojišč za govedo, zgrajeni so bili silosi za krmo s skupno prostornino 990 m3. Za posodabljanje kmetijske proizvodnje je HKS pri KO Emona, kmetijska kooperacija kmetovalcem odobrila 3,331.000 din posojila. V tem letu smo pričeli tudi z usmerjanjem kmetij v kmečki turizem. Izbranihje bilo 7 kmetij z najugodnejšimi pogoji za razvoj te dejavnosti, njihovo urejanje bo potekalo pod strokovnim vodstvom kmetijske pospeševalne službe. Na področju gozdarstva je bil v letu 1979 dosežen predvideni posek lesa in sicer 34.000 m3 v zasebnem in 16.500 m3 lesa listavcev in iglavcev v družbenem sektorju. Na novo je bilo pogoz-denih skoraj 24 ha površin, nega gozda je bila opravljena na 378 ha. Za vzdrževanje in gradnjo gozdnih cest je bilo v tem letu porabljenih 2,100.000 din. UREJANJE PROSTORA Uresničevanje programiranih delovnih nalog v tem srednjeročnem obdobju je zadovoljivo, čeprav lahko trdimo, da so izpolnitve posameznih delovnih nalog v večini primerov vezane na daljša časovna obdobja, ki presegajo obdobje srednjeročnega planiranja. O izpolnjevanju izdelanega programa bi lahko ugotovili naslednje: - do usklajevanja noveliranih urbanističnih dokumentov občine Kamnik z novo zakonodajo še ni prišlo, ker tudi predvidena novelacija urganistične zakonodaje v tem letu še ni bila uresničena, - pričele so se priprave za izdelavo urbanističnega načrta območja Velike planine, urejanje prostora območja Vaseno pa je preloženo, ker programiranje razvoja tega območja še ni bilo aktualno, - pri uresničevanju izdelave zazidalnih načrtov je prišlo do pričetka izdelave zazidalnega načrta območja Novi trg. Območje Pmarce jje programsko obdelano in pripravljeno na urbanistično ureditev. Zazidalni načrt za območje industrijske cone ni realiziran, - ker so obstoječe zazidalno obdelane blokovne površine za izpolnitev programa stanovanjske gradnje še zadostovale, do realizacije novih zazidav za bokovno gradnjo ni prišlo, - izdelava zazidalnih načrtov centralnih območij Kamnik še ni uresničena kot ni uresničena prometna ureditev v mestnem območju, saj gradnja obvozne ceste še ni pogojevala takih ureditev. KOMUNALNA DEJAVNOST Junija se je povečala gradnja obvozne ceste Kamnik na odseku Dušlica-Zelezni most. Dela so bila oddana SGP Slovenija ceste in bodo dokončana do 15. 5. 1980. Vzporedno z gradnjo obvozne ceste poteka komunalno opremljanje zazidalnega območja BS-3 Novi trg. Pričela so se dela za gradnju kanalizacije in prečrpovališča na Perovem. Do konca leta 1979 naj bi bila dokončana tudi dela na primarni kanalizaciji in vodovodu. Dokončana cesta II. reda skozi Tuhinjsko dolino (razen Koz-jaka) in priključek na magistralno cesto v Ločici. V okviru postavljenega plana za leto 1979 gredo h koncu dela pri gradnji kanalskega sistema na Jeranovem. V letu 1979 je imela samoupravna komunalna skupnost v načrtu opremljenje stavbnih zemljišč na območju, kjer je predvidena družbeno usmerjena stanovanjksa izgradnja in sicer BS-6 Bakovnik, BS-2 Perovo in za individualno gradnjo v Komendi. Opremljanje teh zemljišč je potekalo po načrtu v soseski BS-6 Bakovnik in v Komendi, medtem ko del na zazidalnem območju BS-2 Perovo niso uresničili. Za komunalno ureditev obrtno industrijske cone so dela za vodovod in kanalizacijo oddana in bodo končana v 6 mesecih od pričetka .del. Na področju vzdrževanja kolektivnih komunalnih naprav je samoupravna komunalna skupnost izvajala dela v okviru sprejetega programa za leto 1979. Končujejo dela na centralni čistilni napravi Domžale-Kanik. Komunalno podjetje Pri analizi uresničevanja srednjeročnega plana za obdobje 1976-1980 v letu 1979 lahko ugotovimo, da je bil le-ta v delovni organizaciji dosledno uresničen v skladu s srednjeročnim družbenim planom delovne organizacije. Uresničevanje prednostnih nalog tega plana se kaže v gradnji cest kot so: Tunjice, Šmarca, Volčji potok, Županje nive-Godič, Ferjanovo, Svetčeva in Podgorska cesta. Na območju Nasovč, Potoka in Brega je dokončana rekonstrukcija ceste. Nadalje so opravljena obsežna dela na območju vodovodnega omrežja in sicer v naselju Šmarca ter dokončana dela na zajetju Iverje. 7 Sledijo še večja dela pri vzdrževanju kanalizacije in to na odsekih Jeranovo, Kolodvorska in Svetčeva cesta. V letu 1979 so uredili javno razsvetljavo na Milem Vrhu in pokopališču Žale. Razen navedenih del so tekoče opravljali vzdrževalna dela na kolektivnih komunalnih napravah. Vsa ta dela so bila v skladu s planom opravljena do meseca oktobra 1979. Za popolno uresničitev plana bo potrebno do konca leta 1979 opraviti še naslednja dela: gradnjo vodovoda na obvozni cesti Kamnik in v industrijski coni Podgorje ter popolna izdelava kanalizacije in vodovoda na Novem trgu za obstoječih 14 stanovanjskih hiš. Ob tem je treba omeniti, da so bila dela opravljena izključno na območju občine Kamnik. VODNO GOSPODARSTVO Območna vodna skupnost je v letu 1979 na območju občine Kamnik opravljala dela po programu, najpomembnejša pa so bila naslednja: - nadaljevali so regulacijo struge Reke od naselja Komenda I. proti naselju Nasovče. - zavarovali levi breg in razširili strugo Nevljice v Srednji vasi, - obrežni zid na Tunjščici v krajevni skupnosti Moste - uredili kamnomet na potoku Tuhinjščice v KS Šmartno, - popravili razbremenilnik med Vodiško in Brniško cesto, - obnavljali jezove in podslapja na strugi Kamniške Bistrice, - podaljšali potok »Osranec« v KS Kamnik, - popravili so podrti jez na Stahovici. STANOVANJSKA DEJAVNOST Občinska skupščina Kamnik je na področju stanovanjske gradnje sprejela srednjeročni program za obobje 1976-1980, ki določa v tem planskem obdobju gradnjo 1202 stanovanj; od tega 922 družbenih stnovanj (76%) in 280 zasebnih stanovanj. V planskem obdobju 1976, 1977, 1978 in 1979 je bilo iz sredstev družbene pomoči zgrajenih 339 stanovanj, kar predstavlja po posameznih letih 77% uresničevanje srednjeročnega programa. Glede na podatke OZD in TOZD ocenjujemo, da so srednjeročni program uresničili v približno enakem odstotku. Če upoštevamo sredstva, ki se zbirajo po 17. členu Zakona o programiranju in financiranju gradnje stanovanj pri LB - enota Kamnik in namenjajo kot posojilo za nakup stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji, za zasebno gradnjo in za adaptacijo, lahko računamo, da bodo planska predvidevanja gradnje stanovanj v glaven uresničena. Na področju investicijskega vzdrževanja stanovanjskega fonda, s katerim gospodari samoupravna stanovanjska skupnost so pri stanovanjsko-komunalni banki - enoti Kamnik dobili ustrezna posojila v višini 5,000.000 dinarjev. Z lastnimi sredstvi in z pridobljenimi posojili bo v letu 1979 uresničen program investicijskega vzdrževanja stanovanjskih hiš, ki je bil sprejet na skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti. Na področju revitalizacije stanovanjskega fonda so izdvojili sredstva v višini 3,000.000 dinarjev in jih bodo dajali lastnikom stanovanjskih hiš kot posojilo za obnavljanje hiš na področju starega mestnega jedra. Samoupravna stanovanjska skupnost je v letu 1979 izdelala osnutek samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Kamnik in ga dala v javno razpravo, predvideva pa postopni prehod na ekonomske stanarine od 1. 1. 1980 dalje. DRUŽBENE DEJAVNOSTI V letu 1979 se je program družbenih dejavnosti odvijal v okviru sklenjenih samoupravnih sporazumov in občinske resolucije. Visoka stopnja inflacije je vplivala na uresničevanje programa ter na dohodkovni položaj temeljnih organizacij izvajalk teh dejavnosti. Kljub temu pa bo v tem letu občina Kamnik pridobila številne objekte na področju šolstva, kulture in telesne kulture, potekala pa je tudi bogata programska aktivnost ob praznovanju 750-letnice mesta Kamnika. OTROŠKO VARSTVO Dogovorjene naloge v skupnosti otroškega varstva za leto 1979 bodo izvršene do konca leta. Število otrok v otroškem vrtcu Antona Medveda Kamnik narašča preko dogovorjenih možnosti, medtem ko novi vrtec v Kamendi še lahko sprejme nekaj varovan- cev, saj je julija 1979 pričel z delom z zmanjšanim obsegom dela. Investicijski program za otroški vrtec Komenda je zaključen. O vrednosti bodo delegacije obveščene po opravljenem obračunu, ki ga izvajalec del Marles Maribor še ni v celoti izdelal. Anuitete Marlesu odplačujejo po kreditni pogodbi. Stekla so pripravljalna dela za vrtec na Duplici in v Šmarci. Do konca leta bo odkupljeno zemljišče za vrtec Duplica in predvidoma do marca 1980 izdelani gradbeni načrti za ta vrtec. Tudi ostale naloge uresničujajo v skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti otroškega varstva in v skladu s finančnim načrtom za leto 1979. IZOBRAŽEVANJE Dejavnost občinske izobraževalne skupnosti Kamnik v letu 1979 poteka v okviru dogovorjenih programov, ki so jih sprejeli delegati zbora uporabnikov in izvajalcev skupščine OIS Kamnik na osnovi samoupravnega sporazuma o osnovah plana občinske izobraževalne skupnosti za obdobje 1976-1980. Enoten program vključuje: izobraževanje 3065 učencev v 117 oddelkih, 68 učencev za delovno usposabljanje, malo šolo v 20 oddelkih, odraslih v 6 oddelkih. Cena oddelka OŠ v letu 1979 je bila 323.787 din. V okviru dopolnilnega programa smo v letu 1979 izvajali: - dejavnost glasbene šole z 251 učenci, - podaljšano bivanje v dijaškem domu, Stranjah in Komendi za 336 učencev, - prehrano in prevoze učencev, - akcijo za šolske učbenike in potrebščine, - pripravo za COŠ oziroma podaljšano bivanje, - šolske ekskurzije, anuitete, idr. Sredstva za investicije dotekajo po planu samoupravnega sporazuma, uresničene so naslednje naloge: - Gradnja prvega dela Centra za usmerjeno izobraževanje je končana. Dosedanja vrednost naložbe znaša 69,073.630,35 din, še ni dokončna, ker še odpravljajo pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila tehnična komisija. - OŠ Duplica je s septembrom pridobila 8 učilnic. Pospešeno gradnjo telovadnici pri tej šoli, in bo končana letos. Vrednost naložbe bo predvidoma 25,899.198,60 din. - Pri OŠ Fran Albreht tečejo zaključna dela pri gradnji telovadnice. Ob gradnji telovadnice je bila nujna tudi rekonstrukcija kotlovnice za ogrevanje šole Frana Albrehta in Toma Brejca ter gradnja večnamenskega prostora za razdeljevanje hrane. Sedanja predračunska vrednost je 35,149.877,10 din. Splošna ugotovitev je, da je v letu 1979 opravljeno delo, za katerega smo se dogovorili, niso pa še spremenili dosedanjega ocenjevanja obsega dela. V vzgojno-izobraževalnih organizacijah bi morali oceniti tudi kvaliteto dela, saj bi šele s tem popolneje prišla do izraza svodobna menjava dela. S sredstvi, za katere smo se dogovorili s svobodno menjavo dela, smo ravnali gospodarno. Največ težav pri izvajanju programa so imele osnovne šole zaradi velikih prostorskih problemov, ki jih ni ublažila niti gradnja centra za usmerjeno izobraževanje, niti gradnja 8 učilnic na Duplici, saj dela večina šol še vedno v dveh izmenah. To onemogoča doseganje večje kvalitete in izvajanje dopolnilnega pouka ter svobodnih aktivnosti. KULTURA Program dejavnosti in akcij, ki jih preko svojih izvajalcev sprejema kulturna skupnost Kamnik je bil v letošnjem letu v celoti namenjen praznovanju 750-letnice Kamnika. Tako je Zgodovinski arhiv poleg rednega dela pripravil bogato arhivsko razstavo, Kulturni center vrsto likovnih in muzejskih razstav ter zgodovinski simpozij o Kamniku, Zavod za spomeniško varstvo pa je opravil vrsto nalog pri revitalizaciji starega mestnega jedra. Še posebej živahna je letos ljubiteljska dejavnost. ZKO je pripravila občinsko revijo pevskih zborov in dramskih skupin, društva pa so imela tudi samostojne koncerte in nastope (60-letnica DKD Solidarnost in tematski koncert Lire). Letošnji gledališki abonma je vseboval 10 (6 za odrasle in 4 za mladino) kvalitetnih gledaliških predstav uglednih slovenskih gledaliških hiš. V okviru praznovanj so imeli v Kamniku samostojne koncerte nekateri priznani slovenski glasbeni poustvarjala (Trio Lorenz, H. Bergant, M. Skalar, S. Vremšak). Letošnja največja naložba v kulturi, adaptacija hiše Titov trg 20 - Maleševe galerije, je v teku. TELESNA KULTURA ZAPOSLOVANJE Program SITKS se v letu 1979 izvršuje skladno z dogovorjenim programom, katerega so delavci uporabniki skupaj z delavci izvajalci določili v aneksu k samoupravnemu sporazumu o temeljih pianov za obdobje 1976-1980. Bistvena naloga SITKS v letu 1979 je povečanje števila organiziranih, aktivnih udeležencev v telesni kulturi, s krepitvijo že obstoječih nosilcev ter ustanavljanje novih v vzgojnovarstvenih zavodih, šolskih športnih društvih, TOZD in KS. Uresničevanje te naloge pa je pogojeno s telesnokulturnimi objekti. Zato je SITKS v letu 1979 kot soinvestitor sodelovala pri gradnji športne dvorane pri OŠ Frana Albrehta, zagotovila sredstva za vzdrževanje objektov širšega občinskega pomena (kopališče, štadion Prijateljstva, Dom Mekinje, za igrišča OTKO, igrišča pri OŠ Toma Brejca ter prispevala za dograditev igrišč v KS Nevlje, Križ, Tuhinj). Ker je za nadaljni hitrejši in usklajen razvoj telesnokulturne dejavnosti v naši občini potrebna skupna skrb za nove in že obstoječe športne objekte, je SITKS pripravila osnutek samoupravnega sporazuma o gradnji, vzdrževanju, upravljanju in uporabi objektov za telesnokulturno dejavnost, ki naj bi uredil financiranje športnih objektov. Le delno je telesnokulturna skupnost zagotovila pogoje za dejavnost zveze telesnokutlurnih organizacij, saj so sredstva namenjena OTKO pokrivala manj kot polovico programiranih stroškov osnovnih nosilcev telesnokulturne dejavnosti. - Da bi v SITKS zagotovili v letu 1979 sistematično vključevanje predšolskih otrok v telesnokulturno aktivnost na celotnem območiu občine Kamnik in ustvarili boljše pogoje za izvedbo športne značke I. v vseh KS, so v OIS in SOV občine Kamnik sprejeli program in samoupravni sporazum o skupnem financiranju organizirane telesne kulture predšolskih otrok. - V letu 1979 je SITKD povečala program množičnih akcij telesnokulturnega minimuma za vse občane vseh starostnih kategorij. - V tekmovalnem športu je izbrala za prednostni panogi v občini Kamnik košarko in smučanje ter sodelovala pri ustanavljanju področnih panožnih zvez, skupaj s SITKS Domžale. - Zagotovila je izobraževanje strokovnih delavcev za potrebe tekmovalnega športa, rekreacijskega v TOZD in strokovnega kadra, ki dela na področju vzgoje predšolskih otrok. - Izboljšala je delovanje strokovne službe in pričela postopek za samostojno organizirano strokovno službo zveze telesnokultur-nih organizacij občine Kamnik. ZDRAVSTVO Prihodki občinske zdravstvene skupnosti v letu 1979 pritekajo po planu. Tudi program zdravstvenega varstva se giblje v okviru plana. Pri odhodkih bo bolnišnično zdravljenje za 15-20% višje od načrtovanega predvsem zaradi podražitve zdravstvenih storitev v Kliničnem centru v Ljubljani in večjih izdatkov zaradi visokega števila izostankov od dela zaradi bolezni. V letu 1979 je po programu začel z delom dispanzer za borce NOV in ambulanta za starostnike. Obratne ambulante delajo v polni zasedbi. Odprta bo zobna ambulanta v Titanu. Prostor in sredstva za obratovanje te ambulante je v celoti zagotovila OZD Titan Kamnik. V letošnjem letu je začela redno obratovati tudi ortodontska ambulanta. SOCIALNO SKRBSTVO Dejavnost socialnega skrbstva je bila v letu 1979 usmerjena na izvajanje nalog, katere tej skupnosti nalgajo zakoni in drugi predpisi, predvsem zakon o zakonski zvezi in zakon o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Tako je skupnost med drugim izvedla valorizacijo preživnin, družbenih denarnih pomoči in rajnin. Velik poudarek so dali v tem letu delovanju delavnic za delo pod posebnimi pogoji/in zagotovitvi sredstev za odkup prostorov v znesku 1,520.000 din. V tem letu tečejo pospešene priprave za usposabljanje kadra za delo v zakonski in predzakonski svetovalnici ter za ustanovitev te svetovalnice, ki mora pričeti z delom s 1. 1. 1980. Leto 1979 je prvo leto samostojnega delovanja občinske skupnosti za zaposlovanje, s čemer se je samoupravna organiziranost skupnosti močno približala potrebam združenega dela. Kljub temu pa združeno delo in skupnost za zaposlovanje še nista v polni meri izkoristila možnosti, ki jih nudi nova samoupravna organiziranost. Program dela v letu 1979 izvršujejo v predvidenem obsegu in kvaliteti na področju poklicnega usmerjanja, štipendiranja in analitike, medtem ko se na področju zaposlovanja prepočasi uresničujejo stališča družbenopolitičnih skupnosti in družbenega dogovora o kadrovski politiki. V začetku letošnjega leta je bil podpisan in v Kamniškem občanu objavljen samoupravni sporazum o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Kamnik, vendar je ta sporazum ostal le črka na papirju. Novi zakon o zaposlovanju daje večje možnosti za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, vendar tudi na tem področju niso doseženi zadovoljivi rezultati. Na invalidski komisiji je bilo obravnavanih manj upravičencev kot bi bilo objektivno možno, pa še ti niso vsi na ustreznem usposabljanju. Del teh invalidnih oseb se usposablja v centru za varstvo in usposabljanje invalidnih oseb v Mengšu. Zaradi neusklajenosti nekaterih zakonskih določil in neusklajenih statutarnih določil interesnih skupnosti tega področja obravnavane invalidne osebe ne morejo dobiti vseh pravic, ki jih imajo. Združeno delo ima razumevanje le za že zaposlene invalidne osebe, nezaposleni invalidi pa še vedno ostajajo odprt problem. Ostale naloge s področja zaposlovanja so bile izvršene v predvidenem obsegu. VARSTVO PRED POŽAROM Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari je iz srednjeročnega programa uresničila tisti del nalog, ki zadevajo nabavo planirane opreme, vzdrževanje gosilskih domov, obnavljanje strojnega parka ter urejanja in vzgoje članov gasilskih društev. V okviru občinske gasilske zveze je bil uspešno izveden tečaj za gasilske častnike. Skupnost je tudi v letošnjem letu izločila del sredstev za gradnjo doma varnosti in zaščite ter sprejela sklep o investitorstvu objekta, za katerega je lokacija dogovorjena in imenovan gradbeni odbor. Stanje na področju požarne varnosti je bilo v letu 1979 zadovoljivo, čeprav nekoliko slabše kot leto poprej. KRAJEVNE SKUPNOSTI Uresničevanje planov krajevnih skupnosti v letošnjem letu poteka skladno s srednjeročnim planom, katerega sestavni del so. Po ocenah 9-mesečnega obdobja lahko ugotovimo, da se plani v krajevnih skupnostih uspešno uresničujejo ter da bodo ob koncu leta planska predvidevanja dosežena. Manjša odstopanja od planskih zasnov sicer pri posameznih namenih, tako pri zbiranju kot porabi sredstev, nastajajo, vendar na letno uresničitev planov ne bodo bistveno vplivala. Za izvedbo planskih nalog so krajevne skupnosti planirale 23,928.500 din, od katerih je večji del zagotovljen iz krajevnega samoprispevka in prispevka delovnih organizacij po samoupravnem sporazumu o sofinanciranju planov in potreb krajevnih skupnosti, ostala sredstva pa zagotavljajo samoupravne interesne skupnosti, občinski proračun, samoprispevki občanov v denarnih prispevkih in s prostovoljnim delom ter druga združena sredstva. S krajevnim samoprispevkom bo zbrapo predvidoma 10,905.362 din, kar predstavlja 45% v celotnem dohodku krajevnih skupnosti oziroma 13% nad planom; sredstva delovnih organizacij po samoupravnem sporazumu bodo zbrana v višini 3460 din ali 14% celotnega dohodka, ostala sredstva bodo zbrana iz virov in v višini kot je planirano, razen dohodka iz sklada za uporabo mestnega zemljišča, ki bo izpadel iz dohodka. Vendar ta ob povečanem dohodek iz samoprispevka ne bo bistveno vplivalo na končno uresničitev planov. Pomembnejši objekti, ki so bili v letošnjem letu zgrajeni oziroma so še v gradnji v KS, so: KS Črna - gradnja TP Gozd in gradnja ceste Žaga-Podstude- nec; KS Duplica - gradnja železniškega postajališča, razširitev javne razsvetljave in gradnja otroškega igrišča; KS Godič - asfaltiranje vaških poti; KS Kamnik - nadaljevanje gradnje kanalizacije, razširitev 9 javne razsvetljave, obnavljanje pločnikov, urejanje starega mestnega jedra; KS Kamniška Bistrica - gradnja vodovoda Zakal, asfaltiranje ceste Kregarjevo—Bistričica; KS Komenda - asfaltiranje ceste Breg, ureditev ceste Komen-da-Klanec; KS Križ - je sredstva zbirala za gradnjo kanalizacije; KS Moste - rekonstrukcija električnega omrežja v Suhadolah, ureditev križišča v Suhadolah, gradnja pločnika; KS Motnik - gradnja vodobrana; KS Nevlje - gradnja igrišča, rekonstrukcija električnega omrežja; KS Podgorje - odplačilo obveznosti za asfaltirano cesto; KS Pšajnovica - večina sredstev je bilo porabljena za vzdrževanje cest; KS Sela - gradnja TP Studenca, urejanje cest; KS Šmarca - asfaltiranje vaških poti; KS-Srednja vas— začetek urejanja kanalizacije v Srednji vasi, urejanje cest; KS Šmartno - začetek obnavljanja kulturnega doma, rekonstrukcija električnega omrežja v Sidolu; KS Špitalič - asfaltiranje vaške poti; KS Tuhinj - razširitev vodovodnega omrežja; KS Tunjice - sodelovanje pri asfaltiranju ceste Kamnik-Tu-njice. napeljava vodovoda na Zadnji rob; KS Volčji potok - prispevek za gradnjo TP in daljnovoda Rudnik; KS Vranja peč - razširitev ceste Velika Lašna-Potok. Planirana sredstva bodo krajevne skupnosti porabile tudi za usposabljanje enot narodne in civilne zaščite, prav tako za delovanje društev in družbenih organizacij. Dejavnost krajevnih skupnosti je v tem letu usmerjena tudi v druge oblike družbenega življenja, vendar za te dejavnosti niso bila porabljena znatna sredstva. LUDSKA OBRAMBA Z resolucijo za leto 1979 je bilo začrtano, da na področju ljudske obrambe poživi podružbljanje ljudske obrambe in mate- rializacijo obrambnih načrtov v proizvodnih organizacijah združenega dela. Z aktivnostjo odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter upravnega organa za ljudsko obrambo je bilo v letu 1979 izvedenih vrsta akcij in izobraževalnih progrmovza usposabljanje prebivalstva za delovanje v sistemu splošnega ljudskega odpora in za seznanjanje s konceptom vodenja SLO. Z uresničevanjem stališč predsedstva SFRJ in navodil ZIS o obrambnih, pripravah je prišlo do nadaljnje krepitve obrambnih priprav v celotnem družbeno gospodarskem sistemu. Kljub temu je še prisotna vrsta nerešenih vprašanj, predvsem na področju preskrbe prebivalstva in pripadnikov oboroženih sil s sanitetnim materialom in zalogami zdravil. Na področju usklajevanja je bil storjen precejšen korak, predvsem pri, usklajevanju načrtov krajevnih skupnosti z načrti organizacij združenega dela. Resolucija je uresničena tudi na področju civilne zaščite, kjer je večina enot opremljenih z osebno opremo, nekatere pa tudi že s kolektivno opremo. VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Varnostne razmere so tudi v letošnjem letu. kot že nekaj let, zadovoljive. Tudi letos predstavlja poseben problem področje varnosti v cestnem prometu. Odlok o ureditvi cestnega prometa, sprejet januarja 1979, ni prinesel bistvenih izboljšav na področju varnosti, čeprav določila odloka zavezujejo organizacije, krajevne skupnosti in posameznike za določena opravila, ki naj pripomorejo k izboljšanju na tem področju (avtobusna postajališča na cestišču, žive meje, prometna signalizacija idr.). V letu 1979 smo nadaljevali s podružbljanjem družbene samozaščite, predvsem delovanja narodne zaščite, ki je bila praktično preverjena na večjih manifestacijah v jubilejnem letu in na akciji NNNP. Tudi na področju varovanja družbenega premoženja je bil storjen določen napredek, čeprav s stanjem na tem področju ne moremo biti v celoti zadovoljni. Na osnovi 122. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenega plana Jugoslavije, 81. člena statuta občine Kamnik in ob upoštevanju ugotovitev analize izvajanja srednjeročnega družbenega plana v letu 1979, je skupščina občine Kamnik sprejela na sejah vseh zborov...................... Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976-1980 v letu 1980 Leta 1980 zaključujemo sprejeti družbeni plan razvoja občine Kamnik za obdobje 1976-1980. Glede na to si bomo prizadevali uresničiti preostale sprejete naloge tega obdobja. Hkrati je to čas, ko se moramo ozirati v prihodnje plansko obdobje, v reševanju novih problemov in uresničevanja novih nalog. V letu 1980 bo družbeni razvoj občine pod vplivom zapletenih procesov in značilnosti nestabilnih gospodarskih gibanj v Jugoslaviji in svetu. Računati je treba s številnimi problemi na področju energetike, porabe vseh virov energije, pri preskrbljenosti z repro materialom, prisotna bo visoka rast življenjskih stroškov. Zaradi velikih nesorazmerij med cenami končnih izdelkov in cenami surovin bodo veliki pritiski tudi na rast cen. Pomanjkanje reprodukcijskega materiala bi lahko povzročilo tudi slabše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, to pa zmanjšanje produktivnosti dela, manjšo rast dohodka ter siromašenje trga. Prisotni bodo tudi določeni pritiski na rast osebnih dohodkov. Omenjeni problemi oziroma težji pogoji gospodarjenja, posebno energetski problemi, nas bodo vse bolj silili, da bomo racionalneje gospodarili in varčevali na vseh področjih. Republiška resolucija posebno poudarja potrebo po ustvarjanju pogojev ekonomske stabilizacije. To naj bi dosegli s skladnejšimi razmerji v razporejanju dohodka, z oblikovanjem skladnejših odnosov med blagovnimi in denarnimi tokovi družbene reprodukcije kot tudi s postopnim prehodom na ' samoupravno urejanje cen na osnovi načel in meril novega zakona o temeljih sistema in družbene kontrole cen. V navedenih pogojih gospodarskih gibanj pričakujemo v občini Kamnik leta 1980 naslednje možnosti razvoja: osnovni kazalci Ocena Občina SRS družbeni proizvod 4-5 4 produktivnost 1,8-2,8 1,6 zaposlenost 2,2 2,4 Gospodarsko rast bo v letu 1980 zaradi zmanjšane konjunkture na domačem trgu sicer težko doseči, načrtujemo pa jo na osnovi dosedanje izvozne aktivnosti kamniškega gospodarstva. Za izvajanje resolucije v letu 1980 bo potrebno do začetka leta 1980 organizirati vse sile, da bodo samoupravni nosilci sposobni pospešiti priprave za samoupravno reševanje nalog prihodnjega leta, NALOŽBE Načrtovane naložbe za leto 1980, za katere posojila še niso odobrena, so prikazane v tabeli V. in VI. V tabeli V so prikazane naložbe v gospodarstvu občine, v tabeli VI pa naložbe v infrastrukturi in stanovanjskem gospodarstvu. Pregled načrtovanih naložb za leto 1980 - posojila za naložbe še niso odobrena Povzeto po NUP obrazcih Ljubljanske banke v tisoč din Predračunska vrednost Načrt posoj. pri LB načrt, po Investitor Namen naložbe skupaj osn. sr. obrat. sr. skupaj raba v 1. 1980 Kočna Kamnik - maloprodaja samopostrežna trgovina z bifejem 11.000 9.000 2.000 6.600 6.600 - trgovina z neživ, proizvodi blagovna hiša 130.000 96.000 ' 34.000 78.232 32.976 Menina Kamnik lesno obdelovalni stroji in zgradba 14.000 14.000 - 6.000 6.000 Meso Kamnik rekonstrukcija objekta za predelavo mesa 8.000 8.000 5.000 Planinka gradnja restavracije - hotel 32.500 23.500 - 14.100 Graditelj tesarski obrat - proizv. žaganega lesa 27.700 22.500 5.200 18.000 9.000 Zarja proizvodno poslovni prostori z galvaniko 45.000 40.00 5.000 22.000 11.000 Alprem gradbeno-kovinski elementi - oprema 20.000 15.000 5.000 8.426 8.426 Rudnik kaolina tehnološke spremembe za izboljšanje kvalitete, 15.670 14.670 1.000 9.402 9.402 rekonstrukcija 10.600 10.000 600 6.360 6.360 Stol Kamnik - ploskovno pohištvo nakup strojne opreme 10.050 10.050 - 5.950 5.950 Stol Kamnik - sedežno pohištvo nakup vnetljivih snovi 6.515 6.515 - 3.200 3.200 pridobitev strojne opreme - posodobitev 8.200 8.200 - 5.000 5.000 KIK Kamnik - kamniktit obrat razstreliva 140.000 120.000 20.000 86.000 10.000 - kamniktit . proizvodnja aluminijskih past in prahov 63.979 60.979 3.000 38.387 20.000 - kamnik predelava plastičnih mas 25.000 25.000 - 13.000 5.000 Donit Medvode - TOZD Trival poveč. kapac. za izd. elektroizol. mat., razširitev proizvodnje armir. plast, izdelkov 175.000 140.000 35.000 91.500 54.900 SKUPAJ: 734.214 623.414 110.800 417.957 202.614 Svilanit - frotir rekonstrukcija in moder, barvarne in tkalnice 16.800 10.800 6.000 9.800 9.800 svila__rekonstrukcija in moder, tkalnice in svile Pregled načrtovanih naložb za leto 1980 v infrastrukturo in stanovanjsko gospodarstvo v tisoč din Predračunska Načrtovanaposoj la banke Investitor Namen naložbe vrednost skupaj »oraba v 1. 1980 1. INDIVIDUALNA KOMUNALNA GRADNJA SKS komunalna ureditev Perovo 16.000 12.800 12.800 SKS komunalna ureditev stanovanjsko-obrtne soseske Podgorje 5.000 4.000 4.000 SKS gradnja komunalnih objektov za potrebo krajevnih skupnosti 5.000 4.000 4.000 SKS komunalna ureditev Bakovnik - jug 5.000 2.500 2.500 SKS izdelava zazidalnih načrtov 4.000 3.2000 3.200 SKUPAJ: 1 35.000 26.500 26.500 2. KOLEKTIVNA KOMUNALNA GRADNJA • SKS sekundarna ureditev Novi trg - stanovanjska zadruga 50.000 40.000 40.000 SKS obvozna cesta - dodatna dela 15.000 17.500 7.500 SKS rekonstrukcija ceste Bistričica 6.000 3.000 3.000 SKS rekonstrukcija ceste Zg. Tuhinj 5.000 2.500 2.500 SKS rekonstrukcija ceste Sela 5.000 2.500 2.500 SKS rekonstrukcija ceste Podjelša 2.000 1.000 1.000 SKS gradnja 4 RVV in priključkov na kolektor 10,000 8.000 8.000 SKS gradnja avtobusne postaje 25.000 17.500 17.500 SKUPAJ: 2 118.000 82.000 82.000 3. SPREMLJAJOČ OBJEKT IN OBJEKT DRUŽBENEGA STANDARDA Občinska izobraževalna skupnost Kamnik gradnja telovadnice z bazenom 30.000 18.000 18.000 Občinska izobraževalna skupnost Kamnik osnovna šola Duplica 70.000 66.000 66.000 Skupnost otroškega varstva Kamnik otroški vrtec Duplica 15.000 8.000 8.000 Zarja Kamnik objekt družbene prehrane 6.000 4.000 4.000 SKUPAJ 3: 121.000 96.000 96.000 4. ODKUP ZEMLJIŠČ NA ZALOGO Samoupravna stanovanjska skupnost Odkup zemljišč na Bakovniku in Perovem 6.000 4.500 4.500 5. ODKUP IN PRIPRAVA ZEMLJIŠČ Samoupravna stanovanjska skupnost Odkup zemljišč za stan. zadrugo 15.000 11.250 11.250 SGP Graditelj Zavrti Mengeš 121.680 20.000 20.000 SKUPAJ 5: ' 136.680 31.250 31.250 6. INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HIŠ Samoupravna stanovanjska skupnost 5.000 4.000 4.000 7. PRENOVA STANOVANJ - REVITALIZACIJA Samoupravna stanovanjska skupnost 5.000 4.000 4.000 SKUPAJ: 426.680 248.250 248.250 INDUSTRIJA Rudnik kaolina V letu 1980 v DO ne računajo na izboljšano povpraševanje po kaolinu, tako predvidevajo proizvodnjo in prodajo 18.000 ton plavljenega kaolina, kar je na ravni leta 1979. Vendar ugotavljajo, da je glede na ugodne tržne razmere rast proizvodnje prepočasna, tako da načrtujejo v letu 1980 le 65.000 ton proizvodnje in ne 75.000 ton, kot so predvidevali s srednjeročnim planom. Gornja predvidevanja bodo uresničena ob minimalnem povečanju zaposlenih. Pri naložbah predvidejo nadaljevanje geološko-tehnoloških raziskav, začetih v letu 1979, katerim bodo konec leta 1980 sledila vlaganja v tehnologijo za izboljšanje kvalitete. Donit - TOZD »Svit« V naslednjem letu v TOZD predvidevajo enotno nastopanje na trgu s TOZD Elektroelement Izlake zaradi boljšega izkoriščanja zmogljivosti. Predvidevajo 2,1% povečanje števila zaposlenih, težili pa bodo predvsem k izboljšanju delovnih pogojev. Predvidene naložbe bodo v naslednjem letu namenjene za rekonstrukcijo žganih zmogljivosti, avtomatizacijo čiščenja izdelkov, za povečanje zmogljivosti odtiskovalnice in nabavo strojev za suhi stisk. S skupnim nastopanjem na tržišču predvidevajo povečanje izvoza za 28% in sicer pretežno na konvertibilno področje, istočasno pa je predviden tudi večji delež izvoza na Madžarsko. Donit - TOZD Kemostik TOZD v letu 1980 predvideva 7% količinski porast proizvodnje, prodajna realizacija naj bi bila po stalnih cenah za 13% višja kot leta 1979. Naložbe, začrtane v srednjeročnem planu, so že uresničili, v letu 1980 bodo s prostimi sredstvi investirali le v manjše posodobitve v proizvodnji za odpravljanje ozkih grl. Pričeli bodo z izdelavo naložbenega programa za preusmeritev dela proizvodnje v naslednjem srednjeročnem obdobju. V sklopu razvojnih nalog bodo v TOZD razširili proizvodnjo prašnatih izdelkov za gradbeništvo, ki slonijo skoraj izključno na domačih surovinah ter pričeli s proizvodnjo kolofonijskih lepil. Davek naj bi bil za 30% višji kot leta 1979, čisti dohodek pa za 32%. Sredstva za osebne dohodke naj bi bila 23% višja kot leta 1979. V letu 1980 načrtujejo 3% rast zaposlovanja, kar pomeni 66 delavcev. Povečanje delovne sile načrtujejo deloma v razvoju in tehničnem servisu. Na osnovi samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev bodo v TOZD pričeli z združevanjem prostih sredstev za dogovorjene naložbe v DO za novo proizvodnjo fenolnih smol v TOZD Fenolit in za čistilno napravo v TOZD Storitvene dejavnosti. Donit - TOZD Trival V naslednjem letu v TOZD predvidevajo začetek večjih naložbenih vlaganj v novo tovarno za izdelavo cevi iz armirane plastike za plinaste medije. Vlaganja so predvidena v znesku 79,000.000 din. »Titan« Družbeni plan gradnje stanovanj kaže tudi nadaljnjo rast povpraševanja po izdelkih iz programa fitingov kot tudi ključavnic. Izhajajoč iz tržnih zahtev, proizvodnih zmogljivosti, izboljšav na področju organiziranosti, racionalizacij na področju tehnoloških postopkov, načrtuje temeljni organizaciji Titana planske zadolžitve za leto 1980 s povečano proizvodnjo: v TO 1 livarna z obdelavo za 6% in v TO 2 ključavnice in okovje za 6%. Za uresničitev naložbenega programa srednjeročnega planskega obdobja planirajo v DO v letu 1980 še 40,000.000 din sredstev za avtomatizirano proizvodnjo v pocinkovalnici, ter nabavo numerično krmiljene stružnice v proizvodnji izdelkov prehrambene dejavnosti. V srednjeročnem obdobju 1977-1980 v DO načrtujejo dodatno naložbo za proizvodni program ventilov in elementov za' enocevni sistem ogrevanja prostorov v višini 79,950.000 din. Začetek investiranja bo že v letu 1980 in sicer v višini 25,200.000 din. Ostanek naložb pa sega v naslednje srednjeročne obdobje in naj bi jih dokončali leta 1983. Kemijska industrija Kamnik V zadnjem letu srednjeročnega načrta t. j. v letu 1980 predvidevajo v DO 7% povečanje fizičnega obsega proizvodnje. Tudi to predvidevanje je v skladu z načrtovano stopnjo rasti iz srednjeročnega programa. Hkrati s povečanim obsegom proizvodnje je predvideno 2% povečanje zaposlenih. Industrija pohištva »Stol« V DO za leto 1980 predvidevajo 4—5% večji fizični obseg proizvodnje, pri tem se bo zaposlenost povečala za 2%, produktivnost dela pa za 2-3%. Predvidevajo 6% povečanje izvoza. Poleg tega bo ena glavnih nalog dograjevanje medsebojnih dohodkovnih povezav, ki so jih pričeli v letu 1978. Posebno skrb bodo posvetili združevanju sredstev za skupne naložbe. Dograjevali bodo ekonomske odnose med TOZD, ki bodo temeljili predvsem na skupnem dohodku in manj na kreditnih odnosih. Z maksimalnimi napori bodo skušali povečati izvoz, posebno pozornost pa bodo posvetili izboljšanju likvidnosti. Ena pomembnih nalog DO v prihodnjem letu bo pospeševanje prodaje donosnejših proizvodov in novih proizvodov, pri tem pa bodo okrepili kooperantske odnose. Produktivnost dela bodo povečali s tem, da bodo bolje izkoristili fond delovnega časa in z izboljšano tehnologijo. Pomembna naloga v DO v prihodnjem letu bo tudi priprava in sprejem srednjeročnega plana razvoja 1981-1985. Plan naložb za leto 1980 po TOZD je naslednji: Dokončali bodo objekt družbene prehrane v skupni vrednosti 20 milijonov din. V TOZD Kovinsko in tapetniško pohištvo bodo dokončali I. stopnjo kovinsko tapetniške proizvodnje v skupni vrednosti 73,3 milijona din (57,0 mio din osnovna sredstva); S tem bodo omogočili preselitev TOZD Tehnične storitve v obstoječe prostore TOZD Kovinsko in tapecirano pohištvo ter preureditev pomožnih prostorov za TOZD kovačnica, varilnica in garderobe. Okrog 20 milijonov bodo vložili v modernizacijo tehnologije in opreme v ozkih grlih. Menina V letu 1980 se osnovna proizvodnja v DO ne bo povečala, še nadalje pa bodo zboljševali kvaliteto proizvodnje. Število zaposlenih se ne bo bistveno zvišalo. Načrtujejo pa, da se bo v prihodnjem letu bistveno povečala prodaja na zahodnoevropskem tržišču, ter da bodo zaključili naložbo za izgradnjo energetskih objektov. Svilanit - TOZD Frotir Izredno živahna naložbena dejavnost v letu 1979 bo v letu 1980 pričela dajati rezultate. Omenjena vlaganja bodo v TOZD omogočila povečanje fizičnega obsega proizvodnje za 7 do 8%. Proizvodni program bo omogočal večji obseg kvalitetno zahtevnejšega frotirja, ki je bil doslej količinsko omejen. S tem bo večja tudi rentabilnost poslovanja. V letu 1980 planirajo 10% povečanje celotnega prihodka in ga ocenjujejo na 340 miljonov din. Pričakujejo tudi podobno rast dohodka, medtem ko števila zaposlenih v glavnem ne bodo povečevali. TOZD Frotir je aktiven izvoznik, saj uresniči okrog 16% celotnega prihodka na tujem tržišču. Uvoz repromateriala in opreme je znatno manjši od izvoza. Svilanit - TOZD Svila Temeljna organizacija Svila, ki šteje le 70 zaposlenih, pričenja v prihodnjem letu pomembno stopnjo razvoja. V tem letu bo namreč zaključena gradnja nove tovarne. Ta investicija bo omogočila razvoj obstoječega programa proizvodnje kravat in šalov. Dokončujejo priprave na popolnoma nov proizvodni program: v kooperaciji s tovarno pogrebne opreme Menina iz Kamnika bodo v TOZD proizvajali tekstilni del pogrebne opreme. V letu 1980 planirajo 15% povečanje celotnega prihodka in 20% povečanje dohodka. Tovarna usnja Za leto 1980 je osnovni cilj uresničevanje načrtovanih naložb v obeh temeljnih organizacijah. Usnjarna naj bi v prihodnjem letu vključila v proizvodnjo številne nove stroje, ki so predvideni tudi v sanacijskem programu. Z modernizacijo proizvodnje naj bi izboljšali kvaliteto, povečali produktivnost, odpravili ozka grla ter zmanjšali stroške. Tudi v TOZD Konfekcija naj bi izpeljali rekonstrukcijo proizvodnje, ter nabavili nekatere nove specialne stroje, kar bo omogočilo prehod na novi tako imenovani grupni način proizvodnje. Ta naj bi po ocenah v DO povečal fizični obseg j proizvodnje pri sedanjem številu zaposlenih za okrog 20%. | 13 Temeljna prodajna usmeritev v prihodnjem letu je v nadaljnjem povečanju izvoza. Izvoz, usmerjen skoraj v celoti na zahodna tržišča, naj bi se v prihodnjem letu povečal za 25%. Predvidena rast celotnega prihodka in ostalih kazalcev poslovanja naj bi znašala okrog 2C% v obeh TOZD. Za doseganje ugodnih poslovnih rezultatov bodo v DO v prihodnjem letu namenili največjo skrb prizadevanjem za zniževanje stroškov, seveda ne na račun kvalitete. Živilska industrija »F. t a« V letu 1980 predvidevajo v DO 9% povečanje proizvodnje v primerjavi z letom 1979, predvsem pri izdelkih, ki jih proizvajajo v nesezonskih mesecih. Planirajo tudi 50% višji izvoz, uvoz pa naj bi zadržali na sedanji ravni. Pri zaposlovanju načrtujejo 10% rast, potrebujejo predvsem delavce za neposredno proizvodnjo. Investirali bodo v dokončanje regalnega skladišča in v opremo za povečanje proizvodnih kapacitet. Za leto 1980 pričakujejo zelo težke pogoje gospodarjenja in bodo morali izvajati varčevalni program, izboljšati organizacijo in disciplino dela. Delikatesa Ljubljana - TOZD »MESO« KAMNIK V TOZD predvidevajo, da bo leta 1980 uresničena načrtovana naložba v rekonstrukcijo objekta za predelavo mesa in mesne izdelke in sicer s posojili banke in OZD Delikatesa Ljubljana. TOZD bo imela sredstva v letu 1980 le za nabavo manjše investicijske opreme, plačane iz minimalne amortizacije. GRADBENIŠTVO SGP »Graditelj« z ozirom na nenormalno velik porast proizvodnje v zadnjih dveh letih, načrtujejo v DO v letu 1980 umirjeno rast, ker sedanjega obsega ne pokrivajo več s kadri in mehanoopremljenostjo. Zato predvidevajo za leto 1980 vrednost proizvodnje v višini 280 milijonov din, kar predstavlja minimalni porast napram ustvarjeni— vrednosti v letu 1979. V letu 19B0 bodo v celoti uresničili program dograditve separacije, kanalizacije in usedalnih bazenov v vrednosti 7 milijonov din. Pričeli pa bodo z glavno naložbo, ki je bila predvidena za obdobje 1976-1980, t. j. gradnjo lesnega obrata v vrednosti 30 milijonov din. SGP Gradbinec Kranj - TOZD Gradbena operativa Kamnik Za leto 1980 pričakuje TOZD 8% gospodarsko rast, ki jo bodo skušali doseči predvsem s povišanjem produktivnosti dela. Bistvenega povečanja zaposlenosti ne pričakujejo, saj primanjkuje gradbenih delavcev, še posebno kvalificiranih. Nadaljnji razvoj TOZD bo torej slonel na boljši tehnični opremljenosti in boljšem izkoriščanju delovnega časa. Alprem Plan za leto 1979 je bil zastavljen zelo ambiciozno, v letu 1980 pa predvidevajo v DO bolj umirjeno rast (celotni prihodek 30% in dohodek 24%). Tak uspeh bodo poskušali doseči ob 4% rasti zaposlovanja. Kljub omenjeni umirjeni rasti menijo, da je plan za leto 1980 ambiciozen ob predvidenih in vpeljanih ukrepih na področju investicijske gradnje, prav tako glede na pomanjkanje delovne sile. Visoka rast realizacije in dohodka je gospodarski organizaciji potrebna zaradi doseganja zadostne akumulacije za odplačevanje obveznosti (nakup obrata na Bakovniku), po drugi strani pa je potrebno zamenjati iztrošeno strojno opremo, odpraviti ozka grla ter modernizirati nekatere delovne stopnje in postopke. Montažno podjetje »Zarja« Za leto 1980 načrtujejo v DO približno enako rast vseh panog dejavnosti, le pri varnostnih napravah predvidevajo večji porast. Na področju naložb načrtujejo uresničitev tistih vlaganj, ki so bila -planirana že v letu 1979. pa jih niso mogli uresničiti, predvsem gradnjo novih p roizvodno-poslovnih objektov na novi lokaciji. Ocenjujejo, da bo predračunska vrednost naložbe po sedaj znanih podatkih znašala 45,000.000 din. Od te vsoto naj bi v letu 1980 investirali 25,000.000 din, s tem, da gre pri predvideni naložbi za delno sovlaganje delovnih organizacij Stol, Alprem in Zarja. Za leto 1980 še ne predvidevajo izvoza in s tem deviznega priliva. Pri uvozu bodo, kot dosedaj, popolnoma odvisni od deviz, ki jih bodo lahko kupili na deviznem trgu. Uvoz repromateriala so sicer načrtovali odvisno od povpraševanja po izdelkih, v katere je uvoženi material vgrajen, vendar na tem področju pričakujejo večje težave, čeprav se skušajo preusmeriti na klirinško področje. Podoben ali še slabši je položaj pri uvoženi opremi. Načrtujejo (repromaterial in oprema) uvoz v višini 9,200.000 din. Na kadrovskem področju načrtujejo za leto 1980 okrog 6% povečanje števila zaposlenih. Potrebe so sicer večje, vendar je delavcev, ki jih potrebujejo, na našem območju zelo težko dobiti. Nove delavce bodo v glavnem pridobivali iz vrst izučenih učencev v gospodarstvu. Poleg tega nameravajo nadaljevati z akcijo, ki je v preteklem letu že rodila sadove, t. j. predstavitev delovne organizacije po osnovnih šolah. Na kadrovskem področju je prisotna precejšnja fluktuacija; 180 članski kolektiv, kolikor jih je v rednem delovnem razmerju, štipendira 21 delavcev, ki se izobražujejo ob delu, 8 bodočih delavcev štipendira na rednih šolah, poleg tega vzgaja še 70 učencev v gospodarstvu. Vse to zagotavlja trdnejšo kadrovsko osnovo za v bodoče, k temu pa je treba dodati še, da se tudi sicer trudijo izboljšati kadrovski sestav zaposlenih. TRGOVINA ABC Pomurka - »Kočna« Temeljna družbenopolitična naloga delovne organizacije Kočna Kamnik kot nosilke razvoja trgovine v občini ostane pospešeno razvijanje in posodabljanje vseh oblik trgovanja. Zadovoljitvi potrošnikov bodo zato v letu 1980 prilagodili vsa prizadevanja. Okrepljeni stiki s potrošniškimi sveti bodo delovno organizacijo seznanjali s kupčevimi željami, potrebami in pripombami. Celotni prihodek naj bi se v letu 1980 povečal nominalno za 22% in naj bi znašal ca. 750 milijonov dinarjev, planirajo 7% povečanje produktivnosti dela in 3,5% povečanje zaposlenosti. Na področju naložb v osnovna sredstva predvidevajo sledeče: - gradnjo blagovnice v Kamniku kot najvažnejšo naložbeno nalogo v SOZD ABC Pomurka; pridobitev zemljišča in vse potrebne dokumentacije za spremembo zazidalnega načrta soseske BS-2 ter soinvestiranje v komunalno opremljenost na tem zazidalnem območju. - pridobitev zemljišča za pričetek gradnje novih prodajnih in skladiščnih zmogljivosti v industrijski coni Duplica za prestavitev poslovnih enot Univerzal in Kurivo v začetku naslednjega srednjeročnega obdobja. - nabava dodatne opreme za razširitev distribucijskega centra za plasma mesnih in mlečnih proizvodov na ljubljansko-gorenj-skem gravitacijskem področju. - sovlaganje naložbenih sredstev za razširitev proizvodnih zmogljivosti (cement, peči za centralno kurjavo, opeka, tovarna sladkorja). - odkup zemljišča, pridobitev lokacije in pričetek gradnje samopostrežne trgovine z mesnico in bifejem v Stranjah. - odkup zemljišča in pridobitev lokacije za samopostrežno trgovino, z mesnico in bifejem na Vrhpolju. - ureditev 6 ha sodobnega plantažnega nasada jablan v Go-diču s predvideno proizvodnjo (v rjolni rodnosti) okrog 350 ton visoko kvalitetnega sadja. - delna zamenjava trgovske in ostale opreme v poslovnih enotah in skupnih službah. OBRT, GOSTINSTVO IN TURIZEM Osnovne naloge v letu 1980 v razvoju obrti, gostinstva in turizma naj bi bile sledeče: - uresničevanje programskih izhodišč za nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva v občini Kamnik, ki so bila sprejeta v letu 1979, - komunalno opremiti zemljišča v obrtni coni Kamnik in tako omogočiti gradnjo poslovnih prostorov, - pospeševanje združevanja osebnega dela in sredstev v OZD z raznimi oblikami kooperacije in sodelovanja, - OZD, ki proizvajajo tehnične izdelke za široko rabo, naj bi povečale naložbe v gradnjo servisnih objektov in s tem razširile servisne dejavnosti, - s stimulativno kreditno in davčno politiko še vnaprej omogočati predvsem razvoj deficitarnih obrtnih dejavnosti, obenem pa tudi ostalih gospodarskih dejavnosti drobnega gospodarstva, - KS naj v svoje programe vključijo pospeševanje tistih obrtnih dejavnosti, ki jih sedaj na njihovem območju primanjkuje, ter tistih dejavnosti, ki so potrebne za razvoj gospodarstva na njihovem območju, - pospeševati ustanavljanje gostinskih obratov, ki bi s svojimi storitvami, pripomogli k raznoliki in pestrejši gostinski ponudbi, predvsem vseh vrst toplih jedi, - povečati nočitvene zmogljivosti v gostinskih obratih ter omogočiti gradnjo predvsem takih novih gostinskih objektov, v katerih bodo urejena prenočišča, - pospešiti razvoj kmečkega turizma predvsem v Tuhinjski dolini in v dolini Kamniške Bistrice, s č imer bo turistična gostinska ponudba na območju občine pestrejša, - z ugodno kreditno politiko pospeševati razvoj gostinstva in kmečkega turizma na območju občine Kamnik. Za nadaljnji razvoj turizma na območju Velike planine so potrebni širši sanacijski in sistemski ukrepi, ki jih bomo pričeli uresničevati v letu 1980. Na Vasenem v letu 1980 še ne predvidevamo vlaganj. KMETIJSTVO Najpomembnejša naloga na področju kmetijstva bo v letu 1980 ustvarjanje pogojev za boljšo preskrbo prebivalcev občine s kmetijskimi pridelki. Pomemben dejavnik pri uresničevanju te naloge je zagotavljanje sredstev za pospeševanje kmetijstva, ki se združujejo na osnovi samoupravnega sporazuma. V proračunu občine pa so zagotavljena sredstva v višini 450.000 din za premira-nje odkupa ca. 1000 telet na območju občine Kamnik, kar je pomemben ukrep v pospeševanju kmetijstva in izboljšanju preskrbe prebivalstva občine z mesom. V letu 1980 se bo kadrovsko okrepila kmetijsko pospeševalna služba, predvsem za delovanje v hribovitem področju občine, o čemer je bil sklenjen dogovor s kmetijsko zemljiško skupnostjo, ki zagotavlja sredstva za delovanje službe. Kmetijska pospeševalna služba bo skrbela za vključevanje kmetovalcev v kooperacijsko proizvodnjo mleka in mesa, seznanjala kmetovalce z dosežki v kmetijski tehnologiji in jim svetovala pri skupinski nabavi in uporabi kmetijske mehanizacije. V sodelovanju s kmetijskim zavodom Ljubljana bomo nadaljevali z usmerjanjem kmetij v kmečki turizem, s katerim smo pričeli v preteklem letu. Kmetijsko zemljiška skupnost bo sodelovala pri izsuševanju zamočvirjenih kmetijskih zemljišč v KS Moste in Tunjice, izvršen bo prenos kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini v kmetijski zemljiški sklad. V gozdarstvu je predvidena prodaja 17.000 m3 lesa v družbenem in 33.000 m v zasebnem sektorju. Pogozdenih bo 22 ha gozdnih površin, gojitvena dela pa bodo opravljena na 380 ha gozda. Dograjena bo gozdna cesta Črnivec-Kranjski rak. Za vzdrževanje in rekonstrukcijo gozdnih cest bo porabljenih 2,100.000 din. UREJANJE PROSTORA Ker predvidevamo, da bo do konca leta 1980 sprejeta nova urbanistična zakonodaja, planiramo usklajevanje osnovnih urbanističnih dokumentov občine: - v novem obdobju bosta sprejeta zazidalna načrta za območji Novi trg in Šmarca. - začeli bomo gradnjo južnega dela blokovne zazidave BS-6 Bakovnik in nadaljevali gradnjo blokov na območju BS-2 - izdelana bo sprememba dela zazidalnega načrta BS-2 za pridobivanje možnosti lokacije trgovskih površin - izdelan bo zazidalni načrt manjšega kraja na območju SSI -Stranje za pridobivanje lokacij za javne objekte (PTT, vrtec, trgovina) - gradnja obvozne ceste Kamnik bo v tem obdobju narekovala v preteklem obdobju načrtovano ureditev mestnega prometa ter izdelavo zazidalnih načrtov krajev v mestnem jedru (avtobusna postaja) - v programiranem obdobju bo dokončana gradnja na zazidalnem območju Komende II - zaradi pričetih razprav o izdelavi urbanističnega načrta območja Velike planine bo prišlo do izdelave tega urbanističnega načrta - v tem obdobju bo treba pretehtati možnosti za uresničevanje vseh zazidalnih načrtov po urbanističnem načrtu in po tej presoji bo potrebno obstoječe urbanistične predpise tekstualno popraviti ter pri tem upoštevati dejanske zmogljivosti ali na dolo- čenih območjih prepovedati gradnjo v celoti. Z ozirom na dane možnosti za uresničevanje nalog menimo, da je predvideni program realen in v. obdobju, za katerega programiramo, tudi izvedljiv. KOMUNALNA DEJAVNOST V letu 1980 bodo nadaljevali z deli na obvozni cesti na odseku Duplica-Železni most, kjer naj bi dela končali do 15. 5. 1980. Odkupili bodo zemljišča na Novem trgu in vzporedno s tem začeli urejati sekundarne komunalne naprave na tem območju. Nadaljevali in dokončali bodo dela pri komunalnem opremljanju obrtne industrijske cone ter na območjih, na katerih je predvidena družbeno usmerjena blokovna stanovanjska izgradnja. Ker samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik v letu 1979 zaradi pomanjkanja sredstev ni zgradila razbremenilnikov visokih vod (RVV) in povezovalnih kanalov, bodo ta dela uresničevali v letu 1980. Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik bo v letu 1980 pripravila tehnično dokumentacijo' in začela gradnjo avtobusne postaje z javnim zakloniščem. V letu 1980 samoupravna komunalna skupnost načrtuje tudi rekonstrukcijo cest I. reda in sicer cesto v Zg. Tuhinj, cesto na Bistričico. cesto Sela in cesto Podjelša. Samoupravna komunalna skupnost je za uresničitev programa v letu 1980 podala ustrezne zahtevke za posojila pri Stanovanjsko komunalni banki v Ljubljani. Razen naštetih del bo samoupravna komunalna skupnost opravljala vzdrževalna dela na kolektivnih komunalnih napravah v občini Kamnik v okviru razpoložljivih sredstev in po programu za leto 1980. VODNO GOSPODARSTVO V naslednjem letu predvidevajo naslednja dela: - izdelava načrta in regulacije reke Pšate v naselju Komenda ob hipodromu, - izdelava načrta »Kočevarjev jez pri mehanični delavnici Viator« na strugi Kamniške Bistrice v sklopu mestne obvozne ceste, - redno vzdrževanje reke Kamniške Bistrice, jezov in podsla- P'j. - regulacija reke Nevljice. STANOVANJSKA DEJAVNOST Da bi čimprej in čimbolj dosledno uresničili sklepe VIII. kongresa ZKS in XI. Kongresa ZKJ je potrebno za uresničevanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu uvesti ekonomske stanarine v letu 1980. Ekonomske stanarine bodo zagotovile večjo materialno osnovo za samoupravljanje, s tem pa pogojevale tudi neposredni vpliv stanovalcev na vzdrževanje in obnavljanje družbenega stanovanjskega sklada. Samoupravna stanovanjska skupnost je za izvedbo programa v letu 1980 na področju investicijskega vzdrževanja in revitalizacijo stanovanjskega fonda podala ustrezne zahtevke za evidentiranje potreb po posojilih pri Stanovanjsko komunalni banki v Ljubljani. Investicijsko vzdrževanje stanovanjskega fonda in revitalizacija bosta v letu 1980 sestavni del programa, ki ga bo izdelala samoupravna stanovanjska skupnost in ga bodo obravnavali tudi na skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti. V letu 1980 načrtuje samoupravna stanovanjska skupnost nakup 60 stanovanj iz sredstev družbene pomoči, in prav toliko s strani OZD in TOZD. Z upoštevanjem sredstev 13. člena Zakona o programiranju in financiranju gradnje stanovanj računajo, da bo dinamika gradnje stanovanj najmanj taka kot je bila v letu 1979, s čemer bodo planska predvidevanja v stanovanjski gradnji v glavnem uresničena. DRUŽBENE DEJAVNOSTI V letu 1980 bodo samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti uresničevale svoje programe v okviru sprejetih aneksov k samoupravnim sporazumom, s tem da bodo te programe revalorizirale. V okviru planiranih sredstev bo potrebno zagotoviti uresničevanje načrtovanih nalog, ponovno pa bo treba proučiti naloge, zlasti na področju naložb ter jih v letu 1980 uresničevati v okviru materialnih možnosti. OTROŠKO VARSTVO Skupnost otroškega varstva v letu 1980 načrtuje enak obseg vzgojnovarstvene dejavnosti, kot je bil predviden z aneksom k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976-1980 o izvajanju programa otroškega varstva v letu 1979 in 1980. V družbeno organizirano vzgojo in varstvo bo vključenih 690 predšolskih otrok, v 80-urni vzgojni program za petletne otroke pa 250 otrok, ki niso redni varovanci vrtcev. Diferencirano subvencioniranje cene za dnevno varstvo otrok v vrtcih bo nekoliko spremenjeno. Kriteriji bodo dogovorjeni v skupščini skupnosti otroškega varstva in v skupščini socialnega varstva, ki po predlogu zakona o skupnostih socialnega varstva usklajuje osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do subvencij pri plačilu za storitve vzgojnovarstvenih organizacij. Dogovorjena sredstva za uresničevanje dopolnilnega programa so v letu 1980 nekoliko višja kot v letošnjem letu zaradi gradnje vrtca na Duplici za 170 mest in deleža pri gradnji krajevnega doma v Šmarci, ki bo imel tudi otroški vrtec za 50 predšolskih otrok. Obe načrtovani naložbi bo mogoče uresničiti le z deležem posojala stanovanjsko komunalne banke. Naraščajoče potrebe za nove zmogljivosti vrtcev bi bile zadovoljene v krajšem času s primernim prilagajanjem in opremo stanovanjskih prostorov. Tako pobudo je predlagala organizacija združenega dela Svilanit Kamnik, možnosti pa so tudi drugod. V te namene bo potrebno nekaj sredstev nameniti še v prihodnjem letu. Ostali stroški dopolnilnega programa bodo naraščali le za valorizirano vrednost programa. IZOBRAŽEVANJE Program osnovnega izobraževanja temelji na zakonskih in drugih dogovorjenih obveznostih v obsegu, ki ga predpisuje učni načrt in drugi za šolo obvezni predpisi. Obseg programa občinske izobraževalne skupnosti Kamnik v letu 1980: Obvezna vzgojnoizobraževalna dejavnost: - v 4 osnovnih šolah s podružnicami s 119 oddelki in 3135 učenci - v 8 oddelkih OŠ (s 73 učenci) organizacije za usposabljanje (POŠ) - v 6 oddelkih OŠ za odrasle - prevozi in vzdrževalnine za učence, ki bodo do tega upravičeni po zakonu. Dopolnilni program obsega tiste dejavnosti, ki niso vključene v obvezno šolsko dejavnost: - 15 oddelkov podaljšanega bivanja učencev v OŠ in dijaškem domu - 20 oddelkov male šole s 120-urnim programom za otroke, ki ne bodo redno vključeni v vzgojno-varstvenih zavodih - sofinanciranje glasbene šole, delavske univerze, prehrane učencev v OŠ, šolskih učbenikov in potrebščin, šolskih ekskurzij za učence 4. in 8. razredov, anuitete idr., sredstva za priprave na prehod na celodnevno osnovno šolo oziroma podaljšano bivanje, sofinanciranje skupnih služb SIS. Program investicij: V letu 1980 bo skupnost za izobraževanje vračala anuitete od posojil, ki so jih najeli za gradnjo centra usmerjenega izobraževanja, OŠ Duplica in telovadnico pri OŠ Frana Albrehta. Dogradili naj bi II. stopnjo (telovadnica) centra za usmerjeno izobraževanje. Izobraževalna skupnost Slovenije je že odobrila 2,54 milijona din na osnovi izdelanega programa izobraževanja v Kamniku. To investicijo bi bilo možno uresničiti, če se bomo takoj dogovorili za ustrezen projekt telovadnice. Z dograditvijo 8 učilnic v OŠ Duplica je skupnost za izobraževanje rešila le trenutno prostorsko stisko, zato bo potrebno šolo na Duplici dograditi v popolno osnovno šolo, za kar bi potrebovali 70 milijonov din. Če bo skupnosti za izobraževanje uspelo v letu 1980 pridobiti posojila, bodo takoj nadaljevali z gradnjo, sicer pa v letu 1981. Manjša investicijska dela bodo potrebna tudi na podružničnih šolah, kjer ni niti enega igrišča. KULTURA V letu 1980 bo program kulturnih dejavnosti potekal v skladu s sprejetimi planskimi dokumenti za srednjeročno obdobje 1976-1980, s tem da bo na nekaterih področjih dosežen večji kakovostni premik; boljša organizacija dela in večja strokovna poglobljenost pri izvajanju akcij. Tako je na področju muzejsko-galerijske dejavnosti predvidenih 6 likovnih razstav, med rednim delom pa dokončna ureditev muzejske dokumentacije in fototeka po sodobnih muzeoloških zahtevah in inventariziranja umet-nostno-zgodovinskega gradiva, ki ga hrani Kamniški muzej. Knjižnične dejavnosti ne bodo spreminjali, le nakup knjig se bo nekoliko povečal. Na področju spomeniškega varstva bodo nadaljevali sondiranje in utrjevanje Malega gradu. Na področju glasbene dejavnosti se bodo zvrstili koncerti kamniških pevskih društev, občinska revija zborov, samoupravna kultura skupnost bo gostitelj revije gorenjskih pevskih zborov. Likovne razstave bodo še nadalje spremljali kratki koncerti priznanih slovenskih solistov in komornih ansamblov. Tudi v prihodnje bo organiziranih 10 gledaliških predstav gostujočih ansamblov in sicer 6 za odrasle in 4 za mladino. Ob tem pa bo kulturna skupnost Kamnik pobudnik novoletnega koncerta (Simfonični orkester Domžale - Kamnik) in proslave ob slovenskem kulturnem prazniku. Na pobudo SZDL naj bi zaradi družbene jjomembnosti uvrstili v program tudi postopno sanacijo (I. faza - selekcija in restavriranje knjižničnega in slikarskega gradiva) Frančiškanske knjižnice, ki že vrsto let propada. Vsekakor bo treba v prihodnje rešiti tudi problem, ki tare Kamnik že dalj časa, to je ureditev depojskih prostorov v prostorih bivše osnovne šole v Komendi za arhivalije občine Kamnik. TELESNA KULTURA Glavne naloge SITKS v letu 1980 so določene s temelji planov za obdobje 1976-1980 in so naslednje: - zagotavljali bodo objekte za tekmovalni šport in rekreacijo. Poseben poudarek bo na dokončanju del v Domu Mekinje, urejanju lastninskih oziroma uporabnih pravic na športnih objektih ter sistematskem reševanju gospodarjenja s športnimi objekti; - zagotavljali bodo pogoje za delovanje zveze telesnokultur-nih organizacij, pri tem pa upoštevali osnovna načela vključevanja v organizirano telesnokulturno dejavnost občanov in izenačevanje možnosti za množično telesnokulturno udejstvovanje. V tekmovalnem športu pa omogočali doseganje vrhunskih rezultatov v sporazumno določenih panogah, ter strokovnim delavcem zagotovili socialno varnost; - skupaj z OIS in SOV bodo nadaljevali' proces ustvarjanja možnosti telesnokulturnega udejstvovanja predšolski (športna značka I.) in osnovnošolski mladini (ŠŠD in športni znački II.). - v letu 1980 bo SITKS posvetila posebno pozornost organiziranju telesnokulturne dejavnosti v OZD in KS in si prizadevala, da bo v vsaki OZD in KS deloval organizator športne rekreacije, v večjih pa naj bi bil zaposlen profesionalni športni rekreator; - nadaljevali bodo proces ustvarjanja možnosti za pridobivanje in usposabljanje strokovnih delavcev za potrebe osnovnih telesnokulturnih organizacij, šolskih športnih društev, vzgojnovarstvenih zavodov, OZD in KS. Glede na to, da je načrtovani razvoj telesnokulturne dejavnosti in program osnovnih nosilcev telesne kulture v občini v razkoraku s programiranimi zbranimi sredstvi, nalog, zastavljenih v programu SITKS, brez dodatno zbranih sredstev ne bo mogoče v celoti uresničiti. ZDRAVSTVO Na osnovi sprejetega dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Kamnik v obdobju 1976-1980 za leti 1979 in 1980 bo pri izvajanju zdravstvenega varstva v letu 1980 posebna prednost namenjena: - vsestranskim ukrepom za izboljšanje zdravstvenega varstva delavcev v združenem delu ter zmanjšanju prekomerne odsotnosti z dela, pri čemer je potrebno dosledno in sistematično izvajati preventivne preglede delavcev skladno s predpisi; zmanjševati število neupravičenih izostankov od dela na račun zdravstvene skupnosti na podlagi programov odgovornih zdravstvenih delavcev in organizacij združenega dela; v tem letu povečati število zdravstvenih delavcev v dejavnosti medicine dela najmanj do dogovorjenih in sprejetih normativov v zdravstvu; - izboljšanju zobozdravstvenega varstva za odrasle in skrajševanju čakalne dobe s posebnimi sporazumi med uporabniki in izvajalci v okviru neposredne menjave dela in zagotavljanju možnosti zobozdravstvenega varstva na osnovi neposredne menjave dela med uporabnikom in zobozdravstveno službo (ambulante za samoplačnike); - sistematičnemu razvoju in utrjevanju zdravstvene službe v pogojih ljudske obrambe in družbene samozaščite; - izdelavi konkretnega programa za zdravstveno vzgojo v organizacijah združenega dela, katerih nosilec je TOZD zdravstva v občini; - pridobivanju potrebne dokumentacije za gradnjo novega zdravstvenega doma, ki naj bi se po sklepu občinske zdravstvene skupnosti gradil v prihodnjem srednjeročnem obdobju; - v okviru dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Kamnik v obdobju 1976-1980 za leti 1979 in 1980 in materialnih možnosti, si bo Občinska zdravstvena skupnost v sodelovanju s krajevno skupnostjo Komenda prizadevala dopolniti program zdravstvenega varstva z odprtjem zobne ambulante v tej krajevni skupnosti. SOCIALNO SKRBSTVO Občinska skupnost socialnega skrbstva Kamnik v letu 1980 ne bo povečevala števila upravičencev do socialnih pomoči, temveč bo njena dejavnost potekala v okviru, določenim z aneksom k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Kamnik in SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 v letu 1980. V tem letu na področju socialnega skrbstva ne predvidevajo naložb, temveč bo potrebno zagotoviti še 828.000 din za delavnice za delo pod posebnimi pogoji. V tem letu bo potrebno zagotoviti še sredstva za delovanje zakonske in predzakonske svetovalnice, ki je nova naloga na področju socialnega skrbstva in začeti priprave za ustanovitev centra za socialno delo kot organizacije združenega dela na področju izvajanja socialno skrbstvenih ukrepov. ZAPOSLOVANJE Pri uresničevanju programa skupnosti za zaposlovanje bo v letu 1980 poseben poudarek namenjen usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Ta naloga je povezana z nadaljnjim razvojem centra za varstvo in usposabljanje invalidnih oseb v Mengšu. VARSTVO PRED POŽAROM SIS za varstvo pred požarom bo tudi v letu 1980 pridobivala sredstva po samoupravnem sporazumu oz. občinskem odloku (0,40% iz dohodka DO - osnova so osebni dohodki) in iz požarnih premij s strani zavarovalnice Triglav. Skupnost bo v letu 1980 pridobila potrebno dokumentacijo za dom varnosti in zaščite ter z ostalimi dejavniki pričela z gradnjo. i Požarna skupnost bo v skladu s programom izvajala politiko na področju požarnega varstva in preko občinske gasilske zveze skrbela za nabavo opreme, vzgojo in izobraževanje ter pridobivanje novih kadrov. Pri sodelovanju z ONZ in požarno inšpekcijo bo nadaljevana akcija požarnih pregledov in odprave pomanjkljivosti. KRAJEVNE SKUPNOSTI Krajevne skupnosti v skladu s srednjeročnim planom v letu 1980, načrtujejo znatne naložbe v najbolj potrebne komunalne objekte, vedno več pa tudi za druge objekte družbenega standarda ter ostale potrebe družbenega življenja. Za uresničevanje načrtovane dejavnosti bodo krajevne skupnosti predvidoma imele na voljo 29,910.000 din. Največji vir dohodka bo še vedno krajevni samoprispevek, s katerim bo zbrano približno 13,631.000 din oziroma 45% vseh dohodkov krajevnih skupnosti; prispevek delovnih organizacij, ki ga po samoupravnem sporazumu združujejo za razvoj krajevni skupnosti bo znašal predvidoma 5,200.000 din ali 17% udeležbe v celotnem dohodku krajevnih skupnosti. Ostala sredstva bodo zbrana s soudeležbo krajanov, s sredstvi samoupravnih interesnih skupnosti, dotacijo občinske skupščine in drugimi združenimi sredstvi. Večino zbranih sredstev bodo krajevne skupnosti namenile za novogradnje in dograjevanje komunalnih objektov kot so vodovodi, kanalizacija, ceste in avtobusna postajališča; za vzdrževanje cest in pločnikov, razširitev omrežja in vzdrževanje javne razsvetljave, urejanje pokopališč, soudeležbo pri gradnji TP in elektro omrežja ter tekoča vzdrževanja vseh navedenih objektov. V sodelovanju z interesnimi skupnostmi pa bodo sredstva usmerjale tudi na druga področja. Pomembnejše naložbe v letu 1980 bodo: KS Kamniška Bistrica - gradnja TV pretvornika; KS Križ - gradnja kanalizacije; KS Srednja vas - gradnja otroškega vrtca za potrebe več krajevnih skupnosti; KS Duplica - razširitev javne razsvetljave; KS Komenda - gradnja ceste Komenda-Komendska Dobrava; KS Šmartno - gradnja kulturnega doma in otroškega igrišča; KS Špitalič - vodovod Okrog; KS Tunjice - dograditev vodovoda; Volčji potok - priprave za začetek gradnje kulturnega doma; KS Vranja peč - vodovod Vel. Lasna, cesta Vel. Lasna-Va-seno; KS Tuhinj - dograditev vodovoda. Krajevne skupnosti, ki še nimajo primernega telefonskega omrežja, načrtujejo v letu 1980 s PTT podjetjem ureditev tega in gradnjo telefonskih govorilnic. Tudi za doslednejše uresničevanje zasnove vsesplošne ljudske obrambe, usposabljanje enot narodne in civilne zaščite, krajevne skupnosti načrtujejo potrebna sredstva, prav tako za delovanje organizacij in društev na območju krajevnih skupnosti. Natančnejše bodo krajevne skupnosti izvajanje naložb in koriščenje sredstev prikazale v planih, ki jih bodo same dale v javno razpravo. Delovne organizacije bodo sredstva za uresničevanje programov krajevnih skupnosti v letu 1980 zagotavljale v višini iz leta 1979, torej 600 din na zaposlenega. LJUDSKA OBRAMBA V letu 1980 bo potrebno uresničiti predvsem tiste naloge iz srednjeročnega programa 1976/1980, ki do sedaj iz različnih, predvsem pa finančnih vzrokov še niso realizirane ter pripraviti nov srednjeročni program. Leta 1980 bo potrebno pričeti z reševanjem ustreznih prostorov za občinski center zvez in službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, za katero je v osnutkih srednjeročnega programa za obdobje 1981-1985 predviden nadaljnji razvoj, tako z materialno opremo kot z rednim delovanjem. V letu 1980 bomo na področju civilne zaščite usmerili napore v nadaljnje opremljanje enot civilne zaščite s kolektivno opremo in njihovo usposobljanje za delovanje v izrednih razmerah. Poleg usposabljanja pripadnikov civilne zaščite bomo usposabljali mladino in nerazporejene prebivalce ter tiste občane, ki so razporejeni v druge strukture SLO. V celotnem družbeno gospodarskem sistemu bomo morali ponovno preveriti lastne obrambne priprave in jih uskladiti z obstoječimi navodili (metodologija za izdelavo načrtov funkcioniranja gospodarskih in družbenih dejavnosti), nato pa tudi v okviru občine. Občinski štab TO bo v letu 1980 izvajal urjenje pripadnikov in poveljstev enot TO z vajami in preizkusnimi mobilizacijami. Velik del moči bo namenjen pripravi novega srednjeročnega programa za obdobje 1981-1985 in vzgoji za obrambo pred RBK bojnimi sredstvi, idejnopolitični vzgoji pripadnikov TO in materia-lizaciji obrambnih načrtov. VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V letu 1980 se bo nadaljevalo s konkretizacijo načrtov samozaščitnih ukrepov in varnostnih načrtov, katere bo potrebno dopolniti glede na določila bodočega novega zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Organi za notranje zadeve bodo ob sodelovanju delovnih ljudi in občanov okrepili preventivno in represivno delovanje na področju varovanja družbenega in zasebnega premoženja, javnega reda in miru ter na področju varnosti v cestnem prometu. Potrebno bo zagotoviti dosledno izvajanje odloka o ureditvi cestnega prometa in ga po potrebi spremeniti in dopolniti. Organi za notranje zadeve bodo pri delu najtesneje sodelovali z ostalimi organi odkrivanja, pregona in sojenja, inšpekcijskimi službami in krajevnimi skupnostmi ter organizacijami združenega dela. Vzgoji s področja varnosti in družbene samozaščite bo potrebno odmeriti pravo mesto in vlogo v vseh sredinah. Splošna poraba v občini Kamnik Spremembe občinskega proračuna za leto 1979 in osnutek občinskega proračuna za leto 1980 Splošne ugotovitve in izhodišča Občinski proračun za leto 1979, ki so ga zbori skupščine sprejeli decembra 1978, je temeljil na izhodiščih, da bo znašala rast vseh oblik prihodkov v poprečju 19,1%. Med posameznimi viri naj bi porasli prihodki od davka iz osebnega dohodka okoli 20,0%, prometni davki 18,7 ter drugi prihodki v poprečju 28,0%. V okviru teh gibanj je načrtovan občinski proračun za leto 1979, in naj bi dosegel višino 46,900.000 din. Glede na ugotovljena gibanja bodo prihodki presegli načrtovano rast, saj naj bi bili brez prenesenih sredstev višji za 30,0%. Vsi prihodki, vključno s prenesenimi sredstvi po zaključnem računu za leto 1978, pa bodo napram preteklemu letu večji za 33,0% in bodo dosegli višino 57,300.000 din. Izhajajoč iz osnov in doseženih rezultatov v letu 1979 tudi za prihodnje leto ocenjujemo sorazmerno visoko rast virov, iz katerih se oblikujejo proračunski prihodki. Tako naj bi znašala poprečna rast proračunskih prihodkov 27,0%. Z znižano stopnjo občinskega davka iz osebnega dohodka delavcev od 0,50% na 0,10% pa bo proračunska masa z izvirnimi prihodki večja le za 9,7%. Ker bo ob zaključku leta 1979 ostal del proračunskih prihodkov neizkoriščen, bo s prenesenimi sredstvi, ki jih ocenjujemo na 720.000 din, skupna proračunska masa leta 1980 višja za 11,0% in bo dosegla višino 63,600.000 dinarjev. Razlike med sprejetim in spremenjenim proračunom za leto 1979 ter postavke osnutka proračuna za leto 1980 so razvidne iz priloženega pregleda. Sprememba občinskega proračuna za leto 1979 Že iz uvodnih ugotovitev je mogoče razbrati, da načrtovano umirjanje splošne rasti porabe v letu 1979 ni bilo uresničeno. Čeprav v letu 1979 z občinskimi predpisi niso bile uvedene nove ali višje davščine, so izvirni proračunski prihodki porasli napram preteklemu letu za 30,0%. Taka rast je bila dosežena ob povečanju sredstev davka iz osebnega dohodka delavcev za 29,0%, izrazitejšo rast pa pričakujemo od povečanega obsega zasebne dejavnosti in sicer 40,0% pri davkih od obrti, ter v poprečju 56,0% od davkov od intelektualnih storitev, davka od skupnega dohodka občanov in davka od avtorskih pravic. Tako bodo skupni prihodki od davka iz osebnega dohodka napram letu 1978 37,0% večji. Pri prometnih davkih, davkih na premoženje in na dohodke od premoženja ne bo posebnih odstopanj oziroma je v spremembi proračuna prvotno predvidena rast 18,7% povečana na 19,6%. Višji prihodki bodo pri davku od premoženja, ker ni bil odpravljen davek na posest cestnih motornih vozil, pri ostalih oblikah davkov pa ocenjujemo manjša povečanja ob dejstvu, da bo glede na ugotovljeni promet z nepremičninami ta davek pod planom za leto 1979. Sodne takse, ki so v načrtu zajete v - Vrsti 3. Takse -, so v spremembi proračuna prenesene med dohodke po posebnih predpisih v - Vrsto 5. Pri taksah so izrazito porasle takse na promet s parklarji in kopitarji, dohodki po posebnih predpisih pa bodo ob povečani prerazporeditvi med sredstva za občinske proračune dosegli dobrih 60,0% porasta. Povečana sredstva iz te prerazporeditve med 8 republiškim proračunom in občinskimi proračuni so namenjena za udeležbo pri financiranju temeljnih sodišč in temeljnih javnih tožilstev. Ob oceni, da se bodo povečali tudi prihodki občinskih upravnih organov, bodo po spremenjenem predlogu izvirni prihodki višji za 30,0%. Z upoštevanjem prenesenega presežka proračuna iz leta 1978 v znesku 3116 tisoč dinarjev - bo znašala celotna masa proračunskih sredstev 57,300.000 din in bo napram letu 1978 večja za 33,4%. Da bi omogočili realni pregled in primerjavo nove razporeditve prihodkov napram postavkam po proračunu za leto 1979, je treba posebej prikazati spremembe postavk uporabnikov sredstev po proračunu za leto 1979 od razporeditve presežka proračuna leta 1978, ki jo je občinska skupščina sprejela z odlokom o zaključnem računu proračuna za leto 1978 v maju 1979, ter od predloga za razporeditev preostalih presežnih sredstev po spremembi proračuna za leto 1979. Tako nam kaže skupni pregled sledečo primerjavo: Proračun/79 Sprememba proračuna a) Uporabniki po prorač./79 b) Presežek prorač. leta/78 c) Presežena sred. po spremembi proračuna za leto 79 46,900.000 48,288.711 3,016.089 5,995.200 Skupaj 46,900.000 57,300.000 V priloženem pregledu je razporeditev sredstev pod tč. b in c prikazana ločeno z oznako »novi uporabniki«. Po posameznih namenih porabe so spremembe sledeče: Skupni stroški skupščine, izvršnega sveta in delovne skupnosti so napram načrtu povečani za 0,5% oziroma 150.700 din. Povečanje se nanaša na delno kritje stroškov za uvedeno neprekinjeno vratarsko in varnostno službo v juliju, kar bremeni upravo s 366.920 din. V ostalem so izvršene manjše medsebojne uskladitve tako, da rezervirana sredstva uprave za nezasedena delovna mesta (215.000 din) ter prihranke oz. predvidoma neizkoriščeni del sredstev na posameznih postavkah sredstev za posebne namene, namenjamo za celotno kritje vratarske službe v znesku 216.220 din ter za kritje višjih materialnih izdatkov 577.000 din. Povečana sredstva za sodnika za prekrške v višini 100 tisoč din omogočajo z družbenim dogovorom dovoljeno valorizacijo osebnih dohodkov in kritje storitev kot so najemnina prostorov in podobno, za kar v proračunu za leto 1979 niso bila zagotovljena sredstva. Udeležba občin za sofinanciranje pravosodnih in upravnih služb, prikazanih v pregledu pod zap. št. 5, je bila dokončno usklajena po sprejemu proračuna za leto 1979 februarja 1979. Po tej uskladitvi je v proračunu primanjkovalo 169.000 din. Oktobra pa je bilo v okviru občin ljubljanske regije dogovorjeno, naj zagotovimo dodatna sredstva za dovoljeno valorizacijo osebnih dohodkov, pri čemer odpade na občino Kamnik 137.000 din. Dejavnost oziroma sredstva za ljudsko obrambo ostajajo na načrtovani višini. Za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev je povečana udeležba gorski reševalni službi za 80 tisoč din za dva brezžična radio aparata, občinskemu svetu ljudske tehnike za razširitev dejavnosti 30 tisoč din ter obiki konferenci ZSMS za povečane stroške pri solidarnostni akciji za Kotor, sodelovanje s pobratenimi mesti in štafeto za 100 tisoč din. Med »novimi uporabniki« so v tem namenu po ZR/78 razporejena sredstva za DPO Volčji potok za cesto Hudo-Rudnik v višini 660.000 din, udeležba pri nakupu poslovnih prostorov za PD Kamnik 200.000 din ter dodelitev iz nerazporejenih sredstev proračuna leta 1979 gasilskemu društvu Moste in Križ ob praznovanju 50 oziroma 25 let delovanja v višini 50.000 oziroma 30.000 din. Pri negospodarskih investicijah je povečan znesek za ureditev prostorov občinskega sodišča oz. preselitev geodetske uprave od 200 tisoč na 400 tisoč din, kolikor znašajo stroški urejanja novih prostorov, ter za 30 tisoč din za ureditev parkirišča za občinsko zgradbo. Po zaključnem računu 1. 1978 je skupščina razporedila 1,756.089 din za udeležbo za nakup zgradbe v Maistrovi ulici, kjer bo nova avtobusna postaja ter 200.000 din udeležbe k stroškom ureditve prostora pred kino-DOM. Del presežnih sredstev po spremembi proračuna za leto 1979 v znesku 4,300.000 din namenjamo za udeležbo pri financiranju stroškov gradnje Doma zaščite in varnosti v Kamniku, katerega gradnjo bomo pričeli v prihodnjem letu. Zneski v zadnjih dveh odstavkih so pod zap. št. 8 pregleda navedeni v alineji »novi uporabniki«. Pri razporeditvi sredstev za socialne skrbstvo so opravljene manjše uskladitve, saj so iz zneska priznavalnin izločena sredstva v višini 100 tisoč din za vzdrževanje pokopališč in spominskih obeležij borcev NOV prenesena v Komunalno dejavnost pod zap. št. 11 pregleda. Stroški zdravstvenega varstva po oceni ne bodo dosegli predvidene višine za leto 1979 ter so zmanjšani od 40 na 30 tisoč din. Pri komunalni dejavnosti je znižana postavka za financiranje urbanistične in prostorske dokumentacije za 100 tisoč din, iz socialnega skrbstva pa so prenesena sredstva za vzdrževanje pokopališč borcev NOV v znesku 100 tisoč din ter vnesena nova postavka iz razporeditve presežka proračuna leta 1978 v višini 200 tisoč din za pokrivanje obveznosti pri financiranju izdelave dolgoročnega plana ljubljanske regije. Pri dejavnosti krajevnih skupnosti je povečana postavka za skupno računovodsko službo za 66.500 din, in sicer za kritje dovoljene valorizacije osebnih dohodkov delavcev te službe. Med intervencijami v gospodarstvu so sredstva za Kmetijsko zemljiško skupnost nespremenjena. Povečani pa so izdatki za zatiranje živalskih kužnih bolezni, in sicer na višino prihodkov iz naslova taks na promet s parklarji in kopitarji, ki se izločajo na posebni račun. Da bi omogočili pogoje za verifikacijo novo ustanovljenega medobčinskega Veterinarskega zavoda, je bilo med občinama Domžale in Kamnik dogovorjeno, da prispevata sredstva za nabavo minimalno potrebne opreme v skupnem znesku 288.000 din, - od katerega odpade na občino Kamnik 4o ,0% del v višini 115.200 din. Ker v letu 1980 pričenjamo gradnjo objekta za Veterinarski zavod na lokaciji novega sejmišča (vzhodno ob obvozni cesti nasproti tovarne Titan), je ostanek presežnih sredstev po spremembi proračuna za leto 1979 v znesku 1,500.000 din namenjen za sofinanciranje oziroma kot udeležba občine pri tej gradnji. Z zmanjšanim zneskom nerazporejenih prihodkov zagotavljamo sredstva, ki so potrebna za tekočo proračunsko rezervo, 1 % obvezni rezervni sklad pa je obračunan od nove višine proračunskih prihodkov za leto 1979. Upoštevajoč navedeno bo zborom občinske skupščine Kamnik predložen predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1979, s tem da se: - skupni prihodki občinskega proračuna spremene od 46,900.000 din na 57,300.000 din - ter prihodki razporede za občinske potrebe od 46,573.200 din na 57,065.060 din , - za tekočo prorač. rezervo od 326.800 din na 234.940 din Osnutek občinskega proračuna za leto 1980 Ocena proračunskih prihodkov za leto 1980 temelji na doseženih rezultatih leta 1979 in predvidenih resolucijskih gibanjih v prihodnjem letu. Tako pričakujemo, da bo rast virov, iz katerih se oblikujejo proračunski prihodki, znašala v poprečju 27,0%. Na to rast bodo posebno vplivale osnove za prihodke od davkov iz osebnega dohodka, ki naj bi porasle v poprečju za 32,0%, prometni davki za 24,0% ter takse, prihodki po posebnih predpisih in drugi prihodki v poprečju za 25,0%. Ob navedeni rasti virov prihodkov je potrebno ugotoviti, da z občinskimi predpisi tudi za leto 1980 ne bodo uvedene nove ali višje davščine. Da bi uskladili rast porabe z rastjo družbenega proizvoda, načrtujemo v osnutku proračuna zbiranje sredstev od občinskega davka iz osebnega dohodka delavcev po znižani stopnji - od 0,50% na 0,10%. Znižanje tega davka bo vplivalo na skupno proračunsko maso tako. da bo znašala rast izvirnih proračunskih prihodkov le 9,7%, s prenesenimi sredstvi pa bodo proračunski prihodki 11,0% višji kot leta 1979. Po teh ocenah bodo sredstva proračuna za leto 1980 znašala 63,600.000 dinarjev, med posameznimi vrstami prihodkov pa bodo sledeča gibanja: Pri občinskem davku iz osebnega dohodka naj bi se osnova za ta dohodek povečala za 25,0%, ob znižani stopnji pa se bo v občinski proračun nateklo le 1/4 sredstev, zbranih iz tega vira v letu 1979. Rast ostalih oblik davka iz osebnega dohodka je razvidna iz pregleda, kjer je potrebno ugotoviti, da so davki iz kmetijstva na ravni leta 1979 ter da zaradi večjega števila obrtnikov izraziteje rastejo avki zasebnega sektorja: v obrtni dejavnosti za 33,0%, pri intelektualnih storitvah za skoraj 50,0% ter drugi davki občanov med 20,0 in 30,0%. Vsi davki iz osebnega dohodka bodo zaradi znižane stopnje občinskega davka iz osebnega dohodka delavcev v poprečju le za 5,3% višji od leta 1979. Za prometne davke, davke na premoženje in na dohodke od premoženja ocenjujemo, da bodo dosegli poprečno 24,0% povečanje. Skupno naj bi davki na premoženje in na dohodke od premoženja, navedeni pod zap. št. 1 do 4 pregleda, porasli v poprečju za 10,3%. Močnejša je rast prometnih davkov, zajetih pod zap. št. 5 do 8, in naj bi v okviru navedenih postavk znašala 27,8%. Po oceni bo v prihodnjem letu promet z zemljišči po obsegu enak letu 1979, zato za to obliko davka ne predvidevamo povečanja. Takse naj bi porasle za 25,7%, večje povečanje pričakujemo od taks na promet s parkljarji in kopitarji, in sicer za 31,0%. Za upravne in komunalne takse pa je predvideno poprečno 23,0% povečanje. Z novim načinom prerazporeditve denarnih kazni in sodnih taks v letu 1979, se vsa zbrana sredstva v republiškem merilu delijo med občine v razmerju, v kakršnem posamezne občine zagotavljajo sredstva za delo temeljnih sodišč, temeljnih javnih tožilstev ter organov za kaznovanje prekrškov. Ta sredstva, navedena med prihodki po posebnih predpisih, so v primerjavi z letom 1979 večja za 24,4%. Med ostalimi prihodki načrtujemo za 23,6% večje dohodke upravnih organov, sredstva republike za vzdrževanje spomenikov borcev NOV v znesku 20 tisoč din ter manj prenesenih sredstev, ki naj bi od presežka proračuna leta 1979 znašala 720 tisoč din. V osnutku razporeditve prihodkov so gibanja med posameznimi nameni porabe dokaj različna, predvsem zaradi neenakih izhodišč v letu 1979 in prejšnjih letih ter nekaterih opuščenih ali prenesenih oziroma na novo vnesenih postavk porabe. Skupna sredstva za dejavnost skupščine, izvršnega sveta in delovne skupnosti so povečana za 23,2%, od tega odpade za redno dejavnost 22,2% in za posebne namene 34,2% povečanje. Osnove za ugotovitev potreb so bila povečanja sredstev redne dejavnosti za 18,0% ter za materialne potrebe in posebne namene v poprečju za 20,0%. Na preseganje teh poprečij vplivajo dodatno rezervirana sredstva za 3 nezasedena delovna mesta ter za 5 pripravnikov v znesku 768 tisoč din, brez katerih bi znašala stopnja rasti redne dejavnosti 19,1%. Rast sredstev za posebne namene (34,2%) pogojujejo nove postavke: vratarska služba z 879 tisoč din ter rezervirana sredstva v višini 150 tisoč din za pripravo referenduma, ki bo v letu 1981. Z odbitkom teh dveh postavk ter vzporedno izločitvijo posebne postavke za praznovanje 750-letnice v znesku 600 tisoč din v letu 1979, bi znašala rast tega namena le 19,7%. Upoštevajoč navedene posebnosti in primerjave bi nasproti skupnemu 23,2% povečanju obravnavanih treh dejavnosti, znašalo to povečanje 19,2%. Za uresničevanje programa dela sodnika za prekrške so za leto 1980 predlagana nekoliko višja sredstva, s katerimi naj bi zagotovili dogovorjene osebne dohodke zaposlenih, oblikovali sklad skupne porabe ter pokrili predvidene materialne stroške, ki so vezani na normalno delo tega organa. Pod zap. št. 5 so navedeni preostali porabniki proračuna s področja pravosodnih in drugih upravnih služb. Potrebna sredstva, katerih dokončne višine še niso usklajene po občinah ljubljanske regije, znatno presegajo poprečno rast porabe po proračunu za leto 1980. Navedene zahtevke porabniki utemeljujejo predvsem s kadrovskimi izpopolnitvami, ki jih po reorganizaciji pravosodnih institucij v letu 1978 in 1979 še niso izvedli. Skladno s sprejetim dogovorom o zagotavljanju pogojev in sredstev za delo pravosodnih služb, bo potrebno zagotoviti med občinami usklajeno in dogovorjeno višino sredstev. Za programirane nabave, naloge in delovanje ljudske obrambe v občini ter za sofinanciranje »Pokrajine« (indeks 229) se v proračunu za leto 1980 predvideva 34,2% povečanje sredstev. Od vseh sredstev odpade za potrebe SLO 1.830 tisoč din ter za TO 1.660 tisoč din. Predvidena sredstva za potrebe dejavnosti družbenopolitičnih organizacij in društev so razvidne iz zap. št. 7 pregleda. V primerjavi istih porabnikov v letu 1979 so načrtovana sredstva leta 1980 višja za 25,9%. Od skupnega zneska 4,213.500 din pripada SZDL 1,647.500 din, za Kamniškega občana 715.000 din, za ZSMS 762.500 din, za ZZB NOV 409.400 din, za ZRVS 210.000 din, Ljudsko tehniko 120.000 din, gorsko reševalno službo 100.000 din, zvezo prijate- 19 Ijev mladine 97.500 din. za civilne pogrebe 30.000 din, izseljeni-ško matico 15.600 din, za odbor koroških partizanov ter Kamni-ško-zasavskega odreda 30.000 din in za druge enkratne prispevke 76.000 dinarjev. Sredstva negospodarskih investicij so namenjena za ureditev prostorov za Kamniškega občana v višini 100 tisoč din in nabavo nove potrebne telefonske centrale ter sodobnega fotokopirnega stroja v višini 650 tisoč din, 800 tisoč din je rezerviranih za pričetek obnavljanja pročelja zgradbe občine Kamnik. V letu 1978 in 1979 smo prevzeli obveznost sofinanciranja nakupa poslovnih prostorov za sodišče združenega dela v Ljubljani ter za obnovo počitniškega doma ZB - Banjole. Za najete kredite zapadejo prve anuitete v letu 1980 ter znašajo za sodišče združenega dela 253.000 din in za dom ZB - Banjole 239.000 din. Preostali znesek 127.000 din se nanaša na obveznosti anuitet iz prejšnjih let. Višina potrebnih sredstev za socialno skrbstvo oziroma za priznavalnine je ugotovljena po merilih za financiranje občinskih priznavalnih borcem, ko se družbeni dogovor o priznavalninah financira v celoti. Visoka rast je tudi posledica novega povečanega cenzusa, ki velja od 1. 7. 1979 dalje. Kadrovske podpore so giede na pričakovano večje število teh upravičencev povečane za 60,0%, sredstva za preživninsko varstvo kmetov pa v poprečju za 20,0%. Sredstva za zdravstveno varstvo so predvidena v višini 40 tisoč din, in sicer za namene, kot so navedeni pod zap. št. 10 pregleda. Pri komunalni dejavnosti so predvidena večja sredstva za vzdrževanje katastra, izdelavo geodetske prostorske dokumentacije, preglednih kart, tematske kartografije ter za razgrnitev in uveljavitev dela nove izmere v skupnem znesku 330 tisoč din. Za kritje stroškov izdelave ter usklajevanje potrebne urbanistične in prostorske dokumentacije občine in za dogovorjeno udeležbo pri izdelavi medobčinskega dolgoročnega plana je v osnutku namenjenih 400 tisoč din, za komunalno dejavnost splošnega namena ter vzdrževanje pokopališč borcev NOV in spominskih obeležij pa 370 tisoč din. Pod zap. št. 12 pregleda so razčlenjeno prikazana potrebna sredstva za dejavnost krajevnih skupnosti. Visoke indekse rasti sredstev za leto 1980 pogojuje zaposlitev dodatnega delavca, delna izpopolnitev opreme ter ostali odvisni stroški za normalno delo te dejavnosti. Za načrtovanje obrambnih priprav je zaposlen en delavec, povečani znesek pa se predvsem nanaša na materialne izdatke te službe. V skupni računovodski službi, ki opravlja računovodska in finančna dela za 21 krajevnih skupnosti, sta bila doslej zaposlena 2 delavca. Da bi zagotovili ažurnost poslovanja, ki jo terjajo finančni predpisi, bo treba zaposliti še enega delavca. Za pokrivanje funkcionalnih izdatkov in stroškov izvajanja delegatskega sistema v posameznih krajevnih skupnostih so sredstva povečana za 31,5%. Med intervencijami v gospodarstvu je namenjeno od zneska 800 tisoč din za nadomestilo dela obresti za kredite kmetom v višini 200 tisoč din, za udeležbo pospeševalni službi skupnosti v višini 150 tisoč din ter za premije za pitanje govedi v višini 450 tisoč din. Kooperacija Emona je s kmeti z območja občine že sklenila pogodbe za pitanje 1000 glav govedi, za katere bomo namenili sredstva premij po 450 din za govedo. Sredstva za zatiranje živalskih kužnih bolezni so vnesena v višini prihodkov taks iz tega naslova in se prenašajo na posebni namenski račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni. Oblikovanju stalnih rezerv živil je dan poseben poudarek v osnutku republiške resolucije. Med ukrepi za boljšo ponudba mesa oziroma za zagotavljanje potrebnih rezerv v prihodnjem letu predvidevamo premije za pitanje govedi, kot je navedeno. Za pokrivanje dela stroškov kreditiranja in skladiščenja načrtovanih 60 ton zalog mesa, je v osnutku predvidena še udeležba v znasku 800 tisoč dinarjev. V zadnjih dveh postavkah proračuna pod zap. št. 14 in 15 je obračunana 0,8% tekoča proračunska rezerva ter obvezen 1,0% rezervni sklad. Upoštevajoč navedene postavke prihodkov in namenov porabe je z osnutkom odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1980 predvideno - skupnih prihodkov 63,600.000 din, ki se razporede: - za občinske potrebe 62,415.400 din - za tekočo proračunsko rezervo 556.000 din in - za rezervni sklad 628.600 din in to v višinah posameznih vrst prihodkov ter namenov porabe, kot so razvidni iz priloženega pregleda. Kamnik, novembra 1979 Ž < z ■o pa O > < 03 < X O - vi Z ■O < o os a. I < Z rt o- £ t Z o. o. , t/5 5 a. 5 — o. N ,~. cqcxc« v~* o" C*J O* o o* N O f . (N (N o o o o o o o c o o o o o c o o o o o o o o o o h f . K 3C T, iT. O r*-< — oc O C O C O O C C O C C o O O C C C C O C O O X IT, MN v, v, c r-c n m ^, s 2 "o .2, ^ ■0.= » ■a, ¿4 rt .Z, rt: "S u ■§•1 rt 73 00 c ob 8.S E a E s J <9 "i « ™ -S ■5 —-5 c "a ■5 %1 i£ rt N N OS C £ 0. > o ■ = v o ci u o •o > > > > > — O I*", -J- iT, \C O O O o o o -000S JCC-C, sC o' v* r-' o' o' n o O N r, OOOOO OOOOO o o o p p u-i O O O O o o oc — a- m 0_ — OOOOO OOOOO o o o o p O O O NJ > o -tj cs j s s > •5 •i o- E -S "o S O o C T3 "O O- cs . c c ^ ^ ^ rt 'J o £ rt rt > DO ! w « sil D.-3 O. •O rt -o C c: C V V 'J > > > rt rt rt - m ^ t IT. 6. 7. 8. 9. Davek od prometa z motor, vozili Davek od ostalega prometa s proizvodi Davek od plačil za storitve Davek od prometa nepremičnin 2,150.000 7,690.000 720.000 1,920.000 2,100.000 8,375.000 840.000 1,500.000 2,560.000 10,625.000 1,070.000 1,450.000 121,9 126,9 123,4 96,7 SKUPAJ VRSTA 2. 22,646.000 24,270.000 30,090.000 124,0 1. Vrsta 3. Takse Takse na promet s parkljarji in kopitarji, upravne in komunalne takse (Sodne takse so v vrsti 5) 1,785.000 2,530.000 3,180.000 125,7 1. Vrsta 5. Dohodki po posebnih predpisih Sodne takse, denarne kazni za prekrške, gospodarske prestopke in kazniva dejanja 2,565.000 2,170.000 2,700.000 124,1 1. Vrsta 6. Drugi dohodki Dohodki upravnih organov in drugi dohodki 1,357.000 1,965.911 2,430.000 123,6 1. Vrsta 7. Prispevki drugih DPS Dopolnilna sredstva republike 18.000 18.000 20.000 111,1 1. Vrsta 0. Sred. prenesena iz prej. leta Sredstva presežka proračuna leta 1978 oz. 1979 in druga preneš. sredstva 100.000 3,116.089 720.000 23,1 SKUPAJ PRIHODKI 46,900.000 57,300.000 63,600.000 111,0 NAMENI PORABE Dejavnostorganovdružbenopolitičneskupnosti 1. Stroški skupščine - sredstva za redno dejavnost - sredstva za posebne namene 661.500 1,396.000 780.000 1,182.500 926.800 1,178.200 118,8 99,6 SKUPAJ 1. 2,057.500 1,962.500 2,105.000 107,3 2. Stroški Izvršnega sveta - sredstva za redno dejavnost - sredstva za posebne namene 662.600 110.000 692.000 124.400 817.500 154.500 118,1 124,2 SKUPAJ 2. 772.600 816.400 972.000 119,0 3. Stroški delovne skupnosti - sredstva za redno dejavnost - sredstva za posebne namene 22,940.000 689.200 22,992.100 839.000 28,161.200 1,546.800 122,5 184,4 SKUPAJ 3. 23,629.200 23,831.100 29,708.000 124,5 Skupaj stroški pod tč. 1, 2 in 3 26,459.300 26,610.000 32,785.000 123,2 4. Delovna skupnost za kaznovanje prekrškov - sredstva za redno dejavnost - sredstva za posebne namene 675.000 35.000 784.600 35.000 975.000 50.000 124,3 142,8 SKUPAJ 4. 710.000 819.000 1,025.000 125,2 5. Sofinanciranje pravosodnih in upravnih služb - Temeljno sodišče, enota Kamnik - Temeljno javno tožilstvo Ljubljana - Sodišče združenega dela Ljubljana - Javno pravobranilstvo Ljubljana - Družb, pravobran. samouprav. Domžale-Kamnik 3,930.000 628.500 260.000 175.000 316.000 4,065.700 678.830 342.455 194.100 336.500 6,090.500 950.000 428.500 243.000 440.000 149,8 140,0 125,1 125,2 130,8 l J 1 2 3 4 5 6 - UJV Ljubljana za postajo Milice 591.000 591.000 677.900 114,7 - Rep in medobčinske inšpekcije 43.000 41.115 80.000 194,6 SKUPAJ 5. 5,943.500 6,249.700 8,909.900 142,6 SKUPAJ SREDSTVA ZA DEJAVNOST ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI TČ. 1 DO 5 33,112.800 33,678.700 42,719.900 126,8 6. Dejavnost ljudske obrambe - sredstva za SLO 1,370.000 1,370.000 1,830.000 133,6 - sredstva za TO 1,230.000 1,230.000 1,660.000 134,9 SKUPAJ 6. 2,600.000 2,600.000 3,490.000 134,2 7. Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev - uporabniki po sprejetem proračunu 3,536.000 3,746.000 4,213.500 112,5 - novi uporabniki v 1/79 - 940.000 - - SKUPAJ 7. 3,536.000 4,686.000 4,213.500 «9,9 . 8. Negospodarske investicije - uporabniki po sprejetem proračunu 900.000 1,130.000 1,550.000 137,1 - novi uporabniki v 1/79- - 6,256.089 _ - sredstva za odplačilo anuitet 127.500 K)5.911 617.000 582,5 SKUPAJ 8. 1,027.500 7,492.000 2,167.000 28,9 9. Socialno skrbstvo - priznavalnine in druge dajatve udeležencem NOV 2,700.000 2,600.000 3,875.000 149,0 - kadrovske podpore in preživnin, varstvo kmetov • 300.000 320.000 480.000 150,0 SKUPAJ 9. 3,000.000 2,920.000 4,355.000 149,1 10. Zdravstveno varstvo - mrliški ogledi, pogrebni stroški, sanitarni pregledi in stroš. drug. zdrav, komisij 40.000 30.000 40.000 133,3 1 1. Komunalna dejavnost - Vzdrž. katastra, razgrnitve nove izmere geodetske in pregledne karte 160.000 160.000 330.000 206,2 - Urbanistič. in prostorska dokumentacija 250.000 150.000 200.000 133,3 - Dolgoroč. plan ljublj. regije - novi uporabniki - 200.000 200.000 100,0 - Komunal, dej. sploš. namena in vzdrž. pokopališč borcev NOV in spom. obeležij 200.000 300.000 370.000 123,3 SKUPAJ 11 610.000 810.000 1,100.000 135,8 12. Dejavnost krajevnih skupnosti - sredstva za potrebe SLO in DS 249.500 249.500 410.000 164,3 - skupna računovodska služba 494.000 560.500 930.000 165,9 - deleg. sistem in funkcional. izd. KS 220.500 220.500 290.000 131,5 SKUPAJ 12 964.000 1,030.500 1,630.000 158,2 13. Intervencije v gospodarstvu - Udel. Kmet. zem. skupnosti za regres, obresti in pospeševalno službo 800.000 800.000 800.000 100,0 - Prenos taks na prom. parklarjev in kopit, za zatiranje živalskih kužnih bolezni 415.000 840.000 1,100.000 130,9 - Sofinanciranje izgradnje in opreme Veterinar, zavoda Kamnik-Domžale - novi uporabnik - 1,615.200 - - Premije in druge intervencije za formiranje tržnih rezerv - - 800.000 — SKUPAJ 13 1,215.000 3,255.200 2,700.000 83,0 14. Tekoča proračunska rezerva - Nerazporejeni prihodki 326.800 234.940 556.000 236,6 15. Rezervni sklad - 1% obvez, proračunske rezerve in obveznosti iz prejšnjih let 467.900 562.660 628.600 111,7 SKUPAJ NAMENI PORABE 46,900.000 57,300.000 63,600.000 111,0 Kamnik, novembra 1979 Združevanje sredstev za gradnjo postaje milice v sklopu doma zaščite in varnosti v Kamniku V letu 1976 je bila ustanovljena samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom. Za financiranje dejavnosti te skupnosti je bil sprejet samoupravni sporazum s tem, da se del tako zbranih sredstev namensko izloči za gradnjo doma za potrebe skupnosti, občinske gasilske zveze in gasilskega društva Kamnik. Po dolgoletnih dogovorih glede lokacije (le ta je sedaj dogovorjena) smo prišli do zaključka, da je v sklopu predvidene gradnje potrebno najti prostor tudi za potrebe civilne zaščite, teritorialne obrambe, občinskega centra zvez in postaje milice. Sedanji prostori postaje milice v Kamniku niti prostorsko niti tehnjčno ne zagotavljajo sodobnega delovanja organom javne varnosti, zato je potrebno razmišljati o novih prostorih. Z gradnjo doma zaščite in varnosti se ponuja priložnost za nove prostore postaje milice, kar bo omogočalo tudi stalno zavarovanje ter stalno dežurno službo v domu zaščite in varnosti, kar je nujno potrebno. Izgradnjo prostorov za postajo milice je dolžna financirati družbenopolitična skupnost, zato predlagamo združevanje sredstev v višini 0,10% doseženih osebnih dohodkov. Prispevna stopnja v_ višini 0,10% gre na račun prerazporeditve stopnje občinskega davka iz osebnega dohodka delavcev. Da zagotove potrebna sredstva za financiranje Postaje milice Kamnik v sklopu novega Doma zaščite in varnosti v Kamniku. SKLENEJO temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije občine Kamnik in Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Kamnik SAMOUPRAVNI SPORAZUM i o združevanju sredstev za financiranje postaje milice v sklopu doma zaščite in varnosti v Kamniku i. Temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) združujejo v letu 1980 ter v novem petletnem obdobju 1981-1985 sredstva, ki so potrebna za financiranje izgradnje Postaje milice v sklopu Doma zaščite in varnosti v Kamniku. II. Za kritje ocenjene udeležbe združujejo udeleženci samoupravnega sporazuma sredstva v obliki prispevka, ki ustreza višini 0,10% doseženih osebnih dohodkov. Prispevek plačujejo udeleženci mesečno ob obračunu oziroma dvigu osebnih dohodkov in ga odvajajo na račun Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Kamnik. III. Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašajo, da s sredstvi, združenimi po tem sporazumu upravlja SIS za varstvo pred požarom občine Kamnik, katera nastopa kot pooblaščeni investitor izgradnje Doma zaščite in varnosti v Kamniku. IV. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom oziroma odbor za izgradnjo Doma zaščite in varnosti v občini Kamnik je dolžan, da po izdelavi načrtov obvesti udeležence tega sporazuma o dokončni višini potrebne udeležbe, katera odpade na Postajo milice pri gradnji Doma zaščite in varnosti v Kamniku. Za čas gradnje je odbor dolžan redno obveščati udeležence o zbranih in porabljenih sredstvih ter ob zaključku izgradnje podati končni obračun zbranih in porabljenih sredstev. V. Obveznost po tem sporazumu lahko preneha pred potekom dobe združevanja določene v I. točki tega samoupravnega sporazuma, če se ugotovi, da zbrana sredstva krijejo obveznost udeležbe Postaje milice. VI. Sklep o prenehanju združevanja sredstev izda Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom na predlog Odbora za izgradnjo Doma zaščite in varnosti občine Kamnik, oziroma ustanovitelja tega odbora. VII. Ta samoupravni sporazum postane veljaven, ko ga sprejme večina udeležencev. VIII. Samoupravni sporazum in sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma se objavita v Uradnem listu SR Slovenije. Kamnik, novembra 1979 Podpisniki: 23 Na podlagi 2. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za sofinanciranje nalog in programa ljudske obrambe delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, delovni ljudje in občani, ki z osebnimi in lastnimi sredstvi ustvarjajo dohodek, ki smo podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za obdobje 1978 do 1980 (Uradni list SRS, štev. 11/78) smo sprejeli SKLEP da bomo za leto 1980 združevali sredstva za financiranje nalog in programa ljudske obrambe. I. Podpisniki sprejemamo program, ki ga predlaga svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in se na tej osnovi sporazumemo, da bomo v letu 1980 sofinancirali naslednje naloge ljudšlce obrambe: 1. Za odplačevanje 6% obrestne mere za najeta posojila pri nabavi občinskih blagovnih rezerv, ki so potrebna za primer vojne in hudih elementarnih nesreč 160.000,00 din 2. Obveznosti sofinanciranja nalog in programa Pokrajinskega odbora za ljudsko obrambo, štaba in njihovih enot teritorialne obrambe 500.000,00 din 3. Za plačevanje najemnine in skladiščenje in stroškov za obnavljanje občinskih rezerv trgovskemu podjetju ABC »Pomurka« »KOČNA« Kamnik 250.000,00 din 4. Za plačevanje najemnine skladiščne prostore oborožitve in materialno tehničnih sredstev za potrebe ETO Kemijski industriji »Kamnik« 5. Za opremljanje in usposabljanje družbenih organizacij - radioamaterskega društva, ki je pomembni dejavnik LO SKUPAJ od 1 do 5 11. 120.000,00 din 170.000,00 din 1,200.000,00 din Podpisniki se sporazumemo, da bomo sredstva iz 2. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za sofinanciranje nalog ljudske obrambe združevali po stopnji 0,1% iz dohodka, kot obračunska osnova pa bo služil brutto osebni dohodek. III. Sredstva za skupne in splošne potrebe ljudske obrambe, ki jih je potrebno združevati za naloge ljudske obrambe znašajo v letu 1980 - 1,200.000,00 din. Podpisniki temeljnih in drugih organizacij združenega dela bomo prispevek akontirali iz tekočega dohodka. Med letom pa bomo plačevali tromesečno akontacijo v višini ene četrtine obveznosti, izračunane na osnovi sprejete stopnje in doseženega dohodka v preteklem letu. Sredstva se nakazujejo na tekoči račun: gospodarske organizacije: 50140-842-6420 negospodarske organizacije: 50140-842-6441 civilno-pravne osebe: 50140-842-64217 Prispevek za financiranje programa splošnih in skupnih nalog ljudske obrambe v občini Kamnik. PODPISNIKI: Sprememba samoupravnega sporazuma o virih, združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju komunalne dejavnosti občine Kamnik V letu 1977 so udeleženci sprejeli Samoupravni sporazum o virih, združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju komunalne dejavnosti občine Kamnik, na osnovi katerega so se združevala sredstva v te namene v višini 0,6% od bruto osebnih dohodkov. Predlagano povečanje za 0,3% izhaja iz prerazporeditve stopnje občinskega davka iz osebnih dohodkov delavcev, ki se za potrebe proračunskih uporabnikov zniža za to višino, t. j. za 0,3%. Za leto 1980 se ocenjuje, da se bo iz tega naslova nateklo sredstev v višini 10,800.000 dinarjev. Ta sredstva se bodo namensko uporabila za financiranje, vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in sicer: - vzdrževanje cest I. reda - vzdrževanje ulic I. reda - čiščenje javnih površin - zimska služba - urejanje parkov in nasadov - krasitev mesta - vzdrževanje cest II. reda - cestno prometna signalizacija - javna razsvetljava - drugi večji cestno prometni objekti - anuitete za rekonstrukcijo ceste v Tunjicah. Na osnovi navedenega predlaga Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik naslednjo spremembo samoupravnega sporazuma. 1. člen Spremeni se 3 člen samoupravnega sporazuma o virih, združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju komunalne dejavnosti občine Kamnik in se glasi: »Temeljne organizacije združenega dela oz. organizacije združenega dela, organizacije združenega dela iz negospodarskih dejavnosti, druge samoupravne organizacije in samoupravne interesne skupnosti občine Kamnik bodo združevale prispevek, ki ustreza višini 0,9% od doseženih bruto osebnih dohodkov. Prispevek plačujejo udeleženci mesečno ob obračunu oz. dvigu osebnih dohodkov delavcev in ga odvajajo na račun komunalne skupnosti« 2. člen Doda se nov 3. a člen, ki se glasi: »Spremenjeni prispevek se obračunava in plačuje od 1. 1. 1980 dalje«. 3. člen Ta sprememba samoupravnega sporazuma postane veljavna, ko ga sprejme večina udeležencev. 4. člen Spremenjeni samoupravni sporazum in sklep o veljavnosti sporazuma se objavita v Uradnem listu SR Slovenije. Kamnik, novembra 1979 Podpisniki: