IL E IT II oJJ S5IKII OKTOBER 1978 — ŠT. 10 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XIX 9. kongres zveze sindikatov Slovenije Kako potekajo hivesticijska dela? Minilo jc leto, ko smo na prvi strani našega glasila objavili skico nove skladiščne hale in premešalnice vlaken. Slika se je do danes ^iočno spremenila. Takrat smo zapisali, da se bodo pričela dela jj® v istem letu; prišlo pa je do manjših zamud, in tako nekatera, 7! bi morala biti že dokončana, še niso. Tovariš Darko Primožič, direktor sektorja vzdrževanja, je povedal: (Nadaljevanje na 2. strani) Namesto šest petnajst zveznih odborov sindikata .Na seji Predsedstva sveta zveze ^ndikatov Jugoslavije so 12. sep-ombra 1978 sprejeli dogovor o Ppntično-organizacij ski spremem- ,! zveze sindikata. Pred tem so **e dalj časa v javni razpravi sk nove za politično organizacijsko izgradnjo zveze sindikatov«. . to spremembo so soglašali U(li na skupščini Zveze sindika-ov republik in pokrajin. Od no-crnbra dalje bo delovalo na-, esto 6 zveznih odborov sindi-ata (Zvezni odbor sindikata dc-Vcev industrije in rudarstva, eavccv poljedelstva, delavcev str®hrambene in tobačne indu-j‘rUe, delavcev gradbeništva in Uustrije gradbenega materiala, elavcev uslužnih dejavnosti in ezni odbor sindikata delavcev VSEBINA Medkongresna aktivnost mla-*nc, Vojko Bizjak — deie-8at str. 3 Pah OZN, Dan varčevanja, an pionirjev str. 4 Ihteli smo pripombo str. 5 Nrajevne skupnosti str. 6 ^eden požarne varnosti str. 8 f°žar v središču Litije, Brez V°de str. 9 *'Csna industrija Litija str. 11 ^°$kodbe v septembru, Prišli " °dšli str. 12 upokojili sta se str. 13 družbenih dejavnosti), predvidevajo, da bo 15 novih zveznih odborov, ki bodo pripomogli k temu, da bodo odbori konkretnejši in učinkovitejši. Iz sedanjega Zveznega odbora industrije in rudarstva, bo po novem šest odborov — Zvezni odbor sindikata delavcev energetike in petrokemije, Zvezni odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin. Zvezni odbor sindikata delavcev gozdarstva in predelave lesa, Zvezni odbor sindikata delavcev kemije in nekovin, Zvezni odbor sindikata delavcev tekstila, usnja in obutve in Zvezni odbor sindikata delavcev grafične, časopisne in informativne dejavnosti. Iz sedanjega Zveznega odbora sindikata delavcev uslužnostnih dejavnosti bodo postali — Zvezni odbor sindikata delavcev v gostinstvu in turizmu, ZO sindikata delavcev v komunalnem gospodarstvu in obrtništvu in ZO sindikata delavcev v trgovini. Iz sedanjega Zveznega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije se bodo formirali tudi trije odbori: ZO sindikata delavcev pri vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulture, ZO sindikata delavcev uprave, pravosodja, družbenopolitičnih in družbenih organizacij in združenj, finančnih organizacij in oseb v službi JLA. Nespremenjeni pa ostanejo: Zvezni odbori sindikata delavcev gradbeništva, delavcev v poljedelstvu, prehrambene in tobačne industrije in delavcev v prometu in zvezah Jugoslavije. TANJUG Prvi november - dan mrtvih Mrzel jesenski veter je ugasnil sveče, in v mrzlih jutranjih koprenah so ovenele rože. Toda ne veter, ne megla ne moreta v nas uničiti spomina, lujbezni in spoštovanja do vseh, ki so poklonili svoje jzivljenje za naš boljši in lepši jutri. Nedorasli otroci, mladinci v razcvetu moči, kremeniti možje in žene, usihajoči starci so s svojo krvjo prepojili našo slovensko zemljo zato, ker je neki človek prenehal biti človek. Množice ljudi so pohitele na pokopališča, mnogo posameznikov pa je hitelo tudi po šumečem listju, k zadnjim počivališčem znanih in neznanih partizanov. S svečami in rožami smo manifestirali spomin nanje, s svojimi mislimi pa smo se zopet srečali z vsemi, ki smo jih nekdaj ljubili in bili z njimi srečni. Skladiščna hala s predmešalnico vlaken je v glavnem končana. Kako potekajo investicijska dela? (Nadaljevanje s 1. strani) Zamujanju rokov botrujejo različni vzroki, da izvajalec gradbenih del ni priskrbel zadostno število delavcev, nepravočasna dobava nekaterih strojev ali njihovih delov, itd. Po zakonu lahko zaračunamo zaradi zamujanja le 5 % dogovorjene cene. Končna cena gradnje pa se zaradi zamud, in ker so se medtem gradbeni materiali podražili, ne more povečati, ker je ta vnaprej sklenjena. Gradnja se torej ne bo podražila. — Poglejmo si, kako potekajo posamezna dela: Skladiščna hala in predme-šalnica vlaken sta v glavnem končani. Opraviti je treba le še nekatera obrtniška dela. Teh del ni bilo možno opraviti pred montažo strojne opreme. Nedokončana je še zunanja ureditev, parkirna ploščad in transportne poti. Vzrok za to so nepredvidene ovire, na katere smo med delom naleteli, in pomanjkanje delavcev pri izvajalcu. Ta dela bodo v tem letu dokončana, le asfaltiranje bo verjetno potrebno, zaradi hladnejšega vremena, preložiti na pomladanski čas. Montaža linije Hergeth je v grobem končana. V mesecu novembru bomo pričeli s poskusnim obratovanjem. Rok je Montaža raztezalk ZINSER, flajerjev Krušik, mikalnikov Hergeth, in prestavitev obstoječih raztezalk Vovk, flyerjev Platt Od 42 prstančnih strojev je 20 že sestavljenih. Zunanja dela bodo letos končana, le asfaltiranje še ne bo tjnožno, zaradi bližujoče se zime. zamujen za približno en mesec, to pa zaradi zamude monterja (prišel je 14 dni kasneje, kot je bilo dogovorjeno), in ker nam firma Hergeth pomotoma ni dobavila vseh delov. Montaža zadnjih dveh (od štirih) česalnih strojev je bila končana v predvidenem roku. Od 42 prstančnih strojev je dvajset že sestavljenih. V montaži je nadaljnjih osem strojev. Vsi bodo dokončani do 15. 1.1979 — mesec kasneje kot je bilo predvideno. Do zamude je prišlo zaradi tega, ker sestavljajo le po osem strojev hkrati, in ne deset; to pa zaradi tega, da ne bi izgubili preveč vreten starih prstančnih strojev naenkrat. S tem smo preprečili večji izpad proizvodnje. Z montažo štirih predilnih prstančnih strojev za sintetiko v predilnici III bomo pričeli v začetku prihodnjega leta. 4 predilne stroje za sintetiko v predilnici IV ne bomo montirali, dokler ne bodo pričeli obratovati brezvretenski predilni stroji. Sele takrat bomo lahko stare stroje umaknili novim. ; in flyerjev Krušik, se bo zaradi zakasnitev del pri montaži linije Hergeth v novi hali, nekoliko zakasnila. Ta dela tudi sicer ne bodo potekala po planu, ker kasni dobava strojev. V tem letu bo dobavljen le en mikal-nik Hergeth. Ostali stroji bodo dobavljeni kasneje kot je predvideno zaradi pomanjkanja deviznih sredstev. Mikalnik Hergeth za sintetiko je začasno že postavljen v čistilnico sintetike. Po sedanjih izgledih bo dobava brezvretenskih predilnih strojev OE zakasnila in bodo dobavljeni v II. kvartalu pri" hodnjega leta. Tako bodo z®" kasnila montažna in ostala vzporedna dela v bivši sukalnici. Prav tako je tudi z brez-vretenskimi stroji OE za sintetiko. Dodatni stroji za roko11" strukcijo v čistilnici bombaž® bodo dobavljeni do konca teg® leta. Ce bo vse ostalo potekalo po planu (odstranitev mikalni' kov FALUBAZ in druga vzp» redna dela), jih bomo pričel* montirati v začetku prihodnjega leta. Rekonstrukcija transformator* ske postaje bo končana v me56-cu novembru tega leta. Priprave za rekonstrukcij0 klimatskih naprav v sukalnici >** previjalnici že potekajo. Del® bodo končana kot je predvidi no v planu. Naknadno smo se odločil' da bomo v mesecu decernbi"® 1978 in januarju 1979 montira® 8 starih prstančnih strojev skladišču (nova hala), ker se J montaža brezvretenskih pred* nih strojev OE zavlekla. Tal* bo izpad proizvodnje manjši- Montažna Unija Hergeth je v grobem končana. Pred 8. kongresom Iveze sindikatov Jugoslavije Razgovor z delegatom 8. kongresa ZSJ, predsednikom občinskega sindikalnega sveta, tovarišem Vojkom Bizjakom. Kako ste se počutili v trenutku, ko ste zvedeli, da so vam delovni ljudje zaupali nalogo delegata 8. kongresa ZSJ? Bil sem zelo presenečen, kajti doslej še nisem sodeloval na podobnem kongresu. Kongres pa je najvišji organ Zveze sindikatov. Za delegata sem bil izvoljen na skupščini Zveze sindikatov Litija, bi je bila 15. junija 1978. Osmi kongres Zveze sindikatov Jugoslavije pa bo 21., 22. -in 23. novembra v Beogradu. Vaša ocena dela sindikata v obdobju med dvema kongresoma nasploh, in pri nas v Predilnici Litija. Zelo težko bi dal kakršnokoli oceno o delu sindikata med sedmim in osmim kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije. Kongres sam bo obravnaval in ocenil delovanje preteklega štiriletnega obdobja, ter sprejel programsko usmeritev delovanja v prihodnjem obdobju. V tem smislu bo osmi kongres Zveze sindikatov Jugoslavije nadaljevanje sedmega kongresa. Mislim pa, da je sindikat nasploh, kakor tudi pri nas v Predilnici Litija, vedno bolj učinkovit, in da je vedno večja tudi njegova veljava. Na katerih razpravah nameravate sodelovati na kongresu? Verjetno se bomo delegati iz Slovenije dogovorili, v kateri komisiji bo kdo sodeloval. Vsekakor pa so priprave na deveti kongres Zveze sindikatov Slovenije že del priprav na osmi kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Kongres sam pa konkreten dogovor udeležencev — delegatov za nadaljnje akcije in delovanje sindikatov Slovenije. Kakšno vlogo sindikata v našem nadaljnjem družbenoekonomskem življenju pričakujete? Ena izmed temeljnih usmeritev nadaljnjega delovanja sindikata je razvijanje proizvajalnih sil, krepitev materialne podlage dela in stabilizacija. Sindikati se morajo, kot družbenopolitična organizacija, čutiti odgovorne za gospodarjenje v delovnih organizacijah. Sindikat ne sme biti več odrinjen, kadar se razpravlja o pomembnih vprašanjih za delavca. Imeti mora pomembno vlogo tako pri samoupravnih organih, kakor tudi pri poslovodni strukturi. Odločilnega pomena za delavca je, da se zares čuti gospodarja, da odloča. Čim bolj bo ta občutek naraščal, tem bolj bo naraščala delavčeva samozavest in disciplina. 9. kongres zveze sindikatov Slovenije Zagotoviti moramo tudi, da se bosta povečali vloga in odgovornost delavcev za smotrno upravljanje družbenih sredstev. Pri tem pa morajo veljati naša prizadevanja predvsem povečanju posamične in družbene produktivnosti delo, kakor smo zapisali v kongresne dokumente. Medkongresna aktivnost mladih v predilnici Litija . V ponedeljek, 9.10.1978, smo na seji predsedstva OO ZSMS ‘‘jedilnice Litija izdelali nasilednji program v počastitev kongresa ZSMS, ki je potekal v Novi Gorici v dneh med in 14. oktobrom 1978: , ,Na področju športa bomo organizirali ekipe v okviru občin-kih tekmovanj v malem nogometu in namiznem tenisu. V delovni organizaciji pa bomo organizirali tekmovanje gasil-skih desetin med oddelki. Na področju kulture smo v četrtek, 12.10.1978, organizirali Pohod na Bogcnšperk, kjer smo si ogledali muzej NOB, Valva-s°rjevo in poročno sobo. ,, Organizirali bomo tudi srečanje z 00 ZSMS Dobrava — Oradec. i_ V našo delovno organizacijo bomo povabili tov. Franca yialija z oddelka za notranje zadeve Skupščine občine Litija g1 8a zaprosili, da nam predava o zunanjepolitični in notranje-v^n lični situaciji ter poda politični pregled od ustanovitve N°B do danes. M. 8. Osem starih prstančnlh strojev bomo montirali v skladišču nove hale. Dan OZN Letos, 24. X., mineva 34. rojstni dan združenih narodov. Dan združenih narodov je prilika, da povsod v svetu pretehtajo o tem, kako in zakaj je ustanovljena ta organizacija, ali je nenadomestljivi element svetovne ureditve, kakršno imamo danes, komu ali čemu služi, ali je statična, ali se spreminja, in v kateri smeri. Zavedati se moramo, da je ta organizacija odigrala veliko vlogo za ohranitev miru v svetu, varnosti in mednarodnega sodelovanja, in da je še danes v tem nenadomestljiva. Čeprav so OZN ustanovile velike sile, so do sedaj odigrale tako vlogo, da tudi male in srednje države menijo, če te mednarodne organizacije ne bi bilo, bi jo morali ustanoviti. V tem se lepo zrcali vrednost in poslanstvo združenih narodov. Poleti, leta 1945, se je zbralo na zborovanju petdeset držav, v glavnem države zmagovalke, in sprejele načela združenih narodov, ki so stopila v veljavo 24. oktobra tistega leta; zato ta dan praznujemo kot dan OZN. Osnovna načela, na katera se prizadete države najpogosteje sklicujejo, jih uveljavljajo so: — reševanje bodočih generacij pred grozotami vojne, uresničevanje osnovnih pravic — enako do žena kot do moških, enako za velike kot za male države, zagotavljanje družbenega napredka, boljšega družbenega standarda in več svobode na svetu. Ta edinstveni ustvarjalni Dan varčevanja DINAR NA DINAR ... Letos mineva že 54 let, odkar so (leta 1924) proglasili na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu, 31. oktober za mednarodni dan varčevanja. Ekonomska teorija in praksa socialističnih, pa tudi kapitalističnih dežel, posveča veliko pozornost varčevanju, posebno denarnemu, ker je ta tesno povezana z gospodarskim razvojem. Od tega je odvisen razvoj proizvodnih sil in življenjski standard ljudi. Pri nas skrbi za ta razvoj gospodarska zbornica Jugoslavije in socialistična zveza delovnega ljudstva. Do sedaj so dosegli že lepe uspehe — zlasti pri zbiranju odpadnih surovin. Denarna štednja ima povsod velik pomen za razvoj gospodarstva, le da je pri nas ta način še premalo znan in razvit, in zato ne nudi gospodarskemu razvoju tisto moč, ki bi jo sicer lahko. To pa še ne pomeni, da denarno varčevanje ljudi pri nas ni razvito. Vseeno pa morajo banke, hranilnice in druge ustanove nadaljevati z akcijami, in približati ljudem ta način poslovanja z denarnimi sredstvi. Hranilne vloge naših ljudi niso majhne — poleg tega pa iz leta v leto naraščajo. Leta 1976 se je v primerjavi z letom 1975, skupna vloga prebivalcev povečala za 39 milijard din, kar pomeni za 40 odstotkov. Tako je bilo vloženih koncem leta 1976, 135 milijard din. To pa se je v naslednjih šestih mesecih še občutno povečalo, tako, da je bilo v sredini leta 1977 vloženih 151 milijard din. Naši ljudje najraje hranimo denar v bankah. Po lanskoletnih podatkih je bilo vloženih v poštnih hranilnicah le 12,6 milijard, v bankah pa okoli 138 milijard dinarjev. Pri bankah dobimo različne kredite, ki jih potrebujemo, pa tudi obresti so nekoliko višje. Povedati moramo, kaj pomeni ta štednja za razvoj gospodarstva in celotnega našega nacionalnega bogastva — od 151 milijonov din (podatki so iz lanskega leta) hranilnih vlog, so posamezniki uporabili le 64,3 milijarde za potrošniške in druge kredite. Iz ostalih sredstev hranilnih vlog kreditirajo gospodarske in družbene organizacije. Kakšen je gospodarski efekt tega ostalega dela hranilnih vlog prebivalstva bomo najbolje razumeli s pomočjo naslednjega primera. Gospodarske in družbene organizacije so v sredini leta 1977 odvojile za komunalno-stanovanjsko gradnjo okoli 65,5 milijard din — kar pomeni, da so sredstva hranilnih vlog posameznikov (okoli 100 milijard) veliko večja, močnejša od skupnega fonda gospodarskih in družbenih organizacij. Seveda je razumljivo, da se ta sredstva uporabljajo tudi za druge dejavnosti kot so, poljedeljstvo, gospodarska proizvodnja itd., zato težimo, ne le banke in hranilnice, temveč celotna družba k temu, da bi denarno varčevanje še razširili in povečali. Zato so pogoji in možnosti, ker vemo, da ljudje še vedno hranijo večji dol denarnih sredstev doma, po žepih — tudi v nogavicah. Tako je bilo lani okoli 50 milijard din po domovih in to predstavlja ogromen, na žalost mrtev kapital. napor, ki izžareva zlasti v borbi za osnovne pravice afriških narodov in narodov bližnjega vzhoda, v gibanju za ureditev pravičnejših odnosov med narodi, za samostojen razvoj nerazvitih dežel in narodov, so merilo za oceno dela OZN v teh 34 letih njenega obstoja. Od takrat, ko se nekatere male in srednje države niso hotele uvrstiti v enega od dveh blokov sil v svetu, in so se začele organizirati in dogovarjati v okviru gibanja neuvrščenosti, se je marsikaj spremenilo v svetovni ureditvi, in tako tudi v OZN. Število članov se je povečalo za skoraj 3-ikrat; od 51 do 149 — Večina novih članic je iz novo-osvobojenih držav ni državic, ki so se izjasnile za politiko neuvrščenih. Te dežele, tesno sodelujejo z državami v razvoju, socialističnimi državami, in z mnogimi večjimi ali manjšimi, ki pripa- dajo formalno k enemu od velikih blokov, pa se skušajo osvoboditi. S svojo večino dajejo osnovo v Združenih narodih. Ustvarja se naravna večina, in ne večina po ekonomski moči in moči orožja, kar je bilo pojav v začetku delovanja Združenih narodov. Danes velja večina na podlagi mednarodnih pravic, in na podlagi dejanskih sprejetih načel združenih narodov. Velik del članic združenih narodov je poštenih, spoštujejo pravice vseh, in ne delajo za morebitne ozke interese posameznikov. To je tej organizaciji tudi dvignilo ugled in odprlo velike možnosti za miroljubno reševanje perečih vprašanj sedanjosti. V čas take svetovne organizacije, velike nadc sedanje in bodoče generacije, bodo mnogi za njen rojstni dan nazdravili. Tudi mi, Jugoslovani smo med njihovimi vrstami. Za dan pionirjev, 29. septembra, smo se učenci In učenke naše šole zbrali na pionirski konferenci. Učenci od 2.—7. razreda smo sc zbrali ob 9. url zjutraj na košarkaškem igrišču pred staro šolo na Rozmanovem trgu. Na pionirsko konferenco smo povabili vse tovariše učitelje ter predstavnike družbenopolitičnih organizacij. Pionirji so ob sodelovanju učiteljev pripravili dnevni red konference. Naj-prej je predsednica pionirske organizacije pozdravila vse navzoče, ter predlagala dnevni red konference. Delovno predsedstvo je vodilo konferenco po določenem dnevnem redu. Seznanili smo se z delom Zveze pionirjev v preteklem šolskem letu. O delu krožkov so nas seznanili pionirji poročevalci. Ob koncu konference smo izvolili novo vodstvo Zveze pionirjev za šolsko leto 1978/79. Ob zaključku konference smo poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu. Konferenco so popestrila športna tekmovanja, katere s° sc udeležili skoraj vsi učenci naše šole. Predsednik ZP OŠ Litija Vesna Barbek STRAN 5 enostavno in razširjeno reprodukcijo. V letu 1977 je delovna organizacija dosegla 114,282.000 din čistega dohodka. Večji del tega je bil dosežen z izboljšano produktivnostjo in večjo proizvodnjo. Razporedili pa so ga takole: Imeli smo pripombo Zbor združenega dela republiške skupščine Je na seji dne 18. oktobra letos obravnaval analizo pogojev za pridobivanje dohodka v organizacijah združenega dela, ki zaposlujejo pretežno ženske ter proučitev Potrebe in utemeljenosti za sistemske rešitve. Delegacija litijske In grosupeljske občine je po obravnavi gradiva dala pooblastilo delegatu Francu Maliju Iz Predilnice Litija, da na seJi zbora poda pripombo na predloženo analizo z utemeljitvijo stanja v Predilnici Litija. Pripomba je glasila takole In upamo, da 00 našla odmev na pravem mestu. Delegacija iz občin Litija in Grosuplje, po obravnavi predložnega gradiva, meni, da je z toalizo obravnavan le eden in nc najpomembnejši vidik indu-strije s pretežno žensko delov-n° silo. Mislimo, da je predvsem Vsem zamegljena stvarna problematika tekstilne industrije, ki j11 v udeležbi zaposlenih žena, temveč v splošnem gospodarskem osiromašenju, iz katerega se izkopava z lastnimi silami. *ri tem pa ne bi smela stati ob strani tudi širša družbena skup-??sL saj zaposluje ta panoga 0.000 delavcev, od tega preko W.000 žensk. Predložena analiza kaže na dejstvo, da je doseženi dohodek na.z.aPoslcnega v tekstilni industriji najnižji v primerjavi s Povprečjem gospodarstva, za kar Pa ne bi mogli trditi, da je poledica nizke produktivnosti, jPerjene s količino na delavca. Kazne analize so celo pokazale, a dejanska produktivnost dela •e zaostaja za rezultati drugih kaš°8' tCr Precej celo pre- . Izkoriščenost strojnega parka med najboljšimi v gospodar-yu. V litijski predilnici, na Primer, ki zaposluje 1200 delav-ev, obratujejo stroji 6.552 ur, ,ar predstavlja 75% vseh ur v R edarskem letu. To je posle-rih3 tr°izmenskcga in v nekate-dei ^azč* eel° štiriizmenskega 1 a. Ta podatek pove, da so dc-riš?a sredstva maksimalno izko- čcna, kar redko zasledimo v vjgih panogah. Kljub visoki produktivnosti in ]Qaksimalnemu izkoriščanju dedi111*1. srec*stev, pa je akumula-ia nizka, kar se odraža tudi kažpSCbmh dohodkih. Zc analiza v ~e> da so neto osebni dohodki jjm. stilni industriji med najniž-ja-1 v gospodarstvu, saj zaostalem Za P°VPresjem za 12 %. Pri vSeh ^a. morarno upoštevati, da beJjPiejo prikazani osebni do- 75 % za osebne dohodke, 13 % za skupne porabe, 8 % za poslovni sklad in 4 % za rezervni sklad. Od 8 %, ki so jih namenili v poslovni sklad, to je 9,199.000 din, je le polovico ostalo delovni organizaciji, preostali del, to je 4,400.000 din, pa so odvedli v republiški fond za nerazvite. Tudi tisti del, ki ga je delovna organizacija razporedila v poslovni sklad za reprodukcijo, ji ni ostal, temveč je v celoti bil odveden za infrastrukturo po temeljih plana SR Slovenije za železnico, luke, ceste in podobno. Tudi ta znesek ni zadostoval za kritje vseh obveznosti po samoupravnih sporazumih, temveč so morali nameniti za to še del sredstev iz poslovnega sklada. To se dogaja že 2 češka brezvretenska predilna stroja BD smo prodali Tržiški bombažni predilnici In tkalnici. V drugem četrletju leta 1979 bomo nabavili brezvretenske predilne stroje OE, znamke KRUSIK, po licenci ZINSER. več let, kar vpliva na poslovna sredstva delovne organizacije, ki se zmanjšujejo, ker se zaradi nizke akumulativnosti ne nadomeščajo. Da lahko normalno poslujejo, ta sredstva nadomeščajo s kratkoročnimi bančnimi krediti, ki zvišujejo stroške poslovanja. Nakazano stanje ni tipično samo za Predilnico Litija, temveč za številne delovne organizacije v slovenski tekstilni industriji. Zato smatramo, da zasluži ta panoga specifično obravnavo problematike, ki bo pokazala izvore, ki vplivajo na takšno stanje. Menimo, da je prikazana analiza enostranska in ne naika-zuje pravih rešitev. Nerazumljivo je, da ima tekstilna industrija najvišjo stopnjo za obračun prispevka v fond za nerazvite, to je 3 %, in se prispevki obračunavajo neodvisno od ustvarjenega dohodka, temveč je podlaga za obračun velikosti poslovnega sklada, kar je nepravično. V analizi je ta problem samo nakazan, rešitev pa ni podana, čeprav bi zmanjšanje ali ukinitev tega prispevka, znatno razbremenila tekstilno industrijo. Predlagamo, da se vsaj v prvi fazi zniža stopnja tega prispevka ali pa določi takšna osnova, kateri bo podlaga ustvarjeni dohodek in ne poslovni sklad. Pripominjamo, da je na težko stanje v tekstilni industriji opozoril letos, ob proslavljanju 150-letnice tekstilne industrije v Ajdovščini, tudi predsednik republiškega odbora sindikatov, tov. Vinko Hafner in nakazal, da ni rešitev za slovensko tekstilno industrijo v tem, da bi ji kaj dajali, temveč, da bi ji manj jemali. A. K. Kaj vse je potrebno uskladiti z zakonom o združenem delo ^?dat ^ekstilnih delavcev tudi 3r.ke.s*luac'ja še slabša, ter da viži—- 7-a težke pogoje dela v j ni 5 %, To dejansko pomeni, (J jjj dohodki zaostajajo celo ka^'f°*aj tekstilne industrije čjsie tudi podatek o ustvarjenem l9^cna dohodku v letih 1976 in dji : Leta 1976 je na primer Predin*1^ Litija dosegla 88.796.000 je arjcv čistega dohodka, ki ga oSehazP°redila takole: 80 % za skunne dohodke, 12% za sklade l°Pli r>orat>e- ki zajema tudi graJ . °brok in stanovanjsko v, *J°. v poslovni sklad so Ost;,i1 ^ 0/°. za rezervni sklad je iW|° .^.<>/o- Tisti del, ki so ga 5 «/0 Cn,li v poslovni sklad, to je QWkiJe Lil v celoti odveden v 0er ' ,rcPubliškega prispevka za hiz^ tako, da delovni orga-Jl ostalo niti dinarja za V dani situaciji in kratkem časovnem razdobju lahko povečujemo obseg proizvodnje le s podaljševanjem delovnega časa. Vemo pa, da stroji lahko na dan obratujejo le 24 ur, zato je prav, da se pri tem spomnimo na Marxovo misel, da se »... povečanje presežne vrednosti s podaljševanjem delovnega časa v stari pekami prav nič ne razlikuje s podaljševanjem delovnega časa v sodobni predilnici...« Ne bi hotel razpravljati o presežni vrednosti, kot kategoriji kapitalizma. Vemo, da je delovni čas omejen na 42 ur tedensko; če pa v tem času z istim številom delavcev naredimo več, se je povečala produktivnost, s tem pa tudi skupni prihodek, dohodek in čisti dohodek. Poglejmo torej od česa je odvisna stopnja produktivnosti (po Marxu): 1. od povprečne stopnje delavčeve spretnosti 2. od razvojne stopnje znanosti in njene tehnološke uporabnosti 3. od organizacije tehnološkega procesa 4. od obsega produkcijskih sredstev in njihove učinkovitosti 5. od naravnih pogojev Ker ta sestavek ni namenjen proučevanju politične ekonomije, bom obravnaval le en vidik povečevanja produktivnosti: učinkovitost produkcijskih sredstev, ki se med drugim povečuje z inovacijsko dejavnostjo. V Predilnici Litija smo 28.4. 1977 sprejeli samoupravni sporazum o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. V program usklajevanja samoupravnih splošnih aktov z zakonom o združenem delu je bil vključen tudi ta sporazum. Poglejmo, kakšne slabosti so se pokazale pri uporabi sporazuma, in v kolikšni meri je usklajen z zakonom o združenem delu. V času veljavnosti sporazuma je bilo obravnavanih več tehničnih izboljšav. Vse so bile ustvarjene pred uveljavitvijo sporazuma, zato je bilo potrebno uporabiti čl. 67 sporazuma, ki določa, da se izjemoma lahko uporabljajo določila sporazuma za inovacije, uporabljene 2 leti pred uveljavitvijo sporazuma. Kljub temu pa postopek ocenjevanja prihranka, doseženega z uporabo tehničnih izboljšav, ni bil opravljen po postopku, ki je določen s sporazumom. Komisija za inovacije je za ocenjevanje prihranka in določitev odškodnine uporabila krožni mo-nogram, ki se uporablja v dru- gih OZD, kljub temu, da je V našem sporazumu določena lestvica odškodnin in način ugotavljanja prihranka. Seveda je z ocenjevanjem prihranka povezano precej, zlasti organizacijskih težav. Pri predlogu delavskemu svetu za priznanje odškodnin, se je pripisovalo, kot posledica večje produktivnosti, manjših zastojev in zmanjševanja odpadkov, večja izurjenost delovne sile, boljša kvaliteta uporabljenega materiala in boljše delovanje v okviru delovnih nalog. Navedeni faktorji so bili postavljeni nasproti prihranku v razmerju 50:50, in tudi odškodnina je bila priznana v tej višini. Pri uveljavljanju inventivne dejavnosti smo pravzaprav ravno tako na začetku, kot smo bili leta 1948, ko je B. Kidrič v obrazložitvi predloga o patentih zapisal: »Izumitelji, novatorji in racio-nalizatorji so pionirji pri izgradnji naše države, na čelu delavskega razreda v borbi za preobrazbo naše države. Ta zakon mora biti nov in zadnji opomin za odpravljanje številnih nepravilnosti, pomanjkljivosti in (Nadaljevanje na 6. strani) Krajevna skupnost kol temeljna samoupravna organizacija delovnih ljudi in občanov V naši družbi gradimo politični sistem novih socialističnih samouprvanih odnosov, v katerem ima gotovo krajevna skupnost najpomembnejše mesto. Tu se srečujejo potrebe in interesa delovnih ljudi in občanov, ki jih med seboj usklajujejo in določajo v programih krajevne skupnosti. Temeljni namen tega je, da bodo občani sami na samoupravnih osnovah, na svojih zborih prek delegacij in organov krajevne skupnosti, odločali neposredno o vseh tistih vprašanjih, ki so pomembna za razvoj krajevne skupnosti in družbenoekonomskih odnosov v njej, za nadaljnje razvijanje samoupravljanja in krepitve delegatskih odnosov. Da bi te cilje dosegli, je v tem času razprava o novem statutu krajevne skupnosti, v katerem so opredeljene vse njene funkcije, dolžnosti in odgovornosti, in tudi organizacija samoupravljanja v krajevni skupnosti. Tako bo v krajevni skupnosti, poleg zbora občanov, najvišji organ skupščina krajevne skupnosti, politično izvršilni organ pa svet krajevne skupnosti. Skupščino krajevne skupnosti bodo sestavljali delegati iz vrst delavcev iz organizacij združenega dela, delegati občanov, ki jih izvolijo na svojih zborih, delegati družbenopolitičnih organizacij, in delegati društev, klubov in drugih družbenih organizacij, in delegati društev, klubov in drugih družbenih organizacij. Tako bo v skupščini krajevne skupnosti Litija —• levi breg 15 delegatskih mest. Že v takem sestavu je zagotovilo, da lahko računamo na nastajanje novih družbenoekonomskih odnosov v krajevni skupnosti in razreševanje tistih vprašanj, ki bodo v največ-jem interesu delavcev in občanov. Da bi pa približali samoupravo čimbolj delovnim ljudem in občanom, bomo v naši krajevni skupnosti ustanovili še posebne odbore v soseskah krajevne skupnosti. Ti bodo pravzaprav temeljna oblika najbolj neposrednega delovanja samoupravnih odnosov v krajevni skupnosti. Poleg navedenih organov bodo ustanovljeni še razni organi — komisije ali odbori pri skupščini ali svetu krajevne skupnosti, za konkretna področja družbene in gospodarske aktivnosti v krajevni skupnosti. Poudariti je potrebno, da se bodo morale temu ustrezno organizirati tudi družbenopolitične organizacije, ki so pomemben nosilec družbenopolitične aktivnosti, usklajevanja interesov in krepitve samouprave v krajevni Skupnosti. Seveda se bistveno spremenijo tudi mate- Kaj vse je potrebno (Nadaljevanje s 5. strani) napak v organizaciji in zaščiti izumiteljstva v naši praksi. Med številnimi pomanjkljivostmi in slabostmi je treba takoj izkoreniniti vse tiste, ki so očitno nastale zaradi nezadostne skrbi naših ustanov in vodilnih za zagotavljanje primernih pogojev za razvoj izumiteljstva, ali pa se kažejo v birokratskem odnosu do izumiteljev, predvsem nova-torjev in racionalizatorjev. Pri vsem tem pa moramo ugotoviti, da v naši državi in naši delovni organizaciji: — ne gradimo gospodarskega sistema in ekonomskega napredka na neprekinjenem ustvarjalnem inovatorskem delu za izpopolnjevanje tehnologije, — izumiteljem inovatorjem ne priznavamo, da so pionirji v go- spodarski izgradnji naše države, na čelu delavskega razreda za socialistično preobrazbo družbe, — kljub »zadnjemu opominu« še nismo odpravili, temveč le še kopičili nove nepravilnosti, slabosti in napake v organizaciji in zaščiti izumiteljstva. Nov, popravljen samoupravni sporazum, usklajen z zakonom o združenem delu, bo sicer marsikaj doprinesel k razvoju inventivne dejavnosti, kljub temu pa je potrebno z zakonom o združenem delu uskladiti tudi miselnost ljudi. Viri: Karl Manc — Kapital Več avtorjev: Inventivna dejavnost v združenem delu, Ljubljana 1976 Milan Kaplja rialni odnosi, saj se mora v -krajevni skupnosti najbolj neposredno uveljavljati ustavno načelo o svobodni menjavi dela. Zato bo morala krajevna skupnost organizirano pristopati k planiranju svojega razvoja, pripraviti plane, in s samoupravnimi sporazumi neposredno združevati delo in sredstva z delavci, ki delajo v organizaciji združenega dela v krajevni skupnosti in z občani, ki živijo v njej. Ne nazadnje je treba še posebej poudariti tudi pomen drugih oblik financiranja krajevne skupnosti, zlasti s samoprispevkom in sredstvi samoupravnih interesnih skupnosti. Tudi -pri odločanju o vprašanjih, 'M so za občino naj- pomembnejša, med drugim razvojni načrt občine, splošna im skupna poraba, urbanistično programiranje in drugo, je treba jasno poudariti, da ne morejo iti ti mimo krajevne skupnosti in njenih občanov, šele ko občani na svojih zborih sprejmejo svoja stališča, lahko delegati, ki jih odpošljejo v zbor krajevne skupnosti občine, odločajo o stvari, oz. usklajujejo interese na ravni občine. Ob zaključku lahko po vsem tem ugotovimo, da postaja krajevna skupnost resnično temeljna samoupravna skupnost občanov, v kateri brez posredništva uresničujemo svoje potrebe in interese. Tako krajevno skupnost želimo ustanoviti, ker je le na tej osnovi poroštvo, da bomo uveljavljali take odnose, kakršne sffl° zapisali in sprejeli z ustavo. Meta Krnc TOZD in ciiHno zaščito V celotnem sistemu civilne zaščite imajo pomembno vlogo organizacije združenega dela, še zlasti tiste, ki so zaradi svoje primerne dejavnosti lahko vključene v sestavni del sistema zaščite in reševanja. Delovne organizacije pripravljajo in organizirajo civilno zaščito v svojem okolju v skladu z določili Zakona o narodni obrambi, in v skladu s predpisi posamzne republike, oz. pokrajine. Civilna zaščita se organizira po enotnem sistemu v občini. V okvirih tega sistema prevzemajo OZD posebne plane izvajanja civilne zaščite. Naj omenimo, da teh planov še ni sprejelo večje število TOZD. Na področju samozaščite, prvemu od treh delov celotnega sistema civilne zaščite, so OZD dolžne, da v prvi vrsti s svojimi sredstvi zgradijo zaklonišča za ljudi, razen v primerih, ko ustrezni občinski organ oceni, da to ni potrebno. Organi upravljanja TOZD neposredno organizirajo in izvajajo potrebne evakuacije v svoji organizaciji, v skladu z občinskim planom. V izvajanju preskrbe prebivalstva sodelujejo vse TOZD, še zlasti tiste iz področij zdravstva, gostinstva in komunalne dejavnosti. Dolžne so še preskrbovati sredstva za zatemnjevanje in maskiranje svojih objektov; odgovorne so za javno razsvetljavo, in dolžne organizirati in izvajati zatemnjevanje javnih mest, trgov in drugih objektov. TOZD so tudi dolžne preskrbeti sredstva za kolektivno radi-acijsko-biološko-kemijsko zaščito delavcev in premoženja. Obvezna minimalna sredstva, oz. njihovo količino, ki jo mora imeti TOZD, predpisuje zvezni izvršni svet. Ne bo odveč, če omenimo, da so predpisane kazni od 5.000 do 100.000 dinarjev za tiste TOZD, ki to obveznost ne bodo izpolnile. V okviru meril zaščite od potresa, poplav, požarov in eksplozij, imajo posebno vlogo TOZD gradbeniške, rudarske, komu' nalne, transportne in drugih dejavnosti, ki razpolagajo z odgovarjajočimi sredstvi in kadil; Takšne TOZD so dolžne tako! pristopiti k reševanju, po navodilih ustreznega štaba civilp6 zaščite. To določilo narekuj6, da se morajo komunalne org3! nizacije pravočasno pripravi1' za hitro pomoč pri odpravljanj" poškodb na prometnih linij®*1' vodovodu, kanalizaciji itd., ie da poskrbijo potrebne rezervo zaloge kritičnih materiale1^ orodja in opreme. Gradbep OZD so dolžne, da se pripravil za uspešne in hitre akcije res vanja, razčiščevanja ruševj®' gradnjo improviziranih zald nišč za evakuirano prebivalsb' itd. g Posebno pozornost mora®1 posvetiti tudi delavnicam v ob^ ni dejavnosti (katero smo sedaj zapostavljali), ki bi v meru vojne lahko močno oW pile sile komunalnih in grad® nih TOZD. TOZD organizirajo enote ci^ ne zaščite v skladu z občinsk1^ planom predvsem za svoje P. trebe, lahko pa opravljajo ra®1 naloge tudi izven TOZD. . r>ecia’j Posebno vlogo imajo spe zirane enote civilne zaščite, jih organizirajo občine, v*>p krajevne skupnosti, in Te enote se formirajo iz benih, komunalnih, rudarsk . vet6*,, j zdravstvenih, gasilskih, narskih in drugih organizacij'J so s svojo opremo in k® usposobljene za specialne naloge reševanja in odpravljanja Posledic vojne ali elementarnih nesreč. Na tem področju se nam pogosto pojavlja določen problem. Pogosto se v vojni razpored vključi preveliko število kadrov v Posebne enote, tako, da bi se v vojni njihovo delovanje popolnoma oslabilo. Imamo orga- nizacije, ki bi tudi brez formiranja posebnih enot civilne zaščite lahko opravljale naloge reševanja in odpravile posledice. Predvsem moramo vztrajati pri usposabljanju tistih organizacij, ki se po naravi dejavnosti, ki jo opravljajo, lahko vključijo v ta del sistema civilne zaščite, ter formirati posebne eno- te civilne zaščite tam, kjer ni takšnih organizacij. Na koncu naj omenimo, da imamo še številne TOZD, ki so malo naredile za taka merila zaščite, ne odvajajo zadostna sredstva za njen razvoj in skrb o zaščiti, vsa pa prepuščajo le malemu številu ljudi. Takšne organizacije seveda niso uspo- sobljene, da s svojimi močmi opravijo naloge zaščite in reševanja, še posebej ne v vojni. Povrnimo se zato na eno od prvih misli načela CZ, in sicer na to, da so vse družbene organizacije dolžne, da se poleg pripravljanja za oboroženo vojno, pripravljajo tudi za vse oblike zaščite. TANJUG Civilna zaščita v Predilnici Lilija v Posamezne enote civilne zašči-:e so razporejeni moški do 60. jeta starosti, ženske pa do 55. eta starosti (razen nosečnic in •Pater z otroki, starimi manj k°t 7 let). k' delovni organizaciji smo sPrejcli samoupravne akte, ki posteljne blazine, napolnje-? z bombažnimi vlakni in dru-Predmeti. Ker je sobota za mnoge občane prost dan, sc je Pbralo na kraju požara veliko radovednežev. Na znak alarma so prišli na ,raj požara litijski gasilci. Ga-/mje požara je bilo otežkočeno, bil takoj izključen elek-n mni tok in ker je bil hidrantni astavek shranjen v spodnjem °storu komunalnega podjetja. ki je že bil v območju povečane temperature. Na močan zalet gasilca so se vrata odprla. Gasilci so napeljali cevi iz mestnega hidranta, in pričeli gasiti. Po 10 minutah gašenja je bil električni tok izključen. Gašenje je bilo težavno, ker je gorelo ostrešje in bombažni odpadki. Delavci komunalnega podjetja so iz spodnjih prostorov rešili pisarniški inventar in pogrebno opremo. Barve in drug material so naložili na tovornjak. Po zadušitvi požara se je sredi dneva požar ponovno razplamtel. Goreli so mokri bombažni odpadki in podstrešje. Gasilci so v ponovni akciji od- stranili goreče ostrešje in goreč material. Vzrok požara še ni ugotovljen. Domneva pa se po odprtini na podstrešju, da je nočni obiskovalec odvrgel cigaretni ogorek, in povzročil zanetek. Delavci komunalnega podjetja so posledice požara že odstranili. Iz zavarovalnine in drugih virov bo sama zgradba adaptirana, in urejeni pisarniški prostori. F. L. Litija in Šmartno leden dni brez vode Litijski predilec je v julijski številki pod naslovom »Varstvo okolja v občini Litija«, obravnaval tudi varstvo voda in skrb za pitno vodo. V članku so bile obravnavane posledice izlitja nafte in drugih škodljivih snovi v reko Savo, ki bi onesnažile podtalnico litijskega vodovoda. (Nadaljevanje na 10. strani) Kdaj je bil zadnjič očiščen zbiralnik pitne vode pri »Vili« na Cesti Zasavskega bataljona. Razkladanje hlodovine na litijski železniški postaji. O Lesni industriji Litija, več na 11. strani. Brez vode (Nadaljevanje z 9. strani) Izliv mazuta v kanalizacijo in nato v Ljubljanico in reko Savo je povzročil onesnaženje reke Save in podtalnice litijskega vodovoda. 18. oktobra nas je neprijetno presenetila vest v »Delu«, da je mazut že septembra stekel v zajetje industrijske odplake tovarne Tosama iz Vira pri Domžalah. Več kot pet ton mazuta je steklo v zajetje, ogrozilo Račo, ki se izliva v Bistrico, ta pa v Savo. Sanitarna inšpekcija v Litiji je bila obveščena, da izliv mazuta iz cisterne v Tosami v Domžalah ne bo znova prizadel litijskega vodovoda. V obeh primerih so organi javne varnosti odkrili tehnične pomanjkljivosti na kurilnih napravah, in druge pomanjkljivosti pri projektiranju kurilnih naprav. O teh dogodkih še nismo slišali uradnih izjav odgovornih oseb. Ne obtožujemo, želimo le vedeti, kaj bomo ukrenili v bodoče, da preprečimo onesnaženje pitne vode. Izlitje mazuta v reko Savo ni samo litijski problem, ker je segel v širši slovenski prostor. Kakšne ukrepe bomo izdali, da se opisana primera ne bosta ponovila? To problematiko bodo obširno obravnavali delegati na konferenci za varstvo okolja konference SZDL v Litiji. Prav gotovo bo potrebno izdati preventivne ukrepe na republiški ravni. Tudi na področju mesta Litija smo odpravili vodnjake, in še premalo skrbeli za preskrbo s pitno vodo ob »zatajitvah« mestnega vodovoda. Prevoz gorljivih tekočin in nevarnih snovi bi morali usmeriti po železnici, čeprav vemo, da lahko pride do nesreč tudi pri prevozu tovorov po železnici. S posebnimi ukrepi moramo zagotoviti učinkovitost nadzora nad viri onesnaženj zraka, voda in širšega okolja. Izpopolniti moramo tehnologijo predelave in uporabe škodljivih snovi, in že v projektih odpravljati gradbene in druge tehnične pomanjkljivosti. Nabaviti moramo osnovno tehnično opremo. Industrijska območja morajo imeti črpalko za črpanje izlitih tekočin, ročno črpanje izlitega mazuta je neekonomično, zamudno in naporno. Tudi komunalna podjetja se bodo morala v izdatnejši meri opremiti s hidrantnimi nastavki, cevmi in drugim. Ali že imamo izdelane ukrepe za preskrbo prebivalcev s pitno vodo v izrednih okoliščinah, ko lahko računamo na usahnitev pip mestnega vodovoda? Ali imamo zagotovljeno protipožarno vodo? Vemo, da so bili hidranti neuporabni ob onesnaženju podtalnice. Kako je preskrbljeno s pitno vodo v naši delovni organizaciji? Imamo po-rabno vodo in protipožarni bazen. Ta je pomanjkljivo vzdrževan. Lahko govorimo tudi o onesnaženosti vode tega bazena. Ali lahko vodo iz protipožarnega bazena priključimo ob potrebi na hidrantno omrežje delovne organizacije? Kot prvi varnostni ukrep bomo nabavili »za vsak primer« 1000 1 plastično cisterno. VPRAŠANJE PREDSEDNIKU OGZ LITIJA, TOV. VINKU KERZANU: Zanima me, kaj bi gasilske organizacije lahko storile v situaciji zadnjih petih dni, ko ni bilo vode v hidrantnem omrežju mestnega vodovoda, če bi npr. izbruhnil požar v osnovni šoli na Graški Dobravi ali katerikoli drugi gradbeni objekt na tem področju, ki je občutljivejše za ogenj? Gotovo bi ilahko gasili le še polarišče. Zajetje vode zadaj same šole je mnogo premajhno, poleg tega pa še nedostopno. Za potegnitev savske vode pa bi potrebovali več motornih črpalk za prečrpavanje, mnogo sintetičnih gasilnih cevi in temu ustrezno tudi številno gasilno ekipo. Premostiti pa bi morali — poleg aveh cest — še železniško progo. Koliko časa bi za to porabili, niti ni potrebno računati. V gostejših skupinah hiš tudi ne bi mogli obvarovati sosednih hiš pred razširitvijo požara. Kolikšno pomanjkljivost pa bi to pomenilo za delo gasilskih enot CZ v primeru vojnega požara, ne bi ocenjeval sam. Z nabavo gasilske cisterne, bi v vsakem primeru lahko začasno reševali pri takojšni intervenciji (v smislu poklicnih gasilskih brigad) le en objekt, nikakor pa več, kot to lahko predvidevamo za vojno stanje. Enako bi lahko obravnavali druga naseljena področja, ki nimajo vodnih zajetij ali blizu reke Save oz. potokov. Kaj menite k tej problematiki? Menim, da bi morali povsod tam, kjer imamo naravne izvire vode, narediti večje vodne zajezitve, jih vzdrževati in kontrolirati. Dela bi se morali programsko lotiti KS, ker menim, da bi ljudje ob izkušnjah zadnjega pomanjkanja vode in ob premisleku še vseh hujših posledic življenja brez vode, radi s prostovoljnim delom pripomogli (ali podprli finančne načrte), da bi zgradili nove zajezitve in obnavljali zapuščene vodnjake. Na odločitve nikakor ne bi smeli čakati predolgo, ker imamo na območju nad litijsko vodno zajezitvijo, ki s podtalnico polni vodni rezervoar, že dovolj cistern s kurilnim oljem in prometa z njimi, ki neposredno ogroža našo vodo, nujni vir vsega ižvljenja. O svojem mnenju sem obvestil tudi predsednika SO Litija, tov. Demovška in sekretarja OK ZKS tov. Pintar Branka, da bi s svojim vplivom pomagala sprožiti akcijo KS ali ustrezno odgovornega. Razmisliti bo potrebno o lastnem viru pitne vode iz studenca pri »Vili«. Vsiljuje se vprašanje: Kdaj je bil zadnjič očiščen zbiralnik pitne vode pri »Vili« ob Cesti zasavskega bataljona? Klinčev studenec ob novozgrajeni osnovni šoli je bil v item le' tu adaptiran. Ali sc ne bi dala odtekajoča voda iz tega studenca speljati v protipožarni zbiralnik? Ob pomanjkanju vode bi morali posvetiti več pozornosti razkuževanju sanitarnih prostorov- Vsa ta vprašanja in ugtovitivc se pojavljajo ob onesnaženosti podtalnice litijskega vodovoda- V članku »Varstvo okolja v občini Litija«, je pod fotografij® betonskih cevi podnapis — »d® opreme za novo čistilno napravo na reki Savi je že vskladišče® pred Kegljiščem — kdaj bo zgrajena čistilna naprava?« Sedaj pa lahko zapišemo, da je čistilna naprava že v izgradnji. Vse čistilne naprave so drag6’ za,to bomo morali zagotoviti P0-trebna finančna sredstva za t®' ko napravo v Litiji. Pričetek d® na čistilni napravi v Litiji )e dobra vspodbuda občinam Lju*,‘ ljanskega področja, da zagot°' jo čistost roke Save. F. L- V sukalnici smo napeljali cevi iz protipožarnih hidrantov. Tako smo, z industrijsko vodo, omilili težave v sanitarijah. Predstavljamo vam... O Lesni industriji so za vas pripovedovali tov. Alojz Muzga — direktor, tov. Ivan Boh — sekretar in tov. Tone Sveršina — referent za kadre v Lesni industriji Litija. ................... S,' iilf. ■- J« -igiiip ii; :? Pogled na obrat v Zagorici. Lesna industrija Litija je bila ustanovljena dne 1.1.1957 tako, da sta se k tedanji firmi »Zales« Pridružila mizarski obrat v Šmartnem in žagarski obrat v ^agorici. Tedaj je bilo v vseh treh obratih zaposlenih 156 delavcev. Ko so prebrodili začetne 0rganizacijske težave, so bili vsi Papori usmerjeni v hiter razvoj nove delovne organizacije. Sedaj je v Lesni zaposlenih 59 delavcev. Organizirani so v Pri temeljne organizacije in de-Pvno skupnost. Za leto 1978 so Planirali 234,000.000,00 din celot-esa prihodka in dohodka v zne-92,000.000,00 din. Poprečni mesečni neto osebni dohodek v Pfvem polletju 1978 je 4.603,00 mnarjev. V preteklih 21 letih so *astnimi in kreditnimi sredstvi Posodobili furnirsko proizvodni0’. ter postavili nove obrate za roizvodnjo ploskovnega pohi-stv® m Plastike. Medtem, ko in-ahranc kapacitete za proizvod-1° izdelkov iz pleksi stekla ne zadostujejo več, saj s temi proizvodi ne morejo pokriti vseh tržnih potreb, enota ploskovnega pohištva posluje še pod renta-bilnostno mejo. V prvem polletju 1978 je namreč izkazala izgubo v znesku cca 1,570.000,00 din. Delavci mizarske TOZD, v kateri je ta enota, so sprejeli analizo vzrokov in program ukrepov, kar so delavci drugih temeljnih organizacij solidarnostno podprli. Kadrovska problematika je nenehno prisotna, saj na področju domače občine ni zadostnih virov za priskrbo novih delavcev. Zato so se že pred 10 leti odločili, da bodo zaposlovali tudi delavce iz drugih republik, večinoma iz SR BiH. Teh delavcev je sedaj že skoraj 100. Razume se, da tako kadrovanje terja večje napore in stroške, poraja pa tudi razne socialne probleme. Z vidika šolske izobrazbe je struktura zaposlenih takale: z visoko izobrazbo 4 delavci z višjo 12 delavcev s srednjo 60 delavcev VK 7 delavcev KV 152 delavcev PK 184 delavcev NK 140 delavcev Zaradi zelo razvejane dejavnosti in poslovanja bi radi zaposlili še diplomiranega pravnika in diplomiranega ekonomista, pa jim to do sedaj še ni uspelo. Veliko pozornost namenjajo dopolnilnemu izobraževanju že zaposlenih kadrov in štipendiranju. Dopolnilno se izobražuje na različnih šolah 28 delavcev, štipendirajo pa 15 dijakov in študentov. Kar zadeva samoupravno organiziranost, je treba reči, da je to edina delovna organizacija s sedežem v občini Litija, ki ima temeljne organizacije. Ustanovili so jih že 28.12.1972 na podlagi ustavnih amandmajev. RAZVOJNI PROGRAM LETO PREDVIDENA IZGRADNJA sami uresničujejo neodtujljive pravice, v lastnih samoupravnih organih rešujejo proizvodne in poslovne probleme ter sami odločajo o rezultatih svojega dela. Podlaga za to, so jim njihovi lastni samoupravni splošni akti. Skupni interes vseh temeljnih organizacij pa je izražen v samoupravnem sporazumu o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo. Usklajevanje interesov posameznih temeljnih organizacij v interes delovne organizacije pa seveda ne poteka vedno gladko. Proces usklajevanja zahteva vedno nove napore, politične opredelitve in dokazovanja, toda vedno in vse le po samoupravni poti. Zelena luč samoupravljanja je stalno odprta, od delavcev samih pa zavisi, ali bo samoupravljanje boljše ali slabše. V Lesni brez sramu radi povedo, da poslovanje s tozdi sicer nekaj več stane, kot prej CELOTNI DOHODEK Investicija PRED PO v milj.din INVEST. INVEST. LETNO LETNO 1979 TOZD Žagarska proizvodnja 90 60 130 Izgradnje primarnega kompleksa (žaga,skladišče,pa-rilnica, decimemica, sušilnica) s ciljem povečati izvoz na cca 2 milijona % TOZD Mizarska proizvodnja 10 35 116 Rekonstrukcija proizvodnje ploskovnega pohištva s prehodom no specializirano proizv. TOZD Proizvodnja plastike 5 8 10 nabava novih strojev 1980 TOZD Plastika 70 80 250 1985 Izgradnja novih proizvodnih prostorov v Zagorici in rekonstrukcija v Poljčanah TOZD Furnirsko proizvodnja 150 35 160 Rekonstrukcija in izgradnja novih obratov v Zagorici TOZD Mizarska proizvodnja 30 25 64 Stavbno pohištvo - preselitev v Zagorico in rekonstrukcija Organizirani so takole: TOZD turnirska proizvodnja TOZD mizarska proizvodnja TOZD žagarska proizvodnja TOZD proizvodnja plastike Delovna skupnost skupnih zadev Ob samem organiziranju temeljnih organizacij je šlo bolj za formalno uresničitev ustavnih amandmajev, čeprav je politični aktiv že nakazal pota vsebinske preobrazbe družbenoekonomskega položaja delavcev. Danes je seveda situacija že popolnoma drugačna. Delavci vsake temeljne organizacije 355 243 730 in da jih včasih zaradi tega »boli tudi glava«, toda to so le trenutne subjektivne slabosti, ki jih nov družbenoekonomski položaj (Nadaljevanje na 12. strani) 9. kongres zveze sindikatov Slovenije Poškodbe v mesecu septembru Pri delu moramo varovati tudi druge delavce. Vodja izmene čistilnice je izklopil čistilni stroj z namenom, da odstrani navita bombažna vlakna iz otcpalnega stroja. S pomočjo izvijača je na transportni cevi odstranil prozorni pokrov, in čakal, da se otepalo ustavi. PREPREČUJMO Nenadoma je prišel k stroju čistilec strojev, in kljub opozorilu vodje izmene, da ne sme segati v odprtino, segel z desno roko v kontrolno odprtino. Zaradi prostega teka otepala, mu je otepalo pritisnilo mezinec desne roke ob zaščitni pokrov, in mu ga poškodovalo. Ivanušič Bojan je bil zaradi te poškodbe v bolniškem staležu teden dni. Pri čiščenju otepala so bili opuščeni varnostni ukrepi: 1. vodja izmene je z izvijačem odstranil pokrov iz pleksi stekla, preclno se je otepalni valj ustavil; 2. poškodovanec je segel v kontrolno odprtino sesalne cevi, Predstavljamo vam... (Nadaljevanje z 11. strani) delavcev takoj izniči, kot nepomembno tendenco. Taka organiziranost pa je seveda nujno povezana z delegatskim sistemom, ki je zelo razvejan. Za občinski zbor združenega dela in samoupravne interesne kljub opozorilu vodje izmene, da stroj ni še popolnoma v mirovanju. Po nalogu proizvodnega sektorja so remontni delavci takoj po poškodbi zamenjali transportno cev s kontrolno odprtino. S to preureditvijo je na vseh čistilnih strojih izpolnjen 22. člen pravilnika o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z delovnimi pripravami in napravami (Ur. list SFRJ št. 18/67), da morajo biti delovne priprave in naprave konstruirane tako, da roke ali drugi deli telesa med dolom ne morejo v nevarno cono. Pri otepalnih valjih je zato nameščena mehanska zaščitna naprava, da delavec ne more odpreti zaščitni pokrov nad otepalni-kom, dokler ni otepalo v popolnem mirovanju. SEPTEMBRU 1978 Prišli: 1. 9. 1978 Fatima LEMEZOVIČ, Zagorje, Kidričeva 31 — predilnica bombaža 3. izmena 1. 9. 1978 Marjana BARTOL, Litija, Badjurova 9 — komercialni sektor 4. 9. 1978 Bojan TISLER, Litija, Rozmanov trg 3 — montaža strojev skupnosti je izvoljenih 174 delegatov, v samoupravne organe temeljnih organizacij, delovne skupnosti in delovne organizacije pa cca 190 delegatov. Torej skupaj več kot polovica delovnega kolektiva. Delegatska razmerja sc razvijajo vedno bolj tudi po vsebinski plati, ob primerni aktivnosti družbenopolitičnih organizacij. Med vezanjem pretrgov na prstančnem stroju se je Kaliope Marija spekla z vretenom. Med prisukovanjem preje je predica pred vezanjem preje z levo roko prijela za vrteče vreteno, in si opekla dlan leve roke. Privšek Mileni je padel zabojček s cevkami na nogo. Pred nabiranjem cevk iz lesenega zaboja je poškodovanka s pomočjo kljukic obesila aluminijasti zabojček na lesen zaboj, in iz lesenega zaboja prekladala cevke v zabojček. Ko je med pripogibanjem zadela zabojček, se je snel iz stranice, ji padel na palec desne noge, ter ji ga poškodoval. Voziček s prejo jo je poškodoval. Predica Pivc Alojzija je z rokami potegnila voziček, naložen s predprejo, proti sebi. Pri tem je mod prstančnima strojema zadela kovinski okvir, na katerega je pritrjen ventilator, in si poškodovala nadlaket leve roke. 4. 9.1978 Ivan KURENT, Šmartno, Jelša 11 — predpredilnica 3. izmena 4. 9. 1978 Karel KOMOTAR, Litija, Cesta zasavskega bataljona 21 — predilnica sintetike 3. izmena 4. 9. 1978 Branko JUVAN, Sava, Ponoviče 25 — sukalnica rezerva 14. 9. 1978 Majda LOGAR, Litija, Rozmanov trg 5 — sukalnica efektnih sukancev rezerva 18. 9. 1978 Dušan ŽLAHTIC, Litija, Rozmanov trg 19 — montaža strojev 18. 9. 1978 Ljudmila ODLAZEK, Polšnik, Mamol 5 — čistilna kolona predilnice bombaža 19. 9. 1978 Begajeta BEGANO-VIČ, Zagorje, Podvine 30 — predilnica sintetike 3. izmena 19. 9. 1978 Esma SULJIČ, Zagorje, Cesta zmage 55 — sukalnica 2. izmena 25. 9. 1978 Stana GAJIČ, Litija, Rozmanov trg 30 — pomožno osebje Odšli: 4. 9. 1978 Martina PETEK, Litija, Prisojna 8 — počitniški dom — potok pogodbe za določen čas 28. 8. 1978 Goran KVAS, Litija, Rozmanov trg 9 — čistilna kolona sukalnice — pismeni sporazum (odpoved delavca) 23. 9. 1978 Milica MARIN, Litija, Trg na Stavbah 11 — obrat družbene prehrane — pismeni sporazum (odpoved delavke) 27. 9. 1978 Marija POVSE, Litija, Rozmanov trg 9 — obrat družbene prehrane — pismeni sporazum (odpoved delavke) 27. 9. 1978 Pavla MAGAŠ, Litija, Cesta zasavskega bataljona 5 — predilnica bombaža 2. izme- Pri prenosu vozička je Cerar Franc padel po stopnicah. Transportni delavec je po »bližnjici« peljal voziček, napolnjen z bombažnimi odpadki, v čistilnico odpadkov. Za prenos vozička po stopnicah, je prosil delavca iz čistilnice, da mu je pomagal. Ko sta nesla voziček navzdol po stopnicah, se je prevrnila na stopnišče vrhnja plast odpadkov, in zato .poškodovanec, ki je nesel voziček spredaj, ni videl stopnic. Zgubil je ravnotežje, in si pri padcu poškodoval gleženj desne noge. Ranisavljevič Mara si je med prebiranjem cevk zadrla trsko zaboja. Snemaika je z rokami jemala cevke iz lesenega zaboja in jih zlagala v škatlo. Med jemanjem cevk si je zabodla trsko iz dna zaboja, in si poškodovala kazalec leve roke. F. L. na — v poskusnem roku s strani delovne organizacije 30. 9. 1978 Ljudmila BREGAR, Litija, Grbinska cesta 1 — predpredilnica 3. izmena — upokojitev 30. 9. 1978 Sonja KOKOL, Litija, Ljubljanska cesta 18 — predilnica bombaža 2. izmena — pi" smeni sporazum (odpoved delavke) 30. 9. 1978 Nada ROGELJ, Šmartno, Vintarjevec 21 — predilnica sintetike 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 30. 9. 1978 Anton JELENC, Polšnik, Borovak 1 — predpredilnica 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavca) 30. 9. 1978 Marija BIRK, Litija, Rozmanov trg 1 — obrat družbene prehrane — pismen' sporazum (odpoved delavke) 30. 9. 1978 Pavla KOREM-Hrastnik, Log 20 — rezerva predilnice — pismeni sporazum (odpoved delavke) 30. 9. 1978 Gojko VIDOVI^ Litija, Grbinska cesta 11 — proizvodni sektor — upokojitev 30. 9. 1978 Ajka MURATOVlC, Trbovlje, Ob železnici 14 — predilnica sintetike 2. izmena "" pismeni sporazum (odpoved delavke) Delavka, premeščena na drtig? dela In naloge v mesecu sep teh1' bru 1978 11. 9. 1978 Ljubica SMILJ* NIČ, posluževalka flyerjev v predpredilnici 4. izmena, premeščena na dela in naloge zbir®1' ka cevk v zbiralnico cevk. Umrli naši upokojenki: Emilija VAŠ, roj. 7. 2. l^9, upokojena 16. 4. 1971, Litij9' Grbinska cesta 30 — umrla dnc 9. 9. 1978 Ana ŠKOFIČ, roj. 13. 6. 19°°’ Kresnice, Senožeti 17 — uifn 19. 9. 1978. Jedilnica v Lesni Industriji Litija. PRIŠLI-ODŠLI r Interna televizija v osnovni šoli Litija Kaj je interna šolska televizija? Kot sl ni mogoče predstavljati sodobne proizvodnje brez sodobne tehnologije, tako sl ni mogoče predstavljati sodobnega pouka brez šolske učne tehnologije. Med te pa prav gotovo spada tudi interna šolska televizija. 'Razvoj šolske televizije je prispevek televizije k sodobnejšemu izobraževalnemu delu, nje-Sovi aktualizaciji, vsebinski raznoterosti in bogatosti ter povezanosti z življenjem. Šolska televizija nima namena zamenjati Učitelja ali zmanjšati njegovo vlogo v vzgojnoizobraževalnem Procesu, pač pa mu pomagati Pri izpolnjevanju vzgojnoizobra-zevalnega načrta. Učitelja mora spodbujati k sodobnejšemu Posredovanju učne snovi, k uporabi najboljših oblik in metod Poučevanja ter k smiselni uporabi AV pripomočkov in sredstev. šolska televizija naj učitelja vzpodbuja k uspešnejšemu in Ustvarj alnej šemu delu tudi s tem, da jih seznanja z novimi znanstvenimi dosežki s področij Posameznih predmetov iz peda-|oške in psihološke znanosti. Šolska televizija bo imela pomembno vlogo pri modernizaciji m racionalizaciji vzgojnoizobra-zevalnega dela. V čem se interna šolska televizija tehnično razlikuje od običajne televizijske °Preme? Da bi razumeli razliko v teh-lcni opremi, moramo najprej Ugotoviti uporabnost običajne Revizije v izobraževalnem procesu. Televizija, ki jo uporabljamo gUma, je programsko vezana na Tudi televizijski šolski pro-8ram je točno vezan na določen as- in se le malokrat časovno Jame z učnim načrtom predme-. ■ Nemogoče pa je za vzgojno-obraževalno delo uporabiti ne-odri -e ze'° dobre izobraževalne jg^mje s programov TV, ko so na programu takrat, ko učen-teV P* v šoli. Težav uvajanja, v rminsiko določenega programa Še Vz?°J"noizobraževaJno delo je cela vrsta. Da Ve, Pa bi premagali te teža- 0, ’ Ua je potrebna dodatna opre-(j.V ki omogoča snemanje od-p b ko so te na programu, in lirn Va,"anje takrat. ko si to že-Hia°’ *° se vsebina oddaje uie-ae z vsebino učne ure, določeno učnem načrtu. To pa orno-pa a dodatna in hkrati bistvena jgUfava k televizijskemu spre-niku — magnetoskop. ipD šolski televiziji uporabi j a-Za kasetni magnetoskop. To je, ga Uttmcrjavo, nekaj podobne-kasetofon, le da z magne-lahko poleg tonskega citka posnamemo tudi sli-n‘ Posnetek. toS]$rci barvni kasetni magne-spr ?b in barvni televizijski flipJUHtnik sestavljata prvo *evizi-101. H«AA 0S.6AU VOHA fAMCA IK/AC1CA AOA- kfc IVAAJ LEVAR, mo P' £JU POLOTOK ŽVEPLO per UA^HAj) STOT ttHSlM 42 Litijski Predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Martina Kralj, Aloj^ Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Vinko Fornazarič, Rafaela Mele, Meta Krnc in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani ko»6> tiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1700 izvodov.