Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije V gradbeništvu še veliko nerešenih vprašanj a dnevnem redu seje ekonomsko-social-sveta to sredo so bili položaj gradbeništva 2a .n(1ustrije gradbenega materiala ter ukrepi d,- '^oljšanje stanja v obeh panogah. Izho-e za razpravo je pripravila posebna delovna ^.npina, v kateri so sodelovala različna mi-,strstva, predstavniki delodajalcev in Sindi-. atadelavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD). Ministrica Tea Petrin je v ime-delovne skupine povedala, da so razmere gradbeništvu in gradbeni industriji slabe, ndar se izboljšujejo, saj pričakujejo nove ^jvesticije. Tomaž Vidic z ministrstva za pro-I e je dodal, daje decembra parlament sprejel , m Plan za gradnjo avtocest, ki predvideva vdr 3« odstotkov več sredstev kot lani. Sta-. ‘"ahutnik Baloh, državna sekretarka na 'nistrstvu za delo, je povedala, da so na ob-0 .J1." 2 dovolj domače delovne sile lani zala v- ZaPosl°vanje nekvalificiranih tujih de-ml C,?V' ‘^diistrstvo pripravlja pravilnik, ki bo ben stimuliral za izobraževanje za grad-zorh Jernej Jcršan iz SDGD je opo- Pod • "ovih usposobljenih delavcev na tem usi >°C U ne i501110 dobili, če jih ne bomo oj fezno motivirali. Plače v gradbeništvu so t0ve- delovni pogoji pa najtežji. Sindikat želi ^.^anje rešiti, vendar se delodajalci izo-iZe J0 Pogajanjem in vedno znova iščejo le niceV?re- Miha Grah je v imenu Obrtne zbor-luhk 0Ver|ije dejal, da bi se finančni nered vesti° Uredd tako, da bi se izvajalci pred in-ClJo izkazali s finančno konstrukcijo, kar bi ščitilo manjše podizvajalce. Nataša Bernik, ki se na ministrstvu za finance ukvarja s poravnavami, je povedala, da so dali pobudo za spremembo zakona, ki bi onemogočala izigravanje. Brane Mišičje poudaril, daje delovni skupini uspelo povezati različne interese, vendar dela še ni opravila do konca, saj delavci še niso dovolj zaščiteni. Zakon o finančnem poslovanju se ne izvaja in nobeno podjetje za- ...............................................:: ■ radi njegovega kršenja še ni imelo težav. Ugotavljanje, da so plače nizke in daje izobraževanje nujno, po njegovem mnenju ne bo obrodilo sadov. Drago Lombar iz Neodvisnosti je opozoril na problem invalidov, ki jih je zaradi težkih delovnih pogojev veliko, in na pereč problem dela na črno. Predsedujoči Miha Grah je razpravo zaključil z ugotovitvami, da so razmere v gradbeništvu še kritične, da vlada finančna nedisciplina in daje potrebno več storiti na področju dualnega sistema poklicnega izobraževanja, saj bomo s pretežno nekvalificirano delovno silo težko konkurirali na evropskem trgu. Delovna skupina mora delovati še naprej in spremljati najbolj pereča vprašanja. M. M. ; uilj;;g: uira-i: * * -.......... ijjj » . . • • ........... • 'V . i Skoraj 2000 podpisov v podporo referendumu (Slikat delavcev trgovine Slovenije ren . Je v treh dneh po odločitvi za refe-(je]j V*1} ° omejitvi obratovanja trgovin ob ne-sov '1 ln Prazn'^'^ zbral skoraj 2000 podpi-kaUlV nJeg°vo podporo, kar je vodstvu sindi-diu v vel'ko moralno oporo. Ker pa cilj sin-referendum za vsako ceno, bo vod-Prenri^UŠaI° prist0Jne organe oblasti še naprej zakon,11 ° nujnosti spremembe 17. člena Proste r°Jr80Vini’ ki daje trgovcem povsem resu k p.j® za odpiranje trgovin zgolj v inte- Kot nam je povedal Sandi Bartol, sekretar SDTS, so se zaradi tega ta teden obrnili na predsednika državnega zbora Boruta Pahorja. Z njim so se v sredo, 22. januarja, pogovarjali zlasti o možnosti, da bi državni zbor uvrstil predlog za spremembo zakona o trgovini na dnevni red februarske seje. Po tem predlogu - vložila gaje poslanska skupina Nove Slovenije - bi bile trgovine odprte največ šest nedelj v letu. Pahorju so predstavili tudi vsa svoja gradiva in dokumentacijo o zbranih podpisih za referendum. Zagotovil je, da bo pobudo sindikata nemudoma uvrstil na sejo kolegija in vodstvo sindikata obvestil o sprejeti odločitvi. Menil je tudi, da bi bila obravnava predloga spremembe zakona mogoča po skrajšanem postopku. Za referendum pa je dejal, da ne more biti hkraten z referendumom o vstopu v Evropsko unijo in Nato. Predstavniki sindikata so Pohorja še obvestili, da se bodo obrnili na vse poslanske skupine in jim predlagali pogovor o nujnosti omejevanja obratovanja trgovin ob nedeljah. Skušali jih bodo prepričati za podporo že vloženemu predlogu Nove Slovenije. Od stališč kolegija in pripravljenosti poslanskih skupin je torej odvisno, ali bo Sindikat delavcev trgovine Slovenije v državni zbor vložil že zbranih 2000 podpisov v podporo referendumu in nadaljeval njihovo zbiranje. Novi zakon o delovnih razmerjih in letni dopust za leto 2003 Z uveljavitvijo novega zakona o delovnih razmerjih se porajajo številna vprašanja. Odgovori na nekatera so enostavni, na druga pa zahtevajo tehten razmislek in preverjanje. Uvodoma bi rad ponovno poudaril, daje treba pri uveljavljanju novega zakona upoštevati naslednja dejstva: - velika večina kolektivnih pogodb, splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, kolektivne pogodbe za posamezne dejavnosti in kolektivne pogodbe za posameznega delodajalca (družbo, zavod) velja tudi po 1. januarju 2003, - pogodbe o zaposlitvi, ki so sklenjene za nedoločen čas, veljajo tudi po uveljavitvi novega zakona o delovnih razmerjih in ni nobene pravne podlage za ravnanje delodajalcev, ki delavcem predlagajo sklenitev novih pogodb o zaposlitvi, - pri odločanju, katero določbo uporabiti pri določanju posamezne pravice, ali določbo novega zakona, določbo kolektivne pogodbe, ki velja za delodajalca (splošne, dejavnosti ali za posameznega delodajalca) ali določbo splošnega akta, velja temeljno pravilo, da se vedno uporabi določba, kije za delavca ugodnejša. Vsa ta dejstva olajšujejo uveljavljanje novega zakona o delovnih razmerjih in tudi preprečujejo, da bi se nekatere za delavce manj ugodne določbe zakona tudi dejansko uveljavile. V tem trenutku je največ vprašanj o določanju in izrabi letnega dopusta in regresu za letni dopust za leto 2003. Na podlagi katerih določb se določi letni dopust za leto 2003? Pri določanju letnega dopusta za leto 2003 je treba uporabiti tiste določbe novega zakona in kolektivnih pogodb ter splošnih aktov, ki so za delavca ugodnejše. Novi zakon ne vsebuje več kriterijev za določanje letnega dopusta, kot so delovna uspešnost, zahtevnost dela, delovna doba, delovni pogoji, socialne razmere in podobno, ampak določa samo minimalni dopust in nekatere primere, ko se letni dopust poveča. Kolektivna pogodba ali splošni akt sta lahko ugodnejša od zakona in praviloma so določbe kolektivnih pogodb, ki veljajo za delodajalca in/ali določbe splošnih aktov delodajalca, ki določajo skupno trajanje letnega dopusta za delavce ugodnejše kot večina določb novega zakona o letnem dopustu. Za posameznega delavca se torej letni dopust za leto 2003 določa na podlagi določb kolektivne pogodbe, ki velja za delodajalca oziroma splošnega akta delodajalca. Določbe kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov določajo trajanje letnega dopusta na različne načine. V nekaterih primerih se na določeno število dni letnega dopusta dodajajo dodatni dnevi letnega dopusta na podlagi kriterijev - delovne uspešnosti, zahtevnosti, delovne dobe, delovnih pogojev, socialnih razmer in podobno. V drugih primerih je osnova za določanje letnega dopusta število delovnih dni za določen kriterij in se na to dodajajo še dnevi letnega dopusta po drugih kriterijih. Pogosto so za osnovo določeni dnevi dopusta na podlagi zahtevnosti, pa tudi na podlagi delovne dobe. Pri tem naj ne moti določba, da se število dni letnega dopusta dodaja na število 18 dni letnega dopusta kot minimalnega dopusta. Število 18 dni letnega dopusta je v tem primeru treba vzeti kot osnovo za seštevanje dni letnega dopusta po vseh kriterijih, skupno število dni letnega dopusta pa ne more biti nižje od štirih tednov. Določbe 159. člena, da letni dopust traja najmanj štiri tedne, ni mogoče vzeti za osnovo, ker zakon v istem členu določa, da je minimalno število dni letnega dopusta delavca odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Poleg tega zakon v 2. odstavku 161. člena določa, da se letni dopust določa in izrablja v delovnih dnevih. Upoštevati pa je treba tudi določbo 4. odstavka istega člena, da se za dan letnega dopusta šteje vsak delovni dan, kije po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan. Dejansko je mogoče ugotoviti, koliko dni letnega dopusta bo oziroma je delavec izrabil v dveh ali treh tednih, šele ko se letni dopust planira ali ko ga delavec dejansko izrabi. Pri tem je treba upoštevati število delovnih dni v posameznem tednu, ko ima delavec letni dopust. Če je v posameznem tednu letnega dopusta tudi kakšen državni praznik ali drug po zakonu dela prost dan, se ta dan ne šteje kot dan letnega dopusta. Bistvo zakonske določbe, daje najmanjši letni dopust štiri tedne oziroma, daje v tekočem letu delavec dolžan izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta, je v namenu letnega dopusta - da se delavec odpočije. Zato izraba letnega dopusta po posameznih dnevih ni primerna, ker tak način izrabe letnega dopusta ni v skladu z namenom letnega dopusta. Pri tem je treba opozoriti na določbo 3. odstavka 159. člena zakona, da vsakemu delavcu za vsakega otroka, ki še ni star 15 let, pripada dodatni dan letnega dopusta, Ta zakonska določba je ugodnejša od določb v večini kolektivnih pogodb, ki določajo letni dopust na podlagi socialnih razmer (večinoma je dodatno število dni letnega dopusta zaradi otrok pripadlo samo materi, najpogosteje pa se pri starosti otrok upoštevala zgornja meja 7 let starosti). Ali delavec, ki se upokoji pred 1. julijem, lahko izrabi ves letni dopust, ali pa mu pripada samo sorazmerni del letnega dopusta (dvanajstina za vsak mesec dela) in tudi samo sorazmerni del regresa za letni dopust? Novi zakon v 162. členu med drugim določa, da ima delavec pravico do izrabe dvanajstine letnega dopusta za vsak mesec dela, če v koledarskem letu ni pridobil pravice do izrabe letnega dopusta ali če mu delovno razmerje preneha prej, preden pridobi to pravico, ali če mu delovno razmerje preneha pred 1. julijem. Ta določba je po svoji vsebini nova. Verjetno nobena kolektivna pogodba ali splošni akt nima določbe, da delavec lahko izrabi ves letni dopust takoj na začetku leta, za katerega se določa letni dopust. Veljalo pa je nepisano pravilo, da je delavec, kije v prvih mesecih leta odšel v pokoj, lahko pred odhodom izrabil ves dopust in tudi prejel celotni regres. Po dogovoru z delodajalcem je tudi letos mogoče delavcu, ki odhaja v prvi polovici leta v pokoj, omogočiti izrabo celotnega letnega dopusta. Zakonska določba o izrabi sorazmernega dela letnega dopusta pomeni najnižjo raven pravice delavca do letnega dopusta, vedno pa je mogoče posamezno pravico določiti na višji ravni. Če delodajalec ne pristane na izrabo letnega dopusta takega delavca v celotnem trajanju, ima delavec še drugo možnost-Delavec namreč sam odloča, kdaj se bo upokojil. Delodajalec ne more delavcu odpovedati pogodbe o zaposlitvi samo zaradi tega, ker je izpolnil minimalne pogoje za upokojitev. Delavec, ki bo sicer izpolnil minimalne pogoje za upokojitev v prvi polovici leta, lahko izrabi celoten letni dopust in tudi pridobi pravico do celotnega regresa za letni dopust tako, da se upokoji po 1. juliju. V takem primeru mu delodajalec ne more odreči pravice do celotnega letnega dopusta in do celotnega regresa za letni dopust. Ali ima delavka oziroma delavec, ki v lanskem letu zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego otroka ali odsotnosti zarad' bolezni ni izrabila oziroma izrabil letnega dopusta, pravico izrabiti letni dopust za le' to 2002 v celoti, ali zmanjšan za dva tedna•’ Novi zakon v 3. odstavku 163. člena določa, da delavec, ki v tekočem letu ni mogel izrabiti letnega dopusta zaradi bolezni ali porodniškega dopusta in dopusta za nego otroka, izra- Piše: Gregor Miklič, izvršni sekretar ZSSS i \T\ ETl11^ ffTTrTT^ ki ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinova tH KKv In H1] ml,Ml 4,1000Ljubljana • ZaizdajateljaMilanUtroša,tel.01/43-41-244 • OdgovorniurednikFrančekKavčič,tel.01/43-41-232,novinarurednikTomažKšela • Naročnina, 4,1000Ljubljana • ZaizdajateljaMilanUtroša,tel.01/43-41-244 • OdgovorniurednikFrančekKavčič,tel.01/43-41-232,novinarurednikTomažKšela _ tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 280 tolarjev • Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688 • Tisk: DeloTČP d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 ■MMMi !S, Dalmatinova i a • Naročnina, | 'isk: DeloTČP : >SN 1408-5569 J n ii bi celoten letni dopust za koledarsko leto v naslednjem letu do 30. junija, če je v letu, za katerega je odmeijen letni dopust, dejansko de-. fajmanj 6 mesecev. Če delavec tega pogojit ne izpolni, lahko v naslednjem letu do 30. junija izrabi letni dopust, skrajšan za dva tedna (kolikor bi jih moral izrabiti v letu, za katerega se odmerja letni dopust). Delavka se uporabi te zakonske določbe lah-o izogne tako, da pred nastopom porodniš-ega dopusta izrabi najmanj dva tedna letnega »pusta. Lahko pa se delavka tej določbi novega zakona izogne tudi tako, da takoj po po-rjl11 P°roa delavcu novi zakon o delovnih perjih ne more odvzeti. akon namreč velja le za naprej in delav-nC rTIOre odvzeti pravice, ki jo je pridobil im ^re-l^njem zakonu. Če bi zakonodajalec el namen odvzeti ali zmanjšati pridoblje-I^.Prav'ce’ bi moral to izrecno določiti. Do-Dr n c a 2akon°dajalec ni nameraval poseči v kol ?bl-iene Pravice, je tudi to, da sklenjene Vel' 'Vne P08°dbe ostajajo v veljavi in isto k Ja za sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Za-(°n tudi ne določa obveznosti strank kolek-•ve pogodbe in pogodbe o zaposlitvi, da uskla-'Jo pogodbe z novim zakonom. Kolikšen je najmanjši znesek regresa za rini dopust za leto 200'3? Novi zakon v 1. od-lavVku 131. člena določa, da je delodajalec de-Vcu, ki ima pravico do letnega dopusta, dol-nan lzPlačati letni dopust najmanj v višini mi-'malne plače (trenutno 103.643 tolarjev). rncsek regresa za letni dopust za leto 2003 „; Javni sektor določa aneks h kolektivni po-bi za negospodarske dejavnosti iz leta 2001 dolarjev RS Št’ "/01) ZnaŠa 132170 ske Hl0Sna kolektivna pogodba za gospodar- Priloo ^n0Sti v 44' členu določa’ da tarifna gimi a kolektivne priloge določa (med dru-> znesek regresa za letni dopust. tivne n^' leti ve|javnosti splošne kolek-donUvtH8, xbeJe bl1 znesek regresa za letni določen s tarifno prilogo. Za leto 1999 je bil znesek regresa za letni dopust določen z dogovorom o politiki plač (in ustreznim zakonom), za leto 2000 je bil znesek regresa za letni dopust določen z aneksom št. 1 k tarifni prilogi, za leto 2001 je bil znesek regresa določen z aneksom k dogovoru o politiki plač (in ustreznim zakonom). Z aneksom št. 2 k tarifni prilogi splošne kolektivne pogodbe (Ur. list RS št. 45/2002) je bil določen znesek regresa za letni dopust za leto 2002. Del besedila aneksa, ki je določal znesek regresa za letni dopust, seje glasil: »Delavcem pripada regres za letni dopust za leto 2002 najmanj v višini 125.805 tolatjev in največ 70 odstotkov povprečne plače na zaposlenega v RS.« Za leto 2003 aneks k tarifni prilogi za regres za letni dopust še ni sklenjen. Čeprav je v aneksu št. 2 k tarifni prilogi regres za letni dopust določen za leto 2002, tudi v letu 2003 ni mogoče izplačati nižjega zneska regresa za letni dopust, kot je določen v aneksu št. 2 k tarifni prilogi. Najnižji znesek regresa za letni dopust je tudi v letošnjem letu 125.805 tolarjev (dokler ne bo oziroma če ne bo dogovorjena z novim aneksom nova najnižja višina regresa za letni dopust za leto 2003). Podlaga za tako stališče so določbe 2. in 3. odstavka 4. člena splošne kolektivne pogod- be, ki določajo njeno časovno veljavnost in časovno veljavnost njene tarifne priloge. Tretji odstavek določa, daje tarifna priloga sestavni del pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb od 42. do 56. člena pogodbe in da se tarifna priloga sklene najkasneje do 31. decembra za naslednje leto. Četrti odstavek pa določa, da se veljavnost tarifne priloge podaljša za eno leto, če se tarifna priloga ne sprejme v tem roku. Določba četrtega odstavka namreč ne dopušča pravne praznine - če se stranki splošne kolektivne pogodbe ne dogovorita za nove zneske, ki se določajo v tarifni prilogi, pač veljajo stari. Taka je bila tudi izrecna volja pogajalskih skupin delodajalcev in sindikatov, ki sta se pogajali za sklenitev nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti v letu 1997. V pogajanjih je bila predvidena možnost, da nova tarifna priloga ne bo sklenjena in volja obeh pogajalskih skupin je bila, da se v takem primeru veljavnost tarifne priloge podaljša za eno leto. Pogajalski skupini sta menili, da ne sme nastopiti položaj, da zneski izhodiščnih plač, drugih osebnih prejemkov (regresa za letni dopust) in povračil stroškov ne bi bili določeni. In zato znesek regresa za letni dopust v letu 2003 ne more biti nižji, kot je bil določen za leto 2002. Sindikat KŽI Pododbor pekov ima novo vodstvo S. liro sBPSt/ Bi V sindikatu Kmetijstva in živilske industrije Slovenije deluje tudi pododbor pekov. V njem člani obravnavajo posebnosti svojega poklica, ki ima več kot stoletno tradicijo in se zelo počasi spreminja. Določene skupine pekov delajo v izjemno težkih pogojih dela, ki jih je treba posebej obravnavati. Prejšnja zakonodaja je za takšna delovna mesta poznala številne olajšave, med najbolj običajnimi je bila beneficirana delovna doba. Po novi zakonodaji je za takšne poklice predvideno dodatno obvezno pokojninsko zavarovanje. To naj bi prekomerno obremenjenim pekom, ki delajo več kot tretjino skupne delovne dobe v nočnem času, omogočilo predčasen odhod v pokoj. Pododbor pekov lahko z izmenjavo informacij in usklajevanjem različnih pogledov veliko prispeva k izboljšanju položaja zaposlenih v tej dejavnosti. Ta se bo morala pred vstopom v EU v mnogih elementih usposobiti, da bo kos izjemno hudi konkurenci gigantov na tem področju. Da bi izboljšali komunikacije in povečali učinkovitost dela, so člani pododbora izvolili tudi novo vodstvo. Dosedanjega predsednika Alojza Klemenčiča, kije za svoje uspešno sindikalno delo prejel tudi posebno priznanje ZSSS, je zamenjal Jože Meden iz Žita. Za podpredsednika so izvolili Mirka Kupnika iz Kruha Pecivo Maribor, člani pododbora pa so: Zdenko Teršek iz Klasja Celje, Franci Kos iz Dolenjskih pekarn in Ludvik Kardoš iz Mli-nopeka Murska Sobota. Program dela pododbora je usklajen s programom republiškega odbora Sindikata KŽI. Prvi koraki bodo informiranje o načinu in posledicah izvajanja novega zakona o delovnih razmerjih. Razpravljali bodo o urejanju statusa “nočnih delavcev” in postopku za uvedbo dodatnega obveznega pokojninskega zavarovanja. Pri tem bodo v pododboru računali na strokovno pomoč Gregorja Mikliča in Lučke Bdhm. Vodstvo republiškega odbora bo po svojih močeh naredilo vse, da bodo prizadevanja naših kolegov nagrajena z ustreznimi rezultati. Srečko Čater Tiskovna konferenca Sindikata delavcev trgovine Slovenije Nedeljsko delo ne služi potrošnikom, ampak kapitalu Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) šteje 42.000 članov, njihovo število pa zaradi težav v tej dejavnosti še narašča. Samo v zadnjih štirih letih se jim je pridružilo osem tisoč delavk in delavcev, je na tiskovni konferenci SDTS povedal sekretar Sandi Bartol. Od države pričakujejo, da bo z zakoni ščitila šibkejše in uvedla nadzor nad delovanjem vseh trgovcev. Zdaj parlament ne ščiti malega človeka, ampak kapitaliste, ki na izmučeni delovni sili kujejo dobičke, trdijo v SDTS. Sindikat ne želi, da bi v tej državi peščica vodilnih posegala v zdravje tisoče delavcev ter v družino, kajti to bi lahko imelo nepredvidljive sociološke pa tudi nacionalne posledice. Poudarili so, da razumejo sodobne evropske trende in da želijo ravnotežje interesov potrošnikov, delodajalcev in zaposlenih. Sindikalni boj za humanizacijo dela delavk in delavcev v trgovini je obrodil prve sadove, ko je bil na čelu ministrstva za gospodarstvo Marjan Senjur. Leta 2000 je bil sprejet pravilnik o obratovalnem času. Načeloma so ga spoštovali vsi poslovni sistemi, razen Mercatorja, je poudaril Bartol. Ko je ministrstvo prevzela Tea Petrin, pa so se razmere močno poslabšale. Izdala je namreč nov, povsem liberaliziran pravilnik o obratovalnem času trgovin, kije bil pisan izključno na kožo delodajalcem. Sindikat je moral bitko začeti znova in pri neodvis- Na novinarski konferenci so sodelovali (od desne) Ladislav Kaluža, Ladi Rožič, Franci Lavrač, Sandi Bartol in delavki Citrusa. Novinarska konferenca je bila dobro obiskana, saj so teme pereče, referendum pa je pred vrati. ni instituciji so naročili telefonsko anketo med delavci v trgovini. Taje pokazala, daje velika večina proti nedeljskemu delu, in SDTS je zavzel trdno stališče svojih članov, daje nedelja dan počitka in naj se nedeljsko delo odpravi. Socialni dialog in pogajanja med socialnimi partnerji so morali dobesedno izsiliti, pravijo sindikati. Pripravljeni so bili celo malo popustiti in podpisati dogovor o nedeljskem delu z zahtevo, naj se pomembno zvišajo dodatki za neugodni delovni čas in naj soglasja za delo ob nedeljah v posameznih podjetjih sprejemajo sveti delavcev na tajnem glasovanju, ne pa da o tem s pozicij moči odločajo direktorji. Po enajstih krogih pogajanj je bila sprejeta novela zakona o trgovini, ki spet ni vsebovala sindikalnih zahtev in je bila le po volji delodajalcev. Socialni dialog ni več tekel in pogajanja so obstala na mrtvi točki. Zahteve delodajalcev in delojemalcev so trenutno popolnoma neusklajene. Delodajalci vztrajajo pri povišanju dodatka za nedeljsko delo iz 50 na 60 odstotkov, kar bi po izračunih sindikata znašalo le 40 tolarjev na uro oziroma borih 280 za sedem urni delovni dan. Sindikati zahtevajo 90-odstotno povišanje, kar bi znašalo 177 tolarjev neto na uro oziroma 1239 tolarjev na dan. Prav tako delodajalci niso pripravljeni sprejeti sindikalne zahteve o tajnem glasovanju na svetih delavcev. Sindikate je, po Bartolovih besedah, izigrala tudi ministrica Petrinova, ki se je v svoji dvoličnosti v pogovoru s sindikati najprej zgražala nad razmerami v trgovinah, potem pa, ko so bili navzoči tudi predstavniki delodajalcev, ni storila ničesar, da bi delavce zaščitila. Taka širina obratovalnega časa, kot ga ima Slovenija, po mnenju sindikata omogoča velike kršitve delovnega časa in delovnopravnega položaja delavcev. Ni trgovsko-poslovne-ga sistema, kjer ta ne bi bil kršen. Sindikat pa pri omejevanju nedeljskega dela kljub temu podpira več kot polovica trgovskih sistemov. To so Merkur, Živila, Vele, Nama, Rudnidis (E. Leclerc), Maximarket, Metalka, ljubljanski BTC, neformalno pa še nekateri. To so tisti, ki se zavedajo, da takšen tempo dela delavce v trgovinah izčrpava. Drugi delodajalci pa grozijo z odpuščanjem delavcev in zapiranjem trgovin. Med delavci vse bolj naraščata strah in negotovost, tako da vse bolj pritiskajo na sindikat, naj čim prej kaj stori zanje. SDTS se zaveda, da ga čaka velika odgovornost, zato hitro ukrepa. Najprej je sklical raz-šitjeno sejo republiškega odbora, kije soglasno sprejel sklep o pripravah na izvedbo referenduma o nedeljskem delovnem času. Priprave so se začele še isti dan, je povedal predsednik SDTS Franci Lavrač. V zakonitem roku so pripravljeni zbrati 4().0(X) podpisov, ki jih potrebujejo, da bo referendum izveden. Želijo, da bi njihov referendum potekal skupaj z že raz- Referendumsko vprašanje: Ali ste za to, da so prodajalne odprte največ 10 nedelj v letu, razen bencinskih servisov in prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih ter železniških in avtobusnih postajah, ki so lahko odprte brez omejitev? pisanima za vstop v EU in priključitev v Nato, ki bosta 23. marca. S tem bi državi prihranili dodatnih 600 milijonov stroškov za razpis posebnega referenduma. Čeprav bi si po Lav-račevih besedah država zaslužila kazen, ker ne posluša nikogar drugega razen kapitala. Rezultati trgovskega referenduma bodo za državni zbor zavezujoči, je še poudaril, saj parlament najmanj leto dni ne bo smel spreminjati določil, ki se nanašajo na obratovalni čas trgovin. Predstavil je tudi referendumsko vprašanje, ki po njegovem mnenju izraža odprtost sindikata, saj nedeljskega dela ne odpravlja v celoti, ampak ga samo omejuje in trgovskim podjetjem prepušča odločitev, katere nedelje bodo njihove trgovine obratovale. Sindikati se namreč zavedajo, da bi popolno zaprtje bencinskih črpalk ter trgovinic v bolnišnicah, hotelih, letališčih ter na avtobusnih in železniških postajah ob nedeljah prineslo veliko negodovanja kupcev, in da bi zaradi tega referendum lahko padel. Lavrač je še povedal, daje SDTS hkrati s pripravami na referendum začel tudi pogajanja s strankami in dosegel, da bo NSi vložila v parlamentarni postopek predlog novele zakona o trgovini, ki vsebinsko ustreza referendumskemu vprašanju. Na tiskovni konferenci je svojo zgodbo predstavila tudi delavka Mercatorja, ki pa ni želela biti niti imenovana niti fotografirana. Pove-dalaje, daje bila v tem poslovnem sistemu zaposlena že štiri leta, ko je odšla na porodniški dopust. Med dopustom je dobila na dom odločbo, da ji bo v dveh tednih prenehalo delovno razmetje. Ker je to huda kršitev zakona, je začela iskati svojo pravico. Od države se je ne nadeja, zato jo išče na sindikatu. Hude kršitve se še vedno dogajajo tudi v trgovski družbi Citrus, kjer 110 zaposlenih že nekaj mesecev ni dobilo plače, niti regresa za lansko leto, niti niso bili več kot pol leta zanje plačani prispevki. Ena od delavk je novinarjem povedala svojo zgodbo tujke in matere samohranilke ter opozorila na stisko več kot polovice zaposlenih v tem podjetju, ki prihajajo zlasti iz Bosne. Ti delavci si ne upajo stavkati, saj si ne morejo privoščiti, da bi izgubili delo, ker bi jim tako potekel delovni vizum in s tem dovoljenje za bivanje v Sloveniji. SDTS je od države zahteval preverjanje poslovanja in podal ovadbo za direktorja Citrusa Muharema Kulavzoviča. Ta ima svoje podjetje tudi v Bosni, zato seje SDTS že povezal z bosanskimi sindikati. Mojca Matoz ----------------------- Pogovor z Dragom Gajzerjem, predsednikom SKEI Nov plačni model je osrednja naloga Uvodoma smo sogovornika vprašali, kaj se dogaja na pogajanjih o kolektivni pogodbi dejavnosti. O tej temi bo tekla beseda na tiskovni konferenci, ki jo bo SKEI organiziral ta teden. Zanimal nas je tudi potek povezovanja industrijskih sindikatov in izobraževanje sindikalnih zaupnikov. Sogovornik nas je seznanil s kodeksom obnašanja, ki je nastal v sodelovanju s svetovalcem portugalskega sindikata SIMA, Albertom Simoesom. Zadnji sestanek pogajalcev za kolektivno pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in li-yam ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije je bil 23. decembra, vendar se za sindikate ni končal uspešno. Ti so predlagali izplačilo enkrat-nega dodatka 20.000 tolarjev, ki naj bi nadomesti 1 Pričakovanja zaposlenih iz naslova novega plačnega modela. Pogajalska skupina delodajalcev Je ta predlog zavrnila, ker se je ravnala po stališču upravnih odborov združenj pri GZS in sekcij Združenja delodajalcev Slovenije, ki do sprejetja novega plačnega modela zavrača vse spremembe tarifnih prilog. Nov sestanek ožje strokovne skupine bo ta petek. Na njem naj bi se lotili izhodišč za pripravo metodologije novega plačnega modela v kolektivni pogodbi dejavnosti. Člani ožje strokovne skupine še vedno različno mislijo o nekaterih elementih tega modela. Temu naj bi sledila izdelava metodologije, končna faza pa bi bila kolektivna pogajanja o novem plačnem modelu v kolektivni pogodbi dejavnosti. O podjetniških kolektivnih pogodbah naj bi pogajanja stekla šele na podlagi določb v novi kolektivni pogodbi dejavnosti. Temeljni dokument za pripravo izhodišč je metodologija novega plačnega modela za gospodarske družbe, ki sojo skupaj pripravili strokovnjaki v okviru ZSSS in ZDS že julija 2001, pa ta ni dobila verifikacije izven ZSSS in ZDS. Takšen je SKEI-ev pogled na postopek priprave projekta “nov plačni model”. Predstavniki delodajalcev Pa mislijo, daje potrebno najprej sprejeti skupno metodologijo za vso gospodarstvo v državi in šele nato odpreti kolektivna pogajanja v posameznih dejavnostih, kar pa za SKEI ni sprejemljivo, opozarja Gajzer. In kaj je vsebina kodeksa obnašanja ter kdo naj bi ga podpisal in spoštoval? Predlog kodeksa je pripravil Alberto Simoes, svetovalec portugalskega sindikata SIMA. Sodelovala je tudi Mednarodna asociacija za napredek, razvoj in demokracijo (APDD). Predlog je zaenkrat Usklajen med SKEI in združenjem delodajal-cev (bivši sekretar Vitko Roš gaje tudi podpi-Sa0. Ponujen bo v podpis tudi združenjem pri GZS. Kodeks naj bi spodbudil pogajanja in so-c'alni dialog. Iz kodeksa povzemamo več priporočil, ki naj h| bila spoštovana tudi v Sloveniji: Vsak delavec ima pravico do dela (pri tem ne sme biti nihče diskriminiran) in enakega plači-a za enako delo ter delati v varnem okolju. De-avČevo delo naj bi ustrezalo njegovemu znanju n sposobnostim. Na delavce nihče ne bi smel .Rajati nobenih pritiskov, tudi vznemirjal naj JU ne bi nihče. Medsebojni odnosi med delo-ajalci in delavci naj bi temeljili na dostojan-vu m spoštovanju osebnosti. Skrajševanje delovnega časa naj bi izkoristili za pospeševanje zaposlovanja. Delavce, ki po pogodbi niso razporejeni na izmensko delo, lahko razporedijo drugače, le če s tem soglašajo. Delavci za določen čas naj bi imeli enako varnost kot redno zaposleni. Plače naj ne bi rasle počasneje kot inflacija. Delodajalci morajo narediti vse, da bi bila plača vsak mesec izplačana na plačilni dan. Tudi v multinacionalnih podjetjih si je treba prizadevati, da bi bile ne glede na državo plače za enako delo enake. Vsak delavec se sme včlaniti v sindikat po svoji izbiri, isto velja tudi za včlanjevanje delodajalcev v njihova združenja. Zaradi članstva v sindikatu ne sme biti nihče oškodovan. Kolektivna pogajanja so prostovoljna, vendar najbolj priporočljiv instrument urejanja odnosov med socialnimi partnerji. Takšna so na kratko priporočila kodeksa, za katerega je v svetu veliko zanimanje. Gajzer je prepričan, da bo kodeks okrepil vlogo sindikatov kot socialnega partnerja in tudi v pogajanjih. Ker se bo z uveljavitvijo kodeksa zaš- čita pravic delavcev izboljšala, bo po njegovem mnenju prišlo do povečanega zanimanja za včlanjevanje v SKEI in s tem do krepitve organizacije. Na vprašanje, kako poteka sodelovanje med industrijskimi sindikati, povezanimi v ZSSS, je Gajzer povedal, da se koordinacija sestaja in da bodo skušali sodelovanje še okrepiti in izboljšati. Prav sedaj pripravljajo program prioritetnih nalog. Koordinacija naj bi se redno sestajala in o pomembnejših vprašanjih sprejemala tudi skupne izjave. SKEI si bo v njej prizadeval za poenotenje stališč sindikatov, kar naj bi omogočilo bistveno večji vpliv na politiko znotraj ZSSS in širše. Enotna stališča naj bi omogočila tudi premik na pogajanjih o kolektivnih pogodbah dejavnosti, ki naj bi pridobile pri pomenu. Splošna kolektivna pogodba, kije predmet zgodovine, ne bi smela več biti ovira za ta pogajanja, je prepričan Gajzer. Za zaključek je predsednik SKEI orisal še aktivnosti pri usposabljanju sindikalnih zaupnikov. Pred koncem meseca bo v Radovljici dvodnevni seminar za posebne pooblaščence SKEI, ki bodo v podjetjih nadzirali izvajanje zakonov in kolektivnih pogodb in sindikatom v podjetjih pomagali pri uresničevanju njihovih nalog. Posebne pooblaščence na podlagi uspešno opravljenega preizkusa znanja imenuje izvršni odbor SKEI. Delodajalci so že dosedaj menili, da so zaupniki SKEI med najbolje usposobljenimi, odslej bodo še bolj, meni Gajzer. F K > \ 'i J Ali je bila Slovenija uspešna v pogajanjih za vstop v Evropsko unijo, so se spraševali govorniki in razpravljavci na javni razpravi v Cankarjevem domu v Ljubljani. Glavni govorniki, vodja Delegacije Evropske komisije v Sloveniji veleposlanik Ervvan Fouere, minister za evropske zadeve Janez Potočnik in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk, so predstavili vsak svoje izkušnje in stališča. Ključne teme razprave so bile naša pripravljenost za vstop v EU, pogajalska moč in strategije pogajanj, problemi in pasti kmetijske politike (o čemer je spregovoril tudi glavni pogajalec Slovenije za to področje Emil Erjavec). M. M. Delavke Inpoda so stavkale SiHDIKATIH(SHLllHlM)SNJWfli[Dfll)VA[Nt INDM1 > D SIOVENM ^ Spet delajo, čeprav niso plačane Zaposleni v invalidskem podjetju Inpodu v Otiškem Vrhu, ki so začeli stavkati prejšnji ponedeljek, so stavko nadaljevali do konca minulega tedna. Delavke, med katerimi je več kot 40 odstotkov invalidov, so od vodstva podjetja zahtevalo izplačilo drugega dela novembrskih plač (pred novim letom so prejeli samo prvi del novembrske plače v višini 30.000 tolarjev). Pogajanja med stavkovnim odborom in vodstvom podjetja so bila neuspešna, vodstvo podjetja je stavkajoče celo izprlo. Delavke so nekaj ur stavkale pred tovarno pri temperaturi minus 10 stopinj Celzija. Šele ko je sekretar območnega odbora Stupisa direktorju Inpoda Aleksandru Jugu zapretil, da ga bo ovadil zaradi kršenja delavskih pravic in onemogočanja izvedbe zakonito in legalno napovedane stavke, je vodstvo podjetja stavkajoče spustilo v tovarno. Istega dne je vodstvo podjetja vsem 235 delavkam in delavcem izplačalo še 50.000 tolarjev novembrske plače. Vsi zaposleni v Inpodu so za november tako doslej prejeli 80.000 tolarjev neto plače. Ker ima 106 de- panoga v Sloveniji, nato pa je pozval direktorja, naj pojasni, kako namerava rešiti podjetje. Aleksander Jug je dejal, da ima Inpod vse možnosti za preživetje na trgu, če bi podjetju število zaposlenih uspelo zmanjšati za 50 delavcev. Zato vodstvo podjetja proučuje možnosti, kako bi odpustilo tiste delavce, ki bodo kmalu imeli pogoje za upokojitev, pa tudi tiste, ki so premalo produktivni. Preveč delavcev je zaposlenih zlasti v režiji. »Ne bi bilo prav, da bi zaradi 50 pitalizaciji vodstvo podjetja računa tudi na pomoč države, ki bi lahko postala večinski lastnik Inpoda. Tisti delavci, ki so solastniki podjetja, pa naj bi v podjetje vložili svoje terjatve za lanski regres za letni dopust. Inpod potrebuje strateškega partnerja Vodstvo Inpoda si po Jugovih besedah prizadeva najti tudi strateškega partnerja iz Sloveni- Delavke Inpoda so prisluhnile Tonetu Rozmanu. Marjeta Napotnik ■ ,r j Četrti dan stavke so se sestali predstavniki socialnih partnerjev in poskušali najti rešitev za podjetje in delovna mesta. lavk nižjo neto plačo od omenjenega zneska, jim je podjetje dejansko izplačalo že celotno novembrsko plačo, večini zaposlenih pa podjetje dolguje še razliko do polne novembrske plače. Po treh dneh stavke so v četrtek zjutraj v Inpodu vendarle sedli za okroglo mizo. Ker je Inpod invalidsko podjetje, so na sestanku sodelovali tudi predstavniki države in lokalne skupnosti. Odkrit dialog med vsemi socialnimi partnerji Iniciator sestanka Lojze Raško je uvodoma dejal, daje agonijo delavk Inpoda treba nujno končati. To pa ne bo mogoče, če se ne bodo v reševanje razmer vključili vsi socialni partnerji, pa tudi lokalne skupnosti na Koroškem. Kakor je dejal Raško, je minister za delo Vlado Di-movski že obljubil pomoč, vendar pa mora imeti Inpod zagotovljena naročila za letošnje leto. Anton Rozman je najprej spregovoril o težavah, s katerimi se srečuje celotna tekstilna presežnih delavcev propadlo celotno podjetje,« je dejal Jug. Opozoril pa je, da trajno presežnih delavcev v invalidskem podjetju ni enostavno odpustiti, saj je zakonodaja zelo zapletena, poleg tega pa so tudi zaposleni med seboj solidarni. Podjetje bi za rešitev problemov in za odpravnine 50 trajno presežnih delavcev potrebovalo 77 milijonov tolarjev. Da bi rešili podjetje, bi morali po Jugovih besedah letos tudi za 50 odstotkov povečati realizacijo, čeprav so jo za takšen odstotek povečali že lani. Letos nameravajo v podjetju proizvesti več avtomobilskih sedežnih garnitur za izvoz, povečati pa nameravajo tudi proizvodnjo hlačnih nogavic za domači in tuji trg. Podjetju je uspelo pridobiti novega partnerja iz Italije, preko katerega bodo izvažali celo v Združene države Amerike. Da bi Inpod rešili pred najhujšim, bo podjetje treba tudi dokapitalizirati. Za dokapitalizacijo so že pokazali interes nekateri tuji partnerji, ki so pripravljeni v Otiški Vrh prenesti tudi strojno opremo in proizvodne programe. Pri doka- je ali tujine. Pogovori z možnimi strateškimi partnerji bodo stekli še ta mesec. Jug je še dejal, da je ob prevzemu direktorske dolžnosti pred dobrim letom zagotovil, da lahko Inpod reši in spravi na zeleno vejo v treh letih. Pri tej izjavi vztraja še danes. Vendar pa podjetje za dosego tega cilja nujno potrebuje 20 milijonov tolarjev obratnih sredstev, prav tako pa mora v podjetju normalno steči proizvodni proces. Če se bo stavka nadaljevala, Inpoda ne bo več mogoče rešiti, saj bodo sedanji poslovni partnerji, ki jih je podjetje težko pridobilo, izgubili zaupanje. Jug je še povedal, da tudi sam osebno prispeva k sanaciji podjetja, saj si že od maja ni izplačal plače. »Vedno se mi je zdelo bolj pomembno, da prej kot sebi plačo zagotovim podjetju plačilo računov za elektriko in plin ter s tem nemoteno dobavo energije,« je dejal. Rozmana in druge sindikaliste je zanimalo zlasti, ali ima podjetje dovolj dela za vse leto 2003. Vodja komerciale Polona Črešnarje zagotovila, da ima podjetje s tujimi partnerji ustno dogovorjene posle že za vse leto, pisna naročila pa bo zbralo v štirinajstih dneh. Ob tem je opozorila, da je dela dovolj za okoli 180 in ne za 235 delavcev. Izrazila je prepričanje, da ima Inpod perspektivo. Obratovodkinja Marija Klemenc je dejala, da Inpod ne bo mogel premagati zdajšnjih težav brez finančne pomoči in zmanjšanja števila zaposlenih. Opozorila je, da podjetje nima pogojev za prisilno poravnavo. Če bi poskušali težave rešiti s programiranim stečajem, pa bi lahko ostali brez prostorov za tekstilno proizvodnjo. Tudi računovodkinja Marina Kavčič je opozorila, da lahko Inpod glede na finančne rezultate poslovanja preživlja največ 180 delavcev. Podjetje v tem pogledu nima velikega manevrskega prostora, saj gre za plače 70 odstotkov celotnega prihodka. Podjetje je tudi dokaj zadolženo tako pri bankah kot pri doba-vheljih, okoli 53 milijonov tolarjev Pa znašajo delavske terjatve. Delavke brez plač ne morejo delati Delavka Danica Šalej je dejala, da so delavke pripravljene delati, vendar pa jim mora vodstvo zago-toviti plače. Tudi Marjeta Napot-nik je dejala, da delavke brez plač niso več pripravljene delati. Srdan Arzenšek je spregovoril o pomoči, ki stajo Inpodu doslej v skladu z zakonskimi možatimi in svojimi pooblastili nudila ministrstvo 23 delo in zavod za zaposlovanje. Tako je zavod 2a zaposlovanje za 87 zaposlenih pripravil moti-Vacijske delavnice, Inpod pa je kot invalidsko podrtje oproščen tudi plačevanja določenih davkov 'n prispevkov. Poleg tega prejema podjetje vsak tnesec tudi določena sredstva iz naslova nadomestitve dela plače invalidnim delavcem. Za nekatere dru-§e oblike pomoči, kijih omogoča zakon (denimo sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja invalidnih delavcev z delovnim razmerjem za nove programe), pa mora Inpod izpolniti določene pogoje. Med družim mora imeti podjetje zagotovljena naročila (pisne pogodbe s partnerji), možnost rešitve podjetja pa mora hiti razvidna tudi iz bilančnih podatkov. Če bo Inpod izpolnil zakonske Pogoje, mu bo država priskočila na Pomoč še z novimi programi, saj je v tem primeru pomoč pravzaprav in-Vesticija v ohranitev delovnih mest. Arzenšek je udeležence sestanka se-2nanil tudi s tem, da je minister za delo, družino in socialne zadeve °dredil izredni nadzor poslovanja In-Poda. Omenil je tudi, daje na zavod Za zaposlovanje in na ministrstvo za delo prišlo nekaj anonimk. Jug je pozdravil izredni nadzor poslovanja podrtja, saj ministrstvo z njim dokazuje, da mu ni vseeno, kaj se dogaja z Inpodom in kakšne so 'liegove perspektive. V zvezi z anonimkami pa je dejal, da si nekateri želijo stečaj Inpoda, o čemer obveščajo že zunanje partnerje in institucije. V zvezi s programi za usposabljanje delavcev, kijih sofinancira zavod za zaposlovanje, je Jug pripomnil, da so izvedbeni predpisi takšni, da gre bolj za pomoč izvajalskim organizacijam kot pa invalidskemu podjetju, saj ve-"Ko večino sredstev dobijo izvajalske organizacije ,a izvedbo programa. Opozoril je tudi, da nekateri invalidi zaradi svoje nizke produktivnos-Prejemajo od Inpoda veliko več pomoči, kot tr zanje namenja država. Ker podjetje nujno po-sjl etije likvidna obratna sredstva, je Jug zapro-ra /‘l kratkoročni premostitveni kredit ali za ga-ric'jo za bančni kredit občin iz. Koroške. Alenka Vaukan Betka Rudolf Mira Gajič Bodo podjetju priskočile na pomoč koroške občine? Dravograjska županja Marjana Cigala je opozorila na težave in probleme, ki pestijo gospodarstvo na Koroškem, kar je v veliki meri tudi posledica pretirane centralizacije v Sloveniji. Lokalne skupnosti pa nimajo veliko možnosti, da bi pomagale gospodarskim družbam. Kljub temu je županja dejala, da bo s težavami Inpoda sezna- delavci brez plač ne morejo preživljati sebe in svojih družin. Stavka v Inpodu je posledica socialne stiske, ki jo preživljajo zaposleni. Mojca Vrhovnik je dejala, da so zaposleni v Inpodu delali vedno, kadar je bilo treba. Tudi sedaj bi poprijeli za delo, vendar zastonj ne morejo delati. Alenka Vaukan je predstavila stavkovne zahteve in opozorila na skupne terjatve delavcev. Članice stavkovnega odbora so opozorile tudi na človeške stiske in strese, ki jih preživljajo zaposleni zato, ker za svoje prizadevno delo ne prejemajo redno plač. Nekatere delavke morajo jemati celo tablete za živce, da o jokanju na delovnih mestih in med delom niti ne govorimo. »Če bo šlo tako naprej in se naša agonija ne bo končala, bomo počasi vse potrebovale pomoč psihiatrov,«je zagrenjeno dejala Vrhovnikova. Rozmana in članice stavkovnega odbora je še posebej zanimalo, kakšna zagotovila lahko da vodstvo podjetja, da ima za letošnje leto dovolj naročil. Ali lahko direktor pokaže pogodbe? Rozman je vodstvo podjetja opozoril tudi na problem starih terjatev in na druge probleme, ki tekstilnim podjetjem otežujejo poslovanje. Vendar je direktor Jug vztrajal, daje podjetje mogoče rešiti pod pogoji, ki jih je navedel. Polona Črešnar pa je zagotovila, da bo pisne pogodbe in naročila na osnovi že opravljenih dogovorov s poslovnimi partnerji prejela v naslednjih štirinajstih dneh. Članica stavkovnega odbora Marija Kos je apelirala na predstavnike lokalnih skupnosti in države, naj podjetju zagotovijo 20 milijonov tolarjev kredita in pomagajo rešiti delovna mesta. Županja Dravograda Marjana Cigala Direktor Inpoda Aleksander Jug '‘♦o/ca Vrhovnik nila občinski svet, pa tudi župane drugih občin na Koroškem. Prizadevala si bo, da bi občine Inpodu priskočile na pomoč, saj so lokalne skupnosti zelo zainteresirane za njegovo ohranitev. Propad Inpoda, v katerem so zaposlene delavke iz domala vseh koroških občin, bi še dodatno poslabšal socialne razmere v celotni regiji. V Inpodu je Stupis z vodstvom podjetja pred časom sklenil sporazum o zagotavljanju socialnega miru. Ker je vodstvo sporazum večkrat prekršilo, so ga v času stavke prejšnji teden sporazumno razveljavili. Kljub temu pa je Jug na sestanku dejal, daje vse govorjenje zaman in da podjetja ne bodo mogli rešiti, če zaposleni ne bodo nehali stavkati in če proizvodnja v Inpodu v ponedeljek ta teden ne bo stekla. Socialna stiska zaposlenih je postala prevelika To je zelo razburilo članice stavkovnega odbora. Betka Rudolf je prizadeto dejala, da bi delavke rade delale, vendar ne morejo delati zastonj, saj morajo preživljati sebe in svoje družine. »Kako naj brez. plač plačujemo položnice? Kje naj dobimo denar za otroke?« je vzkliknila Rudolfova. Tudi Mira Gajič je opozorila, da delavke in Delavke so dale vodstvu podjetja še eno priložnost Po večurni razpravi so se socialni partnerji dogovorili, da bodo poskušali storiti vse, kar je v njihovi moči, za rešitev podjetja. Rozman seje zavezal, da bo odgovorne v državi opozoril na težave v Inpodu. Arzenšek je zagotovil, da bo s problemi Inpoda sezna- |------- 1 ______;----1 nil pristojne na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Županja Cigala je obljubila, da bo z vsebino pogovora seznanila župane koroških občin in jim prenesla prošnjo za pomoč. Rozman se je zavezal tudi, da bo z vsebino sestanka seznanil stavkajoče in jim predlagal, naj Marija Kos se sami odločijo, ali bodo stavko prekinili ali nadaljevali, čeprav vodstvo podjetja čvrstih garancij za to, da bo sanacija podjetja uspešna, ni dalo. Vodstvo podjetja pa se je zavezalo, da bo uresničilo dane obljube in zagotovila. Po sestanku se je Rozman skupaj s članicami stavkovnega odbora pogovoril še s stavkajočimi. Nadaljevanje na naslednji strani M Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije Začetek priprav na 4. skupščino ROKOVNIK organizacijskih, vsebinskih in kadrovskih priprav za 4. skupščino Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije NOSILEC ROK NALOGE RO SDPZ januar 2003 - Sprejem sklepa o sklicu in začetku organizacijskih, vsebinskih in kadrovskih priprav na 4. skupščino SDPZ - Sprejem rokovnika skupščinskih opravil - Razdelitev opravil in dolžnosti članom IO SDPZ za izdelavo delovnih osnutkov skupščinskih dokumentov: poročilo o delu sindikata, programska izhodišča ter predlog sprememb in dopolnitev statuta SDPZ - Sprejem predloga sklepa o postopkih evidentiranja, kandidiranja in volitev v SDPZ IO SDPZ januar 2003 februar 2003 - Oblikovanje osnutkov skupščinskih dokumentov Sindikati februar 2003 - Evidentiranje kandidatov družb, IO SDPZ marec 2003 - za predsednika SDPZ, - podpredsednika SDPZ - članov NO SDPZ 10 SDPZ marec 2003 april 2003 - Opredelitev do evidentiranih kandidatov NO SDPZ marec 2003 - Oblikovanje poročila nadzornega odbora SDPZ Kandida- cijska konferenca maj 2003 - Določitev dnevnega reda 4. skupščine SDPZ - Določitev predlogov dokumentov 4. skupščine SDPZ - sprememb in dopolnitev statuta SDPZ - programa in resolucij - poročila o delu SDPZ med 3. in 4. skupščino SDPZ - kandidatnih list za volitve: predsednika, podpredsednika, članov NO Skupščina SDPZ 30. 5. 2003 - Izvedba 4. skupščine SDPZ - Hotel Oleander, Strunjan Srečko Lorenčak, predsednik Republiškega odbora SDPZ Na razširjeni seji 16. januarja je republiški odbor SDPZ sprejel več sklepov o izvedbi 4. skupščine. Ta bo 30. maja v Strunjanu. Sprejeli so tudi rokovnik priprav na skupščino, ki ga objavljamo posebej. Sekretarka Cvetka diha je uvodoma poročala o delu sindikata v minulem obdobju in uresničevanju sklepov prejšnje seje. Povedala je, daje bila na 4. kongresu ZSSS upoštevana večina njihovih stališč, v nadzorni odbor Zveze pa je bila izvoljena njihova predstavnica. Po-udarilaje pomembnost izvolitve štirih predstavnikov Zveze v državni svet in dejala, da jih je potrebno podpreti in od njih čim več zahtevati. Prisotne je spomnila, da lahko sindikati dejavnosti od prvega januarja novega leta spet izplačujejo solidarnostne pomoči. Od takrat velja tudi novi zakon o delovnih razmerjih, o katerem seje treba podrobno poučiti. Prav tako je potrebno izkoristiti projekte na državni ravni in pridobiti čim več za sindikaliste pomembnih informacij. Poročala je tudi o okrepljenem sodelovanju s tujimi, zlasti francoskimi sindikati s področja telekomunikacij. Francoski kolegi so orisali razmere v dejavnosti v njihovi državi. Zaradi sodelovanja s tujimi sindikati bo SDPZ na svojo skupščino povabil nekaj tujih gostov. Udeleženci seje so soglasno sprejeli sklep o sklicu 4. skupščine SDPZ, ki bo 30. maja v Telekomovem hotelu Oleander v Strunjanu. V ta namen so sprejeli še listine, ki urejajo postopke evidentiranja, kandidiranja in volitev organov SDPZ in sklep o postopku evidentiranja in kandidiranja predsednika, podpredsednika in članov nadzornega odbora SDPZ. Eviden- tiranje kandidatov je javno, vanj se lahko vključijo člani SDPZ, sindikati družb in organi SDPZ, ki so v SDPZ vključeni najmanj pet let. Pri tem morajo predlagatelji pridobiti soglasje posameznega evidentiranega kandidata, svoj predlog pisno utemeljiti in ga posredovati komisiji za organizacijske in kadrovske zadeva pri SDPZ. V komisijo so izvolili tri člane (Marjana Hohnjec, Ferdinand Šorli in Samo Podgornik) in dva namestnika (Zdravko Bobnaric in Jože Jug). Ta komisija bo vodila tudi postopek za izvolitev predsednika, podpredsednika in članov nadzornega odbora. Komisija bo morala oceniti, kateri evidentirani kandidati izpolnjujejo merila za kandidiranje in kandidature predložiti v kandidacijski postopek. O kandidatih bo nato razpravljala kandidacijska konferenca, ki bo določila kandidatne liste, organizacijsko-kadrovska komisija pa jih bo objavila. Od predlaganih kandidatov za predsednika, podpredsednika in za člane nadzornega odbora se pričakuje, da so že najmanj pet let člani SDPZ, da poznajo dejavnosti in probleme prometa in zvez ter delavcev v njih, da uživajo ugled in zaupanje med člani, da imajo izoblikovan osebni pristop k reševanju problemov pri uveljavljanju programa SDPZ in pravic delavcev, da so sposobni razumeti in definirati sindikalna vprašanja, organizirati in voditi demokratične razprave in v njih sprejemati argumentirane predloge in stališča drugih, hkrati pa se morajo redno udeleževati sej organov SDPZ. Člani republiškega odbora so sprejeli tudi sklep o sestavi in načinu imenovanja delegatov za 4. skupščino SDPZ in o njeni sestavi. Skupščino sestavljajo člani republiškega in nadzornega odbora, sindikati, ki se direktno povezujejo v sindikat dejavnosti, ter predstavniki sindikatov v podjetjih z več kot sto člani. Sprejeli so tudi sklep o razpisu plaket in priznanj SDPZ v letu 2003. Dobitnike priznanj posameznim članom in organizacijam bo republiški odbor izbral po določenih kriterijih. Upošteval bo zlasti posebne dosežke pri delu v korist članstva, varovanje in izboljšanje ekonomskega, gmotnega in socialnega položaja članov, razvoj in krepitev samostojnosti ter učinkovitosti sindikata na posameznih ravneh organiziranosti, popularizacijo in raz- voj dejavnosti SDPZ. Priznanja bodo dodeljena tudi za kreativno delo na področju medsindikalnega sodelovanja ter večletno delo in pomemben prispevek v organih in organizacijah ZSSS in SDPZ, učinkovito zaščito in uveljavljanje temeljnih človekovih pravic članov in prispevek k zdravemu in humanemu delovnemu okolju. Predlogi za podelitev plaket in priznanj morajo vsebovati pisno obrazložitev, dajejo pa jih lahko sindikati družb, območni odbori in druge in- Seznanil jih je z rezultati sestanka in jim predlagal, naj se sami odločijo, ali bodo stavko prekinile ali ne. Rozman jih je podrobno seznanil tudi s pravnimi in socialnimi posledicami takšne ali drugačne odločitve, ki jih bodo občutili zaposleni. Zagotovil jim je, dajim bo Stupis pomagal ne glede na to, kakšna bo njihova odločitev. Delavke so bile zelo razočarane, ker jim vodstvo podjetja ni moglo zagotoviti izplačila zad- njega dela novembrskih in decembrskih plač. Zato so povedale zelo veliko kritičnih besed na račun vodstva podjetja in vlade, pa tudi naše države, ki se razglaša za pravno in socialno, čeprav to ni. Na koncu so se vendarle odločile, da bodo vodstvu podjetja dale še eno priložnost. Sprejele so sklep o prekinitvi stavke in se odločile, da bodo ta teden v ponedeljek začele delati, čeprav čvrstih zagotovil, da bo njihovo delo pošteno pla- čano, niso dobile. Od vodstva podjetja pa so zahtevale, naj jim do 27. januarja izplača razliko do polne novembrske plače in decembrsko plačo. Sicer bodo ponovno začele stavkati. Delavke so ta ponedeljek ponovno poprijele za delo. To je njihov najbolj neposreden prispevek k sanaciji podjetja in rešitvi delovnih mest. Zdaj so na potezi drugi socialni partnerji, od vodstva podjetja do države! Tomaž Kšela teresne oblike sindikalne organiziranosti in organi SDPZ. V razpravi so člani republiškega odbora odpirali različne manj-se teme. Med drugim so govorili o stroških tožb, v katere so vklju-t-eni člani sindikata te dejavnosti. o nekaterih nejasnostih in kršitvah v zvezi s sindikalno članarino, o na-kupovanju nepremičnin, smiselnosti priprave podrobnega finančnega načrta delovanja sindikata, stavkovnem skladu in podobnem. M. M. O razlagi komisije za razlago SKPgd Komisija za razlago splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPgd) je v Ur. I. RS, št. 113/02 objavila razlago o uporabi SKPgd v zvezi z uveljavitvijo zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Za marsikoga je to strokovno mnenje po uveljavitvi ZDR dobrodošlo in se že uporablja. Če pa se vprašamo o pristojnostih komisij za razlago (ne le splošne, tudi kolektivnih pogodb dejavnosti), lahko taka razlaga postane vprašljiva in sporna. Mandat in pristojnosti komisijam za razlago dajejo kolektivne pogodbe. Tako 66. člen SKPgd v 2. odstavku določa, da komisija sprejema razlage in priporočila. Naloga komisije je torej razlagati vsebino določb kolektivne pogodbe, upoštevajoč tudi namen, ki so ga pri dogovarjanju imele stranke podpisnice. Zelo težko je sprejeti stališče, da je v pristojnosti komisije tudi razlaga skladnosti kolektivne pogodbe dejavnosti z zakonom, kar objavljena razlaga pravzaprav je. Skladnost kolektivnih pogodb dejavnosti z zakonom namreč Po določbah zakona o delovnih in socialnih sodiščih ugotavljajo delovna sodišča v kolektivnih delovnih sporih. Razlage komisije poleg tega v skladu z 3. odstavkom 66. člena pomenijo obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih delodajalcev, ki izvirajo iz te pogodbe. Kaj hitro pridemo do zaključka, da bi moralo sodišče, ki je pristojno za odločanje o skladnosti kolektivne pogodbe z zakonom, upoštevati kot obvezno podlago mnenje komisije. Menim, da to ne vzdrži. Poleg težav, ki jih lahko po nepotrebnem povzroči površno branje razlage (npr. črtanje 23. člena - letni dopust) si poglejmo še en praktičen problem. V skladu z razlago komisije se 29. člen - dolžina odpovednega roka - uporablja v celoti. 92. člen ZDR določa, da je odpovedni rok, če pogodbo odpoveduje delavec, 30 dni, s pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo pa je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok. Ali v konkretnem primeru komisija lahko razlaga uporabo omenjenega člena za vse primere ? Menim, da ne, saj je od konkretnega primera odvisno, katera določba (ali ZDR ali SKPgd) je za delavca ugodnejša. Komisija za razlago kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije je ob obravnavi podobnega zaprosila podpisnikov kolektivne pogodbe dejavnosti o tem, katere določbe kolektivne pogodbe dejavnosti še veljajo in lotočn'k (Koroška), 3. Izidor Pintar (Gorenjska); od 26 do 35 let: Wln*co f>ePcvn'l; (Koroška) 2. Andrej Frelih (Gorenjska), 3. Stojan Pe-{(-; 11'k (Celje); do 25 let: 1. Dejan Kumer (Koroška), 2. Uroš Podlipnik yrenjska), 3. David Ducman (Velenje). p*111! red ekip: 1. Koroška, 2. Podravje, 3. Dolenjska in Bela kraji-• Corenjska, 5. Velenje, 6. Ljubljana in okolica Kolajne za najboljše med moškimi od 26. do 35. leta so po protestu Korošcev prišle v prave roke. Njihov Hinko Pepevnik je imel na cilju dobrih pet sekund prednosti. /fafnor&č&a »Fantje, ali ste videli, da je znanstvenikom uspelo klonirati človeka ?«je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi vzkliknil mizar Tone. »To je neverjeten uspeh znanosti!« »Kaj za vraga vsi vidite v tem kloniranju?« se je namrgodil kurir Peter. »Kaj je pravzaprav pri kloniranju uspeh znanosti?« »No, ne vem, kako bi se izrazil, saj nisem znanstvenik in ne znam natančno pojasniti, kako poteka kloniranje,« je odvrnil Tone. » Vsekakor pa je dejstvo, da znajo _____________ znanstveniki narediti novega človeka, velik uspeh!« »Če je tako, sta bila največja znanstvenika moj dedek in babica, saj sta naredila dvanajst otrok in ne samo ene Evice,« se je zahihital Peter. »Ali si predstavljate, kako intenzivno in redno sta morala znanstveno delati in se mantrati, da sta spravila skupaj toliko klonov?« »Peter, tvoj dedek in babica nista delala klonov!« je vzkliknil Tone. »V tistih časih o kloniranju niso imeli še niti pojma!« »Saj si rekel, da znanstveniki s kloniranjem delajo nove ljudi. Onadva pa sta bila za to specialista, saj sta jih delala kar po tekočem traku!« se je ujezil Peter. »Kaj pa sta potem delala moj dedek in babica, če ne klonov?« »Čisto navadne ljudi!« je odvrnil Tone. »Tone, pazi, kaj govoriš. Moji strici in tete niso bili navadni ljudje,« se je razburil Peter. »Stric Simon je bil nadučitelj, stric Jaka je imel že pred vojno trgovino z mešanim blagom, teta Angela pa je bila že za časa stare Jugoslavije tako modema, da se je ločila. Moji strici in tete niso bili nobeni navadni ljudje!« »Peter, nisi me prav razumel,« je začel kriliti z rokami Tone. »Tvoji strici in tete so bili sicer pomembni ljudje, niso pa bili kloni! Klon je na las podoben, kako naj rečem, določenemu človeku, ki že dalj časa živi in ki je dal za kloniranje svoje celice.« »O, hudiča!« je veselo vzkliknil Peter. »Tone, potem pa znaš ti klonirati!« »Zakaj?« smo presenečeno povprašali vsi v en glas, Tone pa je prebledel! »Zato, ker so mu v njegovi ulici na las podobni že trije otroci!« je pojasnil Peter. »Peter, nehaj govoriti neumnosti. Očitno nimaš pojma o tem, kaj je kloniranje,« je Tone Petru zapri usta. »Sicer pa je bolje, da takšni, kot si ti, o kloniranju nič ne vedo. Cepcev je na svetu že brez kloniranja preveč!« »Kakor koli že obrnemo, ima Tone prav, ko opozarja, kako hitro napreduje znanost,« se je v pogovor vključil strugar Lojze. »Pred nekaj leti so klonirali ovco Doli, zdaj pa že deklico Evo. Neverjetno, kako hitro je to šlo!« Iz dnevnika delavca Jožeta Kloniranje »V tem pa zares ne vidim nič neverjetnega,« se je zarežal skladiščnik Rudi. »To samo dokazuje, kako so ženske podobne ovcam!« »Prav tako pa ni nič neobičajnega, da je prvi klon spravila na svet znanstvenica,« je pikro pripomnila Špela iz računovodstva. »Ženska torej!« »A tako?« je užaljeno vprašal Rudi. »Ali misliš, da moški za kloniranje niso dovolj pametni?« »Pametni so že, pametni, samo drugače so čedalje bolj zanič!« je dejala Sonja. »Zato smo ženske prisiljene razmišljati o kloniranju!« »Resnica je ravno obratna,« je poskočil Rudi. »O kloniranju moramo razmišljati moški, saj se ženske dandanes tako pehajo za kariero, da rojevati sploh nimajo več časa.« »Na srečo v Sloveniji na področju genetike tako zaostajamo, da se nam še dolgo ni treba bati kloniranja,« je zadovoljno dejal Lojze. »Jaz pa bi vseeno rad videl, da bi tudi pri nas znali klonirati, « je potožil Vili. »Ali bi si ti dal koga klonirati?« je zanimalo Lojzeta. »Seveda, ženo!« je kot iz topa izstrelil Vili. »Oh, kako lepo,« je vzdihnila Sonja. »Ali jo tako ljubiš?« »To ne,« je dejal Vili. »Samo potem bi jo lahko vsakih pet let zamenjal za mlajšo!« »Ha, ha, ha,« smo se vsi zasmejali. »Še sreča, da pri nas kloniranje še nima domovinske pravice!« »Nič se ne smejte,« je odločno dejala kuharica Špela, ki je ravno takrat iz kuhinje privihrala v menzo s polno skledo ričeta za repe te. »Ne vem, zakaj v razvitem svetu delajo takšno senzacijo zaradi klonirane deklice Eve. V Sloveniji imamo že dolgo klonov na pretek!« »Kako to misliš, Špela?« smo se začudili vsi v en glas. »Kako, kako?« je dejala Špela. »Samopo naši tovarni se razglejte. Ali ne vidite, kako si nekateri šefi in šefiči prizadevajo, da bi bili čim bolj podobni direktorju. Računovodja se trudi še tako nosljati kot direktor, da o šefu proizvodnje, ki tako krili z rokami kot direktor, niti ne govorimo. Vinko, ki se poteguje za mesto komercialnega, pa je tako in tako popoln direktorjev klon - kot da bi mu zlezel iz zadnjice! Kloni pa niso značilni samo za našo tovarno, pač pa jih je veliko tudi v politiki. Kar reče strankarski šef, ponavljajo za njim vsi strankarski kloni kot papagaji!« »Hm, hm, zares je tako!« je prikimal Rudi. »Špela, zakaj pa imamo pri nas toliko klonov?« »Zato, ker je pri nas pač narobe svet: v razvitih državah dajejo denar, da dobijo klone, pri nas pa se nekateri sami klonirajo v upanju, da bodo lažje prišli do denarja!« Težka noč »Draga hči, vso noč sem čakala nate! Niti minute nisem spala!« »Draga mamica, tudi meni ni bilo lahko, saj tudi jaz vso noč nisem zatisnila očesa. Pa še s smrdljivimi dedci sem se morala ukvarjati!« Odkritosrčnost »Ali sem pravilno slišal, da ste enemu od tujih gostov rekli: Nimamo?! Saj vendar veste, da v našem hotelu vse: imamo!« »Vem, gospod direktor.« »Za kaj pa so se gostje zanimali?« »Vprašali so, če imamo direktorja, ki zna kakšen tuj jezik, da bi se z njim pogovorili!« Glista »Kuharica, zakaj si dala našemu direktorju glisto v solato?« »Upala sem, da slabo vidi!« Pozabljivka »Zakaj imaš vozel na robčku?« »Ta vozel mi je naredil ljubček, da mu ne bi pozabila telefonirati!« »Pa si mu že telefonirala?« »Saj bi mu, vendar sem pozabila, kateri ga je naredil!« ;5 »Mihec, ali prideta jutri očka in mamic0 na roditeljski sestanek?« »Ne! Prišel bo dedek!« »Zakajpa on?« »Ker nič ne sliši!« WB/j^ »Kaj je to vakuum! »Tako se imenujejo možgani v glavi bi0'1 dinke!« Zimska Komunaliada 2003 pod Pohorjem Čudovito vreme, dobri rezultati in priletno druženje Na Snežnem stadionu pod Mariborskim Pohorjem seje prejšnjo soboto na I. zimski komunaliadi zbralo okoli 250 komunalnih delavcev iz 20 podjetij iz vse Slovenije. Za organizacijo je poskrbel sindikat javnega pod- jetja Mariborski vodovod, izvedbo tekmovanj in srečanja v celoti pa je organizator zaupal agenciji MOPA iz Maribora, ki je več kot odlično opravila zaupano ji nalogo. Mariborski komunalci, ki se poleti niso najbolj izkazali z organizacijo poletne komunaliade (organizirali so jo skupaj Nigrad, Mariborski vodovod in Snaga), so tokrat na zadovoljstvo vseh udeležencev opravili popravni izpit. Udeleženci so se pomerili v veleslalomu, teku na smučeh, deskanju, sankanju in v paralelni vožnji. Skupaj je štartalo 219 tekmovalcev. Organizatorji so poskrbeli tudi za družabno tekmova- S svojo ekipo je prišel tudi predsednik SKVNS Alojz Terbuc. Udeleženci so bili z organizacijo zelo zadovoljni. nje v snežnem nogometu z metlami. Udeležence zimske komunaliade, med katerimi je bilo veliko sindikalnih zaupnikov Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS), je obiskal tudi predsednik tega sindikata Alojz Terbuc. Po končanem tekmovalnem delu so v Li-sičkinem šotoru najboljšim podelili pokale in nagrade. Najbolj vztrajni so v šotoru vzdržali še dolgo v noč. T. K. Lučke za naše ljubčke! Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je v skrbi za svetlejšo prihodnost naših najmlajših slovenskim porodnišnicam podarila posebne luči za zdravljenje novorojenčkov z zlatenico. Da bo našim ljubčkom zdravje žarelo z lic! brezplačen telefon 080 20 60, www.vzajemna.si, wap.vzajemna.si m Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.vz Jaz zate, ti zame. Wa|*rnna zdravstvena zavarovalnica d v z , Mala ulica 5,1 jubtjana GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 3 (23. 1. 2003): 1:.......................................... 2:.......................................... Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežit6 in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikati Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrad^ 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in davČne številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka' 3. februarja 2003. Pravilna rešitev gesel iz 1. številke Nove Delavske enotnosti: 1. ROBE$ KRANJEC. 2. PRIMOŽ PETERKA. Nagrado 5000 tolarjev prejme Nevenka Privšek, Jenkova 15, 3320 Velenje.