I P gradbene jame za HE Vrhovo dobro napreduje. jjjjrtiovo mora biti zgrajena v 37 mesecih fak je kratek, a dosegljiv (8^a ^^nji dan v starem letu je gradbišče v Vrhovem postalo legalno. Na-v0|je° . *• decembra 1987 so Savske elektrarne kot investitor dobile vsa do-nja dudi gradbeno) za pripravljalna dela na HE Vrhovo. bjgjrac*no 'n slovesno pa se je grad-odPrlo že 25. novembra v la (j.t0V’ PaIa^<. na terenu pa so se stroain P°javili Gradisovi delavci in Hie '' Pričeli so kopati sondažne ja-i>radh 3 ugotovi*i uporabnost ■L enega materiala in asfaltirali eVoZao cesto, ki jo bodo, na zah-3Seb raianov' lahko rabila samo ^jo na Voz'ia- Za težko mehaniza-zgraditi posebno cesto. Hi.J Je ta cesta dokončana, Gradi-k -i6 *cot kooperant priključil :ij0 ‘n pripeljal svojo mehaniza- ti0 af?*' so kopati že gradbeno ja-V’as' rnora biti gotova do maja. in ležerno delo na tem iraVj sPloh ne pride v poštev, 0% gradbišča Mirko Skribe er jg3 Nizke gradnje Maribor,. enc]. lnvestitor postavil tesne roke, lis realne, tako da jih bo Gra-idnim°gel 'zP°lniti. Seveda si s so-% del°ni na prvi spodnjesavski V.'"-"! obeta tudi lažji dostop do w 4 mziunroT MMiir komviiH qi?qbU . Soo.oooš ra sp od ku vii Di Po Tal/ /#alžž7\ \ £////?# J£t/ dis Ka Po ses jev lali dol *v Pr« Akcijske usmeritve v prihodnjem obdobju predvidevajo večja prizadevanja za pripravo in izvajanje programov in ukrepov za izboljšanje poslovanja; konferenca bo stalno preverjala samoupravno organiziranost in podpirala tiste spremembe, ki bodo ohranjale in krepile samoupravni družbenoekonomski položaj delavcev, hkrati pa omogočale doseganje boljših poslovnih rezultatov; od družbenih razmer in rezultatov poslovanja bo odvisno, kako se bo uresničeval eden poglavitnih ciljev konference - ustaviti nadaljnje padanje realnih osebnih dohodkov; glede družbenega standarda bo konferenca obnovila aktivnosti na področju celovite reorganizacije družbenega standarda, pri čemer gre za nastanitev, prehrano in letni oddih zaposlenih v Gradisu; tudi v bodoče bomo nadaljevali tradicijo vsakoletnih zimskih in letnih športnih iger ter v okviru danih možnosti vspodbujali celoletno športnore-kreativno dejavnost. Tovarišica Marčeva je predstavila program ukrepov za izboljšanje poslovanja, katerega je pripravil poslovodni odbor Gradisa, predložen pa bo na naslednji seji delavskega sveta, 9. t.m., ko naj.bi ga delegati sprejeli. Slavko Šarič je menil, da je v usmeritvah premalo zapisanega o tujini in o odgovornosti za nastalo situacijo v Kovinskih obratih Ljublja- da se sindikat največkrat ukvarja* obrobnimi stvarmi (šport, ozima1' ca), pozablja pa na svojo poglavita® nalogo. Zato prihaja do nesoglaS|l in stavk. Dokler bo sindikat nea10" čen, bodo te težave ostale. čer Ivan Purgar je dodal, da se vod bn bra srrii vre 6.0 h Sov raz ni delavci velikokrat »skrivajo« samoupravnimi akti in sklepi sa moupravnih organov in družben0" političnih organizacij. Kot perečer t0^ izpostavil vprašanja nagrajevan)* je po rezultatih dela, standarda prehrane. le | ; S Konferenca OOZS je lani za je aktivnosti porabila nekaj in»-' ......... ^_______ ____^ naijH kot 16 milijonov dinarjev, tolik® je tudi v finančnem planu za l*l<’*XJ" Kljub temu je bil izražen straht ^ ni realnih izgledov, da bodo \ lahko združili toliko denarja in *** I)'. i rebaWfv bo verjetno plana. potreben na. Ludvik Rudolf je med drugim nanizal nekaj vzrokov za stavko na • Pri izvolitvi novih organ<’v konference OOZS se je zaple*' lo, ker OOZS tozda GE Mari' bor ni predlagala kandidata za predsednika konferenc0 OOZS, kot je bilo dogovorj0' no na zadnji seji konferenc0; Zato je bilo sklenjeno na) OOZS do 15. februarja predla' gajo kandidate za predsednik®', Imenovana je bila tudi kand'" kacijska komisija, ki naj p predlog pripravila do naslednj0 seje, ki bo sredi marca. ^ Ravnah (o tem smo obširno pisali v naši prejšnji številki, pa vzrokov še Na' koncu je bilo postavlj^. enkrat ne bomo ponavljali) in dejal, da je sindikat stavko podprl, ker je bila glede na splošno stanje upravičena, manj pa najbrž z ozirom na rezultate poslovanja. Podčrtal je. J r vprašanje, zakaj se v Mariboru lačuje z gradnjo samskega dun^ istočasno pa se postavljajo ba1®^ ter kaj bo z izplačevanjem re&J 3“ •; za letni dopust. Na obe vPr jnf naj bi dobili odgovore na prib*’1 p seji. ti * prispevne stopnje iz osebnih dohodkov .Večjih razlik v OD ne bo I l*>s®b'*eni dohodku, izplačanem za januar 1988 bo precej spremenjeno ; S|_ erie med bruto in neto dohodkom. Do sedaj je bil delež različnih pri-1 JjJ\kov iz bruto OD v Sloveniji okoli 30 odstoten, po novem pa bo okoli 43 klli «*"• Razlika je nastala zaradi prenosa prispevkov za kulturo in telesno ‘z dohodka delovne organizacije v bruto osebni dohodek ter zaradi Da h- ?r*sPevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstvo. d ! 'zPlačan osebni dohodek ne bil nižji, se mora bruto osebni dohodek ecati za okoli 20 odstotkov. dis^ ° tern’ kako ukrePal Gra-.. ’ )e za Gradisov vestnik povedal . -u vjiauisov vesiniK poveuai Pol ®c*,Warzbartl, podpredsednik ^Sovodnega odbora Gradisa: »Na jevanku GF pomočnikov direktor-laht ^bruarja smo ugotovili, da doh° ^re'^emo na izplačila osebpih t ,(°dkov z novimi prispevki, torej „VISJim bn i^no°ra^*' deiitveno razmerje dolo- uto OD, ne da bi pri tem ^ z družbenim dogovorom. W r S° se PrisPevne stopnje iz ()r a osebnega dohodka od decem-Stno v'8nile za okoli 20 odstotkov, vr , korali zvišati akontacijsko ^OO*1051 t0^ke od januarja od fla 7.20 din. na raztresenost Gradi- ra2|j^ tozd°v po občinah, ki imajo y lju be prispevne stopnje, bomo i{ tojjk° i obdržali enotno vrednost f je na nivoju delovne organizaci-|e k 6 bi zato pri izplačilih nasta-^akŠne omembe vredne razlike. Jt0.oStava prispevnih stopenj iz bru-jjlglj^^bfiega dohodka je dvojna -»tNitft1,13 sec^ez delovne organizacije s, pr^^tozda (sedežna) in glede na Jilji, ^li^če zaposlenega (domicil-°nticilne stopnje se razen v niso spremenile, ker pa so (SPri, StVeno spremenile le sedežne, Os^^entenjeni bruto vrednosti raa|h dohodkov ne bo prišlo do v izplačilih osebnih dohodkov med delavci, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji in tistimi iz drugih reppblik, ki novega načina obračunavanja bruto osebnih dohodkov niso sprejele. Zaradi sprejetega načina obračunavanja smo uspeli zagotoviti, da bodo izplačila ostala v istem razmerju ali pa z minimalnimi premiki glede na star način obračuna po tozdih. Na višino neto izplačila pa nova vrednost točke ne vpliva skoraj nič ali pa malenkostno. Nekaj večja razlika nastopa le v LIO v Škofji Loki, ker so bile v decembru bistveno znižane prispevne stopnje za samoupravne interesne skupnosti v občini, tako da indeks ni realen glede na letno maso osebnih dohodkov, razlika pa bo naslednji mesec že izravnana. Prizadevati si pa moramo za čim večji dohodek, da bomo povišane prispevne stopnje opravičili v delitvenem razmerju glede na resolucijo, ker bomo le na ta način omogočili izplačevanje primernih osebnih dohodkov. Zaradi neurejene zakonodaje glede obračunskega sistema tudi v Gradisu razmišljamo o prehodu na neto akontacijsko vrednost točke, vendar je to povezano z mnogimi težavami.« M. M. ^Sklepi konference OOZS lov' Konferenca OOZS bo v prihodnje več pozornosti posvečala de-0. aniu odbora samoupravne delavske kontrole, oziroma bo dajala °ru pobude za obravnavo posameznih vprašanj. dru vPrasanje socialne varnosti delavcev, ki iz zdravstvenih ali 8'h razlogov lie morejo več dosegati normalnega učinka, da bi na be 0snov* bili dopolnjeni samoupravni splošni akti, skladno z druž-j aiai dogovorom. ^ • Osnovne organizacije ZS morajo evidentirati možne kandidate cjj^dsednika konference OOZS do 15. februarja 1988. Kandida-jž a komisija v sestavi: Jože Grebenc, Andrej Odar, Ivan Purgar, ga 6d ev'dentiranih kandidatov pripravi predlog za predsednika in ce j^je osnovnim organizacijam v razpravo. Predsednika konferen-^ OZS se izvoli na 1. seji konference OOZS. Do naslednje seje mora biti konferenci OOZS posredovano po-fvj^' '* ° dosedanjem poteku aktivnosti pri izgradnji samskega doma v i r,ooru ter predvidene aktivnosti jv tej smeri. - --------------------H Hočemo delavski sindikat in samoupravljanje! Kaj lahko sindikat še stori? Znane so usmeritve in naloge, ki naj bi jih imel naš sindikat. Kljub temu sindikati odločajo samo o manj pomembnih stvareh, rešujejo manjše socialne probleme, se ukvarjajo s športom, večjih nalog pa ne morejo rešiti. Že leta nazaj veliko govorimo o samoupravljanju, o delavskem odločanju, o presežkih lastnega dela, a končno ugotovimo, da smo povsem nemočni. Če redno ocenjujemo svojo vlogo v samoupravljanju, je sindikat le obroben dejavnik, je podaljšana roka administracije in birokracije. Takšnega sindikata delavci ne bodo podpirali in ga ne potrebujejo. Poglejmo; v kratkem bodo pred nami zaključni računi lanskega leta: o čem le bo sindikat razpravljal in odločal, saj je z državnimi ukrepi že vse prisluženo razdeljeno. Delavec naj le vedno več in boljše dela, o sadovih njegovega dela odločajo drugi. Ni čudno, da nastaja med delavci takšna malodušnost, da pada produktivnost, saj delavec od svojega dela dobi le za preživetje. Z uravnilovko v nagrajevanju tudi ni cilja v prihodnosti. Kako naj sindikat zagotovi socialno varnost delavcu drugače kot tudi s štrajkom? Št raj k je eden od načinov, da delavci opozorijo nase, na'svoje probleme in na napake v družbi, saj jim preko nobene družbenopolitične organizacije ni kos in v tem je moč delovnega človeka. Kdo ščiti delavca takrat ko štrajka ? Nihče. Vsi smo člani sindikata, smo sindikat brez vloge in denarja. Kako potem delavcu takrat nuditi finančno podporo? Jasno lahko ugotovimo, da tako organiziran sindikat ni delavski. Kam vse to vodi? V delovnih organizacijah se vsi otepajo vsakršnih funkcij, večina ljudi ima svoj cilj izven delovne organizacije v borbi za dodatno delo in zaslužek. In če samo pogledamo naše dolgoletne stabilizacijske ukrepe! Koliko smo o njih razpravljali, pisali, rezultatov pa ni. Zavedli se bomo šele takrat, ko ostanemo brez plač. Enako dolgo ugotavljamo, da imamo preveč neproduktivno zaposlenih delavcev, tako v kolektivu, kot v naši družbi, vendar jih je vedno več. Kaj naj tu ukre;pa naš sindikat, takšen forumski kot ga imamo? Prav nič. Pred nami je naloga doseči korenite spremembe, ki bodo takoj odpravile kronične slabosti in poimenično klicale na odgovornost - odgovorne na vseh nivojih. Kam naj se drugače usmerimo v sindikatih in odkod naj pričakuje-mo boljše življenje? Delavci so pripravljeni dobro delati, vendar le ob dobrem vodenju in primernem plačilu. Ludvik Rudolf V___________________;_________________________________________________y 4 - GRADISOV VESTNIK ---------q--------- Aktiviranje računalnika Gemini 600 v Računskem centru Gradisa. Računalnik Gemini 600 - nova pridobitev Gradisa Za hitrejši pretok informacij »Tik pred novim letom, 28. decembra, smo v Gradisovem računalniškem centru odmontirali računalnik VAX 4850, naslednjega dne so pripeljali Ge-minija, 30. decembra pa je procesorsko že »oživel«. Rok za zamenjavo je bil izredno kratek, ker je bil že v prvem tednu po novem letu predviden vnos podatkov za izračun osebnih dohodkov. Zato smo morali v petih delovnih dnevih zamenjati stari in priključiti novi računalnik, prenesti vse aplikacije osebnih dohodkov - malenkostno jih je bilo potrebno tudi modi-flcirati - vnesti prispevke, samoprispevke in omogočiti vnos podatkov nekaterim našim tozdom«, je za začetek povedal Marjan Jerič, direktor Službe za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP). »Sedaj pa sledi vključevanje posameznih tozdov v računalniško omrežje. Pri tem bomo upoštevali dva kriterija - bližino tozda računalniškemu centru in potrebnost. Tako v pbratu gradbenih polizdelkov Ljubljana (njegova upravna stavba stoji tik ob računalniškem centru) že tečejo priprave na instalacijska dela. Potrebne k^ble smo že potegnili. Do konca februarja naj bi s centrom povezali s telefonsko linijo še tozd LIO Škofja Loka. kjer imajo že dalj časa računalnik Triglav, z njim pa obdelujejo materialno poslovanje in skladiščno poslovanje z drobnim inventarjem. Enak računalnik je bil pred kratkim inštaliran v Gradbeni enoti Maribor, tečejo pa tudi priprave za izdelavo ponudb za nakup računalnikov Triglav še za mariborska tozda GE Nizke gradnje in Kovinski obrati, AOP pa bo pri tem tehnični posrednik. ’ Kot doslej bodo tozdi računalniško kupovali sami, AOP pa bo služba, ki bo zagotavljala tehnično kompatibilnost in tehnično pravilen izbor opreme. Opremo, ki je bila kupljena skupaj z Geminijem (to so predvsem terminali), pa bomo v dveh ali treh mesecih razdelili tozdom. I Trudimo se, da bi čimprej povezali v računalniško opremo vse ljubljanske tozde. Za povezavo z Gradbeno operativo smo že uspeli rezervirati pri Iskri - Elektrooptiki 1500 metrov optičnega kabla, ki bo omogočal kvalitetno povezavo. S pošto pa se dogovarjamo za uporabo njihovih jaškov za povezave po Ljubljani in računamo, da bodo kmalu dali soglasje. V mariborskem in celjskem področju pa čakajo na opremo, dobavila jo bo Metalka, ki bo omogočila povezavo po računalniškem omrežju Slovenije. • Direktna povezanost tozdov z računalnikom Gemini 600 prinaša vpogled v saldakonte kupcev in dobaviteljev v glavno knjigo, v kadrovsko evidenco in v rezultate obdelave osebnih dohodkov. Možen bo prenos raznih podatkoy, tudi tehničnih, kasneje pa še interne pošte med enotami Gradisa. Strokovnjaki na posameznih področjih dela bodo postali neposredni uporabniki računalnika, ker ne bodo več potrebovali posrednikov, ki so do sedaj v računalnik vnašali podatke.« Prednost samega računalnika Gemini 600 je tudi v tem, da je omogočeno ločeno direktno operativno delo od razvoja programske opreme in zagotovljena je velika varnost pri obdelavi podatkov, ker ima dva enakovredna računalniška podsistema, tako da v primeru okvare e)ie-ga, prevzame delo drugi (Gemini pomeni dvojček). Da bi računalnik čim prej in čim bolje izkoristili, delavci AOP ali pa tisti, ki že sedaj uporabljajo razne programe na tozdih inštruirajo delavce, ki bodo delali z računalnikom. V tednu ali dveh poskusnega dela, bodo pridobili osnovna znanja za delo z Geminijem. M w Da ne bi zagorelo _______________ J Projektanti in požarna varnost O požarni zaščiti le redko govorimo in pišemo. In vendar, kaj vse si i*1 mišljamo za varovanje imetja, okolice in ljudi! Še in še je preventive, je z*'| kon in inšpektorji, so zavarovalnine in gasilske vaje. Projektanti se s požarno odgovornostjo pogosteje srečavamo in bolj celostno od gospodarstvenikov, pravnikov ali varnostnikov. Projekti se pogosto zakomplicirajo, ko je treba presojati med varčnostjo in učinkovitostjo požarne zaščite. Pravzaprav je najtežje opraviti pravilno presojo. Najprej se zaplete s pomanjkljivimi predstavami. So pojmi »požarna nevarnost, požarna ogroženost, požarna škoda, požarno tveganje«, ki so med seboj odvisni, vendar različni. Pri požaru pogosto govorimo o »flash over« fazi, po domače o preskoku požara, ko v gorečem prostoru naraste temperatura hipoma od 100°C na 800°C. Tedaj ni mogoče nikogar več rešiti, niti požara pogasiti. Ne gre brez ocene nevarnosti, koliko je stavba lahko požarno poškodovana in tudi ne brez ocene ogroženih interesov. Neki stroj, morda že amortiziran, od katerega je odvisna nadaljna proizvodnja, bomo najbrž temeljito zaščitili, recimo*! dragim avtomatskim gašenjem, j Današnji pravilniki predvidevaj0 deset glavnih tehničnih ukrepov Z*, varstvo ljudi in okolice pred poŽ&’ rom. Ni pa s predpisi pokri.o var»| vo premoženja, ki je že ekonomsk kategorija. Vodja projekta mora sam pre^ diti, ali naj zahteva od naročnilt,[ skupaj z" investicijskim pr6gramoff| še program požarne zaščite. ^ lahko se pokaže, da brez izračun5 požarnih obremenitev ne bo 9® j Govorimo o projektu protipožar^ zaščite, ki ga projektant stavbe 1 pusti strokovnjaku za računalnik simulacijo požara. j Naj zaključim kratko razpredanj j j o tem skritem dogajanju s skroUU1' j, ugotovitvijo. Požarna fizika sicer n e izhaja iz šolskih klopi, vendar ^ ^ moralno veže. Zato sploh ni odv£; |, občasna udeležba na tovrstnih sen1 j narjih, kar nam Gradisov Center*j ^ izobraževanje tudi omogoča. J u Simon F*'c »■v y Višji honorarji za dopisnike in sodelavce Dopisujte v Gradisov vestnik Časopisje bolj zanimiv, bolj pester, skratka bolj berljiv, če njego* vo vsebino pripravlja čim več piscev. Res, da je Gradisov vestnik »naš« časopis, piše o našem delu, prizadevanjih pa tudi težavah in bi morali bralci več dopisovati vanj. Zato je tudi prav, da naše sodelavce in dopisnike nagradimo za njihov trud. Za fotografijo bo prejel dopisnik prav tako 2.500 din. Honorar & literarne prispevke - v prozi a*' verzih - znaša v letošnjem let1* 2.500 do 5.000 din, odvisno od kvalitete in dolžine. Sestavljalec križanke bo preje' 20.000 din, ilustrator križanke pa 5.000 din za risbo. Višje kot lani so tudi nagrade za pravilno rešeno križanko. Prvi izžrebanec bo dobil 5.000 din, drugi 4.000-tretji 3.000, četrti 2.000 in pet' seveda 1.000 din. V upanju, da bodo takšni ho' norarji tudi ob koncu leta še ka) vredni, vas vabimo k sodelovaU' ju! M. M'. Inflacija je v lanskem letu dodobra zdesetkala na začetku leta določene honorarje. Zato je odbor za informacije na svoji seji 24. decembra povišal honorarje za prispevke v Gradisov vestnik za 100 do 150 odstotkov glede na lanskoletne. Za objavljeno vrstico vesti ali poročila - to je vrstica ozkega stolpca, na 11 cicero po tiskarsko - dobi dopisnik 30 dinarjev. Za vrstico reportaže ali intervjuja 40 din, za najzahtevnejše zvrsti, kot so uvodnik, komentar ali analiza po 50 din. Karikaturo z Gradisovo tematiko bomo nagradili s 5.000 dinarji, ostale pa z 2.500 dinarji. Letoš nje leto bo težje kot lansko Potrebujemo strokovnjake »Posl ■j. -ovne rezultatie iz leta 1987 je zelo težko primerjati z rezultati prejšn-infie*’. vsai *iar nadeva vrednost proizvodnje. Številke so zaradi tako velike j. ac,ie skoraj neprimerljive. Fizična proizvodnja v Obratu gradbenih po-en 6 *ov Pa je že nekaj let praktično enaka oziroma je rast zelo majhna, od h h*8 odstotkov na leto. Porabljena sredstva se stalno večajo, do- la l Se zn|anjšuje zaradi vse večjih družbenih dajatev«, je pričel z oceno "Poletnega poslovanja direktor tozda OGP Vlado Osolnik. zadnjih letih je opazno tudi Cg clar>je realne vrednosti dosežene v ,e na enoto proizvoda. Uspeh je t , n° manjši zaradi konkurence, 0 c*a je vedno težje doseči pravo te^° Za izdelke. To se dogaja kljub (j ,U’ da povečujemo fizično pro-jemtlVn°St’ to Pomen'’ da zmanjšu-delfc0 ^tev',° ur na enoto (tono) iz- * Za letošnje leto pa menim, a bo dosti bolj črno kot je bi-0 jansko. §e bolj kot lani se ati Pomanjkanje dela - ker je anj investicij, je pridobivanje e vsak dan težje. Če hočemo °seči zastavljeni celotni pri-°. ek, to je 12 milijard din (la-Je bil 5,2 milijarde din, za le- 2ln SIT10 uPoštevali indeks >")• nikakor ne smemo Zmanjševati fizičnega obsega Ustveotni Prihodek v letu 1988 bo i?den?en 'Z Pr°daje montažnih hal, tons, 0v serijske proizvodnje: 6e-?a I cv'’ betonskih podstavkov gra(jSene električne drogove, vino-beton'*ih in ograjnih stebrov ter sp0. s^'b pragov za železniško go-viSo,arstvo Ljubljana kot naš nov '98.7 ° '4va*iteten izdelek v letu Pr' '°Va' Vse,T, trudu za čim boljše pos-tiof Je Je riajvečja težava naša ne-Setp ^r' stro^ih poslovanja. Predv-lc0t 'e Preveč režije - tako v tozdu da^ delovni organizaciji. Upam, Orpo n°v Zakon o združenem delu °°^il, da se ta strošek zmanjša. Težava pa je verjetno tudi v tem, da je premalo strokovnjakov s tega področja. Pred nekaj leti smo že poskušali na podoben način s pomočjo tov. Sagadina iz mariborske Univerze doseči boljše rezultate dela, pa ni bilo pravega uspeha. • Tudi razvojno delo ne poteka tako kot bi moralo, čeprav v tem nismo izjema. V večini gradbenih firm je tako. Razvoj je verjetno v premajhni motiviranosti ljudi - vsak ve, da se mu tako delo ne splača, ker ne bo nič dobil, ali pa zelo malo. Povsod pa je prisotna še (slovenska) nevoščljivost. Prihranek bi lahko dosegli tudi z boljšo organizacijo dela. Zato pozdravljam pobudo Ervina Schwarz-bartla v Gradisovem vestniku (obvladovanje kakovosti poslovanja), samo škoda, da do tega ni prišlo že prej. Za uspešnejše razvojno delo v Gradisu in OGP bi potrebovali ne samo strokovnjake gradbenih poklicev, temveč tudi take s področja strojništva, elektrotehnike in elektronike. V našem tozdu jih iščemo že dolgo časa, toda pri tako nizkih osebnih dohodkih, kot jih lahko nudimo, sploh ne pridejo. Zato se moramo zatekati k pogodbenemu delu, delavci pa tega ne vidijo radi. M. M. _ ; s Do konca meseca mora biti izdelan sanacijski program Iskanje rešitev za KO Ljubljana BB—emBMM—Mt^sLUBa—w.—■■ Do sprejetja zaključnih računov, to je do konca februaija, mora biti izdelan sanacijski program za KO Ljubljana. Zato v Gradisu pospešeno tečejo aktivnosti, ki bodo omogočile oblikovanje dokončnega stališča o načinu reševanja neugodnega položaja Kovinskih obratov. Pri iskanju izhoda iz težav je bilo predlaganih in obravnavanih več variant, ki vidijo rešitev za KO Ljubljana znotraj Gradisa, obstajajo pa tudi predlogi za iskanje pomoči pri drugih delovnih organizacijah s področja kovinsko predelovalne industrije. Da bi preverili vse možnosti in izbrali najboljšo, se je Gradis konec lanskega leta povezal z delovno organizacijo Riko iz Ribnice, da bi ugotovili ali obstajajo kakšne možnosti za sodelovanje. Bolj določeni pa so bili razgovori vodstva Rika in Gradisa ter vodstev in predstavnikov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij Rikovega tozda Komunalna oprema in Kovinskih obratov na razširjenem sestanku 8. februarja. Direktor Rika Stane Škra-bec in direktor tozda Komunalna oprema Franc Dolinšek sta predstavila delovno organizacijo in tozd. V Rikovih šestih tozdih in delovni skupnosti je zaposlenih okoli 1700 delavcev, ukvarjajo pa se predvsem s kovinsko predelovalno dejavnostjo. Tozd Komunalna oprema ima sedež na Litijski cesti v Ljubljani, v njem je zaposlenih 130 delavcev, izdelujejo pa komunalno opremo in mehanizacijo, zlasti specialna vozila za odvoz odpadkov ter naprave za čiščenje javnih površin. ....................mgaagm«.......bs».......... • Predlog Rika za sanacijo jc bil v tem, da se Kovinski obrati izdvojijo iz Gradisa in se pripojijo k Riku, tako da bi z njihovim tozdom Komunalna oprema sestavljali en sam tozd. Riko bi s tem prevzel tudi vse obveznosti Kovinskih obratov. Proizvodnja bi se preselila v naše prostore na Letališko ulico, ker so prostori Rikovega tozda v Ljubljani premajhni in neprimerni za načrtovano širitev proizvodnje. Če ne bo prišlo do te integracije, bo Komunalna oprema nadaljevala z že začeto gradnjo nove proiz-vodne hale, ' Novo nastali tozd bi ohranil dosedanjo dejavnost Komunalne opreme, od Kovinskih obratov pa Wacker servis, proizvodnjo in servisiranje ter izdelavo betonskega programa v obsegu in obliki, ki bi bila ekonomsko in tržno upravičena. Kasneje naj bi se skupni proizvodni program še razširil. Stališče Gradisa sta obrazložila predsednik PO DO Franc Kositer in član PO DO Andrej Rogač. V elaboratih, ki so v obdelavi, je predvidena rešitev znotraj delovne organizacije, ena od možnosti pa je reševanje kovinske dejavnosti v Gradisu kot celote - v povezovanju obeh kovinskih obratov. Predlog Riku je bil, da se na osnovi skupnih interesov najde taka oblika sodelovanja, oziroma združevanja dela in sredstev, ki bi zadovoljila vse, KO Ljubljana pa omogočila, da ostane v Gradisu. S tem ne bi bila načeta integriteta naše delovne organizacije. Takšno sode-, lovanje bi tudi dopustilo več časa za nadaljnje odločitve za tesno medsebojno poslovno-tehnično sodelovanje ali pa kakšno drugo, za vse ugodno rešitev. Dogovorjeno je bilo, da bo Gradis odgovoril na ponudbo Rika najkasneje v štirinajstih dneh. Pred Gradisom, zlasti pa pred delavci Kovinskih obratov je težka naloga. Pri dokončni odločitvi morajo upoštevati tako interese Gradisa, prizadetega tozda, samih delavcev, pa tudi širše družbe. Upoštevati morajo sedanje stanje in dolgoročne perspektive ter uskladiti trenutne želje in zahteve s prihodnjimi potrebami. Problem je potrebno hkrati reševati v kontekstu prestrukturiranja slovenske industije v tehnološko bolj zahtevno, rentabilno in visoko produktivno. Zato taka odločitev terja čas in visoko stopnjo odgovornosti. Odločitev pa ne bo lahka tudi zaradi tega, ker ne gre le za stroje, temveč tudi za ljudi. Se bo Gradis res moral oidpovedati svojim delavcem ali pa bo zmagala solidarnost in se bo našla pripravljenost, volja in sredstva, da bodo gradisovci iz Kovinskih obratov Ljubljana ostali pod skupno Gradisovo streho? ^ ^ V_______________________________________________________ ' J Prijava izumov in znakov razlikovanja____ Potreba po večji zaščiti izumov Delavska univerza Boris Kidrič je priredila lani v Ljubljani seminar z naslovom: Prijava izumov in znakov razlikovanja ter zaščita industrijske lastnine, ki ga je vodil inž. Marjan Pipan. Seminar je bil namenjen dvigu »patentniške kulture« predvsem delavcem v raziskovalno-razvojnih službah in komerciali ter poslovodnim organom. Najprej je bila predstavljena naša zakonodaja o industrijski lastnini. Sledil je podroben opis postopka za priznanje pravic, s katerimi se zavarujejo izumi in znaki razlikovanja, s prikazom konkretnih primerov. Kljub nerazviti dejavnosti industrijske lastnine, tudi v Jugoslaviji postaja vedno pomembnejša uporaba patentno informacijskega sistema, ki oskrbuje zainteresirane raziskovalce in organizacije s podatki in rezultati znanstveno-tehničnih raziskovanj in projektno-konstruk-cijskih rešitev iz prijavljenih oziroma podeljenih patentov za izume. Patentne informacije so potrebne za: - ugotavljanje novosti prijavljenih izumov; - preizkus patentne čistosti proizvoda; - lastno razvojno in raziskovalno delo; - nakup in prodajo licenc; - zasledovanje stanja tehnike in trendov razvoja posameznih področij tehnike, firm itd. Tehnični strokovnjak mora znati uporabljati informacije iz patentnih spisov, poznati mednarodno patentno klasifikacijo ter koristiti sprotne informacije o novostih s področja, s katerim se ukvarja in namenske retrospektivne poizvedbe. Tuje patentne informacije je pri nas možno dobiti od informacijskega sistema IMPADOC iz Dunaja, ki jih posredujeta Informacijski center in Patentna pisarna. Drugi vir tujih patentnih bibliografskih podatkov je firma DERWENT PUBLICA- TIONS Ltd. iz Londona; njene informacije komercialno posreduje tudi Nacionalna biblioteka iz Zagreba. V zadnjem času je tudi pri nas vedno več potreb za nujno ureditev pravne zaščite računalniških programov (software), ki jih uvrščamo v novo kategorijo intelektualne lastnine (intelektualna lastnina so vse stvaritve povezane z intelektualno aktivnostjo na področju industrije, znanosti, književnosti in umetnosti). Nimamo še mednarodnih predpisov o varstvu računalniških pro-grambvt Pri nas lahko računalniške programe pravno varujemo, dokler nimamo specialnega predpisa, s patenti, avtorskim pravom in obligacijskim pravom (pogodba o delu). Računalniški program, ki omogoča delovanje patentirane tehnične naprave, lahko ob zadostitvi zakonskih pogojev uživa pravno varstvo skupaj z izumom. Med avtorjem programa in naročnikom oz. koristnikom računalniškega programa, ki pridobi samo razpolagalno pravico, se uredijo razmerja s pogodbo, v katero se dodajajo določila o zaščiti programa. Tudi pri računalniških programih nasfalih v rednem delovnem razmerja se medsebojni odnosi o materialnih in moralnih pravicah ter o varstvu programov lahko uredijo s posebno pogodbo. Seminar se je zaključil z živahno razpravo udeležencev o samoupravnem urejanju inovacij v združenem delu, ki skoraj nikjer ni razumno in strokovno urejeno. Janez Ferlinc jOL-ovo gradbišče v Podgorici v začetku tega meseca. Večino denarja je prispeval OGP Kilometer novega tirj Industrijski tir na področju Obrata gradbenih polizdelkov v Ljubiji*11' bil narejen sredi petdesetih let, tako da so bili v zadnjih letih leseni pr&? in tirnice že zelo dotrajani, prišlo je tudi že do iztirjanj vagonov, tako d* železniške inšpekcijske službe njegovo uporabo tudi že prepovedal«' Zato je bil nujen večji poseg. Zanj so se odločili že pred leti, vendar ni bilo dovolj sredstev. Tri leta nazaj pa je akcija ponovno stekla. Vlado Osolnik, direktor OGP: »Tir smo želeli rekonstruirati s sredstvi vseh uporabnikov - to bi bili vsi proizvodni tozdi Gradisa. V treh letih nam je to le delno uspelo. Zbrali smo 34 milijonov din, GO Ljubljana je prispeval 50 milijonov, GE je-senice pa še 16 milijonov din, kar je skupaj 100 milijonov. Vrednost opravljenih del po situacijah je znašala 240 milijonov din, tako da je tozd OGP porabil za to rekonstrukcijo vso razpoložljivo V Podgorici v gradnji akumulacijo. . Za obnovo tira smo dobili'VS0* trebno dokumentacijo, grad" dovoljenje pa je izdal Komite dustrijo in gradbeništvo SR SloV je. Obnovo je zelo kvalitetno.« vilo železniško gradbeno podi Ljubljana. Lesene pragove so zameoj' betonskimi in položili tirnice Pj stemu S49, tako da imamo p*1 prav sedaj tir prvega reda. |>v Skupna dolžina dovozpeg3 dveh razkladalnih tirov je trov, vzdržali pa bodo vsaj ^ brez kakršnih koli posegov*. IC za jedrsko tehnologij J Gradbena operativa s pridom izkorišča lepe dneve, ki so zimski iv ) koledarju. Vreme za gradnjo je za ta letni čas naravnost idealno, 1° * na objektih tudi pozna. Na gradbišču tozda Gradbena operativa Ljubljana v Podgorici so v novembru 1987 začeli graditi objekt v tlorisni izmeri približno 17 X 80 metrov. V kleti bo zaklonišče, strojnica, skladišče in računalniški prostor, v pritličju pa kuhinja, jedilnica, kabineti in predavalnice. Uradno ime objekta je Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, dinamiko napredovanja in obseg del pa opredeljujejo sprotni dogovori z in- . fP vestitorjem oz. dotekajoča 1 stva. V letošnji zimi so gradnj0^ nili samo enkrat - v času k*T nega dopusta ob novem letif^ V bližini te gradnje že -leto dni stoji še en objekt velikosti, ki ga je prav takb'% Gradis. Delo je,bilo opri™ ^ roku, objekt pa do danes komunalnih priključkov i*1 tega tudi še ni bil tehnično P1^ 110 elementi za izvoz - Posel pol Gradis pol Jelovica škofjeloške hiše v Ameriki IS. januarja je bila v prostorih Slovenijalesa v Ljubljani podpisana prva Pomembnejša pogodba o prodaji lesenih elementov - polmontažnih hiš omeriškemu kupcu. Pomembnejša zato, ker gre za vrednost nad milijon ooteriških dolarjev, za to vrednost pa bo treba izdelati in do vzhodne ame-ske obale prepeljati 30 hiš. S tem poslom se nam končno le bolj na široko odpirajo vrata na to veliko tržišče. To ne bodo prve naše hiše na fjneriških tleh - na območju držav ew York in Conecticut jih stoji že ^demnajst. Prvi dve smo prodali na . °n8 Island 1986. leta našemu šta-Jerskemu rojaku. Naslednjih pet srno prodali julija 1987 in' stojijo v rriestu Rye, preostalih deset pa de-j^nibra lani - te so postavljene v arwalkiju v državi Conecticut. Zadnjih 15 hiš - ter te, prodane z "‘"'o pogodbo - smo prodali istemu uPcu. Z njim (oziroma tudi on z nami) nameravamo sodelovati tudi bodoče in po vsej verjetnosti bo- rn° Se v tem letu dočakali novo naročilo. . ^'Zadevanja za prodor na aitie-1 k° tržišče segajo v leto 1985, ko se lesarji, izdelovalci montažnih niš> Priključili akciji za prodajo jugoslovanskih izdelkov v /fcnenko. . ^ letu 1986, še bolj pa Jpretek-eai letu, je vnema (in volja do izvo-) pri večini jugoslovanskih izdelo-^alcev sorodnih izdelkov popustila 0 te mere, da sta v tem trenutku . radis in Jelovica malodane edina Ifgoslovanska izdelovalca, ki še ztrajata pri prodaji hiš Američa-v0m- Kdo bi utegnil na podlagi po-n?danega sklepati, da z nam? nekaj k' v redu, trdim pa, da temu ni ta- Naš pristop je bil sprva morda res alo »nestrokoven«. V prvi vrsti ‘smo opravili. raziskave trga, še anj preverjali kupne moči, nismo j °nujali in vsiljevali naših sistemov b naše arhitekture. Smo pa od zhodne do zahodne obale oblezli Sa blatna in prašna gradbišča ter si gledali gradnjo lesenih hiš v vseh azah gradnje. Pri tem smo prišli do Poznanj: Američani gradijo hiše 0 vsej širni Ameriki po enotnem 'sternu; pri gradnji spoštujejo ^todvsem funkcionalnost; hiše grajo načeloma samo za en rod; ne ^tiravaj0 s kakovostjo tam, kjer nima nobenega smisla (vgrajeni jbPstrukcijski elementi in materia-da pa obratno, gradijo kar naj-J racionalno in ceneno ter, da vrašno spoštujejo svoje standarde. , s,ljevati jim, vsaj na začetku, naše st lr°nia evropske standarde in si-e,,1e nima smisla. saf^°Zna*' smo eno: z'^ar 'n te‘ sta v Ameriki zelo iskana in ce- njena poklica, njuno delo pa je tudi dobro plačano. Upoštevaje navedeno, nam je postalo jasno, da je prodaja hiš na ameriško^ tržišče možno in ekonomsko upravičena. Poiskati je bilo potrebno Še primernega kupca in ocenjujem, da nam je tudi to uspe- lo. Ta »naš« kupec kupuje in plačuje s svojim denarjem, hiše pa finali-zira in prodaja končnim kupcem. Torej brez več posrednikov, ki so povsod - še najbolj pa v Ameriki -dragi. V članku povsod navajam »škofjeloške hiše«. Vse akvizicijske posle s proizvodnjo in prodajo opravljamo skupaj z Jelovico, Gradis pa se je z Jelovico opredelil za tako sodelovanje že 1979. leta in ga leta 1983 še razširil. Osnovno pravilo takega sodelovanja je, da oba partnerja gradita »isto« hišo, vrednostno pa si posel delita v razmerju pol-pol (50:50%). Naš izvoznik je ljubljanski Slovenijales, ki ima predstavništvo v New Vorku, njihovim tamkajšnjim delavcem pa gre vsekakor priznati za vztrajanje pri obdelavi tega programa in za nudeno pomoč pri iskanju primernega kupca. V prispevku sem poskušal v grobem prikazati smisel in vsebino prodaje hiš v Ameriko. Poskušal sem tudi dopovedati, da je program dober, da imamo vse pogoje tudi kaj zaslužiti pri tem poslu. Veliko je odvisno od nas samih; kupec nam pušča platno in škarje! Sami namreč konstruiramo hiše in jih ustrezno predfabriciramo v sestavne elemente! Potemtakem bosta tehnično-tehnološka obdelava in v naslednji fazi proizvodnja krojila naše boljše ali slabše končne rezultate. O dogovorjenih rokih dobav pa tole: za ameriške kupce so najpomembnejši člen v dogovoru! Za konec bom še malo piker. Ne morem mimo dejstva, da je v tozdu le peščica članov kolektiva verjela v naš uspeh in podpirala včasih tudi drage akcije; še redkejše so bile spodbude in besede podpore z ravni delovne organizacije. Sam med razloge - zakaj previdnost glede podpore, ki naj bi jo bili deležni - vštevam stalno negodovanje večine izvoznikov češ, izvoz je predvsem finančno postal nezanimiv. Prepričan sem, da bomo ob prizadevanju vseh, prevzet posel zaključili z zaslužkom -hoteti pa bomo morali to prav vsi. Anton Demšar if I i . ~r : n m u I I I i Nov izdelek v LIO Škofja Loka Mizica za računalnik Sodobne obdelave podatkov si dandanes brez pomoči računalnika ne moremo več predstavljati. Tudi v LIO ga imajo. Franc Vodopivec, ki ga ob terminalu vidimo skupaj z Judito Muc, nam je ob bežnem obisku, ko je nastala tale slika, povedal tudi tole: »Svojo pravo uporabnost in vrednost bodo naši zdajšnji vnosi podatkov dobili šele takrat, ko bo naš računalnik v Škofji Loki povezan s centralno enoto v Ljubljani. Dokler ne bo, se bo prenekatero opravilo podvajalo.« Imamo pa še en razlog, da objavljamo tole fotografijo: tipkovnica in monitor sta na lični stopničasti mizici, ki so jo izdelali v domači mizarski delavnici nalašč v ta namen. Na polički pod ploščo je dovolj prostora za »periferijo« in potrebščine, v dosegu rok so tudi poličke na steni. 'Vzorčni komad' prestaja preskušnjo kar doma; ideja o morebitni izdelavi serije pa si medtem utira pot med zainteresirane uporabnike. G. B. Kakšno poslovno leto si obeta LIO? Za štart velika zadolženost Izračuni revalorizacijskih prihodkov in odhodkov, zelo poenostavljeno, v primeru tozda LIO kažejo naslednje: za skupno porabo bodo morali odvesti ogromno vsoto sredstev, nadgradnja - to je 'napajajoči se’ - bodo svoje dobili, njih same pa bodo pestile še hujše likvidnostne težave. Njihov dolg interni banki je na prvi letošnji dan znašal okrog 2,2 milijarde dinarjev, rešitev tega problema pa je za tozd vitalnega pomena. V tozdu so oblikovali, po izjavi direktorja Antona Demšarja, »trezne« predloge; po njegovem ne pride v poštev odpis, temveč prerazporeditev obveznosti vračila na daljši rok. Zmogljivosti v primarni predelavi st) delno zmanjšali že v lanskem letu. V tej veji njihove dejavnosti bo, kot kaže, obveljala zgolj enoizmenska proizvodnja. Surovina (hlodovina) niti ni več problem, boljša je tudi kakovost (zaradi vetroloma ali žleda poškodovan les je pospravljen). Dober gospodar boljši les predela v bolj kakovostne izdelke -to pa je zdaj tudi glavna naloga njihovega tesarstva in mizarstva. Domači trg se še vedno oži (beri: kupci bi kupili, pa nimajo denarja). V prizadevanju za plasman proizvodov se delno spreminja tudi proizvodni program; svoje »blago« je predvsem potrebno ponujati kupcem zunaj Jugoslavije. Montažne hiše za izvoz so že en tak program. Povedali so nam za še eno sklenjeno pogodbo: v Avstrijo bodo izvozili pošiljko pohištvenih drsnih vrat, ki bodo finalni proizvod na-«menjen najzahtevnejšim kupcem Vrednost tega posla znaša blizt osem milijonov šilingov. Izdelki bo do v celoti iz domačih materialov kooperacijska pogodba pa se uteg ne obnoviti in še dopolniti, če bodi izdobave kar se tiče kakovosti in rc kov v redu. Pot je prava! G. E Izobraževanje v Gradisu bo v letu 1988 tako, kot v prejšnjih letih, potekalo v skladu s sprejetim letnim planom izobraževanja. Le-ta je bil sprejet po obsežni javni razpravi, njegovo financiranje pa je vključeno v letne gospodarske načrte. Naša izobraževalna dejavnost bo potekala po naslednjih večjih področih: 1. Štipendiranje 2. Proizvodno delo, delovna praksa ter počitniška praksa 3. Pripravništvo 4. Usposabljanje in izpopolnjevanje 5. Študij ob delu in iz dela 6. Izobraževanje v zvezi z zakonskimi predpisi 7. Družbenopolitično izobraževanje 8. Usposabljanje za varno delo Da bi se,člani kolektiva lažje vključevali v posamezne oblike izobraževanja, podajamo nekatere podatke o možnostih vključevanja. Informacija je le delna in okvirna ter primerna le za splošno seznanitev z možnostmi. I. Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1988/89 a) Poklici do IV. zahtevnostne stopnje - zidar za zidanje in ometavanje 24 štipendij - tesar opažev 25 štipendij - obdelovalec lesa 3 štipendije - zidar 79 štipendij - cementninar 10 štipendij - tesar 87 štipendij - železokrivec 47 štipendij - strojnik gradbene mehanizacije 14 štipendij - strugar 8 štipendij - frezalec 4 štipertdije - mehanik obdelovalnih strojev 34 štipendij - avtomehanik 4 štipendije - elektrikar elektronik 1 štipendija - elektrikar energetik 6 štipendij - lesni brusilec 1 štipendija - strojni mizar 1 štipendija - lesar širokega 1 profila 8 štipendij b) Poklici V. zahtevnostne stopnje - gradbeni tehnik - strojni tehnik - elektro tehnik - ekonomski tehnik - upravno administrativni tehnik - lesarski tehnik 8 štipendij 7 štipendij 1 štipendija 3 štipendije 2 štipendiji 3 štipendije c) Poklici VI. in VII. zahtevnostne stopnje - inž. gradbeništva 3 štipendije - inž. strojništva ■bštipendij - ekonomist 3 štipendije - varnostni inženir 1 štipendija - dipl. inž. gradbeništva 17 štipendij - dipl. inž. strojništva 5 štipendij - dipl. el. inž. energetik 1 3 štipendije - dipl. ekonomist 5 štipendij - dipl. pravnik 1 štipendija - dipl. inž. lesarstva 1 štipendija - dipl. organiz. dela-računal. 1 štipendija Podroben razpis štipendij bo objavljen v okviru skupnega republiškega raz- pisa v časopisu Delo v mesecu marcu 1988. Prošnje za štipendije bo treba oddati na predpisanih obrazcih posameznemu tozdu Gradisa ali pa jo poslati na naslov GIP GRADIS - Center za izobraževanje, Ljubljana, Šmartinska 134-a, najkasneje do 30.6.1988. Štipendije bodo podeljevane po kriterijih Sasa o štipendiranju v SR Sloveniji. II. Proizvodno delo, delovna praksa in počitniška praksa a) Vsi učenci - štipendisti morajo v skladu s šolskim programom vsakoletno proizvodno delo oziroma delovno prakso opravljati v okviru Gradisa. Razpored učencev koordinira Center za izobraževanje. b) Vsi Gradisovi štipendisti morajo med šolskimi počitnicami opraviti v Gradisu enomesečno počitniško prakso. Razpored praktikantov koordinira Center za izobraževanje. Hi. Interni in eksterni tečaji usposabljanja Nekateri tečaji že potekajo, druge, predvsem tiste, ki naj bi bili ob koncu leta, bomo organizirali po dogovoru s posameznimi tozdi. Navajamo le nekatere možne tečaje. - Tečaj za VK skupinovodje v Ljubljani in Mariboru od 11. L do 1§. 3. 1988 - Tečaji.za KV tesarje, zidarje in žele-zokrivce v Ljubljani in Mariboru od 11. L do 7. 3. 1988 - Tečaji za PU tesarje, zidarje in žele-zokrivce v* Ljubljani, Mariboru in na Ravnah od 18. L do 29. 2. 1988 - Tečaj za laborante od 25. 1. do 10. 3. 1988 - Tečaj za strojnike betonarn (trajanje 3 tedne), 1, 2. 1988 in 7. 3. 1988 - Tečaj za strojnike težke gradbene mehanizacije (trajanje 2 meseca), 7. 3. 1988 in 9. 5. 1988 - Tečaj za inštruktorje (trajanje 2 me1 seča), 3. 3. 1988 in 7! 11. 1988 - Tečaj za žerjavarja (trajanje 1 mesec). 15. 2. 1988, 21. 3. 1988 in 9. 5. 1988 - Tečaj za avtodvigaliste (trajanje 1 mesec), 15, 2. 1988, 21. 3. 1988, 9. 5. 1988 - Tečaj za montažo in demontažo žerjavov (trajanje 3 tedne), 15. 2. 1988 in 7. 3. 1988 - Tečaj za strojnike lahke gradbene smehanizacije (trajanje 2 meseca), 7. 3. 1988 in 9. 5. 1988 - Tečaj za signaliste (trajanje 5 dni), datumi bodo določehi naknadno. Posamezniki se za udeležbo na tečajih prijavljajo kadrovskim službam v tozdih. Po odločitvi komisije za delovna razmerja se prijave posredujejo Centru za izobraževanje, ki uredi vse potrebno glede udeležbe. Po dogovoru med tozdi in Centrom za izobraževanje le-ta lahko organizira tudi druge tečaje in seminarje usposabljanja v DO in izven nje. IV. Študij ob delu Študij ob delu se financaira iz sredstev sklada skupne porabe tozdov oziroma delovnih skupnosti. Za šolsko leto 1988/ 89 razpisujemo naslednje možnosti študija ob de^u: - gradbeni delovodja 7 delavcev - gradbeni tehnik 2 delavca - gradbeni inženir 30 delavcev - dipl. gradb. inženir 7 delavcev - strojni tehnik 3 delavci - ekonomist 5 delavcev - dipl. ekonomist 1 delavec Podobne informacije o kandidatih ter pogojih študija ob delu daje Center za izobraževanje. Prošnje za odobritev šolanja je treba predati kadrovskim službam tozdov ali delovnih skupnosti najkasneje do 31. maja 1988. O prošnjah bdločajo komisije za delovna razmerja. V. Pripravljalni seminarji za strokovne izpite in strokovni izpiti Zakon o graditvi objektov je uvedel obveznost strokovnega izpita za vse tiste delavce, ki izdelujejo in kontrolirajo tehnično dokumentacijo, pa tudi za vse odgovorne vodje del in nadzorne organe investitorjev. Program in način opravljanja strokovnih izpitov vseh delavcev tehničnih strok, ki jih navaja zakon, ureja pravilnik. Gre za tehnike, inženirje, diplomirane inženirje ter delavce z akademskimi naslovi iz tehničnih strok. Strokovne izpite vodi programsko izpitni odbor. Opravljajo se pred izpitnTrfrr ko-misijami za posamezne stroke. Prijavijo se lahko kandidati, ki imajo predpisano delovno prakso po končani šoli, Le-ta mora znašati 3 leta za tehnike in inženir je, 2 leti za diplomirane inženirje ter ' leto za nosilce akademskih naslovov. Ir pit je pisen in usten. Prijave za pripravljalne seminarje opravljanje strokovnih izpitov se urejaj0 preko Centra za izobraževanje, ki poskr bi za plačilo ustreznih stroškov. PripraV’ Ijalni seminarji in strokovni izpiti bodo' letu 1988 potekali v naslednjih terminih a) Pripravljalni seminarji za gradbeno stroko 1. seminar: 18. do 22. januar 1988 2. seminar: 22. do 26. februar 1988 3. seminar: 21. do 25. marec 1988 4. seminar: 18. do 22. april 1988 5. seminar: 23. do 27. maj 1988 6. seminar: 19. do 23. september 19$ 7. seminar: 17. do 21. oktober 1988 8. seminar: 21. do 25. november 19$ 9. seminar: 19. do 23. december 19$ b) Izpitni roki za gradbeno stroko Pisni 13. februar 1988 12. marec 1988 16. april 1988 14. maj 1988 24. september 1988 22. oktober 1988 19. november 1988 Ustni L do 5. marec 1988 4. do 8. april 1988 9. do 13. maj 1988 6. do 10. junij 1988 10. do 14. oktober 1988 14. do 18. november 1988 12. do 16. december 1988 ’4' maj 1988 24- september 1988 ^2. oktober 1988 19. november 1988 e) Pripravljalni seminarji Za ekonomsko stroko '■ seminar: 16. do 18. maj 1988 2- seminar: 12. do 14. december 1988 ^ Izpitni roki za ekonomsko stroko J5' do 19. februar 1988 '8- do 21. april 1988 2°- do 24. junij 1988 24' do 28. oktober 1988 Usposabljanje Poslovodnih in drugih vodilnih delavcev v gospodarstvu , k gradiva, ki smo ga prejeli od Centra ^ usposabljanje vodilnih delavcev pri °spodarski zbornici Slovenije, na Brdu Pr' Kranju, povzemamo vsebino in ter-^'ue posameznih seminarjev. Podrob-nei*>i programi bodo tekom leta objavl-eni v Gospodarskem vestniku. Opozar-Jamo, da je prijave potrebno urediti pre-0 našega Centra za izobraževanja, naj-asneje en mesec pred pričetkom seminarjev. Vodenje poslovnih procesov ^dva sedemtedenska seminarja za mlajše V°dilne delavce) c) Pripravljalni seminarji za strojno stroko 1. seminar: 16. januar 1988 2. seminar: 13. februar 1988 3. seminar: 12. marec 1988 4. seminar: 16. april 1988 5. seminar: 14. maj '1988 6. seminar: 24. september 1988 7. seminar: 22. oktober 1988 8. seminar: 19. november 1988 d) Izpitni roki za strojno stro^ (pisni del) 16. januar 1988 13. februar 1988 12. marec 1988 16. april 1988 Seminarja potekata v več časovnih °kih; prvi. ki je namenjen angleško 8°Vorečim udeležencem, se začne febru-arja in konča decembra, drugi, ki je na-menjen nemško govorečim udeležencem P® se začne maja in konča decembra. Na Vsak seminar sprejmejo največ 24 ljudi. Pogoji pa so naslednji: visokošolska di-P °ma, starost do 35 let in vsaj dve leti elovnih izkušenj. Obvladati morajo an-8 e^eino ali nemščino v taki meri, da bo-Zrnožni slediti predavanjem, ki bodo Potekala v tem jeziku. Prednosti pri ude-P' imajo kandidati iz izvoznih delov-n,h 0rganizacij. Ena tretjina vseh predavanj v prvem e,ninarju bo potekala v angleščini, tako ^a bodo slušatelji dobili tudi dovolj jezi-Vnega znanja za vodenje pogovorov in Bajanj v teh jezikih. Program semi- narja vsebuje vse poglavitne segmente znanj in veščin, potrebnih za uspešno vodenje poslovnih procesov v pogojih samoupravljanja, pri čemer je posvečena posebna pozornost domačemu in mednarodnemu okolju. Na temelju izkušenj iz leta 1987 bo seminar še bolj naravnan v iskanje stičišč teorije:in prakse/ Posebna pozornost bo posvečena metodološki pripravi seminarja (več poudarka bo na individualnem in skupinskem delu, študiju primerov in simulacijah na računalnikih] in manj na predavanjih). Vsak udeleženec seminarja bo pripravil pod vodstvom mentorja v času študija seminarsko delo in ga zagovarjal na koncu študija. Na podlagi uspešne ocene sodelovanja na seminarju (obvezna je stalna prisotnost) in zagovora seminarske naloge dobi vsak udeleženec seminarja diplomo o opravljenem študiju iz vodenja poslovnih procesov. Termini za seminar z angleško govorečimi slušatelji: 22. 2. do 4. 3., od 4. do 15. 4., od 12. do 23. 9., od 2. do 7. 10. ter sklepna predavanja in zagovor seminarskih nalog od 5. do 8. 12. 1988. Termini za seminar z nemško govorečimi slušatelji pa so: od 16. do 27. 5., od 19. do 30. 9., od 7. do 18. 11. ter sklepna predavanja in zagovor seminarskih nalog od 12. do 15. 12. 1988. b) Strateško vodenje (pet osemdnevnih seminarjev za poslovodne delavce z večletnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu) Pri teh seminarjih bo poudarek na oblikovanju strategije oziroma vizije razvoja DO. Na seminarjih se bodo zvrstile naslednje teme: mednarodno okolje in trendi razvoja, oblikovanje strategije in programiranje razvoja OZD, finančna politika in finančni sistem, sodobne metode trženja, oblikovanje fleksibilne orJ ganizacije, informacijski sistem in vloga računalnika pri odločanju in planiranju razvoja, razvoj kadrov in njihov pomen za strateški razvoj OZD, metode in tehnika vodenja ter sistem ekonomskih odnosov s tujino. Na seminarjih bodo poslovodni delavci izmenjali izkušnje in predstavili uspešne modele gospodarjen- ia- Predavali bodo znani slovenski in jugoslovanski univerzitetni profesorji in strokovnjaki iz združenega dela. Zvečer bodo okrogle mize o aktualnih družbe-1 nepolitičnih in ekonomskih vprašanjih š predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnost. Na seminar sprejmejo največ 24 udeležencev, poslovodnih delavcev z najmanj petletnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu. Termini seminarjev: 1. seminar: od 8. do 12. februarja in od 8. do 10. marca 1988; 2. seminar: od 14. do 18. marca in od 19. do 21. aprila 1988; 1 3. seminar: od 16. do 20. maja in od 14. do 16. junija 1988; 4. seminar: od 24. do 28. oktobra in od 6. do 8. decembra 1988; 5. seminar: od 7. do 11. novembra in od 13. do 15. decembra 1988. c) Aktualni seminarji (več seminarjev za poslovodne in druge vodilne delavce) 1. Komuniciranje, tridnevni seminar (vodenje sestankov, govorništvo in nastopanje pred kamero), ki ga bodo vodili: mag. Janez Bečaj, prof. Jerica Cetin, Radmila Kafol, Branko Maksimovič in dr. Bernard Stritih. Čas: od 8. do 10. februarja 1988 od 9. do 1L maja 1988 od 21. do 12. februarja 1988 2. Razvoj in spremljanje razvoja vodilnih kadrov, dvodnevni seminar, ki ga bo vodil dr. Leo van Gaffen, Nizozemska. Čas: 16. in 17. februar 1988 3. Projektno vodenje v OZD, dvodnevni seminar, ki ga bo vodil dr. Anton Hauc. Čas: L in 2. marec 1988 4. Informacijske metode za podporo razvoju, dvodnevni seminar, ki ga bo vodila dr. Aleksandra KornhaUser. Čas: 9. in.10. marec 1988 12. in 13. oktober 1988 5. Pogoji poslovanja s Kitajsko, dvodnevni seminar, ki ga bo vodil Zheng-Heng-Kang sisodelavci iz Kitajske in Jugoslavije. Čas: 17. in 18. marec 1988 6. Oblikovanje fleksibilne organizacije, dvodnevni seminar, ki ga bo vodil dr. Štefan Ivanko. Čas: 23. in 24. marec 1988 VII. Usposabljanje zunanjetrgovinskih delavcev V Centru za usposabljanje zunanjetrgovinskih delavcev v Radencih bodo letos organizirali naslednje seminarje. Prosimo, da vsi tozdi oziroma delovne skupnosti prijavljajo svoje kandidate preko našega Centra za izobraževanje. 1. A - Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje Radenci 7. 3.-19. 3. 1988 Ljubljana 16. 5.-28. 5. 1988 Portorož 26. 9.-8. 10. 1988 2. ABC - Zunanje trgovine za diplomirane ekonomiste in pravnike Radenci 14. 3.-18. 3. 1988 Radenci 9. 5.-13. 5, 1988 Portorož 3. 10.-7. 10. 1988 3. B, - Informiranost v zunanji trgovini 22. 2.-27. 2. l'988 17.' 10.-22. 10, 1988 4.4.- 9.4.1988 5.12.-10.12.1988 !<} <>• i B, - Poglobljena informiranost v zunanji trgovini 29. 2,- 5. 3. 1988 24. 10.-28. 10. 1988 11. 4.-16. 4. 1988 12. 12.-17. 12. 1988 13. 6.-18. 6. 1988 4. B, in B2 - Seminar za delegate v tujini 22. 2,- 5. 3. 1988 17. 10.-28. 10. 1988 4. 4.-14. 4. 1988 5. 12.-17. 12. 1988 6. 6.-18. 6. 1988 z dodatnim seminarskim delom 5. C - Aktualni seminarji C, - Inženiring kot metoda 3.’10.-5. 10. 1988 C, - Integralni transport v mednarodnih ekonomskih odnosih 18. 5:-20. 5. 1988 C4 - Pospeševanje mednarodnega turizma 29. 3.-30. 3. 1988 C5 ,- Pravni problemi v mednarodnih ekonomskih odnosih L (Statusno in obligacijsko pravo) 18. 4.-20. 4. 1988 Q - Carinski sistem in izvozno-uvozna politika 5. 4.-7. 4. 1988 C7 - Višje oblike gospodarskega sodelovanja 20. 9.-22. 9'. 1988 C|4 - Gospodarsko sodelovanje s sosednjimi deželami 1. 6.-3. 6. 1988 Ci* - EGS in problemi gospodarskega sodelovanja 20. 4.-22. 4. 1988 C,(l - Pravni problemi v mednarodnih ekonomskih odnosih II. (mednarodna' plačila, zavarovanje sporov, poslovna; morala) 10. 10.-12. 10. 1988 C,, - Vezani posli 20. 6.-22. 6. 1988 ! C:/ - Informatika in poslovne pravne^ informacije 30. 5.-31. 5. 1988 C24 - Uporaba računalnika v zunanji; trgovini 16. 5.-18. 5. 1988; 22. 6.-24. 6 / 1988; 7. 11.-9. 11. 1988 C,, - Tehnika vodenja pogajanja 12. 10.-14. 10. 1988 C2fi - Kontrola kvalitete in kvantitete v! mednarodni menjavi blaga in storitev ; 9. 11.-11. 11. 1988 6. Posvet predsednikov KPO in generalnih direktorjev izvoznih DO 24. 5.-26. 5. 1988 I i < | VIII. Usposabljanje ' j tehnično-tehnoloških delavcev v gradbeništvu i| Seminarji, ki jih organizra Zavod za tehnično izobraževanje v Ljubljani, so namenjeni predvsem vodilnim in drugim tehnično-tehnološkim delavcem v grad-; beništvu oziroma potencialnim kadrom' za ta dela. O vsebini in času posameznih seminarjev bodo tekoče obveščena vodstva; tozdov oziroma delovnih skupnosti, pri-, jave pa ureja Center za izobraževanje. , Vse podrobnejše informacije v zvezi z razpisom, kakor tudi v zvezi z drugimi oblikt^gi izobraževanja, ki v razpisu niso; razvidne, daje Center za izobraževanje ’ GIP Gradis, Ljubljana, Šmartinska; 134-a, telefon 441-422. Ukrepamo, torej smo uspešni_:______. ____. , Obvladujemo kakovost poslovanja V prejšnji številki Gradisovega vestnika smo obljubili, da bomo z nekaj nadaljevanji osvetlili pomen OK-eja, (obvladovanje kakovosti poslovanja) prikazali stanje in objavili rezultate ankete. Čeprav razumem, da se je bilo v tem času vsesplošne krize in nezaupanja do akcij, ki naj animirajo in pritegnejo ter vzpodbudijo široki krog delavcev v podjetju k boljšemu delu, težko odločiti za odgovarjanje na anketo, ne morem skriti razočaranja nad (ne)številčnostjo prispelih lističev. Morda je temu res kriva tudi nepravočasna dostava Gradisovega vestnika in dopusti. Če je temu res tako, lahko še pričakujem zamudnike. Prav iz tega razloga in ker vsi tozdi še niso dostavili pri sebi zbranih anketnih lističev do zaključka redakcije, sem se odločil počakati z obdelavo podatkov in objavo rezultatov še za en mesec. Tako imate čas tudi tisti, ki se v januarju niste opogumili in oddajte svoje odgovore potem, ko boste prebrali ta članek. Kakšen star vestnik od 15. januarja s celo 11. stranjo, se bo že še,našel! Osebno priznam, da stvari, ki jih preberem v časniku hitro pozabim. Morda z vami dragi bralci ni tako. Pa vendar, ne da bi vas hotel žaliti menim, da je prav, če na kratko povzamem bistvene poudarke prejšnjega -prvega članka. Obvladovanje kakovosti poslovanja je obvladovanje položaja in samega sebe, je odgovor na vprašanje, kako v procesu dela ravnamo kot delavci in ljudje, koliko smo vestni in strokovni, strastni in stanovitni ter kakšne odnose imamo med seboj. O kakovosti smo rekli, da ni dovolj samo pridno delati, ampak mora biti rezultat našega dela uporabniku koristen, cenovno sprejemljiv, naši stroški - zaslužki pa tolikšni, da si zagotovimo dolgoročno uspešno poslovanje. Pri tem pa je pomembna strokovnost, ki ne dovoli vplivanja politike in kvazi znanosti, ampak izhaja iz temeljitih priprav na delo, spoštuje argumente in ne bega ljudi z nepremišljenimi ukrepi. Dobra priprava je tudi vir idej, je osnova za kreativno delo, preprečuje napake, pocenjuje, poenostavlja in sploh izboljšuje učinke. ' Če želimo tako zastavljene cilje tudi doseči, pa se moramo zavedati, da je obvladovanje poslovanja trdo delo sposobnih posameznikov, ki jim omogočimo, da se izkažejo. Pot do odkrivanja talentov pa vodi preko zavestne kadrovske politike selekcioniranja nadpovprečno sposobnih vodilnih in strokovnih delavcev, ki s stalnim preverjanjem njihovih odločitev — ukrepov zagotavlja pozitivne učinke poslovanja. Zato smo tudi poprosili bralce preko anonimne ankete za odgovore, komu bi zaupali vodilno vlogo v firmi, ker je predvsem od njih odvisen naš boljši jutri in smisel žrtev oziroma odpovedi danes. Še imate priložnost, da pomagate firmi in sebi in odpošljite svoje odgovore! S tem člankom še ne nameravam obravnavati kakovosti s stališča normativov ali napotkov za obvladovanje stanja, ker menim, (in tudi stroka tako pravi), da je potrebno najprej ugotoviti stanje. Smo v času polaganja računov za preteklo leto in predlaganja ukrepov za tekoče. Dvomim, da se zavedamo kakšen pomen oziroma vpliv na uspešnost poslovanja imajo ukrepi (in) oziroma odločitve, ki jih ta čas pripravijo strokovnjaki in predlagajo menežerji (mi jim pravimo vodstveni delavci), sprejmejo pa samoupravljale!. Dvomim preprosto zato, ker sem za nekaj let nazaj pregledal dokumente, ki o tem govorijo na ravni delovne organizacije in jih primerjal s sklepi samoupravnih organov, pa nisem zasledil povezave. Po logiki stvari in v skladu z našo pozitivno zakonodajo pd povezava je in mora biti, v nasprotnem primeru je ves trud zgolj jalovo delo in trošenje energij za nepomembne in nekoristne aktivnosti. Se več, ob branju predlaganih »ukrepov« sem spoznal, da povod (ne pa tudi vzrok) za dv^pi izhaja iz nepoznavanja definicij - pojmov kot so poslovna politika, cilj, odločitev ukrep, naloga, posel, opravilo itd. oziroma ma- lomarne in neodgovorne uporabe teh pojmov. Predlagani »ukrepi« vse te pojme dobro pomešajo! Kaj narediti? Verjetno je ob dolgoročnem selekcioniranju nadpovprečnih kadrov (ki bodo z (do)šolanjem in ob naravnem talentu sposobni preprečiti tovrstne napake) potrebno in edino možno takoj prekiniti s takšno prakso in samoupravno z zavrnitvijo nesmislov onemogočiti jalovo frazeologijo ter obvladovati kakovost poslovanja z apeli »posvečanja pozornosti« nerešenim problemom, ki jih je »treba odpraviti«. Ker je v tem bistvo OK-eja, želim biti bolj neposreden in predlagam, da najvišji organi odločanja potrdijoiza GN 88 res samo takšne ukrepe, ki jih bodo lahko kontrolirali in rezultate primerjali s predlaganimi učinki - posledicami nastalega stanja. Pa malo naj jih bo in naj se ne nanašajo na kidanje snega. In kaj je značilnost ukrepa? Naprej izhaja iz neke poslovne politike, ki si jo firma zastavi in spremlja. Spremlja? Kolikokrat pa so najvišji organi odločanja zahtevali od vodstva, Arporoča kako izpolnjujemo temeljne usmeritve dolgoročnega plana Gradisa. Ali nismo' v ta dokument, ki ga je sprejel ves Gradis zapisali, da bomo zagotavljali finančno trdnost firme po teh in teh merilih, da bomo zagotovili sposobne vodstvene in strokovne kadre, ki bodo . . . , da bomo obvladali toliko in takšne tržne segmente, tehnologijo, nove proizvode itd. Tudi »prve« ukrepe, naloge imenovane, smo predlagali, da bi cilje dosegli. Žal so tudi ti ukrepi doživeli usodo pozabe ali pa se njihova vsebina uresničuje nezavedno. Nekdo bo rekel: vidiš ga, pred leti je strokovno delal na dolgoročnem programu razvoja firme, pa pogreva stare teme. Res je, tudi osebno sem prizadet. Vendar si prav zato upam trditi, da vem tudi za vzrok svojega dvoma (in ne samo povod), ki sem ga omenil zgoraj: Nizka raven kakovosti poslovanja. Ker se žal vodenja ne da učiti, oziroma je poučevanje neuspešno, ampak samo naučiti (velja seveda za tistega, ki te sposobnosti ima), lahko v tem primeru navedem zgolj elemente, ki naj jih dober ukrep ima, ne pa tildi njegove vsebine in še manj zagotovila za izvedbo. • Da dober ukrep izhaja iz poslovne politike smo že povedali. Torej je razumljivo, da želimo z ukrepom doseči neki cilj. Zato mora ukrep biti izražen v obliki aktivnosti. Je izvršilni akt. Če je tako, bodo ukrepu sledile posledice, ki jih bomo zaznali kot stanja. Za dober ukrep pa ni vseeno ali smo posledice predvideli in vemo kakšno stanje lahko po določenem času pričakujemo, ali nismo in nas bo stanje presenetilo. Največ kar lahko za dober, torej kakovosten ukrep rečemo je še, da smo stanja, ki bodo ukrepu sledila, proučili in ocenili verjetnost nastopa posledic. Če ste to’ kdaj res pretehtali in proučili, potem verjemite, da je možno predlagati zelo malo res dobrih ukrepov. Tehtanje faktorjev, ki onemogočajo izvedbo ukrepa in tistih ki ga podpirajo, je namreč zahtevno strokovno in intuitivno (behavioristično) delo, ki ga ne gre zaupati komurkoli, ker zahteva čas, znanje in sposobnosti - talente. In kako bomo spoznali, da so ukrepi kakovostno pripravljeni - dobri? Zelo preprosto! Vsakemu ukrepu sledijo konkretne naloge s.pričakovanimi rezultati, ki jih mora dosegati, ja kdo drug kot človek. Za nalogo je pač vedno nekdo odgovoren z imenom in priimkom. Žal pa se tu kopja lomijo po nepotrebnem in na napačnem hrbtu, ker često na zagovor za odgovornost kličemo izvajalca naloge, ne pa tistega, ki je nalogo oblikoval in predlagal ukrepe. Če je ukrep PoVl\ pripravljen, je jalov in se ga ne izp1*? sploh zasledovati. Pa smo pri zač*1 obvladovanja kakovosti in tega člap' ko sem dvomil v zavestnost potrjeva"M ukrepov in smotrnost sprejemanja, ‘č odraža v razkoraku i in nepovezan med sprejetimi ukrepi in kontrolo ov*. Ženih rezultatov. Poskusimo za začetek dvigniti ka vost poslovanja tako, da ob sprejem3^: novih ukrepov za GN 88 upoštevan povedano, za ukrepe iž leta 87 pa j mo analizirati ali so to sploh bili ukr in če. kako smo jih uresničili. Če ,tega nismo sposobni, bom jaz j man čakal na aktivnosti, ki jih je P°|r J do opraviti po Pregledniku za OK-el 1 jih je pripravila komisija oktobra samoupravni organi pa bodo »gf1 samo premlevali in modro pritrjeva ^ nič ukrenili. Morda se bo pa celo n i adiv": ali, P; kdo. ki bo zavpil, da je preveč ”reI^ in vprašal, kaj je z nalogo, ki jo je J lavski svet zahteval že pred leti ali Pa lo, kako se uresničuje »linearno« z „ vanje števila zaposlenih v režijskih s : bah. Pa. na anketo ne pozabite! , J E. A. Schvarz^ GRADISOV VESTNIK Zahvali Ob boleči izgubi moje drag® ^ me se iskreno zahvaljujem sl kalni organizaciji tozda OOP i*1 delavcem za izrečeno sožalje« r darjeno cvetje in spremstvo na Ob izgubi mojega očeta se s°^|1 lavcem tozda SPO Ljubija113 , tozda GE Koper iskreno zahv3 jem za izraženo sožalje, udels na pogrebu' in venca. Za izraženo sožalje se še P0*S 6^ zahvaljujem direktorju toe|l| Strojno prometni obrat Sta3 Fidlerju s sodelavci. , .,d Silvo HuS j-jyljenja ne doživljamo samo s senčne plati Sodelavcu podarili avto | : * '* “rl' P*1 • • ♦“Hditc, pa fotoaparat vzemite s seboj!«. Brnenja telefonov fn vsakovrs-J’1*« vabil, ki nas pogosto dosežejo tik pred zdajci, smo vajeni. Kam? Kdaj? aJ se dogaja? In že gremo - ali pa tudi ne. V mehanično delavnico tozda ,r°jno prometni obrat v Ljubljani bili povabljeni neuradno. radno se ni dogajalo nič posebne-neuradno pa... „ ^S-letni KV avtomehanik Miloš gradisovec od 1977. leta, o upokojen, kar m mogel Verjeti, čeprav se je o tem šušljalo: “Lanjen sem. Mi boste pomagali Ponesti besede zahvale? Sam kar ne najdem pravih... Mar beseda 'hvala’, izrečena vsakemu posamezniku, skupaj s stiskom roke lahko odtehta plemenitost sodelavcev?« Miloš se je nedavno, s pomočjo ortopedskih pripomočkov, znova postavil na noge - tokrat,umetne. Ni jih še vajen, žulijo ga, vsak korak spremlja bolečina, za vsak meter je potrebna volja in zbranost. V tozdu niso razmišljali o tem, da bi ostal brez dela - nasprotno! Razmišljali so v smeri, kako mu bodo prilagodili pogoje za delo. Predvideli so tudi to, da prihod ali odhod v sužbo z javnim prevoznim sredstvom ne pride v poštev. Nakup avtomobila je hud zalogaj, ki bi ga Miloš ne zmogel. Sodelavci so staknili glave in se zaobljubili: »S prostovoljnim delom mu bomo pomagali! Saj ni nujno, da je avto nov. Lahko mu obnovimo kakega rabljenega.« Res so našli primeren voz, dovolj prostoren tudi za invalidski voziček. Strokovnosti jim ni manjkalo: razstavili so ga, obnovili ali popravili kar je bilo potrebno, ga prebarvali, zaščitili - ter nato podarili! Če bi ne prisostvovali izročitvi, bi bili prikrajšani za novo izkušnjo, ki Miloš Baždar: »Vsem sodelavcem še enkrat hvala!« nam kaže vso pestrost odnosov v Gradisu - med gradisovci. G. B. || 30 let Gradisovega vestnika - Gradis v Enciklopediji Slovenije I I GRADIS je pojem, ustvarjajo ga gradisovci I I 1 I I I 1 1 1 1 1 I 1 »Naše podjetje se imenuje Gradis - brez narekovajev« - je naslov članka, ki ga je objavil Gradisov vestnik v 147. številki, junija 1970. leta. »Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je pravkar izdala prvo knjigo Slovarja slovenskega knjižnega jezika od črke A do črke H«, smo pred osemnajstimi leti zapisali v naš časopis s posebnim namenom. Na strani 744 je med gesli tudi beseda gradisovec-vca označena kot beseda iz vsakdanje govorice ljudi. Lahko nam je polaskano, da je pojem člana našega kolektiva že tako znan, da je dobil mesto v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, smo že zapisali v letu, ko je Gra- dis stavil (šele) petindvajsetletnico obstoja. Zakaj to Ičpo primero spetor arib°r, 5. Vesna Zakelšek - GE Mari- i Upu|)l'S^e 26 do 34 let: 1. Marinka 'Gg/'GE Ravne, 2. Jolanda Kacafura ^idj,. ‘1r'hor, 3. Zlata Hribar, 4. Mirka Gp' ~ °he GOL, 5. Slavica Vodušek ž. Gradnje Ptuj Gf g7 iMeoiMdo 42 1..: ..Ljub, Mafij.6,}' ~ DSSS, 2. Marta Pečnik, 3. la V0j 6n'ca ~ °*5e GE Ravne, 4. Mari- y ni - KO Maribor, 5. Alenka . GE Celje nad 42 let: 1. Ruša Kotnik Moški do 26 let: 1. Branko Ciglarič - GE Gradnje Ptuj, 2. Marjan Ograjšek - GE Celje, 3. Peter Vrečič - KO Maribor, 4. Edvard Kotnik - GE Ravne, 5. Jože Kumer - SPO Moški od 26 do 34 let: l. Zoran Zavolovšek - GE Ravne, 2. Srečko Perkovič, 3. Silvin Vesenjak - oba KO Maribor, 4. Drago Brane - GE Jesenice, 5. Miran Ivanuša - GE Gradnje Ptuj Moški od 34 do 42 let: 1. Branko Vranič - KO Maribor, 2. Andrej Horjak, 3. Franc Turk - oba GE Ravne, 4. Tone Jasenovec - DSSS, 5. Janez Marin - GE Gradnje Ptuj Moški od 42 do 50 let: 1 Alojz Kepic - GOL, 2. Janez Majcen - GE Gradnje Ptuj, 3. Vili Martinčevič - Biro Maribor, 4. Anton Paradiž-GE Ravne, 5. Izidor Krunič — GE Maribor Moški nad 50 let: L Ciril Oblak -LIO, 2. Ludvik Lihteneger - GE Ravne, 3. Martin Primožič, 4. Anton Oman -oba LIO, 5. Tone Zaletelj - DSSS Vr"a banka, 2. Jerica Čermelj Atij ‘' Angela Gaberc - KO Maribor, Eit° Ma^b ~ DSSS’ 5' Majda Horvaf _ ....... •*» zimskih i iger Gradisa, ki je bil ob- orientacijo: 4, DSSS Ljubljana | 5. GE Gradnje Ptuj > Škofja Loka 1330,0 ST:',304:,: 9. GE Nizke gradnje * kil g zn>agal na igrah. V tekih pa Čakajoči na start: Toni Čarman (148), Niko Burnik (147), Jernej Ravnikar (146), Jože Ločnikar (145), Franc Zupančič (144), Jure Homec (143), Vekoslav Pečnik (142) in Jože Pukl (141). Prve tri tekačice med ženskami nad 42 let. Z leve Jerica Čermelj (drugouvrščena), Ruša Kotnik (zmagovalka) in Angela Gabcrc. Vodje treh prvouvrščenih ekip se veselijo prejetim pokalom. Ko bodo rešene pritožbe, se kaj lahko zgodi, da bodo pokali zamenjali lastnike, razen pokala za prvo mesto. Najboljša Gradisova tekača. Branko Vranič (levo) je zmagal v kategoriji moških od 34 do 42 let, Zoran Zavolovšek pa v kategoriji od 26 do 34 let. Jože Zlatar, upokojenec iz Nizkih gradenj »Ustavite, ta most je deda delal« Vsa delovna doba Jožeta Zlatarja, Korošca iz Radelj ob Dravi, je bila posvečena gradbeništvu. Sicer se ni izučil za zidarja, temveč za tesarja, toda brez njih tudi v gradbeništvu ne gre. Prva služba ga je čakala v Mariboru, leta 1951 pa so ga - kot je bilo takrat v navadi - kar z dekretom poslali na gradbišče dravske hidroelektrarne Vuzenica. Seveda je bil zadovoljen, saj je delal skoraj doma. Jože Zlatar Vuzenica pa je kar zakoličila njegovo usodo - odslej je delal praktično le še ob vodi - hidroelektrarne, mostove, jezove in kanale za Tehnogradnje in za Gradis. Za Vuzenico je prišla HE Vuhred, tam je že dobil skupino tesarjev, pa HE Ožbolt in triletna delovodska šola -in to v Ljubljani, ker je drugje še ni bilo. Po opravljeni šoli je šel leta 1963 v Sirijo za dve leti in pol, delali so mostove. Še dobro, pravi, da sem bil prej tudi terenec, pa je bilo malo lažje. Smo preživeli, • je pa težko razložiti komu, ki tujine ni sam do- Abrahami! Prišel je pote Abraham, te popeljal v svoj hram. Ne skrbi, če je mimo pol stoletja, pri nas si deležen večnega poletja. Zato na vaše zdravje Abrahami, pridemo še mi za vami. Februarja imamo v Gradisu 11 Abrahamov, sodelavcev, ki so že ali pa še bodo, proslavili petdeseti rojstni dan. Ob jubileju jim želimo vse najboljše, še na mnoga zdrava leta in prijetno praznovanje. - Ljubomir Božič - GE Nizke gradnje Maribor - Bajro Kadirič - Gradbena operativa Ljubljana - Petko Bijeljanič - GE Nizke gradnje Maribor - Anton Balon - Kovinski obrati Ljubljana - Omer Subašič - GE Celje - Jurij Brus - Strojno prometni obrat Ljubljana - Milan Bobič - Gradbena operativa Ljubljana - Josip Macan - GE Nizke gradnje Maribor - Alekdander Potočki - GE Jesenice - Matija Marciuš - Gradbena operativa Ljubljana - Vinko Zobec - Inženiring Ljubljana 60-letniki 60. rojstni dan predstavlja za vsakogar lep življenjski jubilej, je pa tudi meja s katero delavci izpolnijo pogoje za upokojitev. Ker bomo letos v celem letu imeli le 47 šestdesetletnikov, jih bomo redno objavljali poleg Abrahamov. Januarja smo imeli štiri 60-letnike in sicer: - Marko Ciglar - GE Maribor - Hasan Fazlič - Gradbena operativa Ljubljana - Vinko Veit - GE Maribor - Franc Ploj - Kovinski obrati Maribor Februarja bomo imeli pet slavljencev in to: - Franc Juršek - GE Gradnje Ptuj - Viktor Mihalič - Strojno prometni obrat Ljubljana - Julij Gjurasek - GE Gradnje Ptuj - Ciril Marolt - Kovinski obrati Ljubljana - Ivan Janez Keršmanc - Kovinski obrati Ljubljana M. F. Tretji poraz Gradisa v zvezni kegljaški ligi Naslov se odmika 1 V zadnjih petih kolih enotne zvezne kegljaške lige so bili kegljači Gradisa manj uspešni kot na začetku, ko so po osmih kolih celo vodi- li. Trije porazi, dva v Zagrebu in eden v Ljubljani, so Gradis potisnili na četrto mesto, s tem pa so precej zmanjšane možnosti za osvojitev naslova državnih prvakov. Predvsem je bil boleč poraz proti osiješkem Kanditu, saj je bila Gradisova prednost v tem, da so edini zmagali v Osijeku, s porazom na lastnem kegljišču, pa so to prednost izničili. Obe zagrebški moštvi še prideta v Ljubljano in upamo lahko, da se jim bo Gradis oddolžil za prepričljiva poraza ter se izenačil z vodilnimi. Rezultati: 8. kolo - Gradis : Rabotniški 5276 : 5050 9. kolo - Grmoščica : Gradis 5743 : 5604 10. I^olo - Medveščak : Gradis 5801 : 5590 11. kolo - Partizan : Gradis 5460 : 5639 12. kolo - Gradis : Kandit 5311 : 5337 13. kolo - Gradis : Zanatlija 5427 : 5088 Lestvica moške zvezne lige: L Medveščak 13 12 0 1 +2991 24 2. Kandit 13 12 0 1 +2010 24 3. Grmoščica 13 10 0 3 + 1716 20 4. Gradis 13 10 0 3 +1357 20 5. Kvarner 13 7 0 6 + 168 14 6. Konstruktor 13 6 0 7 +77 12 7. Partizan 13 6 0 6 -1426 12 8. Tekstina 13 4 0 9 -1553 8 9. Rabotnički 13 3 0 10 -1355 6 10. EMO Celje 13 1 0 12 -2469 ' 2 11. Zanatlija 13 0 0 13 -1516 0 V prihodnjem kolu, ki bo na sporedu 13. in 14. t.m. igra Gradis v gosteh s Tekstino. C. P. živel. Če je dobra skupina in kolegi-jalni odnosi, potem še gre. Za Sirijo nova zahtevna gradnja -Srednja Drava I - strojnica, kanal, jez. Tudi viadukte na postojnski avtocesti je pomagal zgraditi. Ravbar-komando smo uspešno končali, jo pa slabo vzdržujejo, je še doda! in videlo se je, da mu ni vseeno. Betonski hodniki propadajo, ker cesto preveč solijo. Da je lep, ta zidarski poklic, čeprav je težak, in da ga je potrebno ceniti, vesta tudi že Jožetov vnuk in vnukinja. Kadar se peljeta na morje, se na viaduktih avtoceste vedno spomnita: »Ustavite, to je deda delal«. Po Postojni Slovenika, Formin, Pobrežje v Mariboru, ponovno tujina -pol leta Iraka, zatem pa v Mavčiče. Težko delo pa načne še tako dobro zdravje, zato je moral dve leti predčasno v penzijo. Sam je hotel delati še dalje, pa zdravnik ni pustil. Štiri ure bi lahko - pa kaj, ko delovodja ne more delati pol šihta. Mnogo je še spominov: težki časi po vojni, v nedeljo zjutraj domov. zvečer pa nazaj na teren, delo jutra do večera tudi čez praznik^ j brez rokavic in delovne obleki’ : brez organizirane malice. Z leti tn&' \ lo boljši pogoji, pa še vedno preffla' j lo cenjen težaški poklic, nizke p$, če, tujina, osamljenost, slaba usp°' < sobljenost učencev usmerjene^ \ j izobraževanja, nekvalificirana de' '< lovna sila. - 1 V dolini, kjer si Pohorje in KoT jak podajata roko, v dolini, kjer d ( je Drava v davnini med strmimi p°' bočji utrla pot, v najlepši dolini svetu - kot pravi sam - si je J°^e \ postavil svoj dom. Z dušo ureje^ | skrbno negovan, danes pa že p°^ ljubezni otrok in vnukov, je v pon°s ' stanovalcem. Tukaj preživlja * jesen življenja, ki ni prav veliko p°' dobna jeseni, bolj poletju. Kajb ^ ] človeka s tistimi dragocenimi ž'. ! 3 jenjskimi vrednotami, ki jim r 3 ostal ves čas zvest - poštenju, del#' < nosti, natančnosti - za ljudi, kot r ! dejal Balzac, ki nosijo v sebi P° membno lastnost - zvestobo do d#' | ne besede - se prava jesen še dol$° \ ne more začeti. j I. G., M- ^ h 4li PRIPO« hocek, naprava PROSTO- RNINA ZAVRŽENA OVOJNICA SADEŽA , » NADLEŽNA ŽUŽELKA, INSEKT OČKA J.970 KM 1 DOLGA REKA V SZ NAČIN KONZERVI- RANJA, S1 LAZA DELI PROGE,CESTE, TRASE MEDN. OZNAKA ZA ZRN Sl K,MEDMET,ZNAK ZA TIŠINO 1 ŠPORTNI DOGODKI V CAL-GARIJU POSLOVNI DOKUMENT, TUDI MAT. POSTOPEK jU2ni SADE2 oblika kopnega (ISTRA) lahka Kovina IHE VEC SLOV. ’ krajev prou. Cevalka eoa SESTAVIL: G. B. 13. ČRKA ABECEDE OSEBEN STIK, SPREJEM, OGLED BOJ, OBRAMBA POSUTI, RAZMETATI i VRSTA CIGARET POZE- LJENJE, STRAST PREJŠNJI MESEC •NIZEK M. GLAS PREMETENEC, FALOT * ZABAVIŠČE ZA MLADE OVITEK, PLATNICA MAT.IZRAZ ZA ST.POD ULOMKOVO ČRTO UŽIVANJE V ZLU OGLA- ŠANJE KRAV i SKOPLJENEC, EVNUH PREJME NAJ... SPOL.BOL. KAPAVICA S^etska OlSCl, plina narodi -ORlo. _KPATica^ pol- her KDor pr!!Ede- ^ONIK ROKOPISI (TUJKA) GOSPODINJSKI EL. APARAT OBREMENITEV,UGREZ OGRADA ZA PSA ' MEDN. OZN. ZA VZHOD SLANO JEZERO V SZ IZOL. GR. MATERIAL ČLAN SENATA FUNKC.DELI TELESA TRG V TS (5TANTI) IME UGAND. DRZ.AMINA OBJAVLJEN PROGRAM Sl ENOTE ZA EL.TOK BOLEZEN, DRUG IZRAZ ZA GOBAVOST VRSTA EMBALAŽE (MLEKO) telovadni element NALOGE, UGANKE • OZNAKA ZA AVSTRIJO neon. tv POSTAJA ŽIVAL S TROBCEM TISTA, PRAV TA ljudski ^OJAStvo / POMLADNI MESEC L VRSTA VRBE, Z. IME POMEMBEN AVTOEL. REZ. DEL, KONTAKTI ). i j)i ia. ' m. k. |: Za slalomsko tekmo deklet so smučino zarisali naši fantje, med njimi ||a je bil tudi Rok Petrovič. IVlateja Svet je bila ob dvojni zin8* presrečna. Povedala je, da 1^* uspeha ne bo nikoli pozabila. Presenečenje na Gradisovih zimskih igrah Gradisov Laški rizling »Vrhunski rezultati, vrhunski Gradis in vrhunsko vino,« je dejal povezovalec Jože Grobler na zaključni prireditvi 27. zimskih športnih iger Gradisa v hali C mariborskega sejmišča, ko so natakarice na mize začele nositi litrske steklenice Laškega rizlinga z Gradisovo nalepko. Vino so organizatorji iger, tozd GE Maribor, kupili pri zasebniku Janku Papežu, ga napolnili v litrske steklenice in jih opremili z ličnimi nalepkami. (Glej sliko) Na zaključku se je precej tega vina tudi popilo (organizator je na vsakega udeleženca računal liter vina), bil pa je tudi naprodaj po 2.000 din. C. P. 27 zimske Športne IGRE-POHORJEB8 LAŠKI RIZLING OBRONKI POHORJA JANKO PAPEŽ LASTNA TRGATEV IN POLNITEV 1987 Pa na zdravje gradisovci! \