Poštnina plačana v gotovini
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. — Ureja uredniiki odbor. Odgovorni urednik Karel Kusar. — Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Izhaja 2-krat mesečno. Cena 2,00 din. Letna naročnina 50,00 din. - Žiro račun 50120 6035029. Tisk: Delavska univerza Domžale.
Domžale, 5. marca 1975 LETO XIV - št. 4
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Sklepi VII. seje Občinske konference ZKS Domžale
Komite Občinske konference ZKS Domžale je na svoji VII. seji razpravljal o nekaterih aktualnih vprašanjih dela članov ZK na območju občine Domžale. Na dnevnem redu VII. seje so bila naslednja vprašanja:
1. Uresničevanje sklepov X. kongresa ZKJ
2. Sprejem poslovnika Občinske konference ZKS in pripombe nastatutamisklep o občinski organizaciji ZKS 3- Delo aktiva komunistov — delavcev
Pri uresničevanju sklepov X. kongresa ZKJ so prišli do izraza vsi sklepi, ki so bili sprejeti na dvodnevnem seminarju za sekretarje osnovnih organizacij ZK, predsednike komisij pri Občinski konferenci ZK, člane Občinskega komiteja in predsednike posameznih aktivov. Ker so bile s temi sklepi že seznanjene vse osnovne organizacije ZK, je njihova potrditev na VII. seji pomenila njihovo verifikacijo in s tem dala široko akcijsko usmerjenost za njihovo sprovajanje. Sklepi se nanašajo na naslednja vprašanja in na aktivnost članov ZK:
1. Na področju vzgoje, izobraževanja in kulture je potrebno dograjevati sistem samoupravljanja in novih družbenih odnosov ter začeti z uveljavljanjem stališč glede celodnevne šole, spodbujati integracijska prizadevanja na področju srednjega šolstva in poskrbeti za pravilno kadrovanje za učiteljski poklic, to je za pedagoške gimnazije in akademije.
2. V pripravah na splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito morajo člani ZK dosledno izvajati politiko ljudske obrambe in si prizadevati, da bo v vseh sredinah prišla do izraza samozaščita kot oblika poglobljene dejavnosti čuvanja našega samoupravnega socialističnega sistema.
3. Pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije se morajo člani ZK dosledno ravnati po sklepih, ki so bili sprejeti na IV seji Predsedstva Centralnega komiteja ZKJ in X. seji Predsedstva Centralnega komiteja ZKS, zaradi tega morajo zasledovati povezovanje in združevanje sredstev, vspostavljati nove odnose v družbenih in samoupravnih sporazumih ter vplivati na ustvarjanje in delitev dohodka.
4. Naloga vseh članov ZK je, da se aktivno vključijo v reorganizacijo krajevnih konferenc SZDL in da pomagajo pri tem, da bo SZDL v resnici postala tista frontna organizacija, ki bo združevala vse interese v posameznih krajevnih skupnostih in ki bo lahko pozitivno vplivala tudi na delo ostalih družbenopolitičnih organizacij.
5. Na idejnopolitičnem in organizacijskem vprašanju je potrebno nadaljevati s prizadevanji, da se člani neprestano idejno usposabljajo in da se organizirajo v takih oblikah, v katerih bodo lahko tvorno sodelovali pri reševanju vseh vprašanj gospodarskega in družbenega značaja.
6. Metode političnega delovanja zveze komunistov morajo izhajati iz analiz o družbeno-ekonomskih in političnih razmerah v občini in morajo biti dejanski odraz stanja tistih sredin, iz katerih izhajajo. Zaradi te-
Občani v krajevnih skupnostih se v velikem številu udeležujejo predavanj o obrambni vzgoji prebivalstva
ga je naloga komunistov, da skupaj s sindikatom in mladino ter ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami rešujejo probleme in da upoštevajo pri tem delovne ljudi in občane kot nosilce naprednih prizadevanj pri uresničevanju in delo samoupravnih interesnih skupnosti. 7. Osnovna naloga članov ZK v prihodnjem obdobju je delo na sprejemanju novih članov, na ustanavljanju posameznih aktivov in pri reševanju vseh kadrovskih problemov, ki se pojavljajo v vseh sredinah. Pri tem je potrebno, da tako komite, kot osnovne organizacije, samokritično ocenjujejo dosedanja prizadevanja in skušajo odstraniti vse slabosti, ki so do sedaj zavirale aktivnost posameznih članov in organizacij. Na seji je bil sprejet poslovnik Občinske konference ZKS in tudi pripombe nastatutarni sklep občinske organizacije ZK,ki jih je pripravila st.itutarnakomisija komiteja.
Komite je na svoji seji sprejel stališča o delu aktiva komunistov — delavcev, kije bil po večmesečnih razpravah končno oblikovan in bo začel s svojim delom v prihodnjih dneh. Komite je tudi sprejel, da mora ta aktiv tvorno reševati tista vprašanja, ki se vsakodnevno pojavljajo v temeljnih organizacijah združenega dela, predvsem pa mora skrbeti za uresničevanje nalog na področju stabilizacije gospodarstva v naši občini.
OBČINSKA KONFERENCA ZKS DOMŽALE
Će ob kakšnem prazniku, potem ob 8. marcu, ne skoparimo z besedami. Toda izreči besedo, to je lahko, posebno še, če iz teh besed ne izvira dejanje. Zato bi morali ob letošnjem prazniku žensk, ki je v mednarodnem letu žensk, izreči čim manj besed in izvršiti čim več dejanj. Pa naj ne bodo to le proslave in pogostitve, iz birajmo raje med dejanji, ki vodijo k hitrejšemu prehodu od zapisane do resnične enakopravnosti žensk. Ne da bi samo govorili, poiščimo raje tiste poti, po katerih bo mogoče uresničiti že proglašene pravice in enakopravnosti, tiste pravice in enakopravnosti, ki bodo zadovoljile našo ženo, mater , delavko in mladinko. Zato se moramo ob proslavljanju 8. marca zavzemati za to, da bo ta dan vsebinsko odražal svoje poslanstvo, vendar ne le s pogledom v zgodovino, temveč s pogledom v bodočnost, ko gre za polno uveljavljanje naše žene, ki ne sme biti le proizvajalka, temveč tudi družbenopolitična delavka.
55 let že mineva od dne, ko je Klara Zetkin na kongresu socialistk zahtevala poseben mednarodni dan žensk, 55 let že praznujemo 8. marec, vsako leto malce drugače, vendar vselej v želji za čim lepšo bodočnost vseh delovnih ljudi in občanov in proti vsakemu izkori-* ščanju.
Letos mineva tudi 30 let od osvoboditve naše domovine in ko ocenjujemo 30-letno prehojeno pot našega človeka, torej tudi žene-borke, jetnicet aktivistke NOB in bojevnice v povojni graditvi Kdo ve, koliko so že v teh letih naše stare mame, matere, žene in dekleta prispevale k našemu današnjemu dnevu? Pa ne samo, da so, ampak tudi prispevajo in še bodo.
Ženska kot mati in delavka se v združenem delu prizadeva za možnosti in pravice ter oblike, da bi se lahko aktivno in ustvarjalno borila za hitrejše reševanje vprašanj, ki jo najbolj občutno zadevajo. Smo se že kdaj vprašali, koliko ji mi pri tem pomagamo? Ne samo njen, nas vseh problem je in bo, da pospešeno rešujemo probleme otroškega varstva, družbene prehrane, osnovnega šolstva, da jo tako razbremenimo in ji omogočimo vsaj nekaj prostega časa.
Ne pozabimo ob 8. marcu na nobeno žensko, spomnimo se vseh:
( Nadaljevanje na 2. str. )
Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
enote za družbeno pomoč v v 1974. letu 2 seji, na katerih je
Zbor   delegatov samoupravne stanovanjskem gospodarstvu je imel obravnaval:
1. Poslovno poročilo za 1. 1973
2. Plan za leto 1974
3. Spremembe in dopolnitve pravilnika in statuta samoupravne enote
4. Potrditev organov enote
5. Izvolitev 10 delegatov za skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale.
Izvršilni odbor samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je imel v 1974. letu 10 sej, na katerih je obravnaval:
1. Prenos sredstev bivšega sklada za subvencioniranje stanarin in sklada za izgradnjo stanovanj za borce.
2. Poslovno poročilo sklada za leto 1973
3. Plan sklada za leto 1974
4. Podaljšanje pogodbe o opravljanju strokovnih poslov za Biro 71, Domžale
5. Prenos sredstev bivšega stanovanjskega sklada iz kreditnega potenciala banke na solidarnostni stanovanjski sklad
6. Posojilna pogodba in pogodba o vezavi 700.000 din neporabljenih sredstev bivšega sklada za subvencioniranje stanarin med SOb Domžale in Ljubljansko banko — podružnico Domžale
7. Spremembe in dopolnitve pravilnika o dodeljevanju najemnih stanovanj in premijskih posojil iz solidarnostnega    stanovanjskega sklada
8. Sklep o prenosu 292.500 din, ki jih je ZZB NOV vezalo pri poslovni banki po posebni pogodbi
9. Sklep o prenosu dela razpoložljivih sredstev iz solidarnostnega sklada, s katerim samostojno razpolaga ZZB NOV
10. Razpis 2. javnega natečaja za podeljevanje najemnih stanovanj in premijskih posojil za leto 1974
11. Statut zbora delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu stanovanjske skupnosti občine Domžale
12. Obravnavo pritožb na 2. javni natečaj
13. Poročilo komisije za podeljevanje stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih
14. Obravnavo ponudb za nakup stanovanj
15. Dogovor o nakupu stanovanj za samoupravno enoto za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
16. Sklenitev pogodbe za nakup 48 stanovanj
17. Odobritev premostitvenega posojila ZZB NOV
18. Obravnavo in dopolnitev pravilnika o dodeljevanju stanovanj 13. 3. javni natečaj.
Iz teh točk se jasno vidi, koliko dela je imel izvršilni odbor. V letu 1974 sta bila 2 javna natečaja. Pri prvem javnem natečaju je strokovna služba sprejela naslednje:
Število vlog
Kompletne vloge v roku kompletne vloge po roku nekompletne vloge po roku nekompletne vloge v roku
skupaj
upok.bor.     mlad.d.     soc. pri. skupaj
12
4 1
14
55 13
68
73 15 5 1
Komisija je ugodno rešila naslednje število vlog:
- borci-upokojenci
- mlade družine
- socialni primeri
skupaj
Izdatki v letu 1974
Subvencioniranje stanarin
Provizija banke
Takse
Beton Zasavje Nakazila za ZB Storitve Biroja Prispevki za Kozjansko Razno
Skupaj
Dohodki v letu 1974
Saldo 1. 1. 1974
Dohodki iz gospodarskih in negospodarskih organizacij
Dohodki obrtnikov Depoziti Razni dohodki Dohodki ZZB NOV Zavod za osiguranje vojnika
Od teh vlog je komisija za dodeljevanje stanovanjske pravice najemnih stanovanjih dodelila:
— borcem
— mladim družinam
— socialnim primerom
Skupaj
Pri 2. javnem natečaju je prispelo naslednje število vlog:
- borci-upokojenci
- mlade družine
- socialni primeri
skupaj
( Nadaljevanje s 1. str. )
delavk v tovarnah, kmetijskih proizvajalk, družbenih delavk v vseh razmerah, pri vseh velikih in drobnih političnih, družbenih in humanitarnih delih, partizanskih mater, žensk-bork in mladink, kajti vse te
prispevajo k lepšemu jutri
Zato ob Dnevu žensk nobene ne pozabimo, potrudimo se, da bo ta dan res praznik vseh naših žensk, ki ga ne bodo tako kmalu pozabile.
Vera Grošelj
Skupaj dohodki Skupaj izdatki
Saldo
9 stanovanj 9 stanovanj 38 stanovanj
2 stanovanji 10 stanovanj 18 stanovanj
30 stanovanj
1.384,50 23.194,35 302.00 11,634.729,00 668.129,75 225.000,00 426.874,40 537,40
12,980.151.40
2,450.967,40
12,915.678,80 1,427.124,85 140.000,00 1.226.55 407.332.30 1.661.45
17,345.804,15 12,980.151.40
4,365.652,75
Plan samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu za leto 1975
Zap.
št. Predmet
DOHODKI
1. Prenos iz leta 1974
2. Tekoči priliv v letu 1975
3. Vračilo bivš. st. sklada (LB)
4. Ostali dohodki
Skupaj
Din
4,365.652,75 16,500.000,00 1,200.000.00 34.347,27
22,100.000,00
19.7 74.6 5,4 0,3
ido
94 IZDATKI
na
55 stanovanj
17 vlog 32 vlog 83 vlog
si
131 vlog 8
1. Neplačana pogodbena obveznost GIP Betonu Zagorje (za 48 stanovanj)
2. Pričakovana podražitev (23 % na pogodbeno ceno)
3. Predlog za nakup 7 stanovanj v Mengšu
4. Pomoč Kozjanskemu
5. Sklad B. Kidriča (1 % dohodkov 75 za razis.)
6. Udeležba za gradnjo doma upokojencev
7. Stroški službe - Samoupravne stanovanjske skupnosti Domžale
Stroški službe zveze SSS
9. Za posojila borcem
10. Udeležba za gradnjo SPB Moravče—Lukovica
11. Ostali stroški - rezerva
skupaj
9,000.000 3,000.000
1,780.000 429.741
148.948 5,000.000
750.000 6.000 650.000
985.311 350.000
40,7 13,5
8,1 1.9
0,6 22,7
3.4
2,9
4,5
2,7
22,100.000 100%
Slavko Hren
Varčevanje mladih v Ljubljanski banki - podružnici Domžale
Za naše bralce bo brez dvoma zanimivo to, da bi bili seznanjeni, kako je organizirana in kako posluje hranilna služba za najmlajše vlagatelje oziroma kako deluje na posameznih šolah. Zaradi tega se obračamo na vas s prošnjo, da bi odgovorili na nekaj vprašanj, posebno še zaradi tega, ker občani s tem niso dovolj seznanjeni in ker gre za obliko varčevanja, ki je tudi ekonomsko zelo pomembna.
Mnogi naši bralci se sprašujejo, kaj bo pravzaprav v „kupoli", ki jo gradite pred poslovno stavbo v Domžalah. Ker bi želeli odgovor na to vprašanje, vas prosimo, če nam pojasnite, čemu bo služila in kako bo potekalo delo v njej?
„Kupola", kot ste jo imenovali, bo „šola" za naše mlade varčevalce. V njej oz. v pionirski hranilnici, kot jo uradno imenujemo, bomo začeli z vzgojo predšolskih in šol-
Iz razgovorov je slišati, da nameravate tudi na posameznih šolah, kjer so za to potrebni prostori, organizirati to novo obliko varčevanja oziroma hranilne službe. Zanima nas, če ste o tem že razpravljali z vodstvi šol in kako bo to delo v resnici izgledalo ?
Že nekaj časa delavci naše podružnice iščemo možnosti in oblike nadaljnjega razvoja varčevanja na posameznih šolah. Imeli smo že
Na naša vprašanja o varčevanju mladih je odgovarjal direktor Ljubljanske banke — podružnica Domžale tov. Albin Klemene
skih otrok v naše stalne varčevalce. Notranja ureditev in poslovanje v tej naši enoti bo prilagojena možnostim in potrebam naše mlade generacije.
Torej gre za novo obliko organizacije hranilne službe in varčevanja najmlajših in šolske mladine. Ali bo to predvsem za območje Domžal, kjer živi veliko mladih ljudi, dalo spodbudo, da se bo ta oblika varčevanja bolj razvila, kot se je do sedaj?
Dejansko gre za novo, kvalitetnejšo obliko varčevanja najmlajših in šolske mladine, s katero bi v Domžalah razvili dokaj močno pionirsko hranilnico. Rad bi poudaril, da ta oblika varčevanja za banko ne bo velikega ekonomskega pomena, pač pa vzgojnega za mlade varčevalce.
razgovor z vodstvi šol o možnostih otvoritve pionirskih hranilnic na posameznih šolah, vendar tudi šole še niso bile pripravljene na tako obliko varčevanja. Vsekakor moramo nadaljevati z delom v tej smeri in smo pripravljeni sodelovati pri organizaciji in otvoritvi takih pionirskih hranilnic.
Tudi naši samoupravni organi morajo dati svoje predloge in mnenja v zvezi z razvojem varče vanja šolarjev na našem območju.
Varčevanje je velikega pomena, saj navaja mlade ljudi na to, da se naučijo ceniti denar. Ali nam lahko poveste, koliko mladih ljudi varčuje v naši občini in kje je teh varčevalcev največ?
Da mladi v naši občini resnično varčujejo, nam priča podatek, da imamo okoli 3.500 mladih varče-
IZLET V CATESKE TOPLICE
V nedeljo, 1. decembra 1974, se je na postaji na Prevojah zbralo okoli 40 mladincev in mladink iz 00 ZSM Prevoje - Šentvid, 00 ZSM Lukovica in novo ustanovljene 00 ZSM Rafolče. Veselo
smo se zapodili v Viatorjev avtobus in šofer s Prevoj je speljal s postaje.
Zunaj je bilo mrzlo in da bi potrdil stari rek, da se klin s klinom zbija, je bilo mrzlo tudi v avtobusu. Skupno z ogrevalnimi
Mladi varčevalci s svojimi starši v prostorih Ljubljanske banke
valcev. Pri podružnici ima okoli 2.500 mladih odprte hranilne knjižice, medtem ko ostalih 1.000 varčuje na šolah. Naj omenim, da so najboljši varčevalci na osnovnih šolah v Ihanu, Radomljah, Moravčah in še nekaterih drugih krajih. Zal pa moram povedati, da na osnovnih šolah v Domžalah za mladinsko varčevanje še ni pravega posluha, kar nam nalaga še veliko dela.
Ali predvidevate še kakšne nove novosti na tem področju vašega dela in v kakšni višini sc sedaj obrestujejo posamezne vloge?
Vse dinarske hranilne vloge na vpogled banka obrestuje po 7,5 %,
medtem ko vezane vloge obrestuje po 9 % oz . 10 %, odvisno od dobe vezave.
Verjetno bomo v kratkem vpeljali še eno novo obliko varčevanja resnično najmlajših prebivalcev naše občine, oz. novorojenčkov. Vsak novorojenček bo od naše banke dobil simbolično čestitko v obliki hranilne knjižice z začetno vlogo nekaj tisočev starih dinarjev. To naj bi bil prvi začetek vzgoje naših najmlajših varčevalcev.
Na vprašanja našega uredništva je odgovarjal direktor Ljubljanske banke - podružnice Domžale, tovariš Albin KLLMENC.
napravami smo se tja do Ljubljane ogreli tudi mi. Hitro smo se prerinili skozi ljubljansko meglo, zapeli nekaj pesmi o onesnaženem zraku in že nas je razveselilo še vedno nekoliko bolehno sonce, ki je po daljšem zdravljenju za oblaki le okrevalo. Blizu Višnje gore je še ta astmatična žareča krogla mrknila. Tako nismo na kraju samem videli znanega primera iz zgodovine, ko so bili osla po njegovi senci. Osla pa bi že našli. Zelo razgibana pokrajina je bila nekaj centimetrov pod snežno odejo. Smreke so bile že precej novoletne in dvignile so nam avtobusno vzdušje. Čez sedeže se je razlegla pesem in še kaka močnejša opazka. Ko je hrup v želodcu preglasil tistega v avtobusu, smo se ustavili in po domače najedli v restavraciji ob cesti. Po dobri hrani smo se še razgibali in okepali. Spotoma smo se ustavili še pri samostanu Ple-terje. Na žalost fantov in na veliko veselje deklet v nedeljah ne sprejemajo obiskov. Zadovoljiti smo se morali s kratko razlago o zgodovini in ureditvi te stare zgradbe. Nekateri so žrtvovali nekaj jurjev za samostansko slivovko, ki smo jo potem vsi poskusili.
V Čateške toplice smo prispeli pred kosilom. Večina se je vrgla v toplo vodo in uživala v njej in pod
njo. Ostali pa so šli v novozgrajeno igralnico in na kegljišče. Vsi so tekmovali in lovili z velikimi zalogaji zabavo sebi v prid. Vmes smo še kosili. Hrana je bila poceni, toda nizka cena lahko pomeni slabo hrano, kar se je nekaterim videlo na rahlo zvitem telesu.
Pred avtobusom smo se še slikali in se potem odpeljali proti domu. V Trebnjem smo še nekoliko pomalicali. Utrujenost je prilezla na vse sedeže, na nekatere pa se je priplazila tudi mladostna ljubezen. Vsem pa je ostalo se toliko moči, da smo veselo peli in da se bomo še spominjali uspelega izleta.
Viktor Jemec
V primeru okvare na cesti m lahko poslužite »VLEČNE SLUŽBE«, U )o opravi ui Pavel Novak. Preser je. Tovarniška 27. Radomlje, telefon (061) 72-784.
Krvodajalska akcija 1975
Prebivalcem občine Domžale sporočamo časovni razpored krvoda-
eske akcije za leto 1975. Iz programa je razviden čas, planirano število vodajalcev in zbirno mesto za delovne organizacije, zavode, ustanove ter za občane, ki se bodo javili na poziv organizacij Rdečega križa. Vsak dan je potrebno, da pride na odvzem krvi na transfuzijsko postajo v Ljubljani po 200 krvodajalcev, če hočemo, da dobijo kri vsi, ki jo potrebujejo za zdravljenje in rešitev življenja.
Občinski odbor Rdečega križa in družbenopolitične organizacije vabijo prebivalce občine Domžale, da se polnoštevilno odzovejo vabilu, ker je kri nenadomestljivo zdravilo, ki jo lahko da samo človek. Krvodajalstvo predstavlja sestavni del našega zdravstvenega varstva, zato je prav, da pride vsak zdrav občan vsaj dvakrat do trikrat v svojem življenju na odvzem krvi. To pa je tudi pogoj, če hočemo, da bo kri vedno na razpolago in da zaradi njenega pomanjkanja ne bo ogroženo morda tudi vaše življenje.
Prijave zbirajo vse delovne organizacije, zavodi, ustanove, ter organizacije Rdečega križa.
RAZPORED AKCIJE PO DNEVIH
Zap.	Naziv organizacije, zavo-	Planirano Ura		Zbirno mesto
ŠL	da, ustanove, RK	število		
Torek, dne 25. 3. 1975				
1.	Gasilsko društvo Peče	5	6,30	pred trgovino
2.	Osnov.org. RK Peče	10	6,30	pred trgovino
3.	Osnov. org. RK Moravče	30	7,00	avtobus.postaja
				Moravče
4.	Avto moto društvo Moravče	10	7,00	avtobus.postaja
				Moravče
5.	Gasilsko društvo Moravče	10	7,00	avtobus, postaja
				Moravče
6.	TERMIT-peskokopi Moravče	15	7,00	avtobus, postaja
				Moravče
7.	RASlCA-obrat Moravče	25	7,00	avtobus, postaja
				Moravče
8.	SVIT-obrat Moravče	10	7,00	avtobus, postaja
				Moravče
9.	Mizarska delavnica Moravče	5	7,00	avtobus, postaja
				Moravče
10.	Osnovna šola Moravče	5	7,00	avtobus, postaja
				Moravče
11.	Gasilsko društvo Krašce	3	7,00	avtobus, postaja
				Krašce
12	KI.KKTRO NABAVA Dole	S	7,30	pred obratom
13.	Osnov. org. RK Vrhpolje	10	6,30	pred cerkvijo
				v Vrhpolju
14.	Gasilsko društvo Vrhpolje	5	6,30	pred cerkvijo
				v Vrhpolju
15.	Osnov.org. RK Krtina	10	7,30	pred šolo Krtina
16.	Osnov.org. RK Rafolče	30	10,00	gostiLMartinčck
17.	Osnov.org. RK Prevoje	20	10,00	gostiLSkarja
18.	Gasilsko društvo Prevoje	5	10,00	gostiLSkarja
Sreda, dne 26. 3. .1975				
19.	Papirnica Količevo	60	6,00	pred tovarno
20.	HELIOS-obrat Količevo	40	6,00	pred obratom
21.	Osnov. org. Jarše	20	6,30	Zel. postaja
				Rodica
22.	Gasilsko društvo Jarše	10	6,30	Zel. postaja
				Rodica
23.	Bioteh. fakulteta Rodica	5	6,30	2eL postaja
				Rodica
24.	Mlinostroj Domžale	35	8,00	pred tovarno
25.	TOKO-obrat Studa	50	8,00	pred obratom
26.	STUGS Domžale	20	8.00	pred šolo
27.	TOKO-TOZD Usnjarna Domžale	20	8,00	pred obratom
28.	Osnovna šola V.P. Domžale	5	9,30	pred šolo
29.	Obnova Domžale	20	9,30	pred obratom Stob
30.	TERMIT UPRAVA Domžale	5	9,30	pred upravo Stob
31.	AVTOSERVIS Domžale	15	9,30	pred podjetjem
32.	Zdravstveni dom Domžale		9,30	pred domom Domžale
33.	Gasilsko društvo Domžale	10	9,30	pred domom Domžale
Četrtek, dne 27. 3. 1975				
34.	Papirnica Količevo	60	6,00	pred tovarno
35.	TOKO-uprava in obrat Domž.	50	6,00	pred upravo Domžale
36.	HELIOS-obrat in uprava	45	8,00	pred upravo Domžale
37.	UN1VERSALE Domžale	45	8,00	pred tovarno
38.	Pekarija Domžale	3	8,00	pred tovarno Universale
39.	Gozdno gospod. Domžale	5	8,00	pred upravo Domžale
40.	Posebna šola Homec	3	10,00	pred gostil. Re panšek
41.	Osnov.org. RK Homec	10	10,00	pred gostil.Repanšek
42.	AE obrat Čemelo	10	10,00	pred obratom Čemelo
43.	Poklicna šola Domžale	20	10,00	pred šolo
44.	Osnovna šola Slandrovc			
	brigade Domžale	5	10,00	pred šolo
45.	NAPREDEK Domžale	35	10,00	pred upravo Domžale
46.	Skupščina občine Domžale	30	10,00	pred SOb Domžale
Petek, dne 28. 3. 1975				
47.	Induplati Jarše	60	6,00	pred tovarno
48.	Tosama Domžale	50	6,00	pred tovarno
49.	Termit-kemič. obrat Ihan	15	8,00	pred obratom Ihan
50.	AE-obrat prašičereja Ihan	40	8,00	pred obratom Ihan
51.	Osnov. org. RK Ihan	15	8,00	pred trgovino Ihan
52.	Gasilsko društvo Ihan	5	8,00	pred trgovino Ihan
53.	Osnov. org. RK Domžale	30	8,00	pred občino Domžale
54.	Glasbena šola Domžale	5	8,00	pred občino Domžale
55-	Delavska univerza Domžale	5	8,00	pred občino Domžale
56.	Alko - obrat Domžale	15	8,00	pred občino Domžale
57.	Komunal.podj. Domžale	15	8,00	pred občino Domžale
58.	Dom počitka Domžale	5	8,00	pred občino Domžale
59.	SDK Domžale	3	8,00	pred občino Domžale
60.	Ljubljanska banka Domžale	3	8,00	pred občino Domžale
61.	Gostinsko podjetje Domžale	5	9,30	pred občino Domžale
62.	Postaja LM Domžale	3	9,30	pred občino Domžale
63.	Občinsko sodišče Domžale	5	9,30	pred občino Domžale
64.	Petrol črpalke I. in II,			
	Domžale	5	9,30	pred občino Domžale
65.	Beton-obrat Domžale	10	9,30	pred občino Domžale
66.	PTT Domžale	5	9,30	pred občino Domžale
67.	Slaščičarna Bistrica Domžale	2	9,30	pred občino Domžale
68.	BIRO 71 Domžale	10	9,30	pred občino Domžale
69.	Osnov.šola J.B.TITO Domžale	S	9,30	pred občino Domžale
70.	Avto moto društvo Domžale	20	9,30	pred občino Domžale
71.	Za vod za otroško varstvo			
	Domžale	10	9,30	pred občino Domžale
72.	Obrt.zadruga ZORA Domžale	5	9,30	pred občino Domžale
Torek, dne 1. 4. 1975				
73.	INDUPLATI Jarše	60	6,00	pred tovarno
Dograditev Zdravstvenega doma v Domžalah pomeni istočasno povečanje prostorov za nuđenje zdravstvenih uslug
74.	SM. Oljarna Vir	20	6,00	pred Žitom na Viru
75.	Žito obrat Vir	10	6,00	pred Žitom na Viru
76.	Prehrana po slov. Vir	5	6,00	pred Žitom na Viru
77.	Osnov.org. RK Vir	20	6,00	pred Žitom na Viru
78.	Gasilsko društvo Vir	5	6,00	pred Žitom na Viru
79.	TOSAMA Domžalc-Vii	50	8,00	pred tovarno
80.	SLOVENIJALES Radomlje	40	8,00	pred tovarno
81.	Opekarna Radomlje	10	8,00	pred Opekarno
82.	OO RK Radomlje	20	8,00	pred gostilno Sporn
83.	Gasilsko društvo Radomlje	5	8,00	pred gostilno Sporn
84.	Osnov.šola Radomlje	5	8,00	pred gostilno Sporn
85.	OO RK Radomlje-Rova	5	8,00	pred gost. Pire Rova
86.	OO RK Dob	10	9,30	avtobus.postaja Dob
87.	Gasilsko društvo Dob	5	9,30	avtobus.postaja Dob
88.	Osnovna šola Dob	3	9,30	avtobus.postaja Dob
89.	Cestno podjetje Ljubljana	5	9,30	pred obratom Domžale
90.	Elektro obrat Domžale	5	9,30	pred obratom Domžale
91.	Gasilsko društvo Dragomelj	5	10, OC	avtobus.postaja Dragom.
92.	AE obrat Pšata	15	10.0C	pred obratom Pšata
93.	Ribogojnica Dragomelj	5	10.0C	avtobus.postaja Dragom.
94.	OO RK Dragomelj	5	10,0C	avtobus.postaja Dragom.
Sreda, dne 2. 4. 19,75
95. Melodija Mengeš
96. Trak Mengeš
97. Filc Mengeš
98. Tamiz Mengeš
99. Avto moto društvo Mengeš
40	6,00	pred tovarno
40	6,00	pred tovarno
20	6,00	pred tovarno
15	8,00	pred tovarno
15	8,00	pred Trak Mengeš
( Nadaljevanje na 5. str. )
100. Opekarna Mengeš
101. Slamnik Mengeš
102. OORK Trzin
103. Gasilsko društvo Trzin
104. Kmet.poizkus.cent.Jable
105. OO RK Mengeš
106. Dom počitka Me ngeš
107. Kv as Mengeš
108. AE obrat Mengeš
109. Semesadika Mengeš
110. Komunal.gospod.Mengeš
111. Hidrometal Mengeš
112. Zavarov.SAVA Mengeš
113. Osnovna šola Mengeš
114. Zaloga piva Mengeš
115. Prehrana poslov. Mengeš
116. LEK Mengeš
Četrtek, dne 3. 4. 1975
117. Gasilsko društvo Trojane
118. Gostišče Konjšek OO RK Blagovica OO RK Ožbolt OO RK Cešnjice
119. Gasil,društvo Blagovica
120. OORKKrašnja
121. Ga sil društvo Krašnja
122. OO RK Zlatopolje
123. OORK Lukovica
124. Gasil, društvo Lukovica
125. Mojca lukovica
126. Osnovna šola Brdo
		( Nadaljevanje s4. str. )
15	8,00	pred Trak Mengeš
5	8,00	pred Trak Mengeš
15	8,00	pred avtobus.p.Trzin
5	8,00	pred avtobus.p. Trzin
15	8,00	pred avtobus.p.Trzin
20	8,00	pred Trakom Mengeš
5	8,00	pred Trakom Me ngeš
3	8,00	pred Trakom Mengeš
10	10,00	pred Trakom Mengeš
10	10,00	pred Trakom Mengeš
5	10,00	pred Trakom Mengeš
15	10,00	pred Trakom Mengeš
10	10,00	pred Trakom Mengeš
5	10,00	pred Trakom Mengeš
3	10,00	pred Trakom Mengeš
3	10,00	pred Trakom Mengeš
40	10,00	pred Trakom Mengeš
5	7,00	pred gost.Konjšek
5	7,00	pred gost.Konjšek
20	7,00	avtobus.postaja Blagov.
5	7,00	pred avtobus.post.Ožbolt
10	7,00	pred šolo v Cešnjici
5	7,00	avtobus.p.Blagovica
30	9,00	pred gostil.Krašnja
5	9,00	pred gostil.Krašnja
10	9,30	v Obršah
20	9,30	Zadružni dom Lukovica
5	9,30	Za družni dom Lukovica
5	9,30	Zadružni dom Lukovica
5	9,30	Zadružni dom Lukovica
OBČINSKI ODBOR RK Domžale
Iz samoupravnih interesnih skupnosti
(Nadaljevanje in konec)
Dne 17. 2. 1975 je bila 2. seja SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA OBClNE DOMŽALE.
Značilno za drugo sejo je bilo to, da so delegati pokazali zanimanje za čiste račune. Prva seja je bila bolj formalnega značaja, kajti na tej seji smo se v glavnem seznanili z nalogami in volili organe. Že na prvi seji je izstopala težnja, da se delegatom predložijo jasne naloge in obveze. Na drugi seji pa moram reči, da se je pokazala vsa delovna vnema za predloženo gradivo. Omeniti moram, da nam je bil predložen in obrazložen Predlog programa dejavnosti Skupnosti, financiranje pokojninsko-invalidskega zavarovanja v letu 1975 in predlog vskladitve pokojnin. Te tri točke dnevnega reda so po svoji vsebini izredno važne za bodoče delo. Če se dotaknemo prve točke dnevnega reda, to je potrditev družbenega dogovora, pridemo do tega zaključka in ugotovitve.
Sporazum še ni in še ne bo v tem mesecu potrjen. Razlog za to pa je, da ni bil po ugotovitvah IS razpravljan v bazi to je TOZD. Ker je ta dokument v republiškem merilu in se nanaša na sprejetje obveze plačila 11.80% od bruto dohodka je nujno, da se seznanijo vsi zavezanci plačila. Iz tega sledi, da se bo treba predhodno pomeniti v TOZD in KS in zavzeti določeno stališče. To stališče bodo prinesli delegati na skupščino in šele tedaj,
ko bo vse usklajeno, bo dogovor sprejet in potrjen. I/, tega sedaj lahko vidimo, da je pot k sprejetju odločilna v bazi. Seveda moramo pa priznati, da je odstotek precejšen, kajti treba bo letos dobiti nad 5.995 milijonov N-dinarjev, da se bodo krile vse obveze do pokojnin. Značilno je to, da so delegati to poročilo vzeli z razumevanjem na znanje. Ugotovili so, da je nujno, da se dogovorijo o tej obvezi sami delavci. Jasno je bilo čutiti težnjo po realni ureditvi tega vprašanja, kajti delegati so poudarjali, da vsak sedaj aktiven delavec pričakuje na starost pokojnino. Zato bo treba, da se bodo v TOZD temeljito pogovorili o tem važnem vprašanju. Zanimiva in konkretna je bila razprava o vskladitvi 5 odstotnega povišanja pokojnin za letos. Upokojencem je bila že s 1. 1. 1975 povišana pokojnina, vendar ne v celoti. Predlog je, da se pokojnine povišajo za dodatno še za 5 %. Splošno mišljenje je bilo, da bi bilo nepravilno, da se enotno vse pokojnine povišajo za 5 %. Pri tem bi prejeli upokojenci z višjo pokojnino več, kot pa z nižjo. Pri tem moram omeniti, da so se delegati živo zanimali za razpon pokojnin pri nas. Predstavnik uprave je podal sliko, iz katere je razvidno, da je razpon 1:5. Sama razprava na to obrazložitev, pa je pokazala težnjo, da se bolj posveča povišanju nižjih pokojnin s tem, da se pojača denarni del poviška.
Človek ne more mimo zanimive razprave o takozvanem skrajšanem
pokojninskem stažu za delavke. Govori se o 30-letni delovni dobi. Argumenti so bili nakazani v prid skrajšanja delovne dobe, finančno pa je za sedaj še to neizvedljivo. Mislim, da je pravilno, da poudarim, da nam še ni v doglednem. času pričakovati to olajšanje. Omenil sem finančno stran in ta je že napram narodnemu dohodku krepko breme. Veste, razumeti moramo, da še dosti manjka, predno bomo dosegli storilnost v takšni višini, da bo recimo vsaj 3000 dolarjev na prebivalca ustvarjenega narodnega dohodka. Biti nam mora jasno, da je naša produktivnost daleč izpod sto, zato nam pa primanjkuje sredstev. Eno pa drži: ta ideja bo postala realnost, samo takrat, ko bomo ustvarili dovolj sredstev!
Zanimiva je bila tudi razprava o minulem delu. Kot vemo „Slovenska sindikalna lista" je že nakazala smer o plačilu ,,minulega dela", poudarjam pa, če bo ustvarjeno v
TOZD dovolj dohodka. Takšna stvar je lepa na papirju, ko pa pride vprašanje denarja, je pa drugo. No in tudi navzoči delegati so o tem vprašanju govorili. Če smo odkriti, so pa le upokojenci nosili ogromno breme obnove in izgradnje, da imamo to, kar daje mladim boljše pogoje dela in zaslužka. Moram pa omeniti, da to ni izzvenelo kot nekaka pritožba, temveč ugotovitev, da je upokojenec tudi tisti, ki mu pripada delček minulega dela. Točna je bila tudi tu ugotovitev, da je vprašanje zelo zapleteno, da pa se bo izkristalizirala smer za ureditev tega vprašanja.
To so bile osnovne ugotovitve na drugi seji. Poudarjam pa, da se v TOZD poglobijo v to vprašanje in dajo delegatom dobre nasvete in predloge.
Delegat upokojenec - VODEB
PUST, OJ PUST PRESNETI
Na pustno nedeljo je bilo na domžalskih ulicah veliko otrok - maškar
Že nekaj dni pred pustnim torkom smo kovali načrte, kako se bo kdo maskira! za ta dan. Na naše veliko veselje takrat nismo imeli pouka.
Otroci nižjih razredov so šli na Dobeno, nekaj fantov iz višjih razredov se je odpeljalo na drsanje. Pretežna večina pa se nas je udeležila pustnega rajanja v šolski telovadnici Vzdušje je bilo prijetno, za kar so poskrbele maškare, glasba in „igre brez meja". Proti koncu je posebna komisija, sestavljena iz učencev, izbrala tri najlepše maškare. Za prvo mesto so se med seboj pomerile na poseben način. Vsaka od njih je dobila pomarančo. Prvo mesto si je pridobila tista, ki je pomarančo prva olupila in pojedla.
Rajanje je bilo zaključeno okrog dvanajste ure. Ob'štirih popoldan pa so se maškare ponovno zbrale pred šolo in v sprevodu odšle po mengeških ulicah. Za red so poskrbeli pionirji-miličniki, ki so jim pomagali poklicni miličniki
iz Domžal. Pred kulturnim domom se je sprevod ustavil in maškare so zaplesale ob spremljanju harmonike. Okrog njih se je zbrala gruča ljudi in-si jih ogledovala.
Posebno pozornost pa so dopoldne vzbujale male maškare iz vrtca iz Mengša, ki so se držale za vrvico, da se ne bi katera izgubila. Spremljale pa so jih njihove tova-rišice.
Proti večeru pa so na raznih krajih zagoreli kresovi, kot star pustni običaj, ki pa s časom iz-
^m^a' Zapret Irena,
Osnovna šola Mengeš
ti m mmmmm v
skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72, z dne 28. 11. 1974 je glasilo SZDL Domžale OBČINSKI POROČEVALEC oproščen temeljnega davke  od prometa proizvodov.
Z Ekonomske srednje šole
Jeseni 1973 so bili v Domžalah ustanovljeni dislocirani oddelki ljubljanske   Ekonomske srednje
Kljub temu, da so na šoli delali honorarni predavatelji, je delo potekalo brez zastoja in so dijaki
prav tako prizadevajo, da bi učencem posredovali kar največ znanja. S 1. januarjem 1975 je bil v
Dijakinje 1. a razreda Ekonomske srednje Šole v Domžalah
Pouk poteka tudi v sodobno opremljeni strojepisnici, ki so jo s svojimi sredstvi opremile delovne organizacije
šole. Na ta način sc je v Ekonomsko srednjo šolo lahko vpisalo 65 učencev iz domžalske in kamniške občine, ki najbrž v prepolni ljubljanski Ekonomski srednji šoli ne bi imeli vsi prostora.
Največ zaslug pri ustanovitvi dislociranih oddelkov v Domžalah ima tovariš prof. Flerin, ki je bil pobudnik za ustanovitev in dejanski vodja oddelkov.
uspešno zaključili prvi letnik.
V šolskem letu 1974/75 je v prve letnike vpisanih 73 dijakov, tako da imamo na šoli skupno 136 dijakov. Ti kljub dokaj neugodnim prostorskim pogojem /clo pridno delajo, saj so dosegli v I. polletju 79,7% uspeh.
Letos imamo 4 redne predavatelje, ostala mesta zasedajo še vedno honorarni delavci, ki pa si
Domžalah ustanovljen (enter srednjih šol, ki ga sestavljajo oddelki Srednje tehnične usnjarsko galanterijske šole ter oddelki Ekonomske srednje šole, kasneje pa se mu bo priključila tudi Poklicna kovinarska usnjarska galanterijska šola kot TOZD.
Želimo, da bi tudi v okviru Centra srednjih šol uspešno delovali.
P.
Planinska in likovna razstava
akvarelov in tempera, manj grafik in perorisb.
Pri odberi risb za nagrado je žirija upoštevala tudi starostno stopnjo otrok in je bila zahtevnost za mlajše risarje manjša, kakor za učence, ki obiskujejo srednjo ali višjo stopnjo osnovne šole.
Risbe so bile zelo pisane in so bile plod močne učenčeve domiselnosti. Osnovna šola Moste pri Komendi je poslala več ilustracij dveh Kajuhovih pesmi in to Črni vlaki in Samo en cvet.
Razstavo si je ogledalo veliko število prijateljev mladine.
Na tematiko NOB so učenci na posameznih šolah pisali tudi spise. Teh • sestavkov je bilo kar lepo število. Posebna žirija je tudi te prispevke pregledala in odbrala najboljše, ki so bili tudi nagrajeni.
Vsi nagrajenci, tako risb, kakor spisov, so dobili knjižne nagrade s posvetilom in podpisom predsednika odbora Slandrove brigade, narodnega heroja Mirka Jermana.
Ob tej priliki je treba pohvaliti prizadevnost, tako učiteljev likovnega pouka, kakor slaviste na posameznih šolah, ki so poskrbeli, da so učenci poslali tako bogat izbor razstavnega materiala.
Z veseljem hkrati lahko ugotovimo, kako načrtno nekateri učitelji vodijo, oblikujejo in razvijajo fikovne in jezikovne sposobnosti posameznega učenca in kako smiselno in načrtno aktivizirajo nadarjenost, sposobnost in delovno vnemo posameznih učencev.
Dolfe Prešeren
NOVO UREJENA POŠTA
Poslovni prostori pošte na Trojanah so na novo urejeni. Občani in delovni ljudje s širšega območja Trojan se Podjetju za PTT promet — TOZD Domžale najlepše zahvaljujemo, da je investiralo ureditev že dotrajanega in neracionalno izkoriščenega prostora pošte. Novo urejeni prostor je prava podoba moderne pošte, ki se s sosednjim poslovnim prostorom trgovskega podjetja „Napredek" sploh ne da primerjati. Trgovina na Trojanah namreč ne more več služiti svojemu namenu. Naj bo to „Napred-ku" prva javna prošnja. Omenim naj, da Podjetje za PTT promet — TOZD Domžale za ureditev pošte ni bilo potrebno prositi.
Lado Goričan
Pred mesecem dni so v preddverju Komunalnega centra v Domžalah razstavljali planinci, ki so vključeni kot člani Planinskega društva v Domžalah.
Na panojih so požrtvovalni člani društva uredili in razstavili lepe, jasne, zanimive in kakovostne slike, ki so prikazovale domače in tuje gore, ki so jih navdušeni domžalski planinci obiskali. Ob tej priliki so bili razstavljeni tudi kvalitetni posnetki iz življenja nase hrabre vojske. Ilustrirale in demonstrirale so vežbanje vojakov-planincev v gorskem okolju.
Razstava fotografij je bila okusno urejena in si jo je ogledalo kar lepo število ljubiteljev planin. V istem razstavnem prostoru so se učenci nekaterih šol z območja domžalske   občine   predstavili s
šolskimi risbami. Upodabljali so tegobe in grozodejstva, ki jih je počel okupator nad našim narodom v času NOB.
Risbe sta poslali, osnovna šola Slandrove brigade in Venclja Perka iz Domžal ter osnovne šole Dob. Mengeš in Moste pri Komendi.
Osnovna šola Slandrove brigade je poslala največ risb. Skupno so goslale omenjene šole 199 risb. Žirija, ki je bila sestavljena iz nekaterih članov Likovnega društva Petra Lobode iz Domžal, je vsako risbo posebej ocenila in na to odbrala tiste risbe, ki so bile najboljše in ki so bile zrele, da so prišle v prostor za razstavo.
Od celotnega števila risb je žirija odbrala za razstavo 47 risb.
Odbrane risbe so bile izdelane v različnih tehnikah. Največ je bilo
Razstavo risb na temo „Moj
kraj v NOB" si je ogledalo veliko mladih ljudi
POSEBNA PRILOGA
LETNI DELOVNI NACRT OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA DOMŽALE ZA LETO 1975
I. PODROČJE SAMOUPRAVLJANJA
1. RAZVIJANJE NOVE VSEBINE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV V OZD
NAČIN:
Zbiranje ocen OOS o uresničevanju samoupravnih aktov in skladnost le-teh s tistimi družbeno sprejetimi akti, iz katerih izhajajo, predvsem pa tam, kjer samoupravno konstituiranje zaostaja. NOSILEC:
Predsedstvo ObSS in komisija za nadaljnji razvoj samoupravljanja, strokovna služba. ROK:
do aprila - septembra, oktobra in novembra se akcija v celoti ponovi.
2. RAZVIJANJE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV V INTEGRACIJSKIH PROCESIH V ZDRUŽENEM DELU
NAČIN:
Delovati v stalnih prizadevanjih za integracijo združenega dela v občini (pr. tekstilna incL) ter izven občine in dati oceno o tem kot osnovo za prizadevanje. Izdelati tudi oceno uspešnosti že izvedenih integracij (finančna uspešnost, izvajanje razvojnih programov, delitev dela). NOSILCI:
komisija za nadaljnji razvoj samoupravljanja v sodelovanju z komisijo za družbenoekonomske odnose pri OK ZKS in predsedstvo aktiva mladih delavcev. ROK:
do konca maja - oktobra sc akcija ponovi.
3. UVELJAVLJANJE DELEGATSKIH ODNOSOV IN RAZMERIJ V TEMELJNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA NAČIN:
Stalno spremljati in ocenjevati delo delegacij v zboru združenega dela, v delavskih svetih, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih. Na podlagi ocene (za konkretne delegacije) dati pomoč in si prizadevati za izboljšanje delovanja delegacij in delegatov. NOSILCI:
predsedstvo ObSS, komisija za nadaljnji razvoj samoupravljanja in strokovna služba. ROK:
marec — analiza o uveljavljanju odnosov v OZD; april — analiza aktivnosti delegatov v republiških odborih sindikata.
4. RAZVIJANJE SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE NAČIN:
Izdelava skupne ocene o delovanju organov delavske kontrole, ki bodo izdelane v OZD, in na podlagi ugotovitev pomagati tam, kjer je potrebno. NOSILCI:
predsedstvo ObSS v sodelovanju s komisijo za družbenoekonomske odnose pri OK ZKS, komisija za nadaljnji razvoj samoupravljanja. ROK:
ocenjevanje delavske kontrole: začetek v aprilu - končna ocena do maja.
5. RAZVIJANJE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV V SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH
NAČIN:
Analiza konstituiranja ter uveljavljanje politike posameznih SIS družbenih dejavnosti, analiza vsebin samoupravnih sporazumov in učinkovitosti delovanja posameznih SIS na delegatskih osnovah. NOSILCI:
predsedstvo ObSS in strokovna služba (sekretar). ROKI:
april - obravnava samoupravljanja v SIS vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, kulture, telesne kulture; maj - obravnava samoupravljanja v SIS pokojninskega zavarovanja, zdravstvenega varstva ter socialnega skrbstva in zaposlovanja. Septembra se akcija ponovi.
6. RAZVIJANJE MEDSEBOJNIH ODNOSOV DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU
NAČIN:
Analizirati samoupravne sporazume (samoupravljanje) o medsebojnih odnosih v OZD in delitvi osebnih dohodkov v OZD. Podlaga za skupno oceno so ocene OOS. Kjer so zastoji ali nesorazmerja, je treba vzpodbuditi zboljšanje, popravo sporazumov glede na nove razmere.
J
NOSILCI:
komisija za samoupravno sporazumevanje o dohodku in njegovi delitvi in medsebojnem razmerju delavcev v združenem delu ter strokovna služba ROKI:
avgust, september - zbiranje podatkov iz OZD; oktober - dokončna ocena o uveljavljanju samoupravnih sporazumov.
II. PODROČJE EKONOMSKE IN SOCIALNE POLITIKE
7. URESNIČEVANJE STABILIZACIJSKIH PROGRAMOV NAČIN:
Delovati v smeri enotne akcije z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v OZD (ZK, ZSMS), da se stabilizacijski programi dosledno uresničujejo. Vplivati na zavest delovnih ljudi, da zboljšajo odnos do dela in družbene lastnine. NOSILCI:
predsedstvo ObSS v sodelovanju z občinskim komitejem ZKS in predsedstvom OK ZSMS. ROKI:
ocena uresničevanja in ukrepi do junija - julija se akcija nadaljuje.
8. DELOVNE LJUDI PODROBNO SEZNANITI O STABILIZACUSKIH PROGRAMIH IN O NJIHOVIH NALOGAH V TEH
NAČIN:
Osnovne organizacije informirajo svoje člane. NOSILCI:
predsedstvo ObSS in izvršni odbori OOS. ROK:
do marca.
9. UVELJAVLJANJE RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKEM RAZVOJU SLOVENIJE ZA LETO 1975 IN RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKIH IZHODIŠČIH RAZVOJA OBČINE DOMŽALE ZA LETO 1975
NAČIN:
Spremljati uresničevanje resolucij, dajati oceno. NOSILEC:
predsedstvo OSS v sodelovanju s komisijo za družbenoekonomske odnose pri OK ZKS. ROKI:
junij — 1. ocena; december - 2. ocena.
10. NOVATORSTVO, IZUMITELJSTVO, TEHNIČNE IZBOLJŠAVE
a) NAČIN:
Osnovne organizacije sindikata morajo dajati pobude z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v OZD, da zagotovijo preko samoupravnih organov pravo mesto inovacijam, tehničnim izboljšavam in koristnim predlogom. Ob tem zagotavljati stimulativno nagrajevanje avtorjev inovacij, izumov in tehničnih izboljšav. NOSILCI:
predsedstvo ObSS, osnovne organizacije sindikata v sodelovanju z OK ZKS in predsedstvom OK ZSMS. ROK:
stalna naloga (začeti takoj).
b) NAČIN:
ustanoviti iniciativni odbor kot predhodnik društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav. NOSILCI:
predsedstvo Ob OS, strokovna služba v sodelovanju z društvom inženirjev in tehnikov. ROK: februar.
III. SAMOUPRAVNI ODNOSI PRI USTVARJANJU DOHODKA IN RAZPOREJANJU DOHODKA TER NJEGOVI DELITVI
11. PRESEGANJE ZASTARELIH METOD MERJENJA REZULTATOV DELA
NAČIN:
Stremeti za tem, da se v OZD uveljavi analitična ocena delovnih mest z enakimi merili za vse. Narediti, oceno o tem, zlasti glede vrednotenja poklicev in tipičnih delovnih mest. NOSILEC:
komisija za samoupravno sporazumevanje o dohodku in njegovi delitvi in medsebojnem razmerju delavcev v združenem delu.
ROK:
do septembra.
12. USKLADITEV SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O DOHODKU IN NJEGOVI DELITVI Z USTAVO
NAČIN:
Zbrati ocene o usklajevanju osebnih dohodkov v samoupravnih sporazumih v skladu z ustavo. NOSILEC:
komisija za samoupravno sporazumevanje o dohodku in njegovi delitvi in medsebojna razmerja delavcev v združenem delu. ROK.
do septembra.
13. URESNIČEVANJE SINDIKALNE LISTE ZA LETO 1975 NAČIN:
Na podlagi ocen iz OOS (izvršnih odborov) o uresničevanju sindikalne
liste dati skupno oceno. NOSILEC:
predsedstvo ObSS. ROK:
do julija - septembra se akcija ponovi.
14. VPOGLED V VIRE DOHODKA NAČIN:
Osnovne organizacije sindikata vzpodbujati, da s konkretnimi akcijami (podrobne informacije) omogočajo delavcem vpogled v vse oblike združenega dela in sredstev, iz katerih je nastal njihov dohodek.
NOSILEC:
Predsedstvo ObSS.
ROK:
do oktobra.
IV. ORGANIZIRANOST SINDIKATA
15. VSKLADITEV NOVE ORGANIZIRANOSTI S STATUTARNIM DOGOVOROM SPREJETIM NA VIII. KONGRESU ZSS
NAČIN:
Z anketo po OOS (vzročni vprašalnik, obiski članov predsedstva na sejah izvršnih odborov) ugotoviti, kako se nova organiziranost uresničuje v osnovnih organizacijah. NOSILCI:
predsedstvo ObSS, komisija za organizacijsko in kadrovsko politiko, strokovna služba. ROK:
do avgusta.
16. SKRB O KADROVSKI POLITIKI NAČIN:
Preko široke in sistematične evidence družbenopolitičnih delavcev iskati stalen vir kadrov za najzahtevnejše funkcije kot tudi manj pomembne. NOSILEC:
komisija za organizacijsko in kadrovsko politiko v sodelovanju s komisijo za kadrovska vprašanja (ZKS), koordinacijskim odborom za politična in kadrovska vprašanja (SZDL), komisijo za organiziranost in razvoj ter kadrovska vprašanja (ZSMS), kadrovsko službo (SOb Domžale). ROK:
stalna naloga (začeti takoj).
17. PREIMENOVANJE KONFERENC SINDIKATA V ODBORE NAČIN:
Preimenovanje ter izvolitev novih članov (tam, kjer je potrebno) ter sprejem poslovnikov ter programov dela. NOSILEC:
predsedstvo ObSS in dosedanje konference sindikata. ROK:
do konca februarja.
18. USTANOVITEV KOMISIJ PRI ObSS NAČIN:
Preko spiska dosedanjih aktivnih delavcev v sindikatu, a tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah, sestaviti komisije z najbolj obetavnimi člani. Pogoj je, da niso že sedaj preveč obremenjeni (spisek komisij je v programski usmeritvi ObSS Domžale za leto 1975/76).
NOSILEC:
Predsedstvo ObSS.
ROK:
do 25. februarja.
19. DELO SINDIKALNIH SKUPIN IN NJENIH POVERJENIKOV NAČIN:
Na podlagi ocen predsednikov ali sekretarjev osnovnih organizacij napraviti skupno oceno. NOSILEC:
Predsedsvo ObSS.
ROK:
julij - septembra se akcija ponovi.
20. POVEZAVA, ZDRUŽEVANJA AKCU Z OSTALIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI (NJIHOVIMI IZVRŠILNIMI ORGANI TER KOMISIJAMI)
NAČIN:
Redno se sestajati z OK ZKS, predsedstvom OK SZDL, predsedstvom OK ZSMS — posebno pa ob skupnih akcijah. NOSILCI:
predsedstvo ObSS, odbori sindikata in komisije pri ObSS. ROK:
stalna naloga.
21. POVEZOVANJE SINDIKATOV Z ORGANIZACUO SZDL V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
NAČIN:
Poglabljati delo preko skupnih področij dela začrtanih v statutarnem dogovoru sprejetem na VIII. kongresu ZSS. NOSILEC:
komisija za organizacijska in kadrovska vprašanja v sodelovanju s predsedstvom OK SZDL in predsedstvom ObSS. ROK:
stalna naloga (začeti takoj).
22. OBČNI ZBORI TER LETNE SKUPŠČINE NAČIN:
Izvajati načrtno pripravo (vsebinsko in kadrovsko) za občne zbore ter
letne skupščine. Vzpodbujati OOS. NOSILEC:
predsedstvo ObSS. ROK:
december.
23. SPREJEM POSLOVNIKA NAČIN:
Sprejeti, izdelati poslovnike za delovanje OSS ter programsko usmeritev in delovni program za leto 1975.
NOSILEC:
plenum ObSS.
ROK: februar.
24. STROKOVNO POLITIČNI DELAVCI NAČIN:
Vzpodbujati, iskati možnosti v tistih OZD (večjih), kjer se kaže potreba po profesionalnih strokovnopolitičnih delavcih. NOSILCI:
predsedstvo ObSS, odbori sindikata in komisija za organizacijska in kadrovska vprašanja. ROK:
stalna naloga.
V. DRUŽBENOPOLITIČNO IZOBRAŽEVANJE
25. ORGANIZACIJA SEMINARJEV ZA SINDIKALNE POVERJENIKE IN ČLANE IZVRŠNIH ODBOROV OOS TER DELEGATE V SINDIKALNIH KONFERENCAH OZD IN PREDSEDSTEV 00 ZSMS V OZD NAČIN:
Sodelovati načrtno z Delavsko univerzo ter OK ZSMS pri realizaciji enodnevnih seminarjev. ROK:
od 15. marca do 15. aprila — novembra in decembra se ista oblika ponovi. NOSILCI:
predsedstvo OSS, Delavska univerza, predsedstvo OK ZSMS.
26. SEMINAR ZA DELEGATE V OBČINSKIH ORGANIH SINDIKATOV IN ZVEZE SINDIKATOV
NAČIN:
Organizirati seminar v sodelovanju z Delavsko univerzo. NOSILCI:
predsedstvo ObSS, odbori sindikata in Delavska univerza. ROK:
1. do 15. marca - decembra se ponovi
27. USPOSABLJANJE DELEGATOV SAMOUPRAVNIH ORGANOV V OZD
NAČIN:
Povezati se z OOS ter Delavsko univerzo. NOSILCI:
predsedstvo ObSS, izvršni odbori sindikata, Delavska univerza. ROK:
od 5. maja do 10. junija.
28. IZOBRAŽEVANJE DELEGATOV DELEGACIJ V ZBORIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI (ZBOR ZDRUŽENEGA DELA) IZ OZD
NAČIN:
Zagotoviti, da bodo vsi delegati obveščeni o seminarjih NOSILCI:
predsedstvo ObSS, osnovne organizacije sindikata. Delavska univerza ROK:
od 1. februarja do 15. marca - septembra se akcija ponovi.
29. IZOBRAŽEVANJE ČLANOV ORGANOV DELAVSKE KONTROLE
NAČIN:
Informirati osnovne organizacije sindikata o seminarju. NOSILEC:
predsedstvo ObSS v sodelovanju z Delavsko univerzo. ROK:
od 1. februarja do 15. marca - oktobra se akcija ponovi.
30. SEMINAR ZA DELEGATE DELEGACIJ SIS V SKUPŠČINAH IZ OZD
NAČIN:
Povezati se in določiti točne termine z Delavsko univerzo ter OOS NOSILCI:
predsedstvo OSS, Delavska univerza. ROK:
od 15. aprila do 15. maja.
31. SEMINAR ŽA PREDSEDNIKE OOS TER 00 ZSMS V OZD OZ. TOZD
NAČIN:
Izvesti z Delavsko univerzo. NOSILCA:
predsedstvo ObSS in Delavska univerza. ROK.
od 15. septembra do konca septembra.
32. DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE (POPOLNA OSNOVNA ŠOLA) NAČIN:
Vzpodbujati OOS, da dobijo spisek tistih, ki imajo nedokončano
osnovno šolo, se z njimi pogovorijo ter organizirajo, da preko Delavske
univerze šolo dokončajo. NOSILCA:
predsedstvo ObSS, Delavska univerza. ROK:
stalna naloga (začeti takoj).
VI. STANOVANJSKO VPRAŠANJE
33. UVELJAVLJANJE USMERJENE DRUŽBENE GRADNJE S POTREBAMI DELOVNIH LJUDI
NAČIN:
Spremljati in vplivati na delo samoupravne stanovanjske skupnosti ter njenih enot. Dajati oceno o delu! NOSILCI:
predsedstvo ObSS, komisija za nadaljnji razvoj samoupravljanja v sodelovanju z OK ZKS ter izvršnim svetom skupščine. ROK:
stalna naloga (1. ocena do junija).
34. IZDELAVA PROGRAMOV STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV
NAČIN:
Vzpodbujati osnovne organizacije sindikata, da napravijo ustrezne službe (preverjati z anketo), konkretne programe, iz katerih bodo natančno razvidne potrebe delovnih ljudi glede stanovanjskega vprašanja. NOSILCA:
predsedstvo ObSS in predsedstvo OK ZSMS. ROK:
marec do aprila - novembra se akcija ponovi.
35. DELITEV SREDSTEV IZ SOLIDARNOSTNEGA SKLADA PRI SSS NAČIN:
Spremljati predvsem kočljive primere v OZD ter jih posredovati preko
OOS na solidarnostni sklad. NOSILEC:
predsedstvo ObSS. ROK:
stalna naloga.
36. PRAVILNIKI O REŠEVANJU STANOVANJSKIH POTREB NAČIN:
V OZD vzpodbuditi izdelavo boljših pravilnikov, ki bodo izražali potrebe delovnih ljudi s konkretnimi merili, posebno tam, kjer so pravilniki neizpolnjeni (kriterij).
NOSILEC:
predsedstvo OSS. ROK:
do avgusta.
VII. DELO IN ŽIVLJENJSKE RAZMERE DELAVCEV
37. ODPRAVLJANJE TEŽAVNIH IN ZDRAVJU ŠKODLJIVIH DELOVNIH MEST
NAČIN:
OOS se morajo zavzemati za hitrejše odpravljanje zdravju škodljivih mest z izvajanjem tehnološkega postopka nad izvajanjem varstva pri delu in drugih ukrepih, ki ohranjajo človekovo zdravje in delovne sposobnosti. To velja tudi za težavna delovna mesta. NOSILCI:
ocena:  predsedstvo ObSS, OOS (izvršni odbori) v sodelovanju z inšpekcijsko službo pri SOb Domžale. ROK:
do julija — do novembra.
38. ENAKOPRAVNI POLOŽAJ DELOVNIH LJUDI V DELOVNEM RAZMERJU Z ZASEBNIMI DELODAJALCI
NAČIN:
a) Na podlagi pristopnih izjav čimprej ustanoviti sindikat delovnih ljudi zaposlenih pri zasebnih delodajalcih.
b) Pregledati usklajenost kolektivnih pogodb v delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci, s katerimi bodo izenačene pravice teh delavcev s pravicami delavcev v združenem delu.
NOSILEC:
predsedstvo ObSS in iniciativni odbor za ustanovitev sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih (a), strokovna služba (b). ROK:
a) do konca aprila;
b) končna ocena novembra.
39. ZAŠČITA ČLOVEKOVEGA OKOLJA NAČIN:
Vzpodbuditi sklepanje samoupravnih sporazumov in skupnih načrtov OZD za varstvo okolja v sodelovanju s krajevnimi organizacijami SZDL preko delegatov OOS. NOSILEC:
predsedstvo ObSS v sodelovanju s predsedstvom SZDL. ROK:
do novembra.
40. ZAGOTAVLJANJE ŽIVLJENJSKE KOŠARICE NAČIN:
Zasledovati preko predsednikov izvršnih odborov sindikata ali imajo
delavci, ki opravljajo preprostejša in nekvalificirana dela, zagotovljeno
gmotno in socialno varnost. Če ne, takoj ukrepati. NOSILEC:
predsedstvo ObSS. ROK:
stalna naloga.
VIII. ODDIH IN REKREACIJA DELAVCEV
41. TELESNA KULTURA NA PODROČJU ŠPORTNE REKREACIJE NAČIN:
Preko stalne povezave s temeljno telesno kulturno skupnostjo uresničevati množično rekreacijo delovnih ljudi s tem, da se jim zagotavljajo pogoji (objekti — telovadnice) za rekreacijo. NOSILCI:
predsedstvo ObSS, komisija za šport in rekreacijo, referenti komisije za šport in rekreacijo v OOS v sodelovanju s TTKS. ROK:
stalna naloga.
42. GRADNJA REKREACIJSKIH OBJEKTOV
NAČIN:
Vplivati na OOS, da bodo preko samoupravnih organov zagotovile povečanje obstoječih kapacitet, namenjenih rekreaciji delavcev (letni dopust, tako da bo lahko večina delovnih ljudi koristila letni počitek). NOSILEC:
predsedstvo ObSS v sodelovanju s predsedstvom OK ZSMS, komisijo za šport in rekreacijo, TTKS. ROK:
stalna naloga.
43. ZMOGLJIVOSTI SEDANJIH DOMOV ZA ODDIH NAČIN:
Zbrati podatke o domovih oz. obstoječih objektih in narediti oceno kot podlago za nadaljnjo akcijo. NOSILCI:
predsedstvo ObSS, komisija za šport in rekreacijo, komisija za prireditve in telesno kulturo pri OK ZSMS in Počitniška skupnost.
ROK: do junija.
44. ZDRAVSTVENO-REKREATIVNI IN PREVENTIVNI DOPUSTI ZA DELAVCE, KI DELAJO V TEŽKIH DELOVNIH POGOJIH
NAClN:
Na podlagi podatkov OOS ugotoviti, koliko je primerov, ki bi zaslužili
poseben preventivni dopust, ali deljen letni dopust, a ga do sedaj še ne
koristijo. NOSILEC:
predsedstvo ObSS. ROK:
do junija - septembra se akcija nadaljuje.
45. ANALIZA SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER NAČIN:
S podrobno oceno športnih iger iskati boljše možnosti (še večja množičnost) za naprej. NOSILCA:
predsedstvo ObSS, komisija za šport in rekreacijo v sodelovanju s TTKS. ROK:
do marca.
IX. OBVEŠČANJE IN SAMOUPRAVNO KOMUNICIRANJE
46. OCENA (CELOVITA) OBVEŠČANJA V OZD NAČIN:
Z ocenami OOS o obveščanju v OZD na relaciji samoupravni organi — delovni ljudje, družbenopolitične organizacije - delovni ljudje, vodstveni organi — delovni ljudje narediticelovitooceno o obveščanju in komuniciranju v OZD in tam, kjer je potrebno, boljšati stanje s politično akcijo. NOSILCI:
predsedstvo ObSS, komisija za sistem obveščanja in politično propagando v sodelovanju s komisijo za informiranje pri OK ZSMS. ROK:
do junija — v septembru se akcija ponovi.
47. GLASILA V OZD NAČIN:
Glasila v OZD prikrojiti tako, da bo vsak delavec mogel jasno razbrati informacijo, ki mora biti namenjena predvsem njemu. Komisija za obveščanje in politično propagando se povezuje z uredniki glasil, po možnosti se organizira tudi seminar. NOSILEC:
komisija za obveščanje in propagando v sodelovanju z Delavsko univerzo. ROK: do maja.
48. INTERNO GLASILO ObSS NAClN:
Sprejemati informacije o delovanju, akcijah OOS (tudi po telefonu) kot osnovno gradivo za interne informacije. Začeti z internimi informatorji (vsaj štirinajstdnevnik).
NOSILCI:
predsedstvo ObSS, strokovna služba.
ROK.
marec (začeti z informatorjem).
49. INFORMIRANJE V RS ZSS NAClN:
Zbirati informacije iz OOS ter delovanja organov ObSS ter jih pošiljati
na RS ZSS (tudi po telefonu). NOSILEC:
predsedstvo (strokovna služba). ROK:
stalna naloga.
X. KULTURNO ŽIVLJENJE DELAVCEV IN PODROČJE IZOBRAŽEVANJA
50. KULTURNO ŽIVLJENJE DELAVCEV NAClN:
Sodelovati in spremljati izvajanje in programiranje akcij na področju in skupnosti za izobraževanje z upoštevanjem predvsem interesov delovnih ljudi iz OZD. NOSILCI:
predsedstvo ObSS, odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja in komisija za kulturo. ROK:
stalna naloga.
51. USPOSABLJANJE ORGANIZATORJEV KULTURNEGA ŽIVLJENJA
NAClN:
Dobiti pregled nad tistimi organizatorji (točno število), ki želijo delovati na kulturnem področju OZD.
NOSILCI:
predsedstvo ObSS, komisija za kulturo, komisija za kulturo pri OK ZSMS, SIS za kulturo in Zveza kulturno prosvetnih organizacij. ROK:
začetek marca do septembra.
52. POTUJOČA DELAVSKA KNJIŽNICA NAČIN:
Iskati s Kulturno skupnostjo in Občinsko knjižnico možnosti za realizacijo omenjene zamisli NOSILEC:
komisija za kulturo v sodelovanju s SIS za kulturo in občinsko knjižnico. ROK: avgust.
XI. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
53. IZBOR KADROV V OZD, KI DELAJO V OBRAMBNIH PRIPRAVAH IN DRUŽBENI SAMOZAŠČITI, TER STALNA SKRB ZA KADRE, KI BODO V PRIMERU VOJNE DELOVALI V SINDIKATIH NAČIN:
Povezati se z ustreznimi dejavniki NOSILCI:
predsedstvo ObSS, komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri OSS ter pri OK ZSMS v sodelovanju z oddelkom za ljudsko obrambo. ROK:
začeti v marcu (stalna naloga).
54. IZVAJANJE DRUŽBENE SAMOZAŠČITE NAČIN:
Družbeno samozaščito pojmovati predvsem kot delo družbenopolitičnih organizacij, zato naj izvršni organi sindikata delajo propagando o stalni budnosti med delovnimi ljudmi NOSILCI:
predsedstvo ObSS, komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v sodelovanju z OK ZKS, predsedstvom OK SZDL, predsedstvom OK ZSMS, ZŽB ter oddelkom za ljudsko obrambo. ROK:
začeti takoj (stalna naloga).
55. URESNIČEVANJE PRVE TOČKE 15. SKLEPA VIII. KONGRESA ZSS O LJUDSKI OBRAMBI IN DRUŽBENI SAMOZAŠČITI NOSILCA:
predsedstvo ObSS, komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. ROK:
stalna naloga.
XII. SINDIKAT IN NASl DELAVCI V TUJINI
56. POVEZOVANJE Z DELAVCI, KI ZAČASNO DELAJO V TUJINI NAČIN:
Organizirati sestanek z delavci, ki začasno delajo v tujini NOSILEC:
predsedstvo ObSS. ROK:
december. Občinski sindikalni svet
Domžale
Člani sindikata,
dopisujte v Poročevalec!
I
Seje zborov občinske skupščine v mesecu februarju 1975
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so se sešli na svoji osmi skupni seji, 6. februarja, medtem koje družbenopolitični zbor dan pred tem razpravljal ter sprejel stališča k predlaganim družbenoekonomskim usmeritvam v tekočem letu in drugim temeljnim vprašanjem, o katerih so sklepali na skupni seji delegati navedenih. dveh zborov delegatske občinske skupščine.
neustrezno preskrbo z osnovnimi življenjskimi artikli skoraj polovica prebivalcev občine. Mirko AVBELJ je v imenu delegacije Papirnice izrazil skrb za nadaljnjo rast družbenega proizvoda glede na lanskoletni optimalni porast ob istočasnem povečanju družbenih obveznosti za 210%. Problemi bodo tudi v zvezi z izvozom, saj za to ni ustrezne pobude. Tudi Štefan Erjavec, delegat konference dele-
Na sliki vidimo del udeležencev VII. konference ZK, kije razpravljala o aktualnih nalogah svoje organizacije
Po opravljenih formalnostih v zvezi z verifikacijo mandatov ter po poročilu v. d. sekretarja občinske skupščine o izidu ankete o tem, kaj vse je potrebno storiti za čimboljše delo delegacij in skupščine in po potrditvi zapisnika pretekle skupne seje skupščine in ločenih sej njenih zborov, je bila na dnevnem redu Resolucija o družbenoekonomskih izhodiščih razvoja občine Domžale v letu 1975. Predsednik IS Viljem Držanič je podal obširen uvod. Med drugim je ugotovil, da je predlog resolucije sestavljen na podlagi republiške resolucije ter smernic sprejetih na zveznem in republiškem kongresu ZK ter na 11. seji Republiške konference SZDL. Za uspešen pričetek novega gospodarskega leta pa so podlaga tudi ugodni rezultati gospodarjenja v preteklem letu. Opozoril je na predvideni razvoj posameznih dejavnosti v letu 1975 in na realne možnosti za uresničitev začrtanih poti, seveda ob skupnih naporih vseh delovnih ljudi in občanov. Družbenopolitični zbor meni, daje predlog resolucije sprejemljiv, vendar pa med drugim predlaga, da bi predlagatelji proučili tudi predlog, da se preuči potreba za določitev prioritetnih nalog v okviru resolucije. Lovro MAJCEN, je v imenu delegacije KS Jarše na predvidevanja v resoluciji v zvezi z razvojem trgovinske dejavnosti, ki ne sledi potrebam vedno številnejšega prebivalstva, med drugim ponovno opozoril na problem trgovine na Rodici ter na
gacij s področja družbenega kmetijstva, glede na neurejenost tržišča s kmetijskimi proizvodi dvomi v realizacijo predvidenega porasta fizičnega obsega kmetijske proizvodnje, saj je trenutna situacija na tem področju trenutno slabša, kot je bila pred letom dni. Tako je slaba preskrba z reprodukcijskim materialom, ki se je tudi znatno podražil, zato tudi ni posebnega interesa, da bi se ta reprodukcijski material koristil v taki meri, da bi dal optimalne rezultate v pridelovanju.
V nadaljevanju seje je na to Milojka MODRIJAN, namestnica predsednika IS, podala obširno obrazložitev k naslednjima dvema točkama dnevnega reda, to je k družbenemu dogovoru o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov ter nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 ter k družbenemu dogovoru o splošni porabi v letu 1975. S prvo navedenim dogovorom se ureja financiranje družbenih dejavnosti, kot je kultura, otroško varstvo, vzgoja in izobraževanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, socialno skrbstvo in telesna kultura. Že v preteklem letu je prišlo do financiranja teh družbenih dejavnosti iz bruto osebnih dohodkov. Družbeni dogovor predvideva stopnjo za posamezna področja, ki pa skupaj ne smejo presegati sredstev po celotni stopnji 29,60 %. Pri tem je treba upoštevati, da znašata
stopnji določeni na republiški ravni za zvezo skupnosti otroškega varstva SRS in za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS skupno 14,18%. Preostalih 15,42% pa ostane za pokrivanje potreb na drugih naštetih družbenih področjih v slovenskem in občinskem merilu. Po programih posameznih interesnih skupnosti v občini Domžale za leto 1975, pa sredstva iz stopenj v okviru 15,42 % absolutno ne pokrivajo predvidene dejavnosti. Pri tem je treba upoštevati, da so v navedeni procent vključena tudi sredstva za solidarnost, ki se zbirajo v okviru republike. Na ta način bo v občinskem merilu zmanjkalo približno dve milijardi S-dinarjev. Po sprejeti resoluciji in programu razvoja za letos naj se potrošnja omeji na lanskoletni nivo, po teh ugotovitvah pa bi bila poraba glede na lansko leto veliko manjša.
V nadaljevanju seje je namestnica predsednika IS obrazložila še predlog družbenega dogovora o splošni porabi v letu 1975, ki je v bistvu proračun občinske skupščine, ki bo letos financiral samo funkcionalne izdatke državnih organov. Že lanski družbeni dogovor o skupni in splošni porabi v SRS v letu 1974 je prinesel in povzročil težave tukajšnji občini, saj je omejil proračunsko porabo, ker ni upošteval posebnega računa za izravnavo v gospodarstvu, ki je znašal 470 milijonov SD, ki ga je proračun občine za leto 1974 upošteval, ne pa tudi družbeni dogovor in bi morala zato občina razliko med dovoljeno in dejansko
nostim, ki niso izpolnile svojih obveznosti, lanska prevečna poraba všteie v letošnjo porabo. Po vseh teh izračunih bi bila proračunska poraba letos za okoli milijardo S-dinarjev manjša, kot v lanskem letu. Izvršni svet se zato nagiba k podpisu tega družbenega dogovora s pogojem, da bodo manjkajoča sredstva zagotovljena, v nasprotnem primeru izvršni svet ne more sprejeti odgovornosti za kritje potreb. Predsednik občinske skupščine se je strinjal, da je rešitev tega problema skupna naloga in skrb in opozoril na pomanjkljivosti predloga družbenega dogovora 6 skupni porabi, ki določa le skupno stopnjo prispevka in republiški delež, medtem ko vse stopnje za občine niso še niti znane. Maks Zaje, podpredsednik družbenopolitičnega zbora, je seznanil delegate s stališči tega zbora glede predlaganih družbenih dogovorov, vendar pa bi po ugotovitvi predstavnice izvršnega sveta potreboval ta bolj konkretne sklepe skupščine. IS predlaga, da sprejme skupščina sklep, da se družbeni dogovor o skupni porabi v letu 1975 podpiše pod pogojem, da bodo pristojni republiški organi pred podpisom odgovorili na vprašanje, iz katerih sredstev kriti razliko; družbeni dogovor o splošni porabi v letu 1975 pa naj se podpiše le pod pogojem, da se priznajo v porabo v letu 1974 sredstva posebnega računa za izravnavo v gospodarstvu v znesku 476 milijonov S-dinarjev.
Karel Kušar, delegat KS Domžale, je v svoji tehtni razpravi, med drugim ugotovil, da sta predlog
Gradbena dela pri dograditvi Veleblagovnice zaradi ugodnih razmer hitro
napredujejo
proračunsko porabo v letošnjem letu odvesti v solidarnostni sklad. Vendar pa je občina odvedla za solidarnostni sklad 165 milijonov S-dinarjev, kolikor je smatrala, da je dolžna po izračunih odvesti. Predlog letošnjega družbenega dogovora o splošni porabi pa določa, da se družbenopolitičnim skup
izvršnega sveta in družbenopolitičnega zbora v vsebinski zasnovi enaka, saj je v obeh zahteva, da se sredstva posebnega računa za izravnavo v gospodarstvu priznajo v potrošnjo v letu 1974 in da republiške interesne skupnosti, ki so
(Nadaljevanje na 12. strani)
(Nadaljevanje z11. strani)
od 29,60 % prispevkov že odrezale svoj del, predlože tudi obračune oziroma programe dela. Imel je utemeljene pripombe na postopek in način zagotavljanja sredstev na nivoju republike, ki nikakor ne pomeni poglabljanje delegatskega sistema, ampak gre v načelu tudi za kršenje ustavnih določb, saj delovni ljudje in občani, ki ustvarjajo sredstva, niso bili soudeleženi pri odločanju o razdelitvi in uporabi ustvarjenih sredstev. Predlaga, da bi skupščina zadolžila izvršni svet, da v nadaljnjih razpravah na nivoju republike prikaže stališče tukajšnje občinske skupščine, da preden gre družbeni dogovor v razpravo seznani občinske skupščine z vsemi mehanizmi, na katerih temelji dogovor in predvidena potrošnja. Nevzdržno je namreč dejstvo, da ne bi mogli zagotoviti sredstva za področja, ki jih ustvarjajo, oziroma bi bila ta zaradi teženj republike celo prisiljena načeti osnovo, iz katere živi in ustvarja sredstva. Čeprav je leto 1975 leto varčevanja, ni mogoče mimo tega, da ne obdrži potrošnje vsaj na nivoju lanskega leta. Če je občina Domžale smelo pristopila k prepotrebni izgradnji šolske mreže v občini, bi morala družba priznati vsaj toliko sredstev, da bi v teh šolah speljali minimalni vzgojni proces, ki ga tudi družba zahteva. V nasprotnem primeru pride lahko do razhajanj na eni strani s politično resolucijo, ki jo vsi podpiramo, namreč glede podaljšanega bivanja v šoli, celodnevna šola, vprašanje otroškega varstva itd., na drugi strani pa med dejstvom, da republika niti ne dopusti, da bo v svoji občini z lastnimi sredstvi zagotovili osnovne materialne pogoje.
Predsednik občinske skupščine je k razpravi ponovno prispeval svoje misli in med drugim predlagal, naj delegati oziroma skupščina sprejme tudi sklep, da skupščina sredi največjih prizadevanj za samoupravno dogovarjanje ne prenaša nobenih diktiranj in nobenih stopenj, ki niso utemeljene s programi in medsebojnimi dogovarjanji.
Skupščina se je nato odločila za predlog izvršnega sveta, ki je usklajen s stališči družbenopolitičnega
zbora, da se pred podpisom družbenega dogovora o skupni porabi v letu 1975 zahteva od republike zagotovilo, da pride v družbeni dogovor določilo, da se ob polletju obvezno izvede usklajevalni postopek dogovora; glede družbenega dogovora o splošni porabi za leto 1975 predlaga IS, da zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti podpreta stališče, da izvršni svet skupaj s političnimi organizacijami v občini pred podpisom zahteva zagotovilo na nivoju republike, da se sredstva posebnega računa za izravnavo v gospodarstvu vštejejo v proračunsko porabo za leto 1974. Če pa bi občina te akcije ne speljala, predlaga izvršni svet, da se pred podpisom dogovora skupščina še enkrat sestane in sprejme konkreten sklep za nadaljnji postopek.
Nadaljnja točka dnevnega reda je bila obravnava in sklepanje o predlogu odloka o.prispevku za uporabo mestnega zcmljlSča. Predlog odloka je bil dopolnjen po postopku, ki je bil določen na pretekli seji skupščine. Uvodno pojasnilo je dal načelnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve inž. Janez Kovač.
Član delegacije skupnosti obrtnikov Pavel Gros je posredoval mnenje omenjene delegacije, ki ima pomisleke glede določbe, da se za poslovne površine štejejo tudi nezazidana funkcionalna zemljišča, ki se uporabljajo za poslovne namene. Meni namreč, da bo ocena o tem odvisna od upravnega delavca, ki bo odmerjal prispevek. Delegacija skupnosti obrtnikov pa se je nato strinjala z dodatnim predlogom izvršnega sveta, da sc za poslovne površine štejejo tudi nezazidane zemljiške površine, ki sc „uporabljajo izključno za poslovne namene." Neuresničljiva pa je bila pripomba delegata KS Homec, da se v odloku točneje določi, kateri so „drugi zaprti prostori stanovanja". V različnih stanovanjskih stavbah je namreč toliko različnih prostorov, da jih v odloku ne bi bilo mogoče vseh predvideti.
Naslednja pomembnejša točka dnevnega reda je bilo sklepanje o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Uvodno pojasnilo je dal Štefan Loncnar in pojasnil, da predlagane dopolnitve narekujejo — sprejeto resolucijo o družbenoekonomskem razvoju ter spremembah republiškega zakona o davkih. Spremembo zahteva med drugim opuščeni republiški davek za nekmete s tem, ker se za isto stopnjo povečuje zanje občinski davek. Nadalje gre za razlikovanje pri olajšavah za investicije pri kmetih  in nekmetih; s spremembo
Pešpot preko Kamniške Bistrice na mestu, kjer je bil nekdaj most, na koncu Ceste talcev v Domžalah
Trasa kanala okrog homškega hriba je najzahtevnejši odsek celotne trase. Teren >e živa skala, poleg tega pa dela potekajo v vodi
bodo usklajene tudi stopnje davka od obrtne dejavnosti, ki se v zadnjih treh skupinah znižajo za 5 %; razširjajo se tudi olajšave za obrtnike, ki vlagajo sredstva v reprodukcijo ter povečujejo olajšave za obrtnike — začetnike ter povečujejo občinske stopnje od avtorskih pravic za opuščene republiške stopnje.
Miran Pezdirc je posredoval predlog delegacije KS Lukovica za priznanje olajšave tudi obrtnikom, ki obiskujejo strokovne šole. Vendar predloga ni bilo mogoče sprejeti, ker republiški zakon za to kategorijo obrtnikov olajšav ne predvideva.
Naslednji dve točki dnevnega reda sta bili namenjeni ustanovitvi in sofinanciranju novega družbenega organa, to je sodišča združenega dela, v katerega pristojnost spada reševanje delovnih sporov in sporov med TOZD. Občina Domžale spada v ljubljansko regijo, katere sodišče združenega dela bo imelo predsednika in dva sodnika, ki imajo lastnost delavca v združenem delu sodišč, ter 47 sodnikov iz vrst delovnih ljudi in občanov. Ljubljanske občine bodo imele po pet sodnikov iz vrst delovnih ljudi in občanov, občina Domžale in druge pa po dva sodnika - laika, in sicer sta bila kasneje na predlog komisije za volitve in imenovanja za to dolžnost izvoljena Lado Skerjanc iz Hcliosa in Ljubo Milic iz Papirnice. Sofinanciranje novoustanovljenega sodišča se ureja z družbenim dogovorom, in sicer je osnova število zaposlenih, kar znaša za tukajšnjo občino 4,90 % od skupnega zneska predračuna, ki predvideva za prvo poslovno leto tudi stroške za pridobitev in ureditev poslovnih prostorov, opreme in podobno. Vendar pa so se delegati pri glasovanju soglasno odločili za sklep, da se potrdi predlog izvršnega sveta, da se družbeni dogovor o sofinanciranju sodišča združenega dela sprejme pogojno s tem, da sc ta prispevek prišteje k splošni porabi za leto 1975.
Skupščina je nato po predhodnem pojasnilu in obrazložitvi članov komisije Janka Gedriha in Ivana Paša, ki je pregledovala samoupravne sporazume o ustanovitvi občinskih samoupravnih skupnosti, sprejela sklep, da daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva, občinske zdravstvene skupnosti, kulturne skupnosti, skupnosti za zaposlovanje Ljubljana ter k ustanovitvi izobraževalne skupnosti, slednje s pogojem, da predlagatelji v 30 dneh samoupravni sporazum uskladijo s pripombami komisije ter pošljejo čistopis sporazuma vsem ustanoviteljem.
Nato so delegati obeh zborov v predlaganem besedilu soglasno sprejeli
— odlok o zazidalnem načrtu Mengeš — Zavrti in odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči in prepovedi parcelacije na območju, ki ga ureja zazidalni načrt Mengeš—Zavrti.
V razpravi je sodeloval predstavnik delegacije KS Jarše s pripombo, naj bodo za vse enotni kriteriji glede naročanja in plačevanja zazidalnih in podobnih načrtov, in kako da mora Krajevna skupnost Jarše v svoji pristojnosti naročati in z lastnimi sredstvi poravnavati račune za take načrte. - Pojasnilo na to bo delegacija prejela do naslednje seje;
— odlok o spremembi odloka o ukrepih družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Domžale;
— odlok o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo lokalne ceste v Trzinu, ter
— sklep o uvedbi likvidacije stanovanjske zadruge „Naš dom" Radomlje.
Pod točko dnevnega reda „Vo-litve in imenovanja" so delegati obeh zborov soglasno sprejeli predlog predsednika 10 Viljema Drža-niča
— da se Milojka MODRIJAN, dipl. iur., na lastno željo, z 28. 2. 1975 razreši dolžnosti namestnika predsednika IS skupščine občine Domžale, vendar pa ostane še vedno član izvršnega sveta;
— da se Ivanka ZAJC, dipl. oec, prav tako na lastno željo, z 31. 3. 1975 razreši dolžnosti načelnika oddelka za gospodarstvo in finance, vendar ostane pravtako še vedno član izvršnega sveta, in da se
— Štefan LONCNAR, dipl. iur., s 1. 4. 1975 imenuje za načelnika oddelka za gospodarstvo in finance.
Ob tej priložnosti se je predsednik občinske skupščine razrešenima tovarišicama v imenu občinske skupščine zahvalil za njuno prizadevno, požrtvovalno in visoko strokovno delo in jima na novi dolžnosti zaželel dosti uspeha.
Na predlog komisije za volitve in imenovanja so delegati inato' soglasno sprejeli sklep:
(Nadaljevanje na 13. strani)
(Nadaljevanje z 12. strani)
— da se ustanovi občinski štab civilne zaščite in imenuje:
za predsednika Albina PAVLINA, za člane: Mirka GREGORIČA, Marjana BOLHA RJA, Jožeta ZEV-NIKA, Franca PODBEVŠKA, Franja RAVNIKARJA, Valentina VEITA, Marjana SLATNARJA, dr. Iva PEVCA, Franca PLIBERSKA in Marjana LOGARJA;
— da se v iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti socialnega varstva Domžale imenujejo:
za predsednika: Franc GOSTIN-ČAR
za tajnika: Nace VODNIK za člane: Antonija Mislej, Majda Cof, Stane Jerman, Milena Peterka, Marica Jerman, Vinko Cedilnik, Emil Mučič, Anton Dolenc, Betka Močnik, Valentin Pavli, Marija Pire, Jože Vodeb in Ivanka Šimenc;
— da skupščina občine Domžale daje soglasje k postavitvi Milojke Modrijan, dipl. iur., za namestnika občinskega javnega tožilca Domžale;
— da občinska skupščina soglaša z imenovanjem Milana MARI-NIČA za tajnika samoupravne kulturne skupnosti Domžale;
— in imenovanjem Radovana CVETKA za tajnika samoupravne
telesnokulturne skupnosti Domžale;
— nadalje občinska skupščina soglaša z imenovanjem Miloša MITIČA za načelnika UJV Ljubljana;
— Anton Zakrajšek se po preteku mandatne dobe razreši dolžnosti člana sveta Lekarne Kamnik in za člana za novo mandatno dobo imenuje Boris Lenček;
— potrdi se tudi skupna lista za sodnike sodišč združenega dela ljubljanske regije, ki jo je predložila Medobčinska konferenca SZDL ljubljanske regije.
Pri „ vprašanjih in predlogih delegatov" je delegacija KS Domžale ponovno postavila vprašanje glede vrstnega reda oziroma gradnje nove osnovne šole Venclja Perka v Domžalah.
Delegacija KS Moravče je menila, da se je pri odgovoru glede gradnje šole Venclja Perka treba zavedati, da se je pri nadaljnji izgradnji šolske mreže držati sprejetega programa, ki so ga potrdili občani ob referendumu. Če se ga namerava spreminjati, naj se o tem odločijo občani, ker za spreminjanje programa skupščina ni pristojna. Tudi delegacija KS Krašnja zahteva dokončno odločitev glede prioritetnega reda nadaljnje grad-
nje šolske mreže, in to na naslednji seji občinske skupščine.
Delegacija KS Prevoje je predložila pismeno vprašanje oziroma predlog glede financiranja krajevnih skupnosti iz naslova taks in davka ter TOZD. Prispevek od TOZD naj se določi za KS po številu zaposlenih iz posamezne KS. 30 % tako zbranih sredstev naj se odvede v solidarnostni sklad za nerazvite KS; s temi sredstvi naj upravlja samoupravni organ, ki ga imenuje zbor KS. Ista delegacija postavlja vprašanje glede ureditve kanalizacije, kije na tem območju, posebno v naselju Šentvid (pro-genotestna postaja), splošen problem.
Delegacija KS Ihan je predložila pismene pripombe, ker se čuti prizadeto za nerazumevanje do njene zahteve za gradnjo mostu preko Kamniške Bistrice v Biščah in zahteva odgovor, kdaj se bo pričelo z gradnjo tega mostu ter kdaj in na kakšen način bodo zagotovljena potrebna sredstva.
Delegacija oziroma konferenca delegacij s področja gostinstva in trgovine zahteva realizacijo predloga, da se tudi na področju gostinstva in trgovine uvedejo proste sobote oziroma naj bi bili lokali vsaj ob sobotah popoldne zaprti.
Ista delegacija tudi sprašuje, zakaj se ni obdržala mlečna restavracija v Domžalah, in opozarja na to, da je treba poskrbeti v Domžalah za več tujskih sob. Ima pa tudi pripombe na prevelike razlike v osebnih dohodkih med zaposlenimi in posameznimi OZD.
Delegacija KS Moravče prosi za intervencijo občinske skupščine oziroma njenih organov v zve/i z montažo telefonske centrale v Moravčah, ker se je ustavilo pri pooblastilu, ki bi ga morala imeti Krajevna skupnost.
Delegacija KS Trzin pogreša odgovor na vprašanje glede načrtov za kanalizacijo za meteorno vodo in glede ureditve pešpoti ob glavni cesti Ljubljana-Celje. Ista delegacija tudi predlaga v zvezi z regulacijo Pšate, da je treba na levem bregu zgraditi betonsko škarpo, da bo možno speljati tudi pešpot.
Delegacija KS Lukovica je predlagala, da se v odlok o občinskih cestah vnesejo še trije odseki cest na območju njihove KS.
Na vsa postavljena vprašanja oziroma predloge bodo odgovori po možnosti pripravljeni do naslednje seje občinske skupščine.
M. P.
Gradnja medobčinske čistilne naprave
S tovarišem Jožetom Pogačnikom, predsednikom upravnega odbora medobčinskega sklada za izgradnjo čistilne naprave (kolektorja), ki bo povezovala kamniško in domžalsko občino, smo se pogovarjali o tem, kaj pomeni ta investicija, kako je sedaj z gradnjo in kdaj bo celotna naprava dograjena. Iz razgovora, pri katerem sta sodelovala tudi ing. Anton Knavs in ing. Slavomir Pavlovič, posredujemo našim bralcem odgovore, ki naj bi širše osvetlili to pomembno investicijo na območju obeh občin.
O izgradnji čistilne naprave smo že pisali in o tem tudi veliko govorimo, ker gre za investicijo, ki ni tako majhna in ki bo imela v bodoče velik pomen pri čistoči samega okolja. Kaj pravzaprav pomeni izgradnja te čistilne naprave?
Z izgradnjo medobčinskega kolektorja in čistilne naprave kot zbiralnika vseh odpadnih voda in odplak, bo podana osnova za izgradnjo sekundarne kanalizacijske mreže, s katero bodo vsa naselja in vsi proizvodni obrati odvajali svoje odplake na sodoben način.
Kanal kolektorja je iz azbestno-ce-mentnih cevi profila 800 mm, spajan vodotesno s posebno tehniko spajanja
Sedanje neurejene odplake vse bolj onesnažujejo reke, potoke, podtalnice, zastrupljajo človekovo okolje in vedno bolj ogrožajo zdrav razvoj celotnega našega prostora.
Ko bo zgrajen celoten sistem, bodo ustvarjeni boljši pogoji življenja. Suhe struge rek in potokov v poletnem času, kamor se sedaj odvajajo odplake, ne bodo več vir nalezljivih bolezni in smradu. Onesnaževale in ogrožale ne bodo več zaloge pitne vode ob dejstvu, daje poraba te vode vedno večja, ker narašča število prebivalstva.
Kako je zamišljena ceh t na investicija in iz kakšnih virov se bo financirala?
Kolektor poteka na območju naše občine v dolžini 6.360 m in to od občinske meje pri Homcu do spodnjega toka Mlinščice v Studi. Kolektor financirata občini Domžale in Kamnik, in sicer tako, da na območju naše občine financira občina Domžale 80%, občina Kamnik 20 % izgradnje kolektorja, dočim predstavlja financiranje čistilne naprave 60 % občina Domžale in 40 % občina Kamnik. Predvidevamo, da bo investicija izvršena v letu 1976 in da bo celotna naprava tudi dana v obratovanje. Pri celotnem financiranju se pojavlja tudi Vodna skupnost Ljubljanica-Sava, ki kreditira gradnjo s tem, da daje 25 % kreditnih sredstev na vročena sredstva, ki se zbirajo na območju kamniške in domžalske občine iz sredstev OZD in obrtne dejavnosti, ki so zainteresirane za izgradnjo celotnega kolektorja.
Kaj jc bilo narejenega že do sedaj in kaj predvidevate v letošnjem letu ?
Do sedaj je zaključena prva etapa gradnje v dolžini 2.782 metrov. Vrednost te gradnje znaša 4,430.000,00 din in sicer je to vrednost priključka, ki poteka od razbremenilnika Pšate v Zgornjih Jaršah v smeri proti Ihanu in pride do kopališča v Domžalah.
Druga etapa gradnje pa poteka severno od razbremenilnika Pšate proti meji z občino Kamnik in bo
dar je prišlo do počasnejše gradnje zaradi tega, ker sam kolektor pride za homškim hribom v strugo Kamniške Bistrice in tudi teren za gradnjo je prilično zelo težaven, ker je potrebno kopati kanal celo v živo skalo. Celotna sredstva za izgradnjo druge etape so zagotovljena tako, da ne bo prišlo do večjih zastojev pri sami gradnji.
Kaj boste delali potem, ko bo dokončana druga faza in kje bodo potekala nadaljnja dela '
I odrta skupnost Ljubljanica-Sava izvaja za homškim hribom v dolžini 220 m obrežnega zavarovanja v sami strugi Kamniške Bistrice
dolga 3.578 metrov. Trenutno je že zgrajene več kot polovica celotne trase, katere gradnja je ocenjena na 6,192.320,00 dinarjev. Dela sicer potekajo zelo hitro, ven-
Zaradi tega, ker dela zelo hitro potekajo — dnevno zaradi ustrezne mehanizacije položijo tudi do 100
(Nadaljevanje na 14. strani)
PISMA BRALCEV
MORDA BI BILO PRAV .. .
Prejeli smo že dve številki OBČINSKEGA POROČEVALCA, ki sedaj izhaja dvakrat mesečno in v pomanjšani obliki. Ker sem stalni dopisnik tega lista, sem se pozanimal med našimi občani, kakšen vtis je napravil ta novi Občinski poročevalec v novi izdaji in obliki. Zato bi rad omenil nekaj pripomb nasploh o tem našem občinskem glasilu. Najprej so občani mnenja, da bi bilo bolj prav, da bi ta naš časopis izhajal še v naprej v taki lepi obliki in vsebini kot doslej. Kajti že takoj z novo izdajo se je poznalo, da ta naš časopis ne bo več tak, kot je bil. Manjši je, tudi papir je slabši in tudi branja ni več toliko. Drugo, kar je morda bilo in je še preveč v tem našem listu navajanje vse predolgih referatov iz raznih sestankov in sej. Izjema je res zanimiva vsebina naših občinskih sej. Dalje je vse premalo dopisov iz našega podeželja. Zato bi predlagal sledeče:
Da bi se zaradi večje informativ-nosti naših občanov razširila mreža naših dopisnikov in naj bi se uredništvo časopisa povezalo z našimi aktivisti v SZDL in ZK s prosvetnimi delavci po šolah, s pionirskimi odredi in jih, tiste delavoljne. vključilo v občinski informativni center pri Občinski konferenci SZDL ter s tem olajšalo delo uredništvu časopisa.
Da se razširi krog uredniškega odbora in zadolži posamezne člane za delo in zbiranje podatkov po sekcijah in ne da bi vse delo slonelo samo na glavnem uredniku.
Morda bi bilo prav, da bi tudi naši člani SZDL že pri članarini plačali ta časopis, ki bi bil zaradi večjega števila naročnikov tako tudi lahko cenejši.
Da bi bil pri vsaki KS zadolžen eden od delegatov, ki bi vodil dopisništvo in bil član te dopis-niške mreže.
Želim z drugimi občani vred, da bi Občinski Poročevalec tudi v novem letu in v novem načinu izhajanja ne samo obdržal dosedanje naročnike in bralce, temveč pomnožil število istih v vsej občini!
Nace Vodnik
tovarišem dopisnikom, kajti glasih izhaja 2-krat mesečno in obsega najmanj 16 strani, kar mesečno predstavlja več kot je to bih v prejšnjih letih.
3. Glede daljših sestavkov je bil uredniški odbor tudi do sedaj v precejšnji dilemi, vendar pa moramo imeti pred očmi to, da smo dolžni informirati o posameznih dogajanjih naše delovne ljudi in občane z daljšimi sestavki in da mnogokrat ni mogoče vse to strniti v krajše sestavke.
4. Glede dopisništva pa lahko ugotavljamo to, da je izdajateljski svet velikokrat razpravljal o tem problemu, skušal najti dopisnike v posameznih krajih in v posameznih organizacijah, predvsem pa v interesnih skupnostih, vendar pa to v celoti ni uspeh. Zaradi tega v glasilu tudi ne zasledimo tistih drobnih novic iz posameznih krajev, ki bi bile najbolj zanimive za naše bralce. V zadnjem obdobju skušamo sicer to urejevati s konkretnimi dogovori, vendar nam to še ni v celoti uspelo.
5. Že v 2 številkah smo pisali o tem, da naj na uredništvo glasila posamezni občani in delovni ljudje pošiljajo krajše sestavke in ga seznanjajo s problemi v posameznih krajih. Do sedaj lahko ugotavljamo, da nam je to delno uspelo na posameznih območjih, ne pa v cehtni občini To vprašanje bomo lahko rešili samo z vsemi tistimi, ki bi lahko pisali v naše glasilo, kajti uredniški odbor ne odklanja člankov, ki se nanašajo na posamezne probleme, deh in življenje v naši občini
Brez dvoma bo politika občinskega poročevalca v bodoče ostala nespremenjena in tudi vsebinska zasnova glasila je tako široka, da lahko najdejo svoje mesto v njem vsi tisti, ki bi želeli redno poročati o dogajanjih v svojih krajih Čim več bo takšnih prispevkov, tem bolj bo glasilo odraz dogajanj in hotenj na območju cehtne naše občine, v vseh sredinah družbenega in gospodarskega življenja, povsod kjer se pojavljajo posamezni pro-blemL Urednik
(Nadaljevanje s 13. strani)
metrov cevi — bodo dela na severnem delu kolektorja predvidoma zaključena že pred rokom, to je v mesecu aprilu. V izdelavi pa so že elaborati za nadaljnjo gradnjo kolektorja južno od kopališča v Domžalah do same čistilne naprave, katere lokacija bo pri izlivu Mlinščice v Kamniško Bistrico. Tretja faza gradnje, ki bo potekala v drugi polovici letošnjega in v začetku prihodnjega leta, pa je ocenjena na 6,708.000,00 din. Tako bi skušali ta sredstva dobiti na podlagi sporazuma, ki bi bil sklenjen z organizacijami združenega dela in tistimi obrtnimi dejavnostmi, ki v največji meri sedaj vplivajo na odpadne vode s tem, ko izlivajo le-te v posamezne reke na celotnem območju, kjer bo potekal kolektor. Sporazum je pripravljen in upravni odbor pričakuje, da bodo delovne organizacije in posamezniki v celoti podpisali ta samoupravni sporazum, ki predvideva sredstva v višini 3,000.000,00 din.
Že prej ste omenili, da deh zeh hitro poteka in zaradi tega nas zanima tudi to, kdaj bo sama priprava dokončno izročena svojemu namenu?
Pri izgradnji kolektorja je sodelovalo več delovnih organizacij: Gradbeno podjetje OBNOVA iz Ljubljane, NIVO Celje in sedaj Vodna skupnost Ljubljanica-Sava. Glede na samo izgradnjo je brez dvoma Ljubljanica-Sava najbolj specializirana za to gradnjo, ker s tem istočasno rešuje samo regula cijo Kamniške Bistrice in posamez nih njenih pritokov. Ce bodo sredstva zagotovljena, potem bo kolektor dograjen do konca leta 1976 in bo takrat rudi povezan s Kamnikom. Brez dvoma pa moramo poudariti to, da bi bilo nesmiselno preje predati kolektor svojemu namenu, dokler ne bo zgrajena čistilna naprava za mehansko čiščenje odpadnih voda in odplak. Ta naprava je predvidena v obliki pretočne greznice.
Upravni odbor sklada je prepričan, da bo zaradi velikega interesa dokončne izgradnje kolektorja potekalo tudi financiranje v taki obliki, da ne bo prihajalo do zastojev. Delovne organizacije in upravni odbor se zavedata, da bi podaljševanje same gradnje povečevalo stroške same izgradnje in seveda tudi povzročalo neprestano bojazen oku zevanja ne samo potokov in Kamniške Bistrice, ampak tudi talne vode, ki je za območje domžalskega vodovoda edini vir, ki mora ostati čist, ker drugih virov sedaj še nimamo.
S tem pa bo v veliki meri rešeno tudi sekundarno vprašanje celotne kanalizacije na širšem območju, po katerem poteka sam kolektor, predvsem pa bo rešeno odvajanje industrijskih odplak iz posameznih organizacij združenega dela.
O sami gradnji kolektorja bomo še pisali zaradi tega, ker smatramo, da je to investicija, ki bo rešila mnoga vprašanja na območju naše občine.
ODGOVOR
Na dopis našega dopisnika tovariša Načeta Vodnika, ki nam piše o tem, kako so občani sprejeli novo obliko glasila, daje uredništvo nekaj pojasnil, s katerimi želi seznaniti tudi ostale naše bralce.
1. Glede same oblike lahko ugotovimo samo to, da je velikost glasila ostala nespremenjena, da pa je res prišh do uporabe tanjšega papirja. Sprememba pa je v tem, da glasilo ni več tiskano v knjigotisku, ampak v offset tehniki, kar seveda daje samemu besedilu drugačni videz. To je bih potrebno zaradi tega, ker se glasih tiska v Domžalah, temu pa je vzrok prevelika podražitev v tiskarnah, ki so nam do sedaj tiskale glasilo.
2. Glede tega, da je sedaj manj branja, pa se ne moremo strinjati s
OGLAS
ML1NOSTROJ ( Tovarna strojev Domžale, proda na javni dražbi naslednja osnovna sredstva:
1. Tovorni avto TAM 2000, leto izdelave 1968, prevoženih 121310 km, v voznem stanju, izklicna cena 12.000,00 din.
2. Ročni upogibni stroj za krivljenje pločevine do debeline 2 mm, širine 2000 mm. Izklicna cena 6.000,00 din.
Licitacija bo 14. 3. 1975 ob 13. uri na dvorišču tovarne. Ogled osnovnih sredstev je možen dne 13. 3. 1975 od 12. do 14. ure in eno uro pred začetkom prodaje.
Licitanti morajo pred začetkom dražbe vplačati 10% varščino, kupnino pa poravnati pred prevzemom.
-~-\
ODGOVORI NA ČLANEK V SPOMIN IVANA DOLINSKA -VINKA
\_J
V 2. številki našega glasila smo pri objavi članka v spomin na Ivana Dolinska-Vinka spraševali naše bralce, če morda poznajo ostala dva tovariša, ki sta skupaj z njim na sliki.
V uredništvu se je oglasil tovariš Nande Grilj iz Krašnje 51, ki nam je povedal, da je to njegov brat Stanislav s partizanskim imenom Brdavs. Ravno tako nam je o tem sporočil tovariš Jerko Skok iz Kromberka 35 pri Novi Gorici, katerega pismo bomo v povzetku tudi širše objavili v nadaljevanju tega sestavka.
Tako je sedaj ugotovljeno, daje tovariš na sredini slike Stanislav Grilj-Brdavs, ki je bil rojen 1916. leta v kmečki družini v Krašnji. Pred drugo svetovno vojno je delal v Mengšu v mehanični delavnici poleg gostilne „Pavovec". Z organizacijo OF je začel delati že leta 1941, v partizane pa je odšel, po pripovedovanju njegovega brata, marca 1943 in sicer v Kamniško zasavski odred, kjer je dobil tudi čin politkomisarja. Bil je tudi kot ranjenec v „Lukovi" bolnišnici v Kolovcu, vendar je ušel in se potem zadrževal na Pšajnovici, kjer se je zdravil. Padel pa je po izdaji, 14. marca 1945 v Zavošcah nad Blagovico.
Tovariš Jerko nam posreduje tudi podatke, da je slika nastala v bližini vasi Dobčno leta 1943. Istočasno pa piše, da je na desni strani slike po vsej verjetnosti tovariš Tomaž Novak-Srečo.
V svojih spominih na medvojna leta nam tov. Jerko Skok piše tudi naslednje: „Dolinškova družina v Mengšu je bila zanesljiva postojanka ilegalcev - organizatorjev OF na območju Domžal in Kamnika. V tej hiši so se zdravili tudi prvi ranjeni partizani. Pokojna Julka je bila zanesljiva opora vsem, ki so se upirali okupatorju.
Ko je Ivan dobil poziv za v nemško vojsko je bilo potrebno najti način, kako obvarovati hišo in domače. Ivan ni nikoli imel namena, da bi se odzval pozivu, čeprav so Nemci selili starše in sorodnike tistih, ki so odšli v NOV. Zaradi tega je bilo domenjeno, da se odpelje z ostalimi vpoklicanimi v Kranj in da tam pobegne. Organizirana je bila tudi zveza, da bi vstopil med partizane na terenu Jesenic. Ivan pa se ni strinjal s tem in je hotel priti domov. To mu je uspelo, ko se je pripeljal med kolesi tovornega vlaka do postaje Groblje na Rodici. Tuje izstopil in dobil zvezo s terenci ter tako obvaroval starše in ostale domače, da jih Nemci niso ustrelili."
Tovariš Jerko nam še piše o uspešni akciji, ki jo je izvedla VOS grupa v samih Domžalah, ko je iz tedanje  Okršlarjeve  tovarne (da-
(Nadaljevanje na 16. strani)
IN MEMORIAM
ALBIN JEŠELNIK
V nedeljo, 16. februarja, smo se na domžalskih Žalah poslovili od komandirja postaje milice Domžale tovariša Albina Ješelnika. Rojen je bil 1. marca 1941 v Sadnem hribu pri Kočevju v številni kmečki družini. Že leta 1942 so Italijani ubili njegovega očeta, 1943. leta je kot borec izgubil življenje njegov brat v borbi na Primorskem, njegova mati pa je postala znana partizanska mama, ki je skrbela za svoje lastne otroke in za vse tiste, ki so se uprli okupatorjevemu nasilju.
energijo. Še toliko težje nam je, kadar se ob zadnjem slovesu srečujemo s takimi ljudmi kot si bil ti — poln predanega tovarištva, poln resničnega človeškega odnosa/prepričan v socialistično resnico, da ni ovir, ki jih človek s svojo voljo, svojim — včasih trdim in neumornim delom - ne bi mogel premagati. Tak si bil, tovariš komandir, in takega smo te širom naše občine tudi poznali. S teboj vred smo gradili lepši jutrišnji dan, polni načrtov in idej, toda sredi teh snovanj nam je skupaj s teboj zastal korak, ostal nam je samo še spo-
Osnovno šolo je končal v Kočevski reki in pozneje delal kot delavec v Kočeju in Ljubljani. Po vrnitvi iz vojske je stopil v Ljudsko milico in služboval v Kočevju in Ribnici. V Tacnu je končal 1-letno poklicno šolo pri upravi za notranje zadeve in kot izredni študent Višjo pravno šolo v Mariboru. 1. januarja 1972 je bil postavljen za komandirja Postaje milice v Domžalah.
Ob zadnjem slovesu se je na domžalskih Žalah zbralo veliko delovnih ljudi in občanov, ki so se hoteli posloviti od tovariša Albina. V poslovilnih besedah so njegov lik in njegovo delo orisali tovariš Balah iz Uprave javne varnosti Ljubljana, Jernej Lenič v imenu Skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij Domžale in Edo Špendl v imenu kolektiva Postaje milice. V svojem poslovilnem nagovoru je tovariš Lenič med drugim dejal: „Ljudje srno na taka smrtna snidenja večkrat pripravljeni, ne ugovarjamo tistemu, kar od nas živih zakon narave terja in uresničuje, globoko pa smo prizadeti, kadar smrt poseže tja, kjer ji po našem razumu ni mesta, kadar poseže v mladost in mladostno
min na včerajšnji dan in včerajšnje načrte, s katerimi smo ostali sami brez tvoje tehtne misli in poštene ideje.
Število zbranih ob tvojem slovesu je priča širine in globine tvojih življenjskih idej, ki bi jih poleg tvojega sodelovanja, tovarištva in prijateljstva potrebovali tvoji sodelavci še danes in tudi jutri. Zato smo še bolj nemi ob tem tvojem zadnjem domu, ki ti ga je usoda mnogo prezgodaj odmerila. Tako vidiš, tovariš komandir, pride čas zadnje besede, ki jo je med znanci in delovnimi tovariši težko izreči, posebno težko na zadnji poti mladega, delovnega človeka, pravega in dobrega tovariša."
S takimi mislimi v srcih smo ob zvokih zadnje žalostinke zapuščali prostor, na katerem je našel svoj poslednji dom priljubljeni komandir tovariš Albin in v nas je bila ostala edina želja, da bi se spočil v zadnjem domu, kajti njegova kratka življenjska pot je bila povezana z mnogimi bolečinami in z velikim trpljenjem v zadnjih dneh življenja. Takšnega kot je bil, ga bomo ohranili v našem spominu.
ar.
TONČKAPANGRE
Od Tončke Pangre smo se poslovili 8. januarja na pokopališču v Krtini, prav na dan, ko je dopolnila 75 let. Vsi smo jo poznali kot Tončko-pismonošo. Dolga leta je s težko poštarsko torbo hodila od hiše do hiše, od vasi do naselja in do sleherne hribovske bajte. Nosila je ljudem sporočila, ki so jih težko čakali, prinašala je vesele novice, pa tudi take, da ji je zatrepetalo srce, ko jih je izročala.
Tončko smo poznali tudi z druge strani. V času NOB je bila vseskozi simpatizer osvobodilnega boja in aktivno vključena v delo še pred 9. 9. 1943. Će so bile onemogočene javke, če se kurirji niso uspeli prebiti, to je zmogla Tončka, ki je lahko prenesla vsako sporočilo na svoji vsakdanji poti. Poskrbela je celo, da je pošta, namenjena nemškemu poveljstvu ali nemškemu uradu, prišla v roke najprej aktivistom OF.
Tončke ni več, kar na hitro je omagala in usahnila. Od nje so se poslovili številni prijatelji, ki niso pozabili njenega dela, njene bodril-ne besede in njene zavzetosti za lepšo prihodnost. ^ ^
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta in moža
ALBINA JEŠELNIKA
se iskreno zahvaljujemo delavcem Postaje milice, vsem govornikom za poslovilne besede, godbi milice iz Ljubljane, pevskemu zboru Društva upokojencev Domžale, vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem iskrena zahvala!
Hči Tanja, sin Edo in žena Hilda
ARON ZORNADA
Minilo je mesec dni, odkar smo se zadnjič poslovili od Arona Zor-nade. Dopolnil je 60 let življenja.
Aron Zornada ni bij domačin, vendar njegov lik in njegovo delo na področju Domžal, ne sme kar tako v pozabo.
Rodil se je v Trstu in se kasneje s starši naselil v Ljubljani. Dovršil je srednjo tekstilno šolo v Kranju.
Med okupacijo se je takoj vključil v politično delo s tem, da je začel ustanavljati in voditi OF odbore. Bil je rajonski sekretar v Rožni dolini vse do 12. 10. 1944, ko so ga Nemci aretirali. Odpeljali so ga v zloglasno taborišče Dachau. Tukaj je prestajal vse muke in trpljenje, kar je vsekakor kasneje vplivalo na njegovo zdravje.
Po osvoboditvi se je najprej zaposlil v Ljubljani, nato v Predilnici Litija, od leta 1948 dalje pa je bil zaposlen pri „Induplati" Jarše. Y Jaršah si je tudi postavil svoj dom.
Zaupane so mu bile važne in odgovorne naloge od vodje statističnega in planskega sektorja ter sektorja za vzdrževanje. Bil je v. d. direktorja „Motvoz in platno", Grosuplje (tovarna je takrat spadala pod upravo „Induplati" Jarše). Zadnja leta pa je vršil funkcijo obratovodje Predilnice.
Aron Zornada je bil vseskozi član ZB, sodeloval je pri Krajevnih skupnostih, kakor tudi pri drugih množičnih organizacijah na področju Domžal. Več let je bil sod-nik-porotnik pri SO Domžale.
Prezgodnja smrt ga je iztrgala iz naše srede. Ostal nam bo spomin na postavnega, odločnega moža, odkritega značaja, polnega delovnega elana, strokovnjaka v svojem poklicu, dobrega tovariša in za-
D. P.
vednega Slovenca.
Iz Krajevne skupnosti Jarše
V Krajevni skupnosti Jarše v zadnjem obdobju veliko razpravljajo o posameznih problemih, kot so gradnja trgovine, otroškega vrtca in asfaltiranje ceste skozi Jarše. Dejstvo je, da so občani leta 1974 ob pomoči Krajevne skup-
OBRAČUN
nosti rešili dolgoletni problem kanalizacije skozi celotno naselje. Ta akcija jim je uspela predvsem zaradi tega, ker so sami zbrali 124.000,00 din, kar je dokaz, da so občani Jarš pravilno razumeli težko finančno situacijo in prisko-
izgradnje kanalizacije v 1. 1972/73. Kanalizacija je bila zgrajena od križišča na Rodici (Smolnikar), skozi Jarše, do priključka na cesto Kamnik Domžale v Sr. Jaršah.
1. Stroški materiala
2. prevoz materiala
3. Delo (Stamenkovič)
4. premestitev cevovoda popravilo okvare
5. razno (pregled, kontrola)
6. načrti
Skupaj stroški
Viri sredstev
1. Prispevki občanov
2. Prispevek Osnovne šole J. B. Tito
3. Gostin. podi. Črnuče
4. Sob Domžale namensko za kanalizacijo
Skupaj
Razlika iz red. sred. KS Jarše
121.227,60 N din 20.106,00 N din 417.925,00 N din
5.858,20 N din 1.243,70 N din 19.800,00 N din
586.160,50 N din
124.000,00 N din
4.000,00 N din 10.000,00 N din
47.356,00 N dinn
185.356,00 N din
400.804,50 N din
Na območju Rodice in Jarš je vse pripravljeno za to, da bi lahko cesta dobila asfaltno prevleko
(Nadaljevanje s 14. strani)
našnji Toko) odnesla več deset-tisoč RM. V tej akciji je sodeloval tudi pokojni Vinko Dolinšek in mladinke Delavske enotnosti, ki so bile organizirane v tej tovarni. Spominja se celo tega, da so morali oklofutati neko tovarišico zaradi tega, da bi prekrili njeno pomoč pri sami akciji. Omenja pa tudi delo tovarišice Julke Ahčin iz Domžal, ki je seznanjala posamezne člane ilegalne skupine o gibanju okupatorjevih vojakov v župnišču, ki^je bilo tedaj spremenjeno v protiletalsko opazovalnico.
Uredništvo glasila ponovno prosi vse tiste, ki bi kaj več vedeli o domnevnemu Tomažu Novaku-Sreču, da to sporočijo uredništvu ali pa se osebno z glasijo, da bi dognali tudi resnico o tem tovarišu. " ,
Uredništvo
čili Krajevni skupnosti na pomoč pri realizaciji te naloge. Brez dvoma njihov delež v celotni investiciji, ki je znašala 586.160,50 din, ni majhen in predstavlja izraz velike solidarnosti.
V sedanjem času pa potekajo mnoge razprave o tem, da bi asfaltirali cesto, ki ima z izgradnjo kanalizacije že vse potrebne pogoje. Svet Krajevne skupnosti, delegacije in družbenopolitične organizacije so ponovno razpravljale o tem problemu in sprejele sklep, da se obrnejo do občanov s ponovno prošnjo za zbiranje sredstev. Občani so pripravljeni pomagati, tudi sama Krajevna skupnost bo sofinancirala asfaltiranje ceste, vendar pa bo potrebno dobiti sredstva tudi s strani Cestnega sklada pri skupščini občine Domžale. Če pogledamo zadevo s te strani, da položena kanalizacija že postavlja
primarno ureditev, potem bi bilo razumljivo, da bi cestni sklad moral pomagati s sredstvi in da bi tudi cesta skozi Jarše bila asfaltirana. Občani so prepričani, da
KARNEVAL OTROŠKIH MASK V DOMŽALAH
Društvo prijateljev mladine in Kulturna skupnost Domžale prirejata že vrsto let karneval otroških mask za naše najmlajše.
Tudi letos ta prireditev ni odpadla. Lep, suh in sončen popoldan je privabil veliko število predšolskih in šolskih otrok, da so se oblekli v pustne šeme.
Zbirališče je bilo v nedeljo, 9. februarja na dvorišču bivše domžalske I. osnovne šole. Otroke, zlasti predšolske, so spremljali starši. Na dvorišču je poskrbela za veselo pustno razpoloženje domžalska godba na pihala, ki je izvajala nekaj veselih in poskočnih „viž".
Točno ob 14. uri je krenila godba in za njimi se je priključila pestra kolona pustnih šem. Ob igranju koračnic se je dolgi sprevod pomikal po Ljubljanski cesti do spomenika NOB, kjer je sprevod obšel spomenik in se usmeril proti dvorani Komunalnega centra. Na obeh straneh, so na pločnikih Ljubljanske ceste stali gledalci in tudi iz oken bližnjih blokov so sprevod opazovali njihovi stanovalci.
Na ploščadi pred dvorano so stale gruče ljudi, ki so sprejele sprevod pustnih šem. Godba je na ploščadi nadaljevala z igranjem, dokler se niso vse pustne šeme zbrale in razvrstile v dvorani, kjer se je veselje in rajanje nadaljevalo, kar dobri dve uri.
V dvorani je pustne šeme sprejel godalni orkester prof. Tomaža Ha-beta, ki se je trudil, da je po zvočniku navduševal s poskočnimi, zabavnimi in vedrimi melodijami razigrano mladež.
Mask je bilo okoli 900. Nekatere so bile res originalne in lepe. Vsaka maska je pri vstopu v dvorano dobila pomarančo, ki jih je nabavilo Društvo prijateljev mladine iz Domžal.
Živ — žav se ni polegel dve uri in so si ga ogledali z veseljem tudi odrasli, predvsem starši predšolskih otrok.
Pustne šeme je zabaval in navduševal poklicni igralec Tone Gogala, ki je pripravil pustne šeme, so zabavale — vse, res, na ravni veselega pustovanja.
Otroški karneval mask je v celoti uspel, kar je bilo razvidno z obrazov prisotnih staršev in otrok. Le-ti so sneli pred koncem prireditve svoje pustne maske, ker jim je bilo vroče in so bih otroci od veselja dodobra razgreti.
DOLFE PREŠEREN
bodo dogovori v tej smeri uspešni in da jim bo pri tem pomagal s svojimi sredstvi tudi Cestni sklad.
R. F.
PREŠERNOVA
PROSLAVA V DOMŽALAH
Kulturna skupnost Domžale je na predvečer dneva smrti pesnika Prešerna in slovenskega kulturnega praznika priredila v mali dvorani Glasbene šole v Domžalah proslavo s kakovostnim sporedom.
Najprej je za uvod, tajnik Kulturne skupnosti tov. Milan Mari- > nič j imel slavnostni govor, v katerem je podal očrt o Prešernovem duhovnem življenju, o njegovih poezijah in o političnih in kulturnih razmerah dobe, v kateri je živel Prešeren.
Za tem je dekliški pevski zbor Občinskega sveta ZKPO iz Domžal, pod vodstvom pevovodje tov. Jožeta Naraločnika zapel Flajšma-nove Pod oknom. Pri naslednjih dveh narodnih, v priredbi Danila Bučarja, ki jih je zapel dekliški zbor: Kako bom ljubila in Kje so moje rožice, sem imel podzavesten občutek, kako v gostilni pri Črnem Juriju streže oče Eržen svoje goste in kako posluša Prešeren petje krakovskih in trnovskih fantov, ko zahajajo v to gostilno.
Dekliški pevski zbor je sestavljen iz deklet, ki so že dokončale osnovno šolo in se zdaj .šolajo drugje, a se še vedno z veseljem vračajo k petju in njihovemu nekdanjemu pevovodji.
Zbor je prizadeven, discipliniran in je čutiti, kako se vrašča v homogeno celoto.
Vse tri pesmi je zbor zapel ubrano, doživeto in brez kakršnegakoli spodrsljaja.
Omeniti je treba tudi to, da zbor goji lepo artikulacijo in interpretacijo.
Tovariš Tone Ravnikar je nato recitiral Prešernovo Elegijo svojim rojakom. Prednašal jo je umirjeno in z jasnim stavčnirn in besednim poudarkom. Tov. Marta Cerar je popestrila večer s tem, da je poslušalce popeljala v utrip Prešernove dobe, ko je na citrah zabrenkala dve narodni. Prav posrečena zamisel režiserja; saj so bile citre v Prešernovem času zelo cenjen inštrument.
Za zaključek je prof. Majda Mihelič na klavirju zaigrala še dve zahtevni skladbi in to Claude Debussyevo Mesečino in Frederic Chopinovo Balado v G-molu.
Izvedba je bila dovršena, saj je pianistka pokazala pri izvajanju obeh skladb svoje elementarne sposobnosti: ritmičnost, znanje, spretnost in eksaktnost.
Dvorana je bila okrašena s Prešernovo podobo in šopkom rdečih nageljnov. Poslušalci, ki jih je bilo kar lepo število, so nagradili vsakega nastopajočega s ploskanjem.
DOLFE PREŠEREN