Celjski tednik
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
celje, 15. januarja 1965 - leto xv. - št. 2 - cena 30 din
KAPLJE ALI CEL LITER YODE?
Prva faza celjskega vodovoda končana, vendar
je voda še vedno na dnevnem redu
Na starega leta dan so se Celjani
oddahnili dovršen je bil nov vo-
dovod, po katerem bo v Celje pri-
teklo 150 litrov vode na sekundo.
O vodi, vodovodu in zopet vodi je
bilo v Celju toliko govora, da so
Celjani to vest sprejeli z določeno
rezervo. In vendar je po novem
vodovodu na staro leto pritekla
voda iz Vitanja.
Gradnjo novega vodovoda, ki
so ga narekovale drastične razme-
re in ki je bil (bodimo pravični)
grajen v težavnih kreditnih pogo-
jih (vodovod je gradilo podjetje
Plina.rna-vodovod iz Celja s po-
močjo lastnih sredstev in kreditov,
katerih večina, je bila najeta v ne-
ugodnih, kratkoročnih pogojih z
odplačilnim rokom 4 do 5 let),
kljub temu dograjen v sorazmerno
kratkem času, če upoštevamo še
izvajalčeve težave, da je dobil
končni projekt notega vodovoda
le nekaj tednov pred zaključnimi
deli.
Komaj je voda dobro stekla po
novem vodovodu (pravzaprav še
niti ni), je izvajalec predložil ob-
činski skupščini v odobritev pred-
log za povišanje cen vode z name-
nom, da bi v naslednjih petih letih
lahko odplačeval anuitete za do-
slej najete kredite, ki bodo znašale
okrog 100 milijonov dinarjev. Po
razpravi je skupščina stvar prelo-
žila do druge polovice januarja,
za čas, v katerem bi temeljito pro-
učili možnosti glede kreditov in iz-
delali podrobnejše kalkulacije mo-
rebitnih spremenjenih cen vode.
Omenjeni predlog je vseboval več
variant, ki bi naj premostile krizo,
v kateri se je izvajalec znašel,
obenem pa tudi vprašanje nadalj-
nje graditve vodovoda, saj na pol
poti ne kaže ostati (nov vodovod
je zgrajen le do mesta Celja oziro-
ma priključen na star vod, ki pa
tolikšne obremenitve — količine
vode ne absorbira; to je razumlji-
vo, saj je bil grajen za enkrat
manjše potrebe), pri tem pa ostaja
dejstvo, da nekatera področja niso
z novim vodovodom rešena večne-
ga pomanjkanja vode (Dečkova
cesta in del Dolgega polja).
v (Nadaljevanje na 3. str.)
Zdravko Trogar
NOVI PREDSEDNIK
OBČINSKEGA ODBORA SZDL
V CELJU
Konec prejšnjega leta je bila
plenarna seja članov občinskega
odbora SZDL v Celju, na kateri
so razpravljali o analizi delacelj-
ske občinske skupščine, pa tudi
o pripravah na spomladanske vo-
litve v predstavniška telesa. Na
seji so razrešili dosedanjega
predsednika občinskega odbora
SZDL, tov. Marjana Ravnikarja,
ki je medtem sprejel novo de-
lovno obveznost ter na njegovo
mesto izbrali tov. Zdravka Tro-
garja. In prav ta sprememba v
vodstvu občinske organizacije
SZDL v Celju nam je dala povod
za razgovor z novim predsedni-
kom o sedanjih najvažnejših na-
logah organizacije Socialistične
zveze.
. — Gotovo je, da bomo tudi v
prihodnje beležili lepe uspehe, če
bomo delali z združenimi močmi.
V našo dejavnosti, v obravnava-
nje in reševanje problemov mo-
ramo zajeti čim več ljudi, čim
več občanov. Naloge, ki jih bomo
morati reševati v sedanjem oziro-
ma najbližjem obdobju so velike.
Tu so priprave in volitve same
v predstavniška telesa. iPrav ta-
ko nas čaka razprava in spreje-
manje občinskega družbenega
načrta ter proračuna. Pomembna
naloga nas čaka pri ustanavlja-
nju krajevnih skupnosti in spre-
jemanju n jihovih statutov. Vse te
in še vrsta ostalih dolžnosti bo-
do zahtevale največje sodelova-
li je vseh občanov, saj gre na kon-
cu koncev za probleme, ki zade-
vajo in zanimajo vse prebivalce
občine, je dejal tovariš Trogar.
Razgovor z novim predsedni-
kom občinskega odbora SZDL v
Celju pa smo navezali tudi na de-
lo občinske organizacije, zatem
na minule konference krajevnih
organizacij SZDL ter na delo
podružnic.
Delo občinskega odbora
SZDL je že tako ustaljeno, da
trenutno ne kaže misliti na kakr-
šne koli spremembe. Zato menim,
je poudaril tovariš Trogar, da bo-
mo tudi v naprej našo dejavnost
usmerjali preko komisij in se
zavzemali za čim večjo aktivnost
in delovno samostojnost krajev-
nih organizacij.
Četudi še niso končane analize
o minulih konferencah krajevnih
organizacij SZDL v celjski obči-
ni, lahko rečem, je nadaljeval to-
variš predsednik, da so ti obra-
čuni dela uspeli. Kar pa tiče po-
družnic, je končal, je že praksa
potrdila, da bi ponekod, kot na
primer v okviru krajevne orga-
nizacija Center v Celju, težkode-
lali brez njih. Sicer pa naj delo
samo govori o umestnosti njiho-
vega obstoja, dasi ravno ne zani-
kam potrebe, da bi morali tu in
ta in več napraviti za njihovo več-
jo uveljavitev, za iiskanje ustrez-
nih oblik dela in podobno, -mb
TUDI TO M J BO ŠOLA ZA MLADE
Na splošno smo lahko z dosedanjim
potekom evidentiranja zadovoljni. To
velja tako za število predlaganih ozi-
roma možnih kandidatov za spomla-
danske volitve v predstavniška, tele-
sa kot tudi za njihov izbor. Očitno je,
da so člani SZDL na konferencah
krajevnih organizacij, zatem člani
drugih družbeno političnih in stro-
kovnih organizacij z veliko odgovor-
nostjo izbirali možne kandidature.
Edina slabost v prvi fazi eviden-
tiranja se je pokazala v premajhnem
številu predlogov iz delovnih, pred-
vsem še gospodarskih organizacij.
Prve analize evidentiranih kandida-
tov pa so opozorile še na druge okol-
nosti, ki bi jih pri nadaljnjem izbi-
ranju možnih kandidatov morali upo-
števati, zlasti še, če bomo hoteli
dobiti takšne odbornike in poslance,
ki se bodo lahko povsem posvetili
novi ali predvideni družbeni dolžno-
sti. Čeprav smo že nekajkrat opozar-
jali na kriterije izbiranja možnih
kandidatov, na to, da nima smisla
nekatere družbene in javne delavce
s funkcijami preveč obremenjevati in
podobno in da bi v določenih prime-
rih morali upoštevati tudi nezdruž-
ljivost nekaterih dolžnosti, se zdi, da
so ponekod na te okolnosti pozabili
ali jih vsaj podcenjevali. To tudi ka-
že, da še niso vsepovsod osvojili na-
čela kadrovske politike, zlasti pa ne
tista, ki jih je nakazal šesti plenum
Centralnega odbora SZDL Jugosla-
vije. Četudi bodo kandidacijski zbori
volivcev kritičneje obravnavali posa-
mezpe predloge in možne kandidate,
bi lahko že zdaj v času evidentiranja
upoštevali tudi te okolnosti — razbre-
menjevanje, nezdružljivost nekaterih
funkcij itd.
Prvo obdobje evidentiranja možnih
kandidatov za spomladanske volitve
pa je opozorilo še na en probiem. Med
predlaganimi je precej mladih ljudi;
na splošno' pa še vedno premalo. Ob
tem dejstvu dobi človek nehote ob-
čutek, kakor da iščejo starejši voliv-
ci, starejši člani družbeno političnih
in strokovnih organizacij, delovnih
kolektivov itd. tudi pri mladih že iz-
delana profile javnih delavcev, že iz-
kušene družbeno politične delavce s
širokim obzorjem in vsestranskim
poznavanjem vseh družbenih proble-
mov. Očitno je, da je ta zahteva pre-
huda in da bomo težko našli mladega
človeka s takšnimi lastnostmi. Ne
glede na to, da moremo tudi pri mla-
dih upoštevati določene kriterije in
jih uvrščati med evidentirane na os-
novi njihovega dosedanjega dela, .
ugleda in pripravljenosti do novega
udejstvovanja, se zdi, da bi. morali
upoštevati še to, da jim bo tudi delo
v skupščini dalo pomembne življenj-
ske izkušnje, da bo to delo pomenilo
zanje veliko šolo. Zato je prav, da
ustreznemu številu mladih to šolo tu-
di omogočimo.	-mb
OB OBLETNICI JUNAŠKE SMRTI '
Spomin nanje živi y nas
Te dni je minilo 22 let, odkar je v bližini »Treh žebljev« na
pohorski planoti padel v poslednji borbi Pohorski bataljon. Zlo-
slutna tišina, ki je zavladala v zemljankah, v okleščenih smrekah,
v poteptanem snegu, okrvavljenem od devetinšesdesetih borcev,
se je začela zlivati v žuborenje žalosti in bolečega ponosa. Čas je
že zdavnaj to enkratno borbo prevlekel s patino in bataljon
junakov je v ljudski domišljiji pridobil poseben sijaj. Le kdo ne
ve za veličastno podobo starega pohorskega kmeta Šarha in nje-
govih treh nedoraslih otrok! Kdo ne pozna legendarnih junakov
Milko Kerinovo, Paylo Mede-Katarino, dr. Mroža, Jožeta Meniha,
Franca Poglajena, Franca vVresika in drugih!
Sredi tistih najtežjih dni našega naroda so ti maloštevilni
borci za svobodo postavili z osebno žrtvijo veličasten spomenik,
ki je zasvetil v narodovo temo, postali so krvavo križpotje, nepre-
kinjena\vrsta številnih, ki so jim sledili, spomenik, ki je v času
narodnoosvobodilnega boja zapisal strani zgodovine svojega na-
roda s krvavimi črkami nova pota: REVOLUCIJO.
Padli borci Pohorskega bataljona v Završah
S STARIMI PROBLEMI
PO NOVI POTI
V ZADNJEM ČASU JE BILO V ZVEZI S SPREMEMBAMI PRI USTANOVI-
TELJSTVU MARSIKAJ REŠENEGA O CT; BILO JE MNOGO TEHTNIH PRIPOMB
PA TUDI VEC OZKIHMN NEPREMIŠLJENIH SODB. TO. DA SO SE USTREZNI
ORGANI V OBČINAH ODLOČILI. DA BODO DEL STATUTARNIH DOLOČIL. KI
GOVORE O OBVEŠČANJU OBČANOV. URESNIČILI 9 SKUPNIM GLASILOM -
CELISK1M TEDNIKOM - POMENI. DA JE TREBA TAKOJ PRIČETI Z VSEBIN-
SKO PREUSMERITVIJO CT, KAR JE ZAHTEVNA NALOGA ZA DELOVNI KO-
LEKTIV LISTA IN ZA VSE. KI SMO PRI TEM ODGOVORNI. TA ODGOVOR-
NOST PA ZAHTEVA. DA BOMO UPOŠTEVALI PREDVSEM NASLEDNJE:
Џ List izhaja še nadalje kot gla-
silo Socialistične zveze, ki predstav-
lja združitev vseh zainteresiranih
občanov, ki imajo poleg zahtev tria-
di izredno mnogo zelo konkretnih
predlogov in mišljenj o tem, kaj
delamo in kako živimo v našem so-
cializmu. čimveč bo teh mišljenj in
iniciative (kar načelno povsod po-
zdravljamo), tem več ho napornih in
tudi dramatičnih bojev raznih mnenj
(za kar pa marsikje tli dovolj kon-
kretnega navdušenja). Na sestankih
in na sejah ter med občani take raz-
prave potekajo, v tisku pa je tega
premalo. Dejstvo je, da kljub če-
stim pojavom birokratizma živimo
zelo samoupravno, da pa smo pri
vsestranskem obveščanju še precej
primitivni. To pa povzroča, da so
včasih primitivne in neuspešne tudi
naše razprave.	^
© V vseh statutih in »pravilni-
kih« naše demokracije imamo dolo-
čila o obveščanju, vsakdanje ures-
ničevanje tega pa je odločno prepo-
časno. Tudi pri razpravah o CT sino
bili priče tega. V času, ko dobivajo
posamezne občine vse več nalog in
ko se z upravičeno skrbjo ozirajo,
ofl kod bodo tein nalogam sledila tu-
di ustrezna sredstva — se je tudi
vprašanje CT pojavilo ponekod v
popačeni/obliki — le kot vprašanje
sredstev. Toda CT ni ustanova, ki
naj ustanovitelje »obremenjuje«,
ampak sredstvo, ki ga je treba znati
izkoristiti kot pisano javno tribuno,
ki nam bo pomagala pri reševanju
ostalih zahtevnih in širših vprašanj.
ф Tak CT pa se bo moral v mar-
sičem razlikovati od dosedanjega,
karbi in li doslej lahko očitali (kljub
težavnim pogojem dela in velikim
naporom kolektiva in urednika), je
to, da je bil še premalo kritičen in
problemski, včasih preveč zapisni-
karski in brezbarven ter zaradi tega
nekoliko dolgočasen in premalo do-
mač. Dejstvo pa je. da je list v zad-
njih mesecih pridobil na svoji teht-
nosti, da je sprožil vrsto polemik, ki
so med drugim rodile jezo posamez-
nikov in zagren jenost novinarjev ter
pokazale, kako malo smo občani v
»boju mnenj« pripravljeni spošto-
vati mišljenja ostalih, če smo. sami
prizadeti. Menim pa, da nam to ne
sme vzeti poguma; vsi bomo slej ko
prej prisiljeni, da bomo priznali, da
včasih tudi nimamo prav in bomo
takf) postali manj občutljivi.
CI Osnovna potreba je. ria bo list
objavljal vnaprej več informacij iz
občin — ustanoviteljic, da bo CT v
pravem pomenu besede lokalni list:
da bo v tisku izražal vso pestrost
zahtev, naporov, uspehov in slabo-
sti, s katerimi smo vsi povezani v
vsakdanjem življenju in delu. To pa
pomeni, da list ne more in ne sme
biti le list novinarjev CT, ampak
javna tribuna tseli prizadetih obča-
nov (in prizadeti smo vsi!). Zato naj
ne bo odnos občin oz. ustanoviteljev
le v dolžnosti, da list financirajo,
ampak hkrati v tem, da ga oblikuje-
jo, spreminjajo in javno ocenjujejo,
v kolikor ustreza kot element naše-
ga združenega družbenega dela. iPri
tem pa bo treba novinarjem in vsem
članom kolektiva Celjskega tednika
kar najbolj pomagati pri njihovem
odgovornem in pomembnem delu. S
takim okrajnim glasilom si bomo
skupno ustvarili javno ogledalo, v
katerem bomo še bolj razločno vide-
li. kako se v prepletenosti različnih
interesov lahko iščejo na demokra-
tičen način najboljše rešitve.
Г~ Ivan Seničar
SPET SPREMEMBE V HIŠI
- \
j v osemnajst letnem delu je tovariš
Jure Krašovec nedvomno s svojo di-
meno osebnostjo dal izrazit pe-
v- ( eljskemu tedniku«. Dober no-
» Паг je črpal iskrive misli sredi na-
n burnega življenja in z njimi
apo nil nešteto stolpcev na straneh
lo h Zadn-ia ,eta ie vršil tudi de-
j °dgovornega urednika in ob tem
^tforeval sredi neustaljenih razmer
Vo"r.edništvu, ki je živelo v negoto-
st,< ker nikoli niso bila zagotov-
si "a finanfna sredstva. Že ves čas
v. J*' močno želel, da bi mu omogo-
Ä^aljnii .študii- kolektiv CP
бст •J * 1 Је prisluhnil upravi-
lllT1 Željam, prav tako tudi usta-
novitelj. ki je tovariša Krašovca raz-
rešil dolžnosti odgovornega uredni-
ka. da se bo lahko posvetil študiju
na Visoki politični šoli, kamor se je
namenil. Nedvomno bo zdaj njegova
prva dolžnost učenje, pri čemer mu
želimo najboljše uspehe. Vemo pa
tudi, da s tem ne bo prenehal delati
za »Celjski tednik«, saj je zrasel z
njim. Srečavali ga bomo še naprej
zlasti na ti sitih straneh, ki so posve-
čene počitku in razvedrilu, bralcev.
Na mesto odgovornega urednika je
izdajateljski svet imenoval novinar-
ja Draga Hribarja, ki je že vrsto let
v CT spremljal zlasti področje druž-
benih služb.	1. r.
IZ ANALIZE KONFERENC KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL V ŽALCU
SZDl JE PRIDOBILA M POMENU
* Zdaj, ko so letne konference kra-
jevnih organizacij Socialistične zve-
ze pri kraju, so po vseh občinskih
odborih že sestavi4i analize, k|i govo-
rijo o rezultatih teh obračunov dela
Socialistične zveze v preteklem ob-
dobju. Tako so o konferencah kra-
jevnih organizacij spregovorili tudi
v Žalcu. Ocenili so jih dokaj različ-
no. Nekatere so namreč izredno
kompleksno in tudi dokaj kritično
obravnavale krajevno problematiko,
druge spet pa so bile preveč povr-
šne in enostranske. Vendar lahko na
splošno ugotovimo, da je v pretek-
lem letu organizacija Socialistične
zveze pridobila na pomenu in da je
že postala tribuna, preko katere ob-
čani rešujejo svoje najbolj pereče
probleme. Konference krajevnih or-
ganizacij Socialistične zveze pa so
odkrile še celo vrsto pomanjkljivo-
sti na terenu. Tako je še vedno pre-
malo sodelovanja med posameznimi
organizacijami in društvi — to se je
pokazalo tudi v klubih — programi
dela še zmeraj niso povsod odraz že-
lja občanov, marsikje so tudi komu-
nisti še preveč pasivni itd.
Občani žalske komune so na kon-
ferencah krajevnih organizacij So-
cialistične zveze precej govorili o
komunalnih problemih. To je seveda
razumljivo, saj se je število le-teh
po zadnji poplavi, ki je delno ali pa
povsem uničila več mostov, zelo po-
večalo. Ob tej priložnosti so občani
povedali, da so pripravljeni nekate-
re teh zadev reševati tudi s komu-
nalnim samoprispevkom. Menijo, da
je samoiniciativnost eden izmed bist-
venih pogojev za hitrejše odpravlja-
nje pomanjkjivosti.
Na konferencah v večjih središčih
je bilo v središču razprav šolstvo
in otroško varstvo. Poudarili so, da
sedanja opremljenost šol ne ustreža
niti sanitarnim, niti pedagoškim
predpisom. Y Libojah in Grižah so
govorili tudi o svobodnih aktivno-
stih na šolah. Meivili so, da bi pri
tehničnem pouku lahko veliko po-
magala tehniška inteligenca, ki pa
za delo z mladino ne kaže dovolj
razumevanja. Y Grižah pa so poleg
tega še ugotavljali, da tudi sedanja
zmogljivost otroškega vrtca ne ustre-
za več. V Šempetru in Polzeli so
zahtevali, da naj kolektivi skupaj s
krajevno skupnostjo razpravljajo o
otroškem varstvu in — da tudi kaj
ukrenejo. Medtem ko bodo v Pe-
trovčah v otroškem vrtcu vsaj nekaj
otrok preskrbeli v Arji vasi, pa v
Libojah še vedno menijo, -da bi bilo
prav, če bi vrtec odcepili od uprave
v Žalcu.
Večina konferenc je obravnavala
tudi kmetijsko problematiko. Po-
družbljanju zemlje in kmetijske
proizvodnje bo v prihodnje treba
posveti Bi več pozornosti, pri tem pa
bi več lahko storila tudi organiza-
cija Socialistične zveze.
Občani so zelo pozitivno ocenili
tudi ustanavljanje krajevnih skup-
nosti. Na konferencah v Petrovčah,
v Galiciji in se ponekod drugod so
obravnavali tudi že osnutke statu-
tov krajevnih skupnosti; v Vinski
gori pa so razpravljali o vlogi in na-
logah krajevne skupnosti, ki še ni
bila povsem jašna.
Vsebina konferenc je bila dokaj
realna podoba dejavnosti organiza-
cij Socialistične zveze, sprejeti skle-
pi in zaključki pa .soliden temelj na-
daljnjega dela.
чЛ- -ij
llmrla je
Marija
Leskošek
Konec preteklega tedna nas
je zavil v žalost dogodek, ki je
presunil slovensko javnost —
umrla je Marija Leskošek, re-
volucionarka, vzorna žena,
skrbna mati in dobra babica.
Del svojega polnega, težkega
življenja je Marija Leskošek
preživela tudi v Celju, kjer je
kot povsod drugod stala ob
strani svojem soprogu in nje-
govemu odgovornemu revolu-
cionarnemu delu. Tudi njej je
že v času ilegale Partija nalo-
žila zèlo zaupne naloge, Mari-
ja pa jih je opravljala vestno in
odgovorno. Bila je kurir CK
KPS, nosila je pošto tovarišu
Titu itd.
Okupator je zaslutil, kako
pomembno delo opravlja Ma-
rija Leskošek. Leta 1941 so jo
zaprli in le z izredno spretnim
zagovarjanjem se je osvobodi-
la in postala ilegalka. Julija
1942. leta je s tovarišem Kar-
deljem, ki ji je vedno bil do-
ber prijatelj in tovariš, odšla
v partizane, po roški ofenzivi
pa se je s hčerko vrnila v
Ljubljano, da bi opravila za-
upno nalogo. Toda izdali so jo
in okupator jo je zaprl. Ko so
jo ločili od edine hčerke, je bil
to zanjo prehud udarec. Hudo
je zbolela in to jo je gotovo
rešilo nasilne smrti.
Po končani vojni, v osvobo-
jeni domovini, se je Marija
posvetila svoji družini. Skrbe-
la je zanjo vse do svoje prera-
ne smrti, ki je zanesla med
nas bol in globoko sočustvova-
nje. Celjska javnost se pridru-
žuje izrazom iskrenega sožalja,
ki so ga njeni družini izrekli
prebivalci naše domovine. To-
varišu Francu Leskošku-Luki
sta poslala sožalno brzojavko
tudi tovariš Tito in njegova
soproga, izraze globoke žalosti
pa so mu izrekli tudi pred-
stavniki slovenskega javnega
življenja.
Skromne, požrtvovalne in
dobre Marije Leskošek ne bo-
mo pozabili.
BELE POČITNICE
DPM PRIPRAVILO ZANIMIV PROGRAM ZIMOVANJA CELJSKIH
OTROK
Prav gotovo se doslej še nikoli ni
smučalo toliko otrok kot zadnja le-
ta. Ne samo fantje, tudi čedalje več
deklet prepušča sanke mlajšim se-
stricam in bratcem, same pa hočejo
smuči. Vendar je smučanje drag
šport, veliko predrag, da bi postal
množičen, kot bi želeli. Podatki pra-
vijo, da je v šolah v naši republiki
okrog 300 tisoč mladih ljudi, toda le
36 tisoč jih ima smuči. Mnogi od teh
preživijo zimo čisto po svoje. Od-
pravijo se v hribe na. smučarske te-
čaje, morda odrinejo tja tudi s star-
ši, nekateri pa se smučajo kar doma
po vseh okoliških vzpetinah in bre-
govih.
Mladim celjskim smučarjem se o-
betajo — če bo dovolj snega, seveda
— zanimive zimske počitnice. Dru-
štvo prijateljev mladine in občinska
skupščina sita mladim prebivalcem
mesta ob Savinji pripravila namreč
zelo pester program zimovanja. Ta-
ko bosta na Svetini kar dva smučar-
ska tečaja. Oba bosta trajala po se-
dem dni — prvi od 21. januarja do
26. januarja, drugi pa od 27. ja-
nuarja do 4. februarja. Otroci bodo
živeli v svetinski šoli, starši pa naj
bi zanje prispevali okrog 3000 dinar-
jev. Razliko med efektivnimi stroški
in tem zneskom bo krila občinska
skupščina. In kakšen bo njihov dan?
Smučali se bodo, sankali, čas pa, ki
jim bo ostal, bodo porabili za igre,
petje :in ostalo razvedrilo.
Tako bodo zimo torej preživeli ti-
sti otroci, ki bodo odšli na Svetino.
Ker pa bo večina celjske mladeži
še zmeraj doma. je društvo prija-
teljev mladine mislilo tudi nanje. V
Tiscali, p ri Marovšku, na Polu lah in
na Golovcu bo namreč več dnevnih
letovanj, kjer se bodo otroci tudi
sankali in naučili smučati. Letova-
nja bodo dopoldne od desetih do
dvanajstih in popoldne od štirinaj-
stih do šestnajstih. Ta letovanja bo-
do brezplačna, zato bi bilo prav, da
bi se jih udeležilo čim več otrok.
Organizirano je še eno letovanje,
ki pa je tako drago, da verjetno iz
njega nič ne bo. To je smučarski te-
čaj za pionirje in pionirke od dva-
najst do štirinajst let — na Bohor-
ju pri Sevnici. Dnevna oskrba zna-
ša 1200 do 1400 dinarjev.
Upamo, da pionirjem vreme ne
bo ponagajalo. Privoščimo jim veli-
ko snega, dobre volje in čim manj
bušk in modric!
)
Kakor smo tik pred zaključkom
številke izvedeli, na Svetini žal po-
čitnice ne bodo nič bele. Otrokom
v uteho objavljamo zimski motiv s
pripisom: kako bi bilo, če bi bilo.
S tem posnetkom naj se otroci po-
tolažijo, da je DPM pripravilo me-
sto zimovanja samo posnetek.
RAZGOVOR Z DR. ALFONZOM DEBELJAKOM
_»_____
Zdravijo, svetujejo, pomagajo
Čisto na koncu belega hodnika celj-
skega zdravstvenega doma je na enih
izmed mnogih vrat majhna medeni-
nasta tablica — Dispanzer za žene.
Za temi vrati je vedno polna čakal-
nica — dekleta, žene, matere priha-
jajo v dispanzer potožit o svojih teža-
vah ali pa preverit, kako je z njiho-
vim zdravjem. Največ jih je ob tor-
kih in četrtkih, kò je dispanzer odprt
samo za bodoče matere. Tako raz-
lične so, kakor je različno njihovo
pričakovanje.
Dispanzer za žene že dolgo časa
uspešno vodi dr. Alfonz Debeljak.
Zdravnik je ne samo v dispanzerju,
temveč tudi povsod tam, kjer govo-
rijo o problemih žena, o njihovem
zdravstvenem varstvu, delovnih po-
gojih. Ženam pa ni samo zdravnik,
svetovalec jim je, pomočnik — ka-
kor tudi vsi ostali, ki v dispanzerju
delajo. Prvo vprašanje, ki smo ga
dr. Debeljaku zastavili, je bilo splo-
šno:
»Katere naloge opravlja dispanzer
za žene?«
»Naša osnovna dolžnost je zdrav-
stveno varstvo žena,-« je dr. Debeljak
odgovoril. »Skrbeli naj bi za ženo od
njenega deklištva do zrele dobe. Ker
posvečamo čedalje več .pozornosti
preventivnemu delu, navajamo žene
na redne šestmesečne preglede. V ta-
kih primerih lahko marsikatero bo-
lezen odkrijemo že v začetnem sta-
diju. Lani smo na primer rešili devet
žena, ko smo odkrili v njih rakasto
obolenje še v tisti začetni dobi, ko za
zdravljenje niso potrebni nobeni ope-
rativni posegi. To je bil velik uspeh
in veseli smo ga bili. Vidite, prav
zato tako toplo priporočamo redne
sistematične preglede in prav bi bilo,
da bi jih za žene rediieje naročale,
tudi delovne organizacije. Zdravlje-
nje že razvitega rakastega obolenja
terja namreč težke milijone — da niti
ne upoštevamo neprecenljive izgube
za družino in delovno organizacijo«
»Kakšne rezultate pa ste dosegli pri
regulaciji rojstev?«
»Razmeroma dobre. Čedalje več že-
na se na dispanzerju posvetuje tudi
o odnosih med zakonskim paptnerjem,
o zaželenem otroku itd. Zlasti slednje-
danes dosti laže rešujemo kot pred
leti. Zaščitnih sredstev je namreč že
toliko, da lahko vsaka žena izbere
tisto, kar ji najbolj ustreza.«
»Dispanzer za žene skrbi tudi za
yarstvo bodoče4 matere. Vemo pa, da
mnoge hodijo tudi v ginekološko am-
bulanto celjske bolnišnice. Ali pri
tem ne prihaja do dvotirnosti dela?«
»Pri pravilnem sodelovanju dvotir-
nosti ne more biti. Vendar je nekaj
bistvenih razlik med delom ambulan-
te in dispanzerja. Medtem ko ambu-
lanta ženo obravnava \predvsem v
času nosečnosti in poroda, skrbimo
mi tudi za to, kako se bo znašla kas-
neje. Organizirano imamo patronaž-
/no službo, ki mlade matere obiskuje
doma, jih napoti na poporodni pre-
gled in na redne sistematične pregle-
de. Ker pa je za tako delo treba
spremljati ženo od zanositve do po-
roda in še naprej, bi bilo vendarle
prav, če bi varstvo ' bodočih mater
prevzel samo dispanzer. Veste, nose-
če žene imajo veliko problemov, ki
niso samo zdravstvenega značaja. Gre
za način njihove prehrane in življe-
nja, za marsikdaj neurejene delovne
pogoje itd., česar ambulantna služba
ne more urejevati. Dispanzer pa je za
to poklican«
»Koliko žena je lani obiskalo di-
spanzer?«
»Bilo jih je več kot trinajst tisoč
šeststo.«
Verjamem. Kajti ko so se za menoj
zaprla vrata ordinacije, so me v ča-
kalnici srečali hudi pogledi žena, ki
se jih je med najmim razgovorom
nabralo leipo število. Tako je na di-
spanzerju vsak da¡n. Ivica Burnik
DOM DR. JOŽETA POTRATE
V zadnjem času je bilo precej go-
vora o poimenovanju zdravstvenega
doma v Žalcu. Združenje borcev
MOV obqine Žalec je dalo predlog,
naj bi se dom imenoval po dr. Jo-
žetu Potrati, ki je v času narodno
osvobodilnega gibanja deloval na
tem območju in bil zato tudi ustre-
ljen med prvimi talci. Kakor je raz-
vidno iz dopisa občinski skupščini pa
je samoupravni organ zdravstvene-
ga doma ta predlog odklonil, češ da
je dovolj, da se v avli novega doma
vgradi spominska plošča. iNekateri
predstavniki zdravstvenih delavcev
so to opravičevali tudi s tem, da je
poimenovanje vezano na precejšnje
finančne stroške, saj bi morali spre-
meniti žig in glave na obrazcih za
recepte, kar pa je popolnoma ne-
utemeljeno.
Povsem jasno je, da je takšno rav-
nanje v nasprotju s prizadevanjem,
da ohranimo trajen spomin na boK
ce za našo stvarnost kasnejšim ro-
dovom, saj so poimenovani, pomemb-
ni objekti najboljši spomeniki, ki
bodo generacije trajno opozarjali na
njihova velika dejanja.
Šele na seji sveta za notranje za-
deve pri občinski skupščini, na ka-
teri so bili navzoči predstavniki
zdravstvenega doma, je bil osvojen
predlog, na podlagi katerega je ob-
činska skupščina na svojem zad-
njem zasedanju sprejela odlok o po-
imenovanju novega zdravstvenega
doma po dr. Jožetu Potrati.
Samostojno in pogumno
izraziti svoje mnenje
(PROBLEMI IN NALOGE MLADINE V ŽALSKI OBČINI)
PROBLEMI MLADINE V ŽALSKI OBČINI NISO NITI NEREŠLJIVI, PA
TUDI NE ZGOLJ POSEBNOST NAŠEGA OBMOČJA. NISO 'POSLEDICA
KAKŠNE KRIZE. ORISAL .SEM Jill V ŽELJI. DA BI SE OGLASILI TU-
DI MLADI LJUDJE IZ DRUGIH OBČIN IN BI S SVOJIMI PRISPEVKI
OSVETLILI MLADINSKO PROBLKMA TIKO TER TAKO JAVNOST INFOR-
MIRALI O SVOJEM DELU, O TEŽAVAH IN SEVEDA TUDI O USPEHIH.
Nekatere mladinske organizaci-
je na terenu se niso pomlajeva-
le. V posameznih aktivih — to-
da ne v vseh — dela nekaj starih
mladincev, ki so bili nekoč zelo
aktivni, sedaj pa že komàj čaka-
jo, tla bi jih kdo zamenjal. Ta si-
tuacija seveda ni rešljiva čez
noč.' Morali bi' sistematično po-
mlajevati kadre in jih vzgajati v
državljane, ki bodo sposobni za
delo na terenu. Največji rezervo-
ar mladih ljudi so seveda šole. V
osnovnih šolah pa se mladinske
organizacije dostikrat ne znaj-
dejo, ne vedo točno kaj je nji-
hovo delo. Zato jim bomo poma-
gali s seminarji za vodstvo in
mentorstvo organizacij.
Večina starejših družbenih de-
lavcev upravičeno meni, da so
mladinci v ostalih organizacijah
in organih upravljanja aktivni,
medtem ko znotraj organizacije
delajo mapj kot bi morali. Mla-
dinski komite že dolgo išče, ka-
tere oblike bi poleg starih, že utr-
jenih in delno preživelih, mlade
ljudi ne le idejno krepile, ampak
jih tudi organizacijsko povezova-
le.
Nekdaj zelo pereč problem izo-
liranosti od ostalih organizacij se
je sedaj ublažil, za kar imajo ve-
liko zaslugo klubi, čeprav je
hkrati tudi res, da so včasih rav-
no klubski prostori jabolko pre-
pira.
Aktivi na terenu se pri svojem
delu čutijo dostikrat osamljene.
Tesna povezava med občinskim
komitejem in višjimi forumi na
eni ter med aktivi na drugi strani
je včasih odločujoča za delo v .
mladinskih organizacijah.
Kako pa je z mladimi odborni-
ki? So zastopali interese mladih?
Smo pripravili mlade odbornike,
da bodo sposobni posredovati
konstruktivne predloge, podprte
z agrumenti? Smo se kdaj v šir-
šem obsegu sestali z odborniki in
jim povedali svoje želje in tež-
nje? Tega nismo storili, naučili
smo se pa nečesa: ob novih volit-
vah ne smemo prepustiti odbor-
nike saine sebi, ampak jiih že
prej pripravljati na častno in od-
govorno nalogo. Predvsem, je tre-
ba usposobiti mlade za samostoj-
no delovanje in mišljenje. Le
majhnemu številu mladincev sku-
šata o dati boljšo podlago za ra-
zumevanje družbeno-ekonomskih
procesov, (25 mladincev iz žalske
občine obiskuje višjo politično
šolo).
V želji, da bi vsestransko pro-
učili mladinsko problematiko,pri-
pravljata Socialistična zveza in
mladinski komite razširjeni ple-
num, posvečen prav tem proble-
mom; od tega plenuma si lahko
veliko obetamo.
DF
ODGOVOR NA ČLANEK
Do kam segajo inšpektorske pravice
V ZVEZI S ČLANKOM, OBJAVLJEN IM POD GORNJIM NASLOVOM V 49.
ŠTEVILKI NAŠEGA LISTA, NAM JE IN SPEKTOR DELA FRANC PRELOVEC PO-
SLAL ODGOVOR, KI GA OBJAVLJAMO SICER DOBESEDNO, VENDAR ZARADI
IZREDNE DOLŽINE V SKRČENI OBLIKI. HKRATI OBJAVLJAMO, TUDI UGO-
TOVITVE DISCIPLINSKE KOMISIJE O KRAJNE SKUPŠČINE.
Želeli bi članek, s katerim se kritizirajo
trjje inšpektorji laške občinske skupščine
zaradi denarnih mahinacij osvetliti še z dru-
ge strani, da javnost z enostranskim pisa-
njem ne bi bila napak obveščena.
V članku se navaja, da so trije laški in-
špektorji naredili neko skupno akcijo, da so
ob tej priložnosti izrekli nekaj kazni in da
s0 jim morali prizadeti poravnati potne
stroške in dnevnice, ki so jih za tem spra-
vili v žep.
(Sledi obrazložitev zakona o vinu in s
tem v zvezi člena, ki določa točenje alkohol-
nih pijač).	I
Da preidemo na dnevnice in potne stroš-
ke. 113. člen zakona o splošnem upravnem
postopku določa, da gredo denarni izdatki
organa, ki vodi postopek, konkretno potni
stroški in dnevnice uradnih oseb, praviloma
v breme tistega, ki je ves postopek povzro-
čil. V tem primeru v breme gostinskega ob-
rata oziroma lastnika tega obrata, ker so le
oni zaprosili za tehnični pregled.
Na podlagi zapisnika in tega člena je bil
lastniku izdan tudi pismen sklep o stroških
pregleda. Ob izplačilu stroškov pa je lastni-
kom tudi bilo izdano potrdilo o izplačanih
stroških.
Morda je bila napaka le v tem, da dejan-
sko komisija pobranih zneskoV" ni odvajala
na proračun občine, vendar pa se je taka
praksa izplačevanja uveljavljala marsikje, pa
je verjetno še dandanes marsikje, ker ni v
tem pogledu nekega določenega predpisa. Ko
pa je komisija bila v marcu tega (lanskega)
leta opozorjena, da se jim zdi ta postopek
nepravilen, je s tako prakso tudi prenehala.
Nadalje pisec članka poudarja, da je priš-
la na dan »prevara«, da so si inšpektorji za-
računali4 dnevnice in potne stroške tudi pri
občirjski skupščini. Tudi te podatke ne vemo,
kje je pisec članka iztaknil.
člani komisije, ki so v tem času pregle-
dali okoli 25 gostinskih lokalov, niso v no-
benem primeru zaračunati dnevnic i.i potnih
stroškov pri občinski skupščini, razen v
enem primeru, ko so v enem dnevu pregle-
dali več obratov in so samo v enem lokalu
zaračunali pol dnevnice, ostalo polovico
dnevnice in potne stroške pa pri skupščini
občine, ker je ob pregledu ostalih lokalov
tèga dne bilo ugotovljeno, da lastniki pla-
čila ne bi zmogli.
Pisec navaja nadalje drugostopenjsko di-
sciplinsko komisijo pri okrajni skupščini,
katera da je inšpektorje skromno kaznovala.
Da so inšpektorji dejansko tako delovali kot
opisuje članek, le ti inšpektorji dandanes
ne bi več opravljali svoje funkcije inšpek-
torej, tako pa so bili kaznovani dejansko
lé /a dejanje, ki je prikazano našem
članku.
Hkrati bi želelf podati še pojasnilo na
drugi del članka.
Pisec navaja v nadaljevanju članka, da je
eden izmed inšpektorjev ugotovil, kdo je
prijavitelj denarnih mahinacij- inšpektorjev
in da se je za to skysal maščevati ter da je
prijavitelja v treh dneh kar dvakrat kazno-
val in hkrati prijavil še sodniku za pre-
krške'.
Stvarno stanje pa je naslednje:
Prizaditi inšpektor je opravil dne 13. 8.
1964 pregled gostinskega lokala, last priza- ,
dete stranke. Na podlagi pregleda je sestavil
zapisnik, v katerem so bile vnešene ugotov-
ljene pomanjkljivosti in se je stranka z ugo-
tovitvami tudi strinjala. Na podlagi tega za-
pisnika je bila zatom izdana dne 17. 8. 1964
odločba o odpravi pomanjkljivosti in isto-
časno določeni roki za odpravo teh pomanj-
kljivosti in to do 30. 8. 1964. Dne 24. 9. je
omenjeni inšpektor opravil kontrolni preg-
led v tem lokalu, da bi ugotovil, če so po-
manjkljivosti odstranjene. Ob tej priliki je
bilo ugotovljeno, da je ena pomanjkljivost
odstranjena, dočim druga ne, kar je bilo tudi
zapisano v zapisnik in s katerega vsebino se
je stranka strinjala.
Na podlagi tega pregleda je pristojni organ
tudi dejansko predlaaal uvedbo upravno ka-
zenskega postopka. Vendar šele na podlagi
zadnjega t. j. kontrolnega pregleda. Dejan-
sko pa bi lahko isti inšpektor podal pred-
log za uvedbo upravno kazenskega postopka
že pri prvem pregledu, ker je bil že pri pr-
vem pregledu ugotovljen prekršek. Tega pa
ni storil, temveč je raje za prvikrat z od-
ločbo dopustil možnost odprave te pomanj-
kljivosti. Torej pri tem ne more biti govora
o kakršnikoli maščevalnosti. Do danes pa še
.tudi ta upravno kazenski postopek niti ni
zaključen in stranka še ni bila knznovnjia,
ter v tem slučaju ni mogoče govoriti o dvo-
jem kaznovanju.
278. člen zakona o splošnem upravnem
postopku določa izvršitev odločbe t. j. da
lahko pristojni organ zahteva izvršbo od-
prave pomanjkljivosti in 'to po neki tretii
osebi, vendar na stroške stranke. Na podla-
gi tega člena je inšpekcijski organ tudi izdal
sklep o dovolitvi 'izvršbe po drugem t.- j.
kontrolnem pregledu, istočasno pa tudi sklep,
da če stranka iz Sadreža odločbe ne bo iz-
vršila, da mora vplačati denarno kazen.
Oba sklepa je sicer stranka iz Sedra/a
sprejela, vendar s tem ni rečeno, da ie bila
tudi kaznovana, ker je organ še vedno do-
pustil možnost odprave pomanjkljivosti, ko pa
je imenoyana začasno odjavila gostinski ob-
rat, je postopek zaključil, ne da bi bila
stranka kaznovana.
Postopek inšpekcijskega organa je bil v
tem primeru povsem zakonit in brez kakr-
šnekoli maščevalnosti v tem postopku. Le to
je ugotavljala tudi nepristranska komisija z
okraja, ki je že pred izidom članka pregle-
dala poslovanje in postopek.
Istočasno bi omenili le še to, da je v tem
obdobju prizadeti inšpektor opravil še vrsto
enakih pregledov tudi v drugih lokalih in
izvajal iste postopke, kot že omenjeno, le
s to razliko, da pa so v drugih primerih
stranke tudi bile kaznovane.
Ne razumemo, v čem naj bi bila skup-
ščina indolentna, če je bilo razen že ome-
jenega spodrsljaja, vse ostalo pravilno vode-
no.
Prizadeti inšpektorji
. . . in odgovor na odgovor
Pisec odgovora na članek »DO
K.AM SEGAJO INŠPEKTORSKE
PRAVICE« inšpektor dela Franc
Prelovec se v sedmem odstavku svo-
jega sestavka sprašuje, odkod pis-
cu citiranega članka podatki oziro-
ma »kje jih je iztaknil«?
Pisca bi želeli samo opozoriti na
sodbo okrajnega disciplinskega so-
dišča v Celju z dne 25. 9. 1904 —
(Disc. št. 10/64), ki med drugim ci-
tira, da sta RUDI PODBREGAR,
uslužbenec ObS Laško, na delovnem
mestu rtržnega inšpektorja in AM-
BROZ KOTNIK, ravno tako usluž-
benec ObS Laško ter honorarni u-
službenec ObS Sevnica, na položaju
pomožnega sanitarnega inšpektorja
kriva, da sta kot občinska uslužben-
ca v času od oktobra 1963 do marca
1964. leta na območju občine Laško
in Ambrož Kotnik poleg tega še na
območju občine Sevnica pri strokov-
nih in tehničnih pregledih zasebnih
in drugih gostinskih obratov, ne-
upravičeno pobirala v gotovini od
lastnikov odškodnine za pregledel
Takoj v naslednjem odstavku pa
pisec odgovora Franc Prelavec na-
vaja. da v tem času pri vseh pre-
gledih niso v nobenem primeru za-
računal dnevnic in potnih stroškov
pri občinski skupščini, »razen v
enem primeru, ko so v enem dnevu
pregledali več obratov in so samo v
enem lokalu zaračunali pol dnevnice
in potne stroške pa pri skupščini
občine, ker je ob pregledu ostalih
lokalov tega dne bilo ugotovljeno,
da lastniki plačila ne bi zmogli...«
Zaradi očitkov neobjektivnosti ci-
tiramo zopet iz sodbe:
»... obenem pa sta (zgoraj nave-
dena, op. uredništva), v nasprotju s
predpisi na kraju samem izterjevala
od občanov potne in druge stroške
in se s tem itudi NEUPRAVIČENO
okoristila na račun lastnikov obra-
tov. S item sta storila disciplinske
prestopke hujše kršitve uradne dolž-
nosti po 1., 2. in 9. točki 90. člena
zakona o javnih uslužbencih« (1. toč-
ka citiranega člena: nevestno ali ne-
marno opravljanje službe; 2. točka:
obnašanje, k> škoduje ugledu službe
in 9. točka: prekoračevanje uradnih
pravic!).
Iz obrazložitve sodbe povzemamo
citat: »... disciplinski prestopki so
dokazani!, (ne iztaknjeni! op. ured-
ništva), po ugotovitvah poročila o
pregledu poslovanja obtožencev, ki
sta ga izvršila Lev ličar in Franc
l erše dne 9. 5. 1964 za območje ob-
čine Laško, pa tudi po ugotovitvah,
izvršenih na občinski skupščini Sev-
nica. Poleg tega so dejanja DOKA-
ZANA tudi po zaslišanju Ivana Do-
berška inxpo zapisniku o tehničnem
pregledu vinske kletii pri Mariji
Dernovšek iz Šmarjete z dne 17, de-
cembra 1965...«
Obtožeilca sta se v svojem zagovo-
ru sicer sklicevala na okrožnico Re-
publiškega sekretariata za delo št.
7/8-951/1 z dne 25. 6. 1958, vendar
neutemeljeno, ker ta okrožnica ne
omogoča nikakršne opore za proti-
zakonito ravnanje. Po zakonu o
splošnem upravnem postopku se
stroški odmerjajo z ODLOČBO ali
s posebnim sklepom in se sele nato
izterjajo! Izdajanje sklepov na kra-
ju samem, neupravičeno izterjeva-
nje zneskov je v nasprotju s pred-
pisii'. Za podpisovanje je pooblaščen
samo predstojnik.
Za opisan način poslovanja ome-
njenih inšpektorjev citiramo citat
iz obrazložitve sodbe: »... tak na-
čin je povzročil v določenih prime-
rih tudi DVOJNO zaračunavanje
potnih stroškov. Občina je morala
strankam vrniti neupravičeno po-
brane zneske, kar je vsekakor po-
vzročilo slab vtis pri državljanih ...«
In še: poleg kazni povračilo ne-
upravičena prisvojenih sredstev:
Franc Prelovec 19085 din; Rudi Pod-
bregar 19.084 din in Ambrož Kotnik
18.254 dinarjev.
S tem, mislimo, je zadeva razjas-
njena; o krivdi a\i nekrivdi priza-
detih inšpektorjev prepuščamo sod-
bo bralcem.	Uredništvo
MNENJA O ZDRUŽITVI ŠENTJURSKEGA KOMBINATA IN ŠMARSKE ZADRUGE
SE VEDNO NA POL POTI
Naš razgovor je stekel o predvi-
deni združitvi šentjurskega kombi-
nata in šmarske kmetijske zadruge.
Ti toliki sorodni občini imata sku-
Paj okrog 32 tisoč hektarjev kmetij-
skih površin z 9.000 kmetijami, od
Katerih pa jih je le slaba petina spo-
sobna za blagovno proizvodnjo. Ker
Pa je interesantnih površin za druž-
beno proizvodnjo Ie 15—18 odstot-
kov, jc razumljivo, da je osnovni na-
men združitve pripeljati pogodbeno
sodelovanje do tiste meje, ki bo
omogočila večjemu številu kmetov,
da postanejo blagovni proizvajalci,
v. To področje ima kar četrtino vse
živinske črede celjskega okraja
U3.000 glav), od tega 1.600 v lastni
Proizvodnji, 3.000 pa v kooperaciji,
okrog 18 tisoč svinj. Namen
«•družitve pa je povečati število živi-
ne ter svinj, obenem pa v družbeni
Proizvodnji doseči velike tržne vi-
Ke sadja ter sadnih sokov na mo-
dnih plantažah.
S to spojitvijo bi v našem okraju
rasel nov kmetijski gigant in vpra-
preskrbe s kmetijskimi pri-
delki bi vsekakor ne bilo več pere-
fedeli pa smo, da so razgovori
^кје zastali in zašli v slepo ulico,
P av zato želimo vsem, posebej pa
^zadetim neposrednim proizvajal-
Prikazati nekaj mnenj in sta-
f c> da bo njihova sedanja desin-
rjjuranost dobila verodostojno
zhr! -n'e" Stališče gospodarske
ornice je, da je to prvotno pred-
ob h vprašanie vodilnih kadrov v
en organizacijah. Mi pa menimo,
da je stvar vodilnih analiza in spo-
štovanje/ statutarnih določil, pravica
proizvajalcev pa je, da vedo, kaj se
pripravlja, saj gre za njihove kori-
sti ali obratno. Kaj več o tem pa
nam povedo intervjuvanci.
BOŽO JURAK (podpredsednik go-
spodarske zbornice Celje):
V enem najmočnejših bazenov za
živinorejo in ugodnem področju za'
sadjarstvo in jagodičevje (vzhodni
del našega okraja), to je v šmarski
in šentjurski občini, ni naravnih me-
ja in so interesi vprašanja predela-
ve, prometa in izgradnje predeloval-
nih objektov enotni. Že sedaj imajo
skupne objekte, kot so klavnica v
Šentjurju, mlekarna v Šmarju, pred-
videni skladiščni in hladilni prostori
v Šentjurju, SAD-SOK v Mestinju
itd. To področje ima naravnost ide-
alne pogoje, da postane močan pro-
izvajalec živinoreje v pogodbenem
sodelovanju ter sadja, jagodičevja
in sadnih sokov v lastni proizvodnji.
Poleg tega pa prav ta tipično kme-
tijski bazen lahko v bodoče uspešno
rešuje, vprašanje zadovoljive oskrbe
Celja z okolico. Menimo, da lahko
le obe skupaj postaneta dovolj mo-
čan nosilec potrebnih investicij in
da bo šele združitev obeh organiza-
cij zagotovila boljše sodelovanje z
zasebnikom, kot pa je bilo doslej.
VINKO JAGODIC (sekretar občin-
skega komiteja ZKS Šentjur):
Spojitev šentjurskega kombinata
in šmarske kmetijske zadruge je ko-
ristna, saj bo nova organizacija ime-
la večji potencial in boljšo rajoniza-
cijo. Menim pa, da morajo združitvi
botrovati temeljite ekonomske ana-
lize, doslednost upoštevanja določil
v statutu ter referendum. Upam, da
bo nova organizacija postala tudi
naši mladini zanimiva in da v bodo-
če ne bo več tako malo mladih, ki
bi se odločili za delo na kmetiji.
Ing. JOŽE BUČAR (predsednik
komisije za preučitev možnosti
združitve):
Osnova združevanja je večja pro-
izvodnja in boljša kakovost. Dose-
danji način kooperacije in lastna
proizvodnja ne moreta več po stari
poti naprej! Kmetijske službe mo-
ramo specializirati. Zato so nam po-
trebni strokovnjaki. Teh pa doslej
nismo imeli dovolj in je vsakdo bil
prisiljen, da se vtika v različne de-
javnosti kmetijske proizvodnje.
Prav enotna politika na šmarskp-
šentjurskem področju tako v pogod-
benem spdelovanju kot pri podružb-
ljanju kmetijskih površin bo pripo-
mogla k povečanju proizvodnje za-
sebnega sektorja. Naša naloga je, da
usposobimo zasebnika- za blagovne-
ga proizvajalca, šentjursko-šmarsko
področje ima odlične pogoje za živi-
norejo, sadje in jagodičevje.
Perspektive združene kmetijske
organizacije so vsekakor ugodne.
Kot močnejša organizacija bi lažje
sodelovali z ostalimi, kajti na našem
področju bo še vedno okrog 2.000
glav žive živine tržnih viškov, okrog
(nadaljevanje na 4. strani)
PO STRMIH STRUNAH
ali ekonomske cene kontra potrošnik
Letošnje leto kljub številnim obetom daje slutiti, da bo iz-
zvenelo v ofenzivi ekonomskih cen na potrošnika. Kamorkoli
se obrneš, povsod slišiš utemeljene in prečiščene razgovore
ter ugovore zoper sedanje cene proizvodov ali uslug. Proiz-
vajalci te ali one veje trdijo uprivičenost dviga, kot potrošniki
pa imajo vsi ugovore zoper to bujno tropsko rast.
Železniška in avtobusna podjet-
ja, proizvajaloi premoga in elek-
trike, legendarni mesarji ter manj
vidni mešetar j i odkupnih cen ži-
vine in še in še — vsi utemelju-
jejo, vsi drve k ekonomski ceni, ki
v prehodnem, nič kaj rožnatem
času postaja otipljiv bav-bav, ki
potrošniku ne vzbuja prijetnega
zaupanja. Tako mimogrede: cena
belega kruha se je znižala za štiri
dinarje, cena žemlje pa dvignila
za skromni dinar. Sicer je pamet-
no poslušati ugovore, da štedimo
pri dinarju, a razmetujemo mili-
jone,. toda d'inar je dinar in že-
meljc gre -dnevno na milijone iz
pekarn.
In začarani krog se vrti brez
konca. Ekonomisti pravijo: izko-
ristili bomo vse notranje rezerve,
dvignili storilnost in kakovost.
Prizadeti proizvajalci: cene rasto,
hočemo večje osebne dohodke —
torej zvišajmo cene! Potrošnik:
pred desetimi leti šem imel deset,
^dvanajst tisoč plače! In mesarji:
severne sosede smo že prehiteli;
še malo ljubljanskega šprinta, pa
bomo vodili pred Italijani. Stro-
kovnjak z gospodarske zbornice:
Sedaj pa tudi jaz več ne razumem
te mesene himalijade! In kmet:
Na vasi imamo sedaj več živine
kot lani, toda v Sloveniji jo je le-
tos manj, kot jo je bilo predlan-
skim.
Se pred pol leta je vidnejši stro-
kovnjak dejal, da je verižna reak-
cija laičen nesmisel, saj gre ven-
dar za avtomatičen pritisk, ki naj
selekcionira in sanira naše gospo-
darstvo — toda ali ni to dvoje v
praksi podobno dvojčkom?
Velenjski rudarji se upravičeno
vesele, da bo po dolgem času nji-
hova proizvodna cena nižja od
prodajne — imeli bodo večje oseb-
ne dohodke in večje sklade — to-
da kdo jim lahko zagotovi, da ta
sprememba ne bo vplivala kot
bumerang! Pa ne le nanje! Sicer
pravijo, da imajo njihovi veliki
odjemalci še številne notranje re-
zerve in da se ta sprememba naj
ne bi odražala znova v novih ce-
nah.
Ali bo avtomatizem postavil za-
pik in prinesel umiritev ali stro-
kovni kadri dovolj tesno sodelu-
jejo s samoupravljalci, ali poma-
gajo pri odločitvi za pravi konec
palice, ki ima dva konca!
Jože Klančnik
Kaplje ali cel liter vode
(Nadaljevanje s 1. strani)
KAJ PRAVI GRADITELJ?
V~ želji, da bi nastale probleme
čimbolj osvetlili, smo v krajšem
razgovoru zaprosili direktorja
podjetja Plinarna-vodovod Draga
Černetiča, da za naše bralce od-
govori na nekatera vprašanja.
»Če želimo v prihodnjem letu
zopet investirati, dograditi drugo
fazo, potrebujemo nova sredstva
— kredite, podjetje pa takšne in-
vesticije samo ne zmore zaradi že
omenjenih kratkoročnih kreditov,«
je takoj na začetku poudaril tova-
riš Černetič. »Potrebujemo nove
načrte. V pripravi je idejni načrt
za rekonstrukcijo celotnega mest-
nega področja z okolico, saj pred-
videvamo, da bi vodovod napajal
tudi okoliške zaselke in Štore. Vo-
dovod naj bi oskrboval prebival-
stvo v petdesetih letih.
V podobni kreditni situaciji smo
se znašli že predlanskim, ko smo
bili primorani zvišati ceno vsem
koristnikom vode. Sredstva,, ki
smo jih.s tem pridobili, smo odva-
jali izključno za odplačilo anuitet,
tako da smo si s tem omogočili do-
bavo dodatnih kreditov.«
® Lansko leto ste v razgovoru
med drugim poudarili, da je zviša-
nje cene koristnikom vode bilo
nujno in nam obenem zaupali, da
ste s tem za nekaj let rešili vpra-
šanje vodarine. Takrat ste nam
ludi zatrdili, da bodo gradbeni
stroški novega vodovoda od za-
jetja v Vitanju pa do Celja za 100
milijonov dinarjev nižji od pred-
videnih.
»Točno. Takrat smo računali na
to, da bi do teh pocenitev prišlo.
Po nekaterih podražitvah gradbe-
nih materialov in zakasnitvi teh-
nične dokumentacije ter jesen-
skem deževju pa so se razmere
spremenile. Kar se pa tiče predlan-
ske podražitve vode, bi bilo bolje,
da bi bila takratna podražitev ob-
čutnejša, tako ne bi letos znova
vznemirili duhove.«
ф Občinski skupščini ste pred-
ložili, da bi naj gospodinjstva pla-
čevala za kubični meter vode 40
din (sedaj 30), obrt, trgovine,
gostinstvo in ustanove 90 din (70
din) ter industrija 141 dinarjev (se-
daj ill), pri čemer pa nekatera
področja še vedno nimajo vode.
Stanovalci plačujejo vodo po
skupni uporabi v hiši, razdeljeno
na število stanovalcev ne glede na
porabo v posamezni družini, torej
bi morali prizadeti plačevati vodo
dražje, kljub temu,, da xje nimajo!
Torej bodo namesto litrov plače-
vali kaplje?
»Skupščini smo predložili tri
■predloge, med katerimi je tudi
omenjeni. Mi ravno v interesu ob-
čanov želimo rešiti ta problem z
oskrbovanjem vode. Strinjamo se
's predlogom tovariša Verdela, ki
je na skupščini predlagal, da bi
vse kratkoročne kredite prelili v
kredit, ki bi ga odplačevali pet-
najst do dvajset let. Toda tega mi
sami ne moremo narediti. Sprejem-
ljiv je tudi predlog podpredsedni-
ce Faletičeve, da bi občinska skup-
ščina prevzela odplačevanje anu-
itet omenjenih kreditov, kar bi za
nas bilo kot nekako posojilo, ki bi
ga mi po letih vračali.
Kar se pa tiče oskrbe, se bo ta
letos bistveno izboljšala. Edino
področje Dečkove ceste in del Dol-
gega polja je kljub dograditvi no-
vega vodovoda slabo oskrbovano
zaradi premajhnih kapacitet obsto-
ječega vodovoda. Prva sredstva,
ki bodo na razpolago, so namenje-
na novemu vodu, ki bo napajal ta
območja. Potrošniki ne plačujejo
drug za drugega, drži pa, da so
tisti, ki stanujejo v nadstropjih
višje, prikrajšani, ker morajo voda
v nadstropja nositi. Mi kljub temu,
da nam gre voda v Vitanju ob za-
jetju v nič, moramo ravno zaradi
slabega omrežja črpati vodo v
Medlogu, ki je mnogo dražja.«
Takšna je situacija. Podjetje je
zašlo v nezavidljiv finančni polo-
žaj, ki ga v danih pogojih ne more
samo rešiti. Breme poskuša delno
prevaliti na skupščino občine
Celje oziroma na potrošnike. Z
drugimi besedami: ker ne gre več
naprej, naj rešuje skupščina! In
kaj je skupščina? Tudi potrošnik.
Kaže, da bomo sčasoma morali le
prenehati z že ustaljeno prakso,
da zaprosimo kredit za postavitev
strehe in pozneje ugotavljamo, da
rabimo še za celo stavbo in nato
še za opremo. ,
J. Sever
SLOVENSKE KONJICE
Evidentirano že veliko
kandidatov
Evidentiranje občanov, ki pridejo
v poštev kot kandidati za odborni-
ke in poslance občinske, republiške
in zvezne skupščine, je v delovnih
organizacijah na območju konjiške
občine ena osrednjih političnih na-
log. Z željo, da bi izvedeli, kako ta
akcija poteka, smo zaprosili pred-
sednika občinskega Sindikalnega sve-
ta tovariša Pratnemerja za krajši
razgovor:
»V tem letu poteče pri nas man-
datna doba štirinajstim odbornikom
občinske skupščine, dvema poslan-
cema republiške in vsem poslancem
zvezne skupščine, ki jih volimo na
območju naše občine. V delovnih or-
ganizacijah sicer predvsem obrav-
nava jo4 kandidate za zbor delovnih
skupnosti, toda prav nič manj zani-
manja ni za ostale zbore v republiki
in zvezi. V usnjarskem kombinatu
>Komis so méd drugimi predlagali
tudi več mlajših usnjarjev iz pro-
izvodnje in sicer Franca Jelenka,
Mira Gičverta in Vlada Jermana. V
if te m podjetju so predlagali še moj-
stra Marjana Grbca, obratovodjo
Karla Škoberneta in JožetaVeliovar-
ja. V Vitanju so že predlagali štiri
delavce, on katerih bodo izvolili le
dva. O evidentiranju pa so razprav-
ljali tudi že v tovarni usnjarskih
strojev »Kostroj«, v zrpških in vi-
tanjskili podjetjih ter na osnovnih
šolali v volilnih enotah prosvetnih
delavcev.
Za gospodarski zbor republiške
skupščine so v več volivnih enotah
že predlagali Draga Perca, direktor-
ja usnjarskega kombinata »Konus«
in Mileno Novak, ki je tudi iz tega
podjetja. Za kandidata v kulturno-
prosvetni zbor republiške skupščine
so prosvetni delavci na osnovnih šo-
lah predlagali štiri svoje tovariše in
tovarišice: Franja Tiča, Milana Roz-
mana, Nado Selili in Vero Marošek.
Če k temu še dodam, da so naši de-
lavci predlagali za gospodarski zbor
zvezne skupščine Franca Tavčarja,
vodjo kapitalne izgradnje v jKonu-
su, za organizacijsko politični zbor
zvezne skupščine pa Franja Sabliča,
sekretarja občinskega komiteja v
Slovenskih Konjicah, potem lahko
jasno vidimo, kako velik obseg je
zavzela akci ja. To bo seveda olajša-
lo delo pri dokončni izbiri kandida-
tov, saj bomo lahko izbrali res naj-
boljše,« je končal tovariš Pratne-
mer.	L. V.
Celjski občani so se oddahnili — po ulicah so se pojavili avtomobili
za odvoz snega. K sreči sneg ne pada več, kajti če bi, bi verjetno
morali začeti s čiščenjem zopet znova iste ulice, in bi naprimer bici-
klisti na Mariborski cesti šele na pomlad lahko švigali po svoji
stezi ne pa med motornimi vo žili, ko bi sonce pobralo sneg.
Foto: J. Sever
ŽALEC
Uspešna
oganizacija IIK
Ni še dolgo tega, ko je bila v
Šempetru v Savinjski dolini letna
skupščina osnovne organizacije Rde-
čega križa. Delo te organizacije je
bilo v preteklem obdobju zelo uspeš-
no. Organizirali so veliko akcij, na-
pravili marsikaj pomembnega. Bilo
je veliko zdravstvenih predavanj,
razgovorov itd. Prebivalci Šempetra
ob Savinji pa so bili najbolj veseli
tega, da je društvu kljub temu, da
je bila mednarodna pomoč ukinje-
na uspelo ohraniti šolsko mlečno
kuhinjo. Skoraj vsi otroci zdaj red-
no prejemajò malico, ki jo plačajo
starši, podjetja in ustanove na ob-
močju kraja, nekaj pridelkov pa do-
bijo tudi iz šolskega vrta. Kmetijski
kombinat bo šoli dodelil še eno nji-
vo, ki jo bodo uporabili za poveča-
nje šolskega vrta in za športno igri-
šče.
Organizacija Rdečega križa v Šem-
petru pa ima seveda tudi nekaj pro-
blemov. Največ težav imajo s krvo-
dajalskimi akcijami, ki jih priprav-
ljajo večje ekipe samo v večjih kra-
jih.
LAŠKO
Prvi kandidati
Tudi v laški občini je volilna ko-
misija že evidentirala prve predloge
za odbornike in poslance tistih vo-
livnih enot, kjer dosedanjim odbor-
nikom in poslancem poteče dvolet-
na mandatna doba. Tako so za re-
publiški zbor predlagali Rudija Gro-
sarja, direktorja podjetja »Bor« v
Laškem in Toneta Zupančiča, direk-
torja podjetja »Peta« Radeče. Za
kandidate za socialno zdravstveni
zbor republiške skupščine so evi-
dentirali Venčeslava Jelovška, dr.
Jožeta Dolenca in Branko Martino-
vič. Za organizacijsko politični zbor
je še več predlogov: Jože Kos, Jože
Petauer, Tone Obrovnik in Ivo Bin-
der. Občani so predlagali tudi že
deset kandidatov za občinski zbor
in dva kandidata za zbor delovnih
skupnosti občinske skupščine.
TOME VELIKANJE
80 letnik
Rodil se je 16. januarja 1885 v Spodnji
Idriji kot sin idrijskega rudarja. Bil je iz-
redno marljiv v šoli in na svojem delovnem
mestu, tako da je po opravljenem šolanju
v Idriji in v Ljubljani in po končani vojaški
službi 1906. nastopil svojo prvo službo pri
rudniku živega srebra v Idriji.
Leta 1914. spomladi je bil Tone premeščen
kot topilniški mojster v Cinkarno Celje. Tu
je bil julija istega leta mobiliziran in je že
novembra 1914 prešel v rusko ujetništvo ter
nato v Sibiriji preživel ujetništvo do avgu-
sta 1920.
Pozneje je bil premeščen v rudnik lignita
Velenje kot jamomerec in je napravil povsem
nove jamske karte za vojaške namene. Za-
radi tega jé bil premeščen 1. 1921. v rudnik
rjavega premoga Zabukovca, kjer so ga apri-
la 1939. leta upokojili. Upokojen je bil
predčasno zaradi preganjanja takratne klcro-
fašistične oblasti.
V času okupacije je Tone Velikanje aktivno
sodeloval pri narodnoosvobodilnem gibanju
v Grižah, Lipoglavu pri Ločah in v Braslov-
čah. Domovina mu je priznala to njegovo us-
pešno sodelovanje z odlikovanjem medalje
za zasluge za narod.
Toneta" poznajo širom naše domovine, pov-.
sod ima, in zlasti še v Celjü, številne pri- *
jatclje.in znance.
Vsi številni prijatelji in znanci, in zlasti
še njegovi ožji prijatelji v Celju, se veselijo,
da je Tone dosegel tako visoko starost ter
mu želijo še mnogo let takega življenja!
Dr. M.
SLOVO OD
IVAMA Sl IMVŠkA
V zadnjih dneh starega leta so
se prebivalci Belih vod za vedno po-
slovil od dragega Ivana Slemenška.
Nezgoda pri delu v gozdu je prekinila
bogato družbeno politično delo 52-Iet-
nega gozdnega delavca.
Pokojni Ivan je preživel trdo mla-
dost v borbi za kruh, pred leti pa si
je uredil prijeten dom v Rebru, kate-
rega je zapustil ženi in šestim nedo-
raslim otrokom. Kljub trdemu in
težkemu delu v gozdu je Ivan ved-
no našel čas za družbeno delo. Dolga
leta je bil odbornik bivše kmetijske
zadruge Bele vode, odbornik občin-
skega ljudskega odbora Šoštanj, pred-
sednik šolskega odbora in prvi pred-
sednik krajevne skupnosti Bele vode,
ki je prav pod njegovim vodstvom
dosegla velike uspehe. Zal sam ne bo
več doživel svojega tako težko priča-
kovanega cilja — spomladi bodo pri-
čeli graditi cesto, ki bo Bele vode
povezala z dolino.
Prav pokojnikov sprevod je poka-
zal, kaj jim je pomenil. Njegovo ime
je tesno povezano z novo šolo, ki je
vnesla drugačno življenje v to gor-
sko vasico.
Neutolažljiva družina je izgubila
skrbnega očeta, Bele vode pa požrt-
vovalnega tovariša in družbenega de-
lavca.
-ik
MOZIRJE
URESNIČEVANJE SKLEPOV
VIII. KONGRESA
Na zadnji razširjeni seji občinske-
ga komiteja ZKS Mozirje, na kateri
so bili prisotni tudi sekretarji osnov-
nih organizacij ZK, so razpravljali
o uresničenju sklepov VIII. kongre-
sa ZKJ in o pripravah na bližnjo
občinsko konferenco ZK.
Ko so sprejemali delovni načrt v
zvezi z izvajanjem kongresnih skle-
pov, so poudarili, da morajo delo
opraviti v čim krajšem roku, da bi
se lahko osnovne organizacije pri-
pravile na izvajanje tistih nalog, ki
izhajajo iz kongresnih napotil in za-
devajo sleherno delovno organiza-
cijo.
Osnovne organizacije ZK bodo na-
prej seznanjale člane in ostale pre-
bivalce s kongresnim gradivom in to
tako, da bodo na sestankih obravna-
vali teme s posameznih področij. V
delovnem načrtu so predvideli tudi
seznanjanje članstva z novim statu-
tom ZKJ. Predvidevajo, da bi os-
novne organizacije tako zastavljeno
nalogo opravile v mesecu februarju
in marcu. Za proučevanje gradiva
bodo uporabljali tudi stalne oblike
ideološkega izobraževanja (večerna
politična šola, seminarji), ki bodo
njihove programe dopolnili s snovmi
in gradivom VIII. kongresa.
O sklepih in stališčih, sprejetih na
VIII. kongresu ZKJ, bodo razprav-
ljali tudi na bližnji občinski konfe-
renci ZK, ki bo obenem tudi lepa
priložnost za analizo dosedanjega
dela osnovnih organizacij in bodo-
čih nalog, zlasti tistih na področju
samoupravljanja in delitve v delov-
nih organizacijah.
V	razpravi so še posebej poudarili,
da je potrebno k uresničevanju skle-
pov VIII. kongresa kar se da široko
pritegniti tako družbeno-politične
organizacije kot vse državljane. Za-
to bodo tudi vse družbeno-politične
organizacije svoje delovne progra-
me dopolnile hi jih spravile v sklad
s sklepi kongresa.
V	zvezi z bližnjo občinsko konfe-
renco ZK so največ govorili o vse-
binskih, organizacijskih in kadrov-
skih pripravah. Občinska konferen-
ca bo 21. 1. 1965. Občinski komite je
poleg poročila o svojem dosedanjem
delu, ki bo dostavljeno vsem delega-
tom in gostom nekaj dni pred kon-
ferenco, sestavil tudi teze za razpra-
vo na konferenci o najbolj aktual-
nih problemih v komuni.
Ko so govorili o kadrovskih pri-
pravah, so menili, naj hi nov občin-
ski komite štel i? članov. O izbiri
kadrov za nov občinski komite so
razpravljali že na minulih letnih
konferencah osnovnih organizacij
yK. Občinski komite je izdelal pred-
log za nov l?-članski komite ZK, za
5-člansko kontrolno komisijo in 3-
člansko revizijsko komisijo. Tako iz-
delan predlog so dali ponovno v raz-
pravo osnovnim organizacijam ZK.
Ko bo dobila kadrovska komisija pri
občinskem komiteju ZK vse te pred-
loge, bo izdelala dokončen predlog
članov za organe ZK in ga dala v ob-
ravnavo konditlacijski komisiji.
-er
KOMU POTEČE MANDAT
Morda bo prebivalce mozirske ko-
mune zanimalo, katerim njihovim
odbornikom poteče dvoletna man-
datna doba. V občinskem ^boru so
to: Julka Završnik, Franc šarb, Olga
šaljer, Zofka Marovt, Jožica Pečov-
nik, ing. Branko Korber, Jože Len-
ko, Jože Budna, Stanko škrubej, Ve-
ra Poličnik, Jože Prušnik in Jože
Krumpej. V zboru delovnih skup-
nosti pa poteče mandat Ferdu Er-
javcu, Rafaelu Osolmku, Francu Ar-
niču, Anici Banko, Ivanu Fedranu,
ing. Ivu Bastlu, Francu Naraksu,
Slavku Hrenu, Francu Lihtinegerju,
Francu Prazniku, Jožetu Miklavcu,
Tatjani Radotič, dr. Jovanu Romal-
du in Cveti Kos.
ŠMARJE
Konferenca ZKS
Pred dnevi so imeli komunisti
kmetijske zadruge v Šmarju pri Jel-
šah letno konferenco. Bila je zelo
plodna in kritična. Na podlagi disku-
sije in poročil bo posebna komisija
izdelala program dela, ki bo — tako
kaže — zelo obsežen in zahteven.
ŠENTJUR
Ob koncu preteklega leta je ko-
lektiv tovarne »Alpos« v Šentjurju
povabil svoje upokojene člane ko-
lektiva na prijateljski sestanek.
Ogledali so si tovarno in se potem
nekaj časa ob prigrizku zadržali v
prijetnem pomenku.
Dveletni mandat
je mimo
V konjiški občinski skupščini poteče v
občinskem zboru mandat dr. Marti Šlibar,
Mirku Gošniku, Tonetu Obrulu, Cvetku Za-
larju, Jožetu Petelineku, Karlu Juhartu, Jo-
žetu Koropec, Matevžu Lubeju, Janezu Špe-
su, Alojzu Klokočovniku, Viktorju Jeromclu,
Francu Štefane, Vladu Zupancu in Ivanu
Petelinku. V zboru delovnih skupnosti pa
so: Edvard Fijavž, Karel Romih, Stane
Palióle, "Slavko Burja, Slavko Pinter, Stanko
Kovše, Marija Zidanšek, Drago- Pere, Franc
Tavčar, Berce Alojz, Tone Einfalt in Fran-
čiška Ravnjak, Vlado Pratnemer, ter Kristi-
na Tajnikar. —
ŠE VEDNO NA POL POTI
(Nadaljevanje s 3. strani)
500 vagonov sadja in 1.000 ton sad-
nih sokov (zaenkrat 250). Z dobro
organizirano kooperacijo in boljšo
lastno proizvodnjo pa bodo v okvi-
ru novega združenja dani tudi pogo-
ji za večjo in 'boljšo proizvodnjo
ostalih pridelkov ali izdelkov (jajca,
zelenjava, maslo, sir in mleko). To je
pa posebej življenjske važnosti za
r istoče Celje. Š predvidenimi hla-
dilnicami v Šentjurju bi celjskemu
trgu lahko zagotovili nemoteno pre-
skrbo s kmetijskimi proizvodi.
Ob občini sta po specifičnosti to-
li! o surodrii, da so meje pač le ad-
ministrativna določitev.
Prav tako pa bomo kot skupna
* organizacija imeli močnejši strojni
park ter bomo lahko zadovoljiveje
opravljali strojne usluge kooperan-
tom.
ALOJZ SENICA (kmet iz Ponkvi-
ce na meji obeh občin):
Združitev obeh kmetijskih orga-
nizacij je pametna, posebej še, če
bo to vodilo k temu, da bomo zniža-
li število administrativnega ter zve-
čali število strokovnega kadra. Tega
nikoli ni preveč. Posebej še, če ga
je ravno toliko, da opravlja bolj pi-
sarniške posle kot pa tisto, za kar
je izšolan. Potrebujemo strokovnja-
kov, ki bodo češče z nami, nam vse-
tovali, pomagali, učili. Čeprav spa-
dam pod šentjursko občino, mi je
jasno, da je sedež nove organizacije
možen le v Šmarju, ki je res sredi-
šče tega živinorejskega in sadjarske-
ga področja. Izrazil bi le rahel
dvom: dosedanje sodelovanje kom-
binata z zasebniki je bilo bolj slabo;
zato se upravičeno bojim, da nam
večja organizacija ne bi tega še po-
slabšala.
Vprašujete me, koliko zaslužim?
Iskreno povem, da okrog 60 tisoč;
to kažejo moji izračuni. Toda ne po-
zabite, da moram od te vsote vedno
znova investirati nazaj, če hočem,
da lahko skoraj sam opravim delo
pri 16 glavah živine- in 24 prašičih.
Še to: če bomo kmetje postali dobri
blagovni proizvajalci, bo trg založen
in to bo zajezilo rast cen prehram-
benih artiklov. Torej, ne pozabite,
od te združitve kmetje mnogo priča-
kujemo! Predvsem to, da bomo lah-
ko začeli misliti na drobno mehani-
zacijo.
DARKO BIZJAK (predsednik ob-
činskega odbora SZDL Šmarje):
Vsekakor smo za združitev. Meni-
mo pa, da naj komisija, ki je dolo-
čena za preučitev, pusti vnemar
vprašanje sedeža bodoče skupne
kmetijske organizacije obeh občin
in se bolj posveti vprašanju kadrov.
Dober strokovni tim bo lahko upra-
vičeval združenje, kajti od nove or-
ganizacije si obetàmo mnogo več v
sodelovanju z zasebniki-kooperanti
in prav tako manj napak kot doslej
pri modernem sadjarstvu.
Ne smemo pa pozabiti, da je od-
ločitev zadeva proizvajalcev in ko-
operantov, torej zadeva dobre polo-
vice prebivalstva šmarske občine.
PETER HLASTEC (predsednik
občinske skupščine Šentjur):
Združitev pomeni, da postanemo
sposobnejši kot nosilci investidij,
kar je neobhodno. Povečati moramo
moderne plantaže sadovnjakov (od
200 na 700 hektarjev), prav tako tu-
di ribezove nasade do 500 hektar-
jev. Tolikšni kompleksi pa terjajo
lastne predelovalne obrate, kot je
SAD-SOK (z gradnjo prično spomla-
di v Mestinju). Morda še to: kmeta
nikakor ne moremo obiskovati le
enkrat letno: pri podpisu pogodbe
in pri oddaji pogodbenih obvez.
Prav zato bo nova organizacija ime-
la poseben strokovni štab, ki bo de-
lal izključno s kmeti-kooperanti.
V bodoče predvidevamo okrog 2
milijardi investicij, in sicer 700 mi-
lijonov za ureditev modernih plan-
taž, 600 za hladilnico, 200 za izgrad-
njo SAD-SOKA in 150 milijonov za
400 do 500 stojišč za živino.
MIRKO ZAVRŠNIK (sekretar ob-
činskega komiteja ZKS Šmarje):
Menim, da v omenjenem primeru
gre predvsem za vprašanja obvezno-
sti do družbe, ki so pri kombinatu
večje kot v šmarski zadrugi. Razum-
ljivo je, da bodo o tem odločili pro-
izvajalci sami na referendumu — tr-
dim pa, da bo uspeh odvisen le od
pravilnega tolmačenja in pojasnje-
vanja. Nikakor p^i nismo mogli pod-
preti želje okrajne zbornice Celje,
naj bi združitev potekla že s 1 janu-
arjem letošnjega leta. Smo odločno
proti fizičnim spojitvam na hitro
roko. Pomisleke imam (ne poznam
dela komisije) le v toliko, ker vem,
da ne ena ne druga organizacija ne
stoji preveč dobro — sicer pa ima
prav zaradi tega želja po združitvi
svojo utemeljitev. Večja organizaci-
ja bo lažje reševala številna vpraša-
nja. Bojazen je le, da nova organiza-
cija zanemari prav sodelovanje, ki
pa na področju obeh občin v živino
reji lahko da čudovite rezultate. In
sedež, o tem najbrž ni dvoma, saj
spada v Šmarje.
Vsaka integracija običajno zboli
za »otroškimi boleznimi«. V obdob-
ju priprave analiz, ki so zaprtega
značaja zaradi zaupljivosti in drugih
momentov, se nenadoma prebudi lo-
kalizem ter najranlivejše vprašanje:
bodoča kadrovska zasedba. Prav tu,
kjer bi morala odločati presoja spo-
sobnosti, -torej prav pri človeku, ki
bi moral doumeti prednosti integra-
cije, se začne problem. Morda lahko
ta faktor z javnim informiranjem o
dobrih in slabih straneh integracije
zavremo, če ta poprime obliko pot-
varjanja dejstev in s tem desinfor-
macije neposrednih proizvajalcih,
ki jim po mnenju nekaterih gre za-
upati vprašanje integracije šele po
analizah.
Prihodnjič kaj več o petkovih raz-
govorih.	JOŽE KLANCNIK
Alojz Senica
RADIO CELJE
Nedelja, 17. januarja: 12.00 — pogovor
s poslušalci, 12.10 — obvestila in rekla-
me, 12.25 naši poslušalci čestitajo in po-
zdravljajo, 12.45 — Fran Roš: Rozikin
črni dan.
V ostalih dneh od 18. do vključno 23.
januarja se lokalna oddaja začenja ob
17.00 uri (na valu 202 metra). Celjska kro-
ponedeljek, 18. januarja: 17.25 — šport-
ni pregliid;
torek, 19. januarja: 17.20 — mladinska
oddaja;
sreda, 20. januarja: 17.25 iz celjske ob-
činske skupščine;
četrtek, 21. januarja: 17.25 — pisane
od vsepovsod;
petek, 22. januarja: 17.25 — pomenek
o delu SZDL;
sobota, 23. januarja: 17.20 — za prije-
ten konec tedna.
Od novega leta dalje ima Radio Celje
svoje nove prostore v Narodnem domu,
Trg svobode 9. Vsa naročila za obvestila,
reklame in čestitke sprejema tajništvo,
v veži Narodnega doma, vhod levo.
REZULTATI LANSKIH OBETOV
V CELJSKI OBČINI LETOS ŠE NE BO MOGOČE IZENAČITI MATERIALNEGA POLOŽAJA PROSVETNIH DELAVCEV
_S POLOŽAJEM KADROV, ZAPOSLENIH V. GOSPODARSTVU	, '
KAKOR ZNANO, JE BILO LANSKO LETO V POGLEDU SPLOŠNIH PRIZADE-
VANJ, DA BI ČIM HITREJE IN ČIM USTREZNEJE REŠILI MATRIALNI POLO-
2AJ ŠOLSTVA IN PROSVETNIH DELAVCEV, ZELO RAZGIBANO. TUDI V NA-
ŠEM OKRAJU JE BILA VRSTA POSVETOVANJ, OD KATERIH OMENJAMO SAMO
SEJO PREDSEDSTVA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA. NA NJEJ SO ZA-
KLJUČKE FORMULIRALI V TEM SMISLU, DA BO Z NOVIM LETOM BREZPO-
GOJNO POSTAVITI PROSVETNE DELAVCE V ENAKOPRAVEN ODNOS DO KA-
DROV, ZAPOSLENIH V GOSPODARSTVU. S TEM V ZVEZI SMO V ENI IZMED
NOVEMBRSKIH ŠTEVILK OBJAVILI OBŠIRNO GRADIVO.
DA BI NA ZAČETKU NOVEGA LETA UGOTOVILI, KAKŠNI SO KONKRETNI
REZULTATI OZIROMA KAJ SMEMO DEJANSKO PRIČAKOVATI OD TEH KAKOR
VSEH DRUGIH ŠTEVILNIH OBETOV, SMO PRETEKLI PETEK PRIREDILI RAZ-
GOVOR, KI SO SE GA UDELEŽILI: TONE ERJAVEC, NAČELNIK ODDELKA ZA
DRUŽBENE SLUŽBE PRI CELJSKI SKUPŠČINI; JANEZ KOVAČIČ, PREDSEDNIK
SKLADA ZA ŠOLSTVO CELJSKE SKUPŠČINE; LOJZKA GOSTENčNIKOVA, DI-
REKTOR ZAVODA ZA PROSVETNO PEDAGOŠKO SLUŽBO; JOŽE GLUK, ANALI-
TIK ZA ŠOLSTVO, PROSVETO IN KULTURO OKRAJNE SKUPŠČINE TER ADOLF
MARČIČ, PREDSEDNIK AKTIVA ŠOLSKIH UPRAVITELJEV.
POVZEMAMO GLAVNE MISLI UDELEŽENCEV NAŠEGA RAZGOVORA.
40 odstotkov
več sredstev^
JANEZ KOVAČIČ: Mislim, da je
bil lani skrajni čas, da smo pričeli
vprašanja šolstva in družbenih služb
resneje zastavljati. Mislim pa, da
smo o teh vprašanjih pričeli govo-
riti v času, ko materialna plat občin
ni bila povsem jasna. Tako smo na
veliko govorili o možnostih, v resni-
ci pa so stvari kasneje dobile neko-
liko drugačno podobo* zaradi česar
ponekod" ni izostalo tudi določeno
razočaranje. Ne rečem, da bi bile
razprave škodljive, toda razpravlja-
ti enostransko ni na mestu. Treba
bi bilo poznati dejanske možnosti
občin. Glede na to, da so zdaj, vsaj
kar zadeva celjsko občino, razmere
dokaj znane, ne moremo biti skep-
tični, da od vsega vendarle ne bo
nič. V celjski občini bo za okrog 40
odstotkov več sredstev, namenjeno
šolstvu, to pa vsekakor pomeni pre-
cejšen napredek.
Izenačenje le
delno
TONE ERJAVEC: Že lani smo
skušali narediti, kar se je narediti
dalo, vendar nismo dosegli, kar smo
želeli. Zato bomo morali še več sto-
riti letos. Vprašanj, o katerih govo-
rimo, ne kaže samo hitreje reševati,
ampak jih rešiti. V Celju smo bili
med prvimi, ki smo pričeli iskati re-
šitev ob primerjavi višine povpreč-
nih osebnih dohodkov v šolstvu in
družbenih službah v odnosu do go-
spodarstva. Razprave so kazale na
močan porast sredstev, zatof smo
lahko govorili o izenačevanju pro-
svetnih delavcev. Vendar smo kas-
neje ugotovili, da tega ne bo mogo-
če doseči v enem letu. Vsi na občin;
ski skupščini želimo, da bi izpeljali
plačevanje prosvetnih delavcev na
podlagi programov, da bi šole svoje
delovne programe ovrednotile in se
potem preko upravnega odbora
sklada pogovarjale o izvedbi. Te
programe dobivamo, toda zdi se, da
so nekako visoko zastavljeni in za-
htev ne bo mogoče zadovoljiti.
JANEZ KOVAČIČ: Določena pov-
prečja, ki smo jih iskali v osebnih
dohodkih kažejo, da bomo za sred-
njo strokovno izobrazbo v prosveti
dosegli višjo postavko kot za enako
kvalifikacijo v gospodarstvu. Pri viš-
И strokovni izobrazbi bomo po vsej
verjetnosti dosegli izenačenje, vtem
ko bomo pri visoki strokovni iz-
obrazbi še pod povprečjem, ki velja
enake profile v gospodarstvu,
l.reba bo verjetno odstopiti od pred-
v'denih večjih sredstev za material-
no vzdrževanje, vendar pri tem naj
ne bi porušili razmerja 80 proti 20
v korist osebnih dohodkov. Skoraj
Vse razprave so v ospredje postavile
da v danem položaju lahko
osebne dohodke prosvetnih delavcev
Približamo dohodkom v gospodar-
ju, da pa pri tem nikakor ne mo-
emo govoriti o kvaliteti pedagoške-
ga dela. Takšno stališče je zgreše-
o, čeprav ne pričakujemo kakšne
evoluoionarne spremembe.
JÀ	/
TONE ERJAVEC: Tu se poraja
nekaj zdlo važnih problemov. Pred-
vsem kvaliteta šolskega dela. Skrb
za materialno osnovo kakor skrb za
kvaliteto, oboje bi moralo biti na
prvem mestu. Ugotavljamo tudi, da
v dosedanjem sistemu financiranja
na šolah niso posvetili dovolj skrbi
notranji delitvi, ampak je bila tež-
nja, da bi plače še naprej admini-
strativno določali. Gre za vprašanja
poglabljanja družbenega samo-
upravljanja, za nagrajevanje po de-
lu, ki bi jih bilo temeljito načeti. Ne
pričakujemo, da bi mogli v enem
letu doseči, kar želimo. Izdelati bo
vsekakor kriterije, ki bodo vplivali
na notranjo delitev na šolah. Glede
višine smo vsi prepričani, da z ize-
načitvijo letos ne bomo uspeli, važ-
no pa je, da se dohodkom, ki velja-
jo v gospodarstvu, čim bolj pribli-
žamo. V povprečjih 65, 75 in 85 tisoč
dinarjev (za srednjo, višjo in visoko
izobrazbo) naj bi bila čim večja os-
novna-postavka in čim manj dodat-
kov. Tako bi se po izračunu lanska
vsota 575 milijonov, namenjena os-
novni dejavnosti šol, povečala na
900 milijonov, kar pomeni precejšen
napredek. Seveda ne bi bilo prav,
če bi krnili osebne dohodke na ra-
čun materialnih izdatkov. Kljub te-
mu bo sredstva za materialno vzdr-
ževanje povečati, saj bomo morali
reševati vprašanje razširjene repro-
dukcije, stanovanj, strokovnega iz-
popolnjevanja, rekreacije itd. Glede
na različna mnenja, po katerih naj
bi dodatki ostali oziroma naj bi bila
zato nižja osnovna postavka, bi ka-
zajo določiti vsaj najnižjo mejo, iz-
pod katere prosvetni delavec ne bi
mogel biti plačan. Če bi po drugi
strani prosvetni delavec dobil reci-
mo fiksno 65 tisoč dinarjev, to zo-
pet ne bi bilo nagrajevanje po delu,
ker so pač prizadevanja dokaj raz-
lična.
V	celjski občini
enake osnove
JANEZ KOVAČIČ: Omenil bi še
to, da vrednotenje šolskega progra-
ma ni samo stv^r šole. Prvotni pred-
log povprečij je bil 60, 70 in 80 tisoč
dinarjev, pokazalo pa se je, da šole,
ki zaposlujejo starejši kader, ne bi
bile dosti na boljšem. Kljub temu
ne bi mogli reči, da smo bili glede
nagrajevanja v obupnem položaju.
V	naši občini osebhi dohodki niso
bili tako problematični. Prav je, da
bi povprečja določili na podlagi pro-
gramov, pri čemer naj bi dodatke
zreducirali na minimum, saj bi ti
krnili tudi razvoj samouprave kakor
delitev dohddka.
ADOLF JVIARČIČ: Zastran samou-
pravljanja se mi zdi vredno ugoto-
viti, da kolektivi niso imeli nobenih
materialnih sredstev, ki bi jih sami
določali; šele ko je prišel namig od
zgoraj, se je stvâf premaknila z mr-
tve točke. Pri izdelavi finančnih na-
črtov, ki jih bodo morale šole pri-
ložiti delovnim programom, bomo
morali izhajati iz dohodkov, veljav-
nih za enako izobrazbo v gospodar-
stvu. Dejansko je to težko, ker de-
lovne organizacije podatke, o tern
skrivajo. Aktiv upraviteljev, ki je
o izdelavi finančnega programa več-
krat razpravljal, meni, naj bi bili
povprečni osebni dohodki (po stop-
njah izobrazbe) 65, 75 in 85 tisoč
dinarjev. Glede na to, da delajo vse
šole po istem učnem načrtu in so
različni le pogoji, je bilo sklenjeno,
naj bi za našo občino veljale enake
osnove. Težiti bi morali za tem, da
bi prihodnje leto v celoti rešili pro-
blem osebnih dohodkov, v določeni
meri pa tudi vprašanje materialnih
izdatkov in investicij. Šolski kolek-
tivi se zavedajo, da vrednotimo kva-
liteto in kvantiteto. Ker je med šo-
lami v tem pogledu pnslo do dolo-
čenih razlik, bi bila naloga strokov-
nega organa — zavoda za prosvetno
pedagoško službo, da bi izdelal
ustrezno metodologijo za ocenjeva-
nje šolskega dela.
Problemi
preraščajo
okvir občine
LOJZKA GOSTENČNIKOVA:
Prva ugotovitev je ta, da so proble-
mi toliko težji, ker z reorganizacijo
šolstva nismo istočasno reševali tu-
di materialna in kadrovska vpraša-
nja. Položaj je seveda težak. Zato
je to dejstvo celotnega kompleksa in
že ta se kaže kot nerešljiv praktično
samo z vidika primerjave gospodar-
skih organizacij in šolstva. Če pa
gledamo širše, so naloge še večje in
se dejansko poraja vprašahje, ali so
občine pri sedanjem sistemu delitve
sposobne z lastnimi sredstvi ^se
probleme rešiti same ali ne. Če ne
bodo sposobne, bo treba odkrito in
glasno povedati, da pač ni pogojev,
da bi mogli stvar ustrezno rešiti.
Ker so predhodni diskutanti že po-
vedali, da smo optimistično pričako-
vali, da bo šlo hitreje, trenutno
pa ugotavljamo, da vendarle ne gre,
ostaja vprašanje, ali bomo pustili
probleme delno ali slabo rešene, ali
pa se bomo skušali še širše pogo-
varjati. Občinske skupščine ^-so se
znašle pred drugim težkim dejst-
vom: vse spremembe (reforma) so
nakazale veliko potrebo po nekih
novih normativih, v kakaršnih naj
šole delajo. Danes praktično občin-
ske skupščine ne vedo, kakšne nor-
me bi vsaj delno zadovoljile.
Zavod za napredek šolstva pa je
vendarle izdal takšne normative. V
njih je točno povedano, kaj reformi-
rana šcfta potrebuje za svoje osnov-
no delo. Razpon med objektivnim
stanjem in med normativi pa je ta-
ko velikanski, "da bo problem treba
odpreti na neki širši ravni, morda
v merilu republiške skupščine. Gre
namreč'za to, da, razpon presega
objektivne možnosti občinskih skup-
ščin. Samo reševanje dohodkov ne
bo rešilo prosvete. Delovne progra-
me šol bo realizirati v smislu samo-
upravnih principov (pogodbeno raz-
merje do ustanoviteljev). Kar zade-
va naš zavod, je te normative spre-
jel ,ker je smatral, da so v okviru
republike prišli do njih po empirič-
ni poti in ne avtoritativno. Zato po
kvantitativni plati ne bomo povzro-
čali nobenih sporov.
Glede kvalitete dela pa bi imela
naslednjo opombo: tudi to bi mo-
rali gledati v nekem smislu razvoj
no in pa, da ne bi mislili,'da doslej
v tem smislu nismo nič naredili. Re-
zultati dela so namreč povezani z
objektivnimi pogoji in angažiranjem
osebnega faktorja. Naš zavod je že
pred leti ugotovil, da so pogoji iz-
redno težki in da se je popolnoma
spremenila pedagoška struktura de-
la kakor tudi, da vsi prosvetni de-
lavci na spremembo te strukture
niso bili strokovno pripravljeni. Ob
vsem tem je jasno, da so rezultati
dela vezani na daljše časovno ob-
dobje, to pa ne odvezuje subjektiv-
ni faktor, da si ne bi prizadeval že
zdaj. Priznavamo, da so osebni do-
hodki izredno pomembni, saj pome-
nijo življensko logiko. Prepričani
smo tudi, xla je labilnost pri reše-
vanju v tem pogledu negativno vpli-
vala na množico prosvetnega kadra.
Seveda je kvaliteto dela težko meri-
ti s kvantitativnimi merili. Naš za-
vod je pred dejstvom, da se poslu-
žuje kvantitativnih oblik za dolo-
čanje kvalitete dela, köt so testi. S
tem pa ni mogoče ovrednotiti oseb-
ne angažiranosti vsakega prosvetne-
ga delavca in vsake šole. Mislim pa,
da se bomo z nekim skupnim sode-
lovanjem le približali objektivnim
merilom, ki bodo prosvetnemu de-
lavcu dala določeno družbeno pri-
znanje. Če bo to priznanje finančne-
ga značaja, bo tudi v redu, čeprav
pri tem ne bi smeli izključiti tudi
moralnega priznanja.
Gotovo je proces samoupravljanja
v gospodarstvu lažje stekel, pa si
je tudi utiral oblike odnosov uprav-
ljanja — delitve itd. Mi stojimo v
tem pogledu v novi, začetni fazi. Ko
spremljamo to gibanje, ugotavlja-
mo velike spremembe v odnosu do
šolstva: splošen interes za reševanje
teh problemov se je povečal, poli-
tične organizacije na našem pod-
ročju so se izredno angažirale; tudi
trditev, da danes občinske skupšči-
ne te problematike nočejo reševati,
ne drži, vprašanje je le, da bo tre-
ba velikega družbenega osveščanja
vseh prosvetnih delavcev, če bodo
ч kolektivi znali ob teh normativih
prezentirati šolo kot celoto občin-
ski skupščini, bo učinek borbe in
naporov gotovo močnejši. In še to:
strokovnjaki menijo, da bi za izde-
lavo ustreznih meril potrebovali tu-
di* deset let, dejansko pa bi moral
na tem strokovno delati republiški
zavod — pedogaški institut, ki pa
ga v Ljubljani še ni. če bodo še dol-
go odlašali z ustanovitvijo,-se bodo
problemi še bolj kopičili in zaostro.
vali.
Lani 3 milijarde
372 milijonov
JOŽE GLUK: Šolstvo, gledano z
okrajnega merila, obsega sevpda še
ostale občine, ki se niti ne morejo
primerjati s celjsl¿o, saj že prvi izra-
čuni kažejo, da bo ponekod možno
30 do 35, drugod pa komaj 12 do 15
odstotno povišanje. Za financira-
nje šolstva druge stopnje bi ob pov-
prečjih 60, 75 in 90 tisoč dinarjev
mesečnih dohodkov potrebovali
okrog 40 ali konkretno 57 odstotkov
več sredstev. Tega bremena m mo-
goče zahtevati od skupščin, ki fi-
nancirajo skupen sklad. Ker so pred
stavniki skupščin menili, da ne vi-
dijo izhoda, smo se dogovorili, da
bi občine prispevale 35 odstotkov
sredstev za povišanje. S tem seveda
zdaleč ne bi rešili niti osebnih do-
hodkov. Tako bi morale večje napo-
re vložiti za zbiranje sredstev v de-
lovnih organizacijah. Vsi predpisi
pa težijo za tem, da bi delovnim
organizacijam ostalo čim več sred-
stev, zaradi česar bi morale občine
nastopati kot regulator družbene
potrošnje v komuni. Po tej plati bo
vse odvisno od tega, koliko bo uspe-
lo prepričevati gospodarstvo, da je
dolžno skrbeti za razširjeno repro-
dukcijo v smislu kadrov, šolstvo
pa vendar ne moremo prepustiti ne-
nehnim primanjkljajem. V sedanjih
možnostih občin rešitve ne vidimo.
Za šolstvo druge stopnje bi torej
od občin dobili 35 odstotkov, od go-
spodarstva 1 odstotek, to je 581 mi-
lijonov. Če smo letos dobili od go-
spodarstva 300 milijonov (za inve-
sticije), drugo leto pa naj bi to vso-
to uporabljali celovito, pomeni, da
bi bilo iz teh virov 90 odstotkov več
sredstev. Tako bi se lahko približe-
vali povprečjem v gospodarstvu. Če
bodo sredstva ugodno pritekala, bo
sklad lahko ustvaril planirane do-
hodke, da bo med letom z 10 ali 15
odstotki sledil povečanju drugje. S
temi starti, ki smo jih zdaj utrdili,
niti ne dosežemo osebnih dohodkov
tretjega tromesečja lani. To je vse-
kakor mala rezerva, saj kaže^ da se
bodo dohodki drugje povečali za
okrog 25 odstotkov.
Letos so občinske skupščine po-
kazale precejšnjo mero pripravlje-
nosti reševanja teh problemov in so
predvidele za rebalans proračunov
254 milijonov več, iz proračuna
okraja 15 milijonov in iz 10 odstot-
nega dela proračunskega prispevka
87 milijonov. Skupno je bilo med
letom dodano 356 milijonov za šol-
stvo. Tako so od predvidenih 2 mi-
lijard 747 milijonov za letošnje leto
narasla sredstva na 3 milijarde 103
milijone dinarjev. Brez investicij za
šolstvo druge stopnje. K temu lahko
prištejemo še 269 milijonov za inve-
sticije, pa znašajo sredstva v lan-
skem letu po še nepopolnih podat-
kih 3 milijarde 372 milijonov. To
povišanje pomeni 10 do 11 odstot-
kov med letom. Investicije so od
456 milijonov v letu 1963 porasle na
811 milijonov lani*. V tem je vseka-
kor napredek, čeprav pokazatelj ni
realen, ker recimo v Celju trenutno
nič ne gradimo. Da bi se učni kader
lahko posvetil pedagoškim vpraša-
njem, bi ga vsekakor morali razbre-
meniti večne skrbi za finance. Glede
participacije šolstva v dohodkih ob-
čine bi morali odstotek utrditi in
ga med letom ne zmanjševati, ka-
kor se je ponekod dogajalo. Porast
proračunov v zadnjih petih letih
kaže, da je bil z 68 odstotki za 20
odstotkov višji kot v šolstvu (48 od-
stotkov).
LOJZKA GOSTENČNIKOVA:
Kljub temu, da smo s tem krili sa-
mo najnujnejše potrebe kvantitativ-
nih sprememb, se pravi večje števi-
lo otrok, ne pa spremenjene pogo-
je dela.
ADOLF MARČIČ: Šole se zelo za-
vedajo samoupravnih pravic. Ko bo-
do prišle na občine s programi, bo-
mo ugotovili, kakšna je vsebina ob-
činske vreče. Če bi gledali na to
vrečo samo kot šolnik, bi rekel, da
jo lahko popolnoma izpraznijo zato,
ker je občina dolžna skrbeti za šol-
stvo; če pa na to vrečo gledaš kot
občan, veš, da je tu še vrsta drugih
potreb. Zajec tiči v delitvi sredstev:
občini so se povečale obveznosti, ne
pa sredstva; po logiki bi morali pač
manj dajati navzgor. Za šolstvo bi
morali določiti odstotek narodnega
dohodka. Obveljal naj bi princip:
če občinski proračun med letom po-,
raste, bo šola participirala določen
odstotek, če proračun ni izpajnjen,
tudi šola določen odstotek izgubi.
D. HRIBAR
PRVA MEDNARODNA
RAZSTAVA
Andrej Kandziora: OTOK (barvni lesorez).
V minulem letu je celjskemu Likovnemu salonu uspelo ustva-
riti zveze s poznanjskim likovnim svetom. Prvi plod tega sodelo-
vanja bo razstava članov grafične sekcije poljskega združenja
iikovnih umetnikov iz Poznanja. Razstava bo doživela otvoritev
še v mesecu januarju. Razstavljenih bo 58 grafik 8 avtorjev (Jan
Berdyszak, Franciszek Burkiewicz, Zbigniew Kaja, Andrej Kandi-
zora, Eugenizis Maldzis, Zygmunt Miszczyk, Eugeniusz Rosik in
Kazimierz Slawinski). Nekateri avtorji sodijo med najvidnejša
imena y poljski grafiki. Želimo, da bi ta reprezentativna razstava
likovnikov iz starega poljskega kulturnega središča še bolj razprla
celjska kulturna obzqrja.
Zaradi pomanjkanja razstavnega prostora bo Likovni salon
prisiljen razstavo pripraviti na dveh krajih: v razstavnem prostoru
v Likovnem salonu in v foyerju Slovenskega gledališča v Celju.
PLANINSKO DRUŠTVO CELJE
0РолаГја na izredno zanimivo preda-
ce LOJZETA GOLOBA o jugosio-
vanski ekspediciji v južnoameriške
ANDE
NARODNI DOM V CELJU
21. januarja 1965 ob 18. uri.
DOBRI OBETI
SLABE PRESKRBE
Prvi novoletni dnevi so znova
pokazali dokajšnjo hibo preskrbe
Celja z živilskimi artikli. Objek-
tivni in subjektivni (tolikokrat že
izrečeni vzroki) so botrovali po-
manjkanju mesa, mleka in kako-
vostnega kruha. Posebej važno je
to na relaciji proizvajalcev (MES-
NINA, MLEKO, VELEZITAR), trgo-
vine na debelo (CENTER, MERX)
in gostincev (SAMOPOSTREŽNA,
CELEIA, EVROPA, OJSTRICA,
POŠTA, MAJOLKA itd.). In prav
zato so se v torek na okrajni go-
spodarski zbornici sestali predstav-
niki prizadetih, da bi v skupnem
razgovoru našli vzroke zastoja ter
jih v bodoče v skupnem jeziku od-
pravljali.
Osnovna težnja gostincev je bi-
la: doseči od strani proizvajalcev
rabat. To jim je uspelo s strani
MESNINE, ki ga je vsakemu večje-
mu potrošniku, ki se bo pogodbeno
vezal, obljubila. Težje pa je to iz-
vedljivo s proizvajalci kruha, ki
kljub dokajlnjemu povišanju cen
menijo, da zaenkrat niso sposobni
dajati rabat gostincem.
Namen razgovora (javne tribu-
ne) je v glavnem uspel. Vprašanje
nepravočasne dobave, vprašanje
izbire, vprašanje specialitet, vse je
našlo svoje mesto in če lahko člo-
vek verjame obljubam, bo v do-
glednem času v Celju marsikaj
bolje.
Morda bi dejal le to, da je člo-
vek pogrešal še glas malega po-
trošnika, kajti gostinstvo zadovo-
ljuje le del potrošnikov in ker je
vprašanje oskrbe Celja z živilski-
mi artikli v osnovi stvar potrošni-
ka in ne le posredovalcev, bi bilo
prav, če bi bili zraven tudi zastop-
niki brezimnih, da bi lahko enako-
pravno posegli v razgovore proiz-
vajalcev in distributerjev neobhod-
nih vsakodnevnih dobrin.
Gostinci so upravičeno kritizirali
način objave novih cen, saj jih
lahko registrirajo le v fakturah (ki
običajno prispejo nekaj dni po na-
bavi) in se tako znajdejo v izredno
kočljivem položaju. Nove cene
bremenijo njihove usluge, cenike
pa ni moč vsake tri dni popravljati.
Menili so tudi, da je izbira vse pre-
majhna. Primanjkuje smetane,
masla, sira, raznovrstnih suhomes-
nih izdelkov, domačih mesnih spe-
cialitet (savinjski želodec) in raz-
ličnih .vrst kruha po okusu in vse-
bini.	t M
i
Obljube proizvajalcev so optimi-
stične. MESNINA obljublja, da bo
že v februarju to stanje dokaj bolj-
še, čeprav je še vedno veliko vpra-
šanje, saj so vse naše prodajalne
mesa nekako preveč založene z
boljšimi vrstami (izvozna kvalite-
ta!). Nihče ni vprašal, kje ostaja
II. vrsta mesa!) Pridružuje se jim
Veležitar. Te dni bo namreč stekla
proizvodnja kruha v rekonstruirani
pekarni v Gaberju in Celje bo tako
rešeno vprašanja pomanjkanja kot
vprašanja kakovosti kruha. Malo
težje je v podjetju Mleko. Odkup-
na mreža od zasebnikov je še ved-
no slaba in to zaradi prenizkih od-
kupnih cen mleka. Pri tem pa je
vsekakor težko sprejeti obrazloži-
tev, da so bili nekajkrati prisiljeni
voziti mleko iz Varaždina ali Za-
greba in to po ceni 95 dinarjev.
Nekateri so bili mišljenja, da bi sa-
mo okolica Celja lahko ob zanimi-
vih odkupnih cenah v marsičem re-
šila vprašanje mlečne krize.
Razgovor je kljub neprisotnosti
malih potrošnikov uspel. Baje bo
bolje in že samo to zadostuje, če-
prav ostaja toliko problemov še
vedno nerazjašnjenih in nerešenih.
Ko se bodo proizvajalci in distri-
buterji pogovorili še temeljiteje v
pogodbenih obvezah in nekako tu-
di v praksi odpravili dosedanje ne-
pravilnosti preskrbe, bo čas dozo-
rel za razgovor s potrošniki, ki
jim rabat ne pripada.
Jože Klančnik
Komisija za delovna razmerja pri DS obrtnega centra ZARJA Žalec
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
2.	2 KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV
3.	1 KVALIFICIRANEGA KLEPARJA
4.	VEC KVALIFICIRANIH MIZARJEV
5.	FOTOGRAFA — MOJSTRA
6.	NABAVNEGA REFERENTA
7.	SKLADIŠČNIKA ZA ELEKTRO MATERIAL
8.	VISOKOKVALIFICIRANEGA STEKLARJA
9.	STROJNEGA TEHNIKA
Splošni pogoji:
1.	diplomiran pravnik ali ekonomist;
2.	splošna srednješolska izobrazba s potrebno prakso na tem de-
lovnem mestu. t	' -
Za delovna mesta pod točko 6 in 7 se zahtéva kvalifikacija trgov-
skega pomočnika s primerno prakso.
S stanovanji podjetje ne razpolaga.
Plača po tarifnem pravilniku in sporazumu. Vloge pošljite na
naslov obrtni center »ZARJA« Žalec.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Zavod za zaposlovanje delavcev v Celju
» OBVEŠČA
vse občane, kateri iščejo informacije in vse kar je v zvezi z zaposlit-
vijo v tujini, da lahko od 1. I. 1965 dalje urejajo ta vprašanja samo
ob ponedeljkih od 8. do 12. ure pri tukajšnjem zavodu. V kolikor je
ponedeljek dela prost dan se uraduje naslednji dan.
Zavod za zaposlovanje delavcev
Celje
Avtoturistično podjetje »IZLETNIK« Celje
razpisuje prosto delovno mesto
daktilografa
s
Pogoj: popolna srednja šola — strojepiska 1 A razreda. Nastop
službe takoj.
EVIDENTIRANI KANDIDATI
ZA ZVEZNO IN REPUBLIŠKO SKUPŠČINO
» Evidentiranje možnih kandadatov
za spomladanske volitve v predstav-
niška telesa beleži iz dneva v dan
boljše rezultate; To ne velja samo za
število predlaganih, marveč tudi za
izbiro, saj lahko trdimo, da člani po-
litičnih organizacij, strokovnih in
drugih društev, volivci in podobno,
skrbno izbirajo med tistimi, ki bi pri-
šli v poštev za odbornika ali po-
slanca.
Volilna komisija pri občinskem od-
boru SZDL v Celju je do 8. januarja
zabeležila vsega skupaj okoli dve sto
predlogov, dve sto imen javnih in
družbenih delavcev, strokovnjakov iz
proizvodnje in ostalih služb, ki bi naj
prišli v poštev za dokončno izbiro
kandidatov.
Kot je znano, bodo volivci celjske
občine skupaj z volivci žalske, mozir-
ske, velenjske in konjiške občine vo-
lili na prihodnjih volitvah pet poslan-
cev v zvezno skupščino. Med možni-
mi kandidati za vse zbore najvišjega
predstavniškega telesa so v celjski
občini evidentirani: Jože JOST za
zvezni zbor, Rado BREMEC (Libela),
Marjan PILIH, Drago MRAVLJAK
(oba TEP), inž. Darko MALIGOJ (In-
grad) tei^podpredsednik zvezne go-
spodarske zbornice Tone BOLE za
zvezni gospodarski zbor, zatem Lojz-
ka' GOSTENČNIK (Zavod za prosvet-
no pedagoško službo) za kulturno
prosvetni zbor, Milan LOSTRK (Ko-
munalni zavod za socialno zavarova-
nje), dr. Anton MIKAC, dr. Ivan
VERDELJ (oba bolnica) in Stane PO-
LAJNAR (Zavod za zaposlovanje) za
socialno zdravstveni zbor in končno
še Ludvik KRAJEC, inž. Mirko JAN-
ČIGAJ (oba TEP), Vlado MAGAJNA
(železarna Store), Zora VIVOD (upo-
kojenka) ter Tone SKOK (sekretar
obč. komiteja ZKS v Celju) za orga-
nizacijsko politični zbor.
kandidatov za volitve v republiško
skupščino. Vanjo bodo samo volivci
celjske občine volili šest poslancev in
sicer dva v republiški zbor ter po
enega v vse ostale štiri zbore. Med
evidentiranimi pa so doslej:
za republiški zbor: Anton Aškerc,
Peter Kavalar, Ludvik Zupane, An-
ton Klinar, Slava Faletič, Alojz Sa-
gadin, Edo Steblovnik ter Marjan
Prelec; za gospodarski zbor: inž. Jo-
žica Farčnik, Vili Končan, Jože Turn-
šek, Ivan Javoršek, Stane Kokal ter
Jože Marolt (zdravilišče Dobrna); za
kulturno prosvetni zbor: Ivan Grobel-
nik, Jaka Majcen, Slavko Belak, Vik-
tor Čop, Vojko Simončič, Marjan
Ravnikar ter Ivan Sènicar; za so-
cialno zdravstveni zbor: Zofka Sto-
janovič, Tamara Strahovnik, dr.
Franc Fludernik, Stanka Jurčec in
Anton Erjavec; ter za organizacijsko
politični zbor: Marija Pleteršek, Fran-
ček Božič, Franjo Panza, Avgust Bor-
šič, inž. Ivan Sterbenc, Dagmar Su-
éter, Marjan Medved ter Franc Sve-
tina.
Tak je bil seznam evidentiranih
kandidatov do 8. januarja; razumlji-
vo je, da je zdaj dosti daljši, zato bo-
mo o novih predlogih pisali tudi pri-
hodnjič.
M. B.
PREMALO NAM
PIŠETE!
V	novoletni številki CT smo vas
zaprosili, da bi nam sporočili vaše
mnenje o tedniku, svetovali in tudi
grajali. Škoda, da smo dobili tako
malo pobud. Pa v redu, naj velja po-
vabilo še vnaprej. Knjižne nagrade
čakajo, natečaj bomo zaključili 31.
januarja.
Tudi v Celju samem ali okolici ni
vse tako lepo, kot se sveti; marsikje
se dogajajo stvari, ki se ne bi smele,
zato bi se radevolje posluševali rub-
rike »-Pisma bralcev«. Sicer pa mi
tednik zelo ugaja«, piše Ludvik Bo-
nač iz Janševe ulice v Celju.
«•Vaš list mi zelo ugaja, vendar sem
pogrešala zabavno čtivo. Novoletna
številka me je prijetno presenetila,
odločila sem se, da bom izrezovala
roman. Želela bi, da bi tudi nadaljnje
številke bile vsebinsko bogate in pe-
stre»-, pravi Milica Skorja iz Debra
pri Laškem.
»CT mi je všeč, pogrešam pa rubri-
ko, v kateri bi si mladi lahko dopi-
sovali,-« je pripomnil Tone Kralj iz
Ljubečne.
»Veliko je tujk, ki jih preprosti
človek težko razume. Nismo vsi šo-
lani, toda najlepše je, če vsi lepo
slovensko govorimo. Golih žensk ni
potrebno slikati. Zelo mi ugaja pod-
listek, zlasti še Glava naprodaj, mo-
rali bi imeti še več domačih zanimi-
vosti. Če se boste poboljšali, mi ča-
sopis pošiljajte kar naprej, saj sem
naročnik že od začetka. Preveč pa
pišete o športu,« nam svetuje Kari
Dvoršak iz Lesičnega.
. »Celjski tednjk mi ugaja, ker se je
popestril. Reči pa moram, da je pre-
poceni in bi lahko malo dvignili ce-
no, da bi laže izhajali. Skoda bi bilo,
če bi prenehal list, ki ga imam naj-
rajši od vseh fcasopisov,« z globokim
razumevanjem piše Rudi Retuznik iz
Blata pri Slov. Konjicah.
»Vaš tednik mi je zelo všeč, sem
naročnik že več kot 10 let in bom
ostala še naprej. Pozneje bodo še mo-
ji otroci naročniki, ker se za CT iz-
redno zanimajo. Nekoč smo bili v
Storah, poznamo ljudi in nas vse za-
nima,« piše naročnica Marija Majhen
iz Preserja pri Kamniku.
»Takoj sem opazil spremembo na-
slovne strani. Na prvi pogled nisem
mogel ugotoviti, ali je to prva ali
zadnja stran. Prav je, da ste malo
spremenili naslov, da ne bodo vsi ča-
sopisi po enakem kopitu. Priporočal
pa bi malenkostni popravek. Črka C
naj bi bila bolj odprta in nekoliko
odmaknjena od t. Lepo bi bilo, če bi
bila rdeča, kot je na vašem lepem ko-
ledarju. Prav je, da imate v listu še
zunanji in notranji politični pregled/
Zdi se mi potrebno, da bi razširili
. mrežo dopisnikov, da bi bili obve-
ščeni iz vseh krajev, kar bi število
naročnikov še povečalo,« zaključuje
Jaka Leskovšek iz Loga na Kozjan-
skem.
.Hvala za nasvete, skušali jih bomo
upoštevati. Mogoče boste nekaj spre-
memb opazili že v današnji številki.
Pišite v vašo rubriko »Bralci o Celj-
skem tedniku«!
NOVI IZDAJATELJSKI SVET CT
Skoraj tri mesece so tekli razgovori o so-
ustanoviteljstvu Celjskega tednika. Dosedanji
ustanovitelj Okrajni odbor SZDL Celje je
prenesel ustanovitelj stvo na občine in tudi
sam postal enakopravni ustanovitelj. Občine
so skušale doseči enotna stališča in soglasje,
vendar v tem povsem niso uspele. Na seji
občinske skupščine v Velenju so se odločili,
da bodo sami uredili obveščanje za občane.
Izdajateljski svet, ki ga sestavljajo poleg
predstavnikov kolektiva CT, zastopniki sou-
stanoviteljev, se ni mogel sestati poprej. Da-
nes lahko zaključujemo, da so ustanovitelji CT
občine Mozirje, Celje, Žalec, Šmarje pri Jel-
šah, Laško, Šentjur pri Celju, Slov. Konji-
ce in okrajni odbor SZDL Celje.
V	izdajateljski svet so bili izvoljeni Rudi
Zager, Tine Plevčak, ing. Anton Jensterle,
Jože Jan, Ivan Seničar, Tone Knez, Florijan
Jančič, S. Verdel, Ivica Burnik, Drago Hribar
in po službeni dolžnosti sta člana še Ivan
Melik in Rudi Lešnik. Za predsednika so
izbrali Ivana Seničarja in namestnika Jožeta
Jana.
STO PREDLOGOV
ZA CELJSKO OBČINSKO SKUPŠČINO
Pri spomladanskih volitvah v oba
zbora celjske občinske skupščine bo-
do volivci na terenu oziroma člani de-
lovnih organizacij izvolili v vsak zbor
po dvanajst novih odbornikov. Hva-
ležna je ugotovitev, da je v teku zelo
široka razprava o tistih, ki bi naj pri-
šli v poštev kot kandidati za ta me-
sta. V posameznih volilnih enotah
celjske občine se za občinski zbor
omenjajo naslednji evidentirani kan-
didati (do 8. januarja): Zagrad —
Ivan Cokan, Zvonko Perlič, Franc Ko-
rošec; Otok, zahodni del — Milan
Hohnjec, Jurij Vuga, Srečko Pratne-
mer, Slava Vučajnk; Ljubljanska ce-
sta — Peter Sprajc; Aljažev hrib, se-
ver — Ivanka Kovačič; Zidanškova
ulica — Cilka Hojnik, Franc Jovañ,
Daša Podlogar, Boštjan Roje, Aloja
Sotler, Tone Maslo, Boris Rosina;
Tomšičev trg — Otmar Riva, Srečko
Uršič, Franc Guček, Vida Bogataj,
Viljem Končan; Mariborska cesta, del
— Katica Mihelak, Slava Marinček;
Zg. Hudinja — Marija Bombač, Kon-
rad Ambrož, Vinko Pa j tier; Dolgo po-
lje — Marjan Jerin, Danica Koželj;
Vrunčeva ulica — Miha Petan, Franc
Simončič; Saranovičeva ulica — Sla-
va Faletič, Stane Pezdevšek, ml.; Me-
dlog — Ludvik Dermol; Prožinska
vas, Kompole — Sonja Ocvirk* inž.
Mirko Stare; Vojnik, okolica — An-
ton Gmajner; Zadobrova-Trnovlje —
Ivan Mravlje, ml.; Šmartno v Rožni
dolini — Tine Lorger; Frankolovo—
Kari Čretnik; Socka — Darinka Viz-
jak, .Avgust Golob.
Volilna .komisija pri občinskem od-
boru SZDL je do 8. januarja zabele-
žila naslednje evidentii'ane kandidate
za volitve v zbor delovnih skupnosti
celjske občinske skupščine: železarna
Store, del — Stane Ocvirk, Franc So-
vič; Cinkarna, del — Nada Ambrož;
TEP, del — Marija Koželj, Vlado Ja-
nuš, Peter Videnšek, inž. Jože Stojs,
Jože Gostečnik, Anton Ivanič; TEP,
del — Emil Jejčič; Metka — Janko
Klinkan; Ingrad, del — Anica Čonč,
Tilčka Žagar; Ingrad, del, Gradiš —
Jerko Bandič, inž. Zoran Borštnak,
Roman Ajster, Stefan Klenovšek, Mi-
lan Colnarič; promet in zveze — Sta-
ne Vengust, Stane Leskovšek, Silva
Grm, Stane Jurjovec; Gozdno gospo-
darstvo, Vodna skupnost — Pavle Ku-
mer, inž. Dušan Košutnik, Aleksan-
der Majcen, Stevo Rožanski, Ferdo
Valentinčič; trgovina, del — Marica
Blažin; gostinstvo, del — Justina Bra-
tec, Alojz Bremec, Silvo Krel, Maks
Samec, Drago Komerički; kmetijstvo
Lojze Hrušovar; šolstvo, del — Vera
Kolšek, Tatjana Delič, Vlado Novak,
Bruno Hartman, Franc Puncer, Miro
Klančnik, Franc Zupane; bolnica, del
— dr. Milena Žele, dr. Franc Javh,
dr. Jože Barič, dr. Pavle Knez, Ton-
čka Jakše; Zdravstvo, del, socialno
zavarovanje, vzgojno varstvo — Nada
Pintarič, Slava Covnik, Dušan Gra-
dišnik, Rudi Pogačar, dr. Franc Flu-
dernik; družbeno politične organiza-
cije — Viktorija Žgur, Nuša Krasnov,
Jožica Lešnik.
-b
Oddelek za gradbene, koihunalne in stanovanjske zadeve skupščine
občine Celje objavlja po 14. členu zakona o urbanističnih projektih
(Uradni list SRS, št. 22/58) in po sklepu 20. seje skupščine občine Celje
JAVNO RAZGRNITEV
—	ureditvenega načrta stanovanjske soseske Hudinja
v pisarni Krajevne skupnosti Gaberje in
—	zazidalnega načeta Lise
v pisarni Krajevne skupnosti Otokv
Načrta bosta razgrnjena od 15. januarja do 15. februarja 1965.
V tem času lahko pogleda načrt v smislu določb 14. člena zakona
o urbanističnih projektih vsak občan, državni organ, zavod ali orga-
nizacija. Pripombe in predloge k ureditvenim načrtom lahko vpišejo
zainteresirani v knjigo pripomb, ki je priložena načrtu, najkasneje
do 15. aprila 1965.	, oddelek za gradbene, komunalne
in stanovanjske zadeve
Skupščine občine Celje
Razpisna komisija pri podjetju »ELEKTROSIGNAL«, bivše Elektro-
instalacije v Celju
razpisuje mesto
DIREKTORJA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	Da je elektro inženir ali diplomiran ekonomist s prakso na
vodilnem mestu 2 leti.
2.	Da je elektro tehnik ali ekonomist s prakso na vodilnem mestu
5 let.
3.	Da je elektro mojster s prakso na vodilnem mestu 10 let.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prednost imajo kandi-
dati, ki imajo zagotovljeno stanovanje v Celju. Osebni dohodek je
določen s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na razpisno komisijo pod-
jetja.	v
CELJSKI TRG
To, kar smo zapisali v naslovu,
je menda najbolj razveseljiva no-
vica zadnjih dni — na tržnici se-
veda. To, da je jačk končno neko-
liko več in da jih lahko kupimo
tudi že za 45, 50 in 55 dinarjev, je
že kar lepo v primerjavi z dnevi,
ko na tržnici sploh ni bilo teh
»kokošjih proizvodov«. Sicer pa
novo leto na preskrbo na tržnici
ni nič kaj vplivalo. Vse je po sta-
rem, samo s tem se lahko pohva-
limo, da je dovolj solate. Toda to
ni zasluga domačih logov. Preskr-
bo so rešili Splitčani, ki so na trg
pripeljali večje količine solate. Pa
tudi dobre vofje so, saj kar tek-
mujejo med seboj, kdo bo z glas-
nimi vzkliki privabil največ kup-
cev. Prodajajo pa jo po 200 do
300 dinarjev.
Krompir je po 50 do 60 dinarjev,
kislo zelje po 120 do 140, kisla re-
pa pa po 100 do 120 dinarjev kilo-
gram. Cvetačo prodajajo po 300
dinarjev, fižol po 200 dò 300, ja-
bolka po 120 in 150 dinarjev, osta-
lega sadja — razen agrumov pa
ni.
1 6-dnevno kombinirano potovanje z vla-
kom in avtobusom v ŠVICO. Prijave do 30.
Ia""^dnevno avtobusno potovanje na ogled
mednarodnega obrtniškega velesejma v MÜN-
í'MNU. Prijave do 30. januarja 1965.
" GRADBENIKI POZOR! 6-dnevno avto-
u.išno potovanje na ogled razstave gradbenih
strojev »BHUMA« v MÜNCHNU. Prijave
do 25. lanuarja 1965.
4. Vozniki avtomobilov, člani AMD, avto-
mehaniki — udeležite se 5-dnevne strokovne
ekskurzije v STUTGART, ULM in MÜNCHEN.
Ogledali si boste tovarni avtomobilov MER-
CEDES In DEUTZ. Prijave do 10. februarja
ll-dnevno potovanje v SSSR. Prijave do
15.'aprila 1965.
¿ 6-dnevno potovanje na ogled Spartakia-
de v PRAGI. Prijave do 5. februarja 1965.
фPRODAM
Vseljivo hišo poceni prodam v zamenjavo
za stanovaje. Naslov v upravi lista.
Odličen lokal (trije prostori 70 m2, telefon,
voda) v strogem centru Celja, naprodaj.
Lahko tudi deljeno. Eventuelno je mož-
na zamenjava za Ljubljano — Zagreb. Po-
nudbe na upravo lista pod šifro »Sedanja
izgradna cena«.
Prodam hišo v Celju na Partizanski cesti:
1 soba, kuhinja, drvarnica in vrt. Vseljivo
marca 1965. Ocenjena za 920.000. Informa-
cije: Kro.novšek Alojz, Parižlje 233 Braslov-
če.
Štedilnik »TOBI« desni prodam. Centrih
Jernej, Pečovnik 8. Ogled vsak dan od 14
ure dalje.
Vzidljiv štedilnik zelo dobre obrtniške izde-
lave primeren za manjše kmetijsko gospo-
dinjstvo in sesalko za vodnjak z lesenimi
cevmi zelo ugodno proda: Kocjan Tovor-
na 3 — Celje.
Prašiča okrog 190 kg težkega prodam. Celje,
Cret, baraka — pred mizarstvom Štuklek.
Kompletno železno dobro ohrahjeno ogrod-
je za zidan štedilnik, rabljeno omaro, mi-
zo, posteljo in komodo prodam. Ulica 29.
Novembra 29 — pritličje.
Nov temno rjav ženski krznen plašč prodam.
-Krojač Paumovič Celje, Stanetova uli-
ca S/II.
Nov pralni stroj »Biljana« s centrifugo pro-
dam po znižani ceni tudi na ček. Videčnik,
Vrunčeva 25 b.
Moped, dobro ohranjen (12.000 km) enose-
dežni, »Colibri« tipa 62 ugodno prodam.
Naslov v Upravi lista.
Škop — ržen 5 kom. prodam. Kumer, Celje,
Rudnik Pečovnik.
Mladega psa ovčarja prodam. Naslov v up-
ravi lista.
Rabljen štedilnik »Goran« sesalec za prah
»Omega« in dvodelno umivalno korito v
omarici prodam za gotovo ali ček. Japlje-
va 7 — Celje (Polule).
10 ha zemlje vseh kultur na sončni legi pro-
dam takoj. Rezec Jože, Reka, Laško.
Skoraj nov kavč in visečo knjižno omarico
prodam. Naslov v upravi lista.
Ugodno prodam takoj vseljivo dvostanova-
njsko hišo ali posamezna stanovanja. Ce-
lje, Kosova 1 (Zavodna).
Kratek, črn, odlično ohranjen klavir prodam.
Celje, Oblakova 3.
Prodam pralni stroj »Ribar« s centrifugo,
na obroke ali na ček. Planine, Kocbeko-
va 5/III.
Klavir prodam za 50.000 din. Naslov v upra-
vi, lista.
Hmeljsko sušilnico 4x2 m in nekaj novih
hmeljevk prodam. Marinič Terezija, Celje,
Ložnica 9.
Kobilo 7 mesecev staro, skobelnik 50 cm z
vsemi napravami in stroj za čiščenje žita
prodam. Ribič Anton, Dol, Šmarje pri Jel-
šah.
Leseno montažno garažo prodam. Planine,
Celje, Kocbekova 5/III. od. 12 — 15 ure.
Prodam sladko krmo. Naslov v upravi lisa.
Belo samsko spalnico prodam po zelo ugod-
ni ceni. Stojan Franjo, Celje,. Kosova 9
(Zavodna).
•	STANOVANJA
Dve dekleti iščeta prazno sobo v centru ali
bližnji okolici. Ponudbe na upravo. lista
pod šifro »Dogovor«.
Opremljeno sobo oddam mirni nameščenki
ali nameščencu. Ponudbe na upravo lista
pod šifro »Takoj«.
Iščem prazno sobo, lahko tudi pri starejših
ljudeh. Naslov v upravi lista.
Nujno iščem prazno ali opremljeno sobo
v mestu. Plačam dobro. Naslov v upravi
lista.
Absolventka išče sobo s posebnim vhodom.
Po potrebi instruira. Naslov v upravi lista.
Upokojenci! Samski moški išče prazno ali
opremljeno sobo ali prostor, primeren za
ureditev sobe. Naslov v upravi lista.
Oddam sobo v Celju, za pomoč v gospodi-
njstvu, osebi, ki je zaposlena popoldne,
pa mlajši upokojenki. Ikovic Franc,
Celje, Ljubljanska c. 44.
Mlajša zakonca iščeta sobo v Celju. Naslov v
upravi lista.
Starejša upokojenka želi sobico za pomoč v
gospodinjstvu in plačilu. Ponudbe na upra-
Y° lista pod šifro »MIRNA«.
Opremljeno sobo z garažo oddam. Naslov
v upravi lista.
Yj'sjja ^če prazno sobo. Naslov v upravi
^кг s.ams'ca moška iščeta Opremljeno sobo.
Odd v uPravi lista-
ОДат sobo trem zaposlenim moškim ali
uijakom. Naslov v upravi lista.
ađ tehnik išče nujno opremljeno sobo.
Ont ,У v uPravi lista-
ц i ,j®no sobo išče starejša zdravstvena
sjuzbenka. K mesečnemu plačilu ie pri-
pravljena nuditi strokovno pomoč kronič-
«"». bolniku ali nepokretnemu v hiši.
naslov v upravi lista.
•	razno
P°moč v gospodinjstvu. Plača dobra.
Hono v uPravi lista.
r rarno Prevzamem nemško poslovno ko-
Vse k0ndenco" Naslov v upravi lista,
leta iaCe Kozjanskega odreda, ki so bili
nim i skuPaJ z Jožetom Kraljem, roje-
■n 1. 1907, naprošam, da se javijo na
Iščerr!°V: Jože Krali. Celje, Kurivo.
st mesto hišnice. Ponudbe na upravo li-
IšČem i*1 Sifro >>Stanovanle<<-
ni žensko za pranje perila za dve osebi.
№ ' V upravi lista-
ki;'sana Gorjup Marija, Dramlje 18 pre-
rrian rm jVse neresnične izjave proti Štor-
liiTi Ljudmi» iz Prebolda ter se ji zahva-
Krzn Ú Је odstapila od tožbe.
Na iu "služnostna delavnica v Celju!
^Mariborski cesti 58, bom s 15. januar-
Za • °dprl novo krznarsko delavnico.
pavixCnjena naročila se toplo pripbroča —
sta 58	krznar> Celje, Mariborska ce-
aŠla Sem žensko uro. Naslov v upravi lista.
ZAHVALA
Za uspešno zdravljenje se zahva-
ljujem vsem zdravnikom in ostale-
mu zdravstvenemu osebju na gast-
ro — oddelku splošne bolnišnice.
Posebno zahvalo za požrtvovalno
nego dolgujem primariju dr. ZA-
VRŠNIKU in dr. DRNOVŠKU.
Vsem iskrena hvala!
Jože Videnšek
•	KINO
KINO ŠEMPETER V SAV. DOLINI
Dne 16. januarja 1965
»Nenapovedan sestanek«
angleški film
Dne 17. januarja 1965
»Dobri duh Pariza«
francoski barvni film CSP
Dne 19. januarja 1965
»Krvavi denar«	\
ameriški film
Dne 21. januarja 1965
»Sanjuro«
japonski fili*
KINO PARTIZAN SEVNICA
Dne 16. in 17. januarja 1965
»Seyer — severozapad«
ameriški film
Dne 20. januarja 1965
»Dekle v izložbi«
francoski film
OBVESTILO
k vložitvi davčnih prijav za odmero dohod-
nine in prometnega davka za leto 1964, od-
mero dohodnine od stavb za leto 1965, od-
mero davka od osebnega dohodka za le-
to 1964.
ROK ZA VLOŽITEV DAVČNIH PRIJAV
JE DO 31. 1. 1965.
I.	DOHODNINA IN PROMETNI DAVEK
Davčni zavezanci zasebnega sektorja in za-
sebno pravne osebe, ki so v letu 1964 oprav-
ljali kakršnokoli gospodarsko dejavnost ali
so izvrševali samostojni poklic z namenom
pridobivanja dohodkov, ali imeli dohodke od
premoženja in premoženjskih pravic, mora-
jo zaradi odmere dohodnine vložiti davčne
prijave na predpisanem obrazcu v zgoraj do-
ločenem roku.
II.	DOHODNINA OD STAVB
Davčni zavezanci za dohodnino od stavb so
lastniki in uživalci stavb, oziroma delov
stavb v državljanski lastnini. Od dohodkov,
ki jih bodo posamezni davčni zavezanci imeli
od stavb v letu 1965, morajo v zgoraj dolo-
čenem roku vložiti davčne prijave le tisti
davčni zavezanci, pri katerih so nastale spre-
membe v najemni vrednosti. Za dohodke od
stavb se računa tudi najemna vrednost la-
stnih stanovanj.
Davčnih prijav ni potrebno vlagati za stav-
be po vaseh in izven okoliša mest, toplic,
kopališč ter klimatskih in turističnih krajev,
ki izpolnjujejo minimalne pogoje in mini-
malne higienske pogoje za stanovanje ter kot-
take podležejo obdavčitvi, vendar niso od-
dane v uporabo ali v najem. Za take stavbe
bodo finančni organi odmerjali dohodnino na
podlagi drugih zbranih podatkov.
Davčne prijave je treba vložiti pri finanč-
nem organu občine, kjer ima davčni zaveza-
nec svojo stalno prebivališče oziroma občine,
v kateri je stavba.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA
Prijave od osebnega dohodka morajo vlo-
žiti vse osebe, ki so po zakonu o davku od
osebnega dohodka (Uradni list SFRJ, št. 48 64)
imeli v letu 1964 nad 1,200.000 dinarjev oseb-
nih dohodkov.
Davčne zavezance opozarjamo, da rok za
vlaganje davčnih prijav ne bo podaljšan.
Ustrezne informacije glede davčnih prijav
daje uprava za dohodke Skupščine občine
Celje, Gregorčičeva ul. št. 6/II. nadstropje
levo, soba št. 6 ob uradnih dnevih (v pone-
deljkih, sredah in sobotah).
SKUPŠČINA OBČINE
Oddelek za finance
Uprava za dohodke
CELJE
#	KUPIM
Kupim motorno kolo do 240.000 din. Naslov
v upravi lista.
Kupim brezhiben ročni voziček, približna
nosilnost 200 kg. Gregorič Stanko, Loči-
ca 25, Polzela.
Kupim elektromotor, ali vzamem v najem
(najraje do enofazen), do pomladi. Nudim
mizarske protiusluge. Javiti: Kolar Franc,
Polzela 116.
•GEEDAEISCE
SI.OVF.NSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Petek, 15. januarja 1965 ob 20. uri:
F. M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN.
Gostovanje v Velenju.
Sobota, 16. januarja 1965 ob 19.30 uri:
Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN.
Komedija. Izven abonmaja. Vstopnice bodo
v prodaji dan pred predstavo in na dan pred-
stave od 17.30 do 19.30 ure.
Nedelja, 17. januarja 1965 ob 10. uri:
F. M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN.
III.	nedeljski dopoldanski abonma in Izven.
Vstopnice so še na razpolago.
Torek, 19. januarja 1965 ob 20. uri:
Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN.
Gostovanje v Ravnah na Koroškem.
Sreda, 20. januarja 1965 ob 19. uri:
F. M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN.
IV.	šolski večerni abonma in izven.
Petek, 22. januaria 1965 ob 12. in 15. uri:
Nakamura šinkiči: POJOČA SKRINJICA.
Andersen: CESARJEV^ NOVA OBLAČILA.
Gostovanje v Velenju.
Sobota, 23. januaria 1965 ob 19.30 uri:
Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN.
Zaključena predstava za Cinkarno Celje.
Nedelja, 24. januarja 1965 ob 19.30 uri:
F. M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN.
Nedeljski večerni abonma. Vstopnic je še do-
volj na razpolago.
I. osnovna šola v Celju, Vrunčeva
13 — razpisuje delovno mesto
HIŠNIKA in SLUŽITELJA
Pogoji: znanje raznih popravil^na
šoli, kurjenje centralne kurjave.
Plača po pravilniku OD. Hišniško
stanovanje zagotovljeno. Nastop sjuž-
be 1. 3. 1965. /
Pismene prošnje in življenjepis
pošljite na naslov: I. osnovna šola
Celje, Vrunčeva 13.
PREKLIC
Podpisana P e r š o 1 j a Frančiška,
roj. WeTsenbach, gospodinja v Celju,
Čuprijska ulica št. 11, obžalujem vse
žaljivke, ki sem jih izrekla o Vreč-
k o Mariji, upokojenki v Celju, Ču-
prijska ulica št. 11 in se ji zahvalju-
jem, da je odstopila zoper mene od
kazenskega pregona.
Peršolja Frančiška
SNEŽNE RAZMERE
Celjska turistična zveza poroča, da so na
celjskem področju odlične snežne razmere.
Predvsem priporočamo Celjsko kočo, Sveti-
no, Mozirsko kočo, Gornji grad, Ljubno in
Solčavo. Informacije za Celjsko kočo pri
Planinskem društvu Celje, za Svetino pri
upravi doma, za ostale kraje pa pri turistič-
nih društvih.
MAŠKARADA 1965
OTD obvešča, da bo tudi letos priredilo
velike maškaradne prireditve: 38. tiadicio-
nalno maškarado v soboto dne 27. februar-
ja, 7. cicibansko in 10. pionirsko maškarado
pa v nedeljo dne 28. februarja. Vljudno na-
prošamo vse organizatorje prireditev, da ta
dva datuma upoštevajo. Vstopnice za maš-
karado bodo v predprodaji od 10. februarja
dalje v Turističnem informacijskem uradu.
TURISTIČNO PREDAVANJE
OTD sporoča, da prireja v četrtek dne 14.
t. m. izredno zanimivo predavanje »PO
VZHODNI AFRIKI«. Predaval bo univerzitet-
ni asistent Tone Pogačnik iz Ljubljane. Pre-
davanje bo spremljalo blizu 200 barvnih di-
apozitivov. Vstopnice so v predprodaji v
Turističnem informacijskem uradu poleg ki-
na Metropol.
ŽIVINOZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA
Od 16. do 23 jan. 1965
IVAN PLETERSKI
Celje, Trubarjeva ul. 93
(Otok) tel. 29-26
Delavska univerza v Celju
razpisuje prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE
Pogoj: srednja strokovna izobrazba in najmanj 5 let prakse v ra-
čunovodstvu.
Plača po pravilniku DU Celje.
Pismene prijave sprejema svet kolektiva Delavske univerze
Celje, do zasedbe delovnega mesta.
Upravni odbor podjetja »Comet« umetni brusi in nekovine Zreče
razpisuje na podlagi 4. odst. 37. člena statuta podjetja naslednja
prosta delovna mesta:
1.	TEHNIČNEGA VODJO PODJETJA
2.	SEKRETARJA PODJETJA
Pogoji: pod 1. inženir kemije s 5-letno prakso v vodenju pro-
izvodnje; pod 2. dokončana pravna fakulteta, dokončana višja uprav-
na oz. kadrovska šola, popolna srednja šola in 5 let prakse na po-
dobnih delovnih mestih.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. ¡
Osebni prejemki po pravilniku o delitvi OD in CD.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Ponudbe sprejema splošni sektor podjetja.
Komunalna banka Celje
razpihuje prosto delovno mesto
analitika - agronoma
Pogoji: visoka šolska izobrazba z večletno prakso v analitično-
inšpekcijski službi kmetijstva.
Prošnje z dokazili o strokovni kvalifikaciji osebno dostaviti Ko-
munalni banki v roku 15 dni po objavi razpisa.
Avtoturistično podjetje IZLETNIK-CELJE obvešča cenjene potnike, da
bodo od 25. I. 1965 dalje obratovali ob delavnikih na progi Celje—
Žalec—Velenje—Šoštanj, poleg že obstoječih še naslednji avtobusi:
Prav tako bo od 25. I. 1965 dalje obratoval avtobus na relaciji
Zreče—Slov. Konjice, po naslednjem voznem redu:
Avtobus bo vozil ob delavnikih.
RAZPIS
Komisija za uslužbenske zadeve pri Skupščini občine Žalec
razpisuje prosto delovno mesto
tajnika Skupščine
Pogoji: za delovno mesto se zahteva visoka izobrazba in praksa
v upravnih poslih.
Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru.
Družinsko stanovanje je zagotovljeno v Zalcù v drugi polovici
leta 1965.
Prošnje kolkovane z 250 din državrte takse z dokazili o strokovni
izobrazbi, dosedanjem službovanju ter življenjepisom je poslati Skup-
ščini občine Žalec.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Gradbeno podjetje »SAVA« Krško, Gasilska 4
želi pridobiti nove sodelavce za delo na naslednjih delovnih mestih:
/ — ENEGA STROJNEGA MEHANIKA
Pogoj: kvalificiran delavec s prakso.
—	DVA KLEPARJA
Pogoj: kvalificiran delavec s prakso.
—	EDEN VARILEC
Pogoj: kvalificiran delavec s prakso.
—	EDEN KLJUČAVNIČAR
Pogoj: kvalificiran delavec s prakso.
— EDEN VODOVODNI INSTALATER
Pogoj: kvalificiran delavec s prakso.
—	EDEN PECAR	1
^^^^ Pogoj:.kvalificiran delavec s prakso.
Pismene ponudbe z navedbo strokovnosti in kratkim opisom do-
sedanjih zaposlitev .pošljite na naslov: GP »SAVA« Krško, Gasilska 4
— personalna služba.
\
Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru.
Osebni dohodki se obračunajo po osnovah pravilnika o delitvi
osebnega dohodka.
Razpis velja do zasedbe razpisanih mest.
ZAHVALA
mr—~	4	i,
Ob prezgodnji smrti našega dragega očeta
JURIJI Ž MAH E RJA
železničarja v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem trem šentjurskim zdravnikom, ki so mu
požrtvovalno pomagali med njegovo težko boleznijo. Hvala vsem,
ki so z nami sočustvovali, pospremili pokojnika na njegovi zadnji
poti in poklonili vence in cvetje. Iskrena hvala tudi za poslovilne
besede.	.4
Vsem še enkrat iskrena zahvala. 4
Žalujoči: žena Nežka z otroki in družinami
Šentjur, 30. decembra 1964.
NE BODIMO NERESNI!
RAZGOVOR NA DRSALIŠČU
Na drsališču v celjskem mest-
nem parku je spet živ žav. Zno-
va je urejena ledena ploskev, ki
dneva v dan privablja večje
število otrok in .tistih, ki iščejo
zdravo in prijetno razvedrilo na
ledu in svežem zraku. Samo lan-
sko sezono, ki je trajala 63 dr-
salnih dni, je drsališče zabeležilo
nad 20.000 obiskovalcev! To pa
je števlilka, ob kateri se lahko za-
mislimo in vprašamo, kdaj bodo
usltvarjeni takšni pogoji, da bomo
v Celju ta rekord potolkli in za-
tovili daljšo in bolj zanesljivo
drsalno sezono, ki ne bo odvisna
od južnih vetrovi in drugih vpli-
vov: s tem pa seveda tudi večji
obisk in večjo možnost rekreacije
ter športnega udejstvovanja.
— Šele takrat, smo slišali kot
večkratni odmev iz ust prizadev-
nih cflanov upravnega odbora
HDK Celje, ko bo gradnja umet-
nega drsališča zaključena v tisti
fazi, ko bomo v prazne prostore
med stene lodarne namestili kom-
presorje. Če bo šlo po sreči, se
bo ta želja in potreba hkrati iz-
polnila v poznih spomladanskih
mesecih. Istočasno s tem pa bo
treba misliti na gradnjo gardero-
be in morda še tribune. Slednje
zlasti v primeru, če se bodo ob-
činski odborniki še v tretje odlo-
čili. da naj bo Celje med orga-
nizatorji dela svetovnega prven-
stva v hokeju na ledu spomladi
1966. leta. Toda, ne glede na to
prireditev svetovnega značaja, ki
lahko Celju prinese sloves po-
membnega športnega in turistič-
nega mesta (lin tudi znatna tuja
denarna sredstva) bomo veseli in
srečni, če bo umetno drsališče
funkcionalno zaživelo. S tem bo
izpolnjena naša želja in želja o-
stalih.Najprej drsališče, potem pa
ostalo. Če bomo oklevali, bomo
izgubili na ugledu in morda še na
čem drugem. Vsekakor pa bomo
izpadli neresni tudi v mednarod-
nem merilu, saj je bila tudi kan-
didatura celjskega mesta za iz-
vedbo svetovnega prvenstva tež-
ko, zelo težko priborjena.
—	Kako pa bo z letošnjo šport-
no dejavnostjo?
—	Večje vsekakor ne bo, kerza
to nimamo pogojev. Drsališče ni
zaenkrat tako urejeno, da bi lah-
ko na njem prirejali hokejskih
tekem. Zato bomo več pozornosti
posvetili šoli drsanja, pa tudi
vzgoji mladih hokejistov na ledu.
—	In načrti?
—	Teh je veliko, morda celo
preveč. Na prvem mestu je drsa-
lišče, potem pa vse ostalo. Med-
tem ko bomo v poletnih mesecih
dali ploščo na razpolago kotal-
karjem, bomo za zimske mesece
angažirali češkega trenerja za
hokej na ledu. V vseh teh priza-
devanjih za množičnost in kvali-
teto ne bomo pozabili na umet-
nostno drsanje. Če bo dovolj za-
nimanja bomo podprli tudidejav-
nost sekcij za kegljanje na le-
du. Prav tako pomembna naloga
nas čaka pri urejevanju najmanj
treh igrišč za tenis. Tako bo ce-
loten športni prostor v parku do-
bil tudi lep zunanji videz, postal
bo prostor, ki bo skozi vse leto
privabljal ne samo tiste, ki se ga
bodo posluževali, marveč tudi
mnoge ostale ljubitelje in gledal-
ce zimskih športov ter tenisa.
Na drsališču je spet živ-žav; vsak dan po nekaj sto otrok, med njimi
pa kot že nekaj let zapovrstjo tovariš Vinko Mejač. Otroci ga dobro
poznajo, on pa njih. In kar je najvažnejše — med seboj se dobro
razumejo. Zato naj mu ob novem letu želimo še dosti zdravja in še
veliko let na drsališču.
KOMENTAR
ATLETIKA
NA STARTU
V zadnjem času so bili
celjski atleti kljub takozvani
mrtvi sezoni precej aktivni.
Tako zgodaj kot letos pravza-
prav še nikoli niso začeli tek-
movati. To pa je edino pra-
vilno, saj je atletika med
športi ki drugod po svetu ne
poznajo zimskega oddiha. V da-
našnjem hitrem napredku v
atletskih panogah, morajo at-
leti trenirati in tudi tekmova-
ti neprestano. Le tako bodo
naši atleti obdržali vsaj tiste
pozicije v mednarodnem me-
rilu, ki jih imajo, čeprav so
skromne.
Otvorili so letošnjo sezono
celjskih atletov pravzaprav na-
ši trije dolgoprogaši, ki so se
udeležili mednarodnih tekmo-
vanj v tekih v Tunisu in Ca-
rigradu. Na tekmovanju v Tu-
nisu sta sodelovala Cervan, ki
je zasedel v močni mednarod-
ni konkurenci sedmo mesto
ter Važič, ki pa je bil nekoli-
ko slabši — šestnajsti. Zelo
dobro pa se je odrezal Zuntar,
ki je na tekmovanju v Cari-
gradu zasedel četrto mesto ter
s tem že napovedal, da bo tre-
ba v letošnji sezoni nanj res-
no računati.
Preteklo nedeljo pa so atleti
izvedli tudi prvo tekmovanje
v dvorani in sicer v skoku v
višino. Skoraj 50 skakalcev
vseh kategorij je nastopilo, Pi-
onirka Ulagova je skočila
140 cm, Kolarjeva 130, pionir
Petek 160, Peterka. Jelen in
Maruša 150, mladinka Kelče-
va 140, državni mladinski re-
korder Medvešek 185 ter sled-
njič državni članski rekorder
Vivod že kar za začetek 203 cm.
Tako moramo kar priznati, da
so poleg množičnosti na tek-
movanju pohvale vredni tudi
rezultati, 
ŠPORT NA DROBNO
Nogometaši 'Kladivarja so v pone-
'eljek pričeli s treningi in priprava-
mi za nadaljevanje tekmovanja v
zvezni nogomtni ligi. Nekaj časa se
bodo pripravl jali v Celju na igrišču
ter v telovadnici, nato pa bodo od-
potovali na priprave na Lošinj. Pr-
vih itreningov, ki tečejo že skozi ves
teden so se udeležili tudi novi člani
moštva — vratar Cabrič (prišel iz
Kruševca) ter branilca Tolič in Kfre-
ač (nekdanja člana (Maribora).
i
Mladinci in mladinke Partizana
Celje so se udeležili republiškega
namiznoteniškega prvenstva za kom-
binirane ekipe na Jesenicah. Med
devetimi udeleženci so Celjani za-
sedli šesto mesto potem, ko so vsaj
dve srečanji izgubili predvsem za-
radi premajhne rutine.
Koncem decembra .je bila konča-1
na občinska liga v namiznem tenisu.
Tekmovanja se je udeležilo 13 ekip,
ki so se razvrstile takole: 1. Celjski
tlisk, 2. Partizan Celje 3. Železarna
Štore 4. .Elektro I 5. IFA 6. Kovino-
tehna itd. To tekmovanje bo postalo
tradicionalno.
Na okrajnem tekmovanju v košar-
ki so premočno zmagali košarkarji
!ektre iz Šoštanja, ki so v finalu
premagali ekipo Žalca. Zalčani so
pred tem premagali ekipo Celja, ki
je zasedla tretje mesto. Četrti so bili
ošarkarji Prebolda.
Pred dnevi se je zrušil del vele-
žitarjevega skladišča, nekdanji
»Majdičev mlin«. Pšenica, ki je bi-
la vskladiščena, se je razsula po
dvorišču — neljub dogodek, ki pa
ne bo vplival na kakovost kruha.
F: J. Sever
CENJENI BRALCI
»Celjski tednik« je spet med va-
mi! Mogoče ;ste ga zadnji petek že
pogrešali. Lani je bilo zanj čudno
leto. Pravili so, seveda samo v ne-
katerih krogih, da ga mogoče ne
bo več. Čeprav segate po njem vse
bolj, kar pomeni, da ga želite in
ste se nanj navadili, bi se lahko
pripetilo, da né bi mogel izhajati.
Pričakovali smo, da bodo do no-
vega leta soustanovitelji vse ure-
dili in bodo zagotovljena sredstva
za letošnje leto ter poravnane lan-
ske obveznosti. Potrebujemo precej
denarja. Bralci dobivajo Celjski
tednik za manj kot 20 din, naši
stroški pa so lansko leto znašali
okoli 70 din za izvod. To razliko
skušamo kriti z lastnimi dohodki
iz reklame in z dotacijo, ki jo da-
jejo soustanovitelji. Zdaj pa so ob-
čutno podražili papir in povečali
druge stroške, da bo razlika še
večja, zaradi česar smo prisiljeni
naročnino nekoliko zvišati: naroč-
nikom za 5 din, v kolportaži za 10
din za izvod. Pred dnevi se je pr-
vič sestal novi izdajateljski svet,
ki so ga izbrali soustanovitelji in
kolektiv CT. Obžalovali smo, da
med njimi ni velenjskega zastop-
nika.
Potruditi smo se hoteli, da bi iz-
hajali na 16 straneh, vendar zaen-
krat. dokler ne ho urejeno finanč-
no stanje, tega ne bomo zmogli. Za-
trdno pa smo se odločili, da bomo
skušali na ožjem obsegu zadovolje-
vati vse bralce. V bodoče naj bo
v CT vse več domačih novic, doma-
čih ljudi in domačih zanimivosti
iz vseh krajev našega jtodročja.
Če bo potrebno in bodo soustano-
vitelji in vi sami, spoštovani bral-
ci uvideli, da mora biti več prosto-
ra za tednik, bomo skušali urediti
tudi to. Ob vsem tem želimo čim
več sodelovanja. V tedniku uvaja-
mo posebno rubriko »Bralci o CT«.
Tu bi radi sproti objavljali vaša
kritična mnenja o listu in nasvete;
povejte pa še, če bi pogrešali CT.
Prav tako želimo, da bi z vašimi
prispevki okrepili »Besedo obča-
nov«, kjer naj steče vaša beseda o
vseh pojavih in problemih, ki vas
tarejo, in ki bi radi nanje opozo-
rili in jih reševali. CT je vaš ted-
nik! Poleg tega pa boste redno do-
bivali še Uradni vestnik celjskega
okraja, ker so soustanovitelji od-
ločili, da se združi s CT. Tako bo-
ste vsi pravočasno obveščeni o vseh
novih predpisih, spremebah in tudi
delu naših skupščin.	rl
ROJSTVA - POROKE - SMRTI
CELJE
V času od 27. decembra do 10. januar-
ja se je rodilo 38 deklic in 34 dečkov.
Poročili so se: Viktor Hajsinker — /o-
botehnik in Marija Srebot — frizerka,
oba iz Celja; Edvard Flis t— termoplas-
lik iz Arclhia in Helena Beve — totograf
iz Celja ; Zl,atko Sivka — ključavničar
iz Strmca in Jožefa Sevsek — uslužben-
ka iz Laškega; Bogomir Jug — in Jožefa
Šmajdek — frizerka, oba iz Celja; Pe-
ter Glinšek — elektrotehnik iz Zgornje
Hudinje in Elizabeta Heligstein — gradb.
tehnik iz Sv. Marjete.
Umrli so: Krajne Anton — kmetovalec
iz Strmca (68); Smode Ivan — upokoje-
nec iz Celja (72); Svetelšek Uršula
vzdrževanka iz Jelšingrada (78); Virant
Ivah — upokojenec iz Žalca (72); Germ
Alojzija — gospodinja iz Celja (78); Ar-
tič Tatjana — otrok iz Dobova (1 dan);
Krajne Antonija — gospodinja iz Stor
(69); Cvikl Julijana — gospodinja
Landeka (64); Bornšek Marija — gospo*
dinja iz Celja (60); Drovenik Jožef — inv.
upok. iz Rog. Slatine (80); Siakovič Ana
— upokojenka iz Zadrž (73); Gračner Te-
rezija — kmetovalKa iz Rifnika (67); ču"
ček Branka — otrok iz Kienovca (7 mes.);
Smučarji so začeli
V nedeljp je bilo na novoureje-
nih smuških terenih pri Cpljski
koči prvo letošnje tekmovanje
celjskih smučarjev. Pomerili so se
v občinskem prvenstvu v velesla-
lomu. Prvenstva se je udeležilo
rekordno število 75 smučarjev.
Proga je bila dolga 1100 metrov
ter je pri višinski razliki 200 m
imela 30 vratic.
Med mladinkami je bila najbolj-
ša Rozmanova, med mlajšimi mla-
dinci pa 2ekar. V teh konkuren-
cah je bila proga krajša. V konku-
renci starejših mladincev je prvo
mesto zasedel Rosina, ki je v skup-
ni razvrstitvi dosegel četrti naj-
boljši čas. Najzanimivejša borba
se je odvijala med člani. Ojb koncu
se je izkazalo, da so kar trije tek-
movalci Uršič, Cetina P. in Čater
dosegli isti čas. Četrti je bil Kopin-
šek, peti Košič, šesti Rom, sedmi
Čater Peter, osmo in deveto mesto
si delita Nunčič ,in Četina Janko,
deseti pa je Kopitar.
Poleg članov celjskega smučar-
skega kluba so nastopili tudi člani
Partizana Štore, športnega aktiva
TEP, gimnazije ter člani šolskih
športnih društev naših osnovnih
šol.	E. G.
Na novo preurejenih terenih je bil to prvi letošnji start celjskih smučarjev
(Foto Debeljak)
Odlično predavanje za starše
Delavska univerza v Celju je skup-
no z društvom prijateljev mladine v
Frankolovem pri Celju organizirala
predavanje prof. Antonije Metelko o
vsestranski skrbi za razvoj otrok.
Predavateljica je v poljudni besedi
nanizala precej napotkov staršem
pri vzgoji. Bogate izkušnje odlične
pedagoginje iz Ljubljane so bile na-
grajene z močnim aplavzom poslu-
šalcev, ki so vzdržali na svojih me-
stih celi dve uri. Morda je bila pre-
davateljica enakih misli kakor orga-
nizatorji, da bo treba ugoditi želji
poslušalcev, da bi tov. Metelkova še
večkrat prišla med starše otrok osnov-
ne šole v Frankolovem in jim nudila
pomoč pri težkem vzgojnem delu.
N Po semestralnih počitnicah bo v
občini Celje še več kvalitetnih preda-
vanj pedagogov iz Ljubljane. Tako
bo v mesecu februarju organiziranih
več predavanj prof. Pedička, Metel-
hoye, prof. Strmčnika in drugih. Mor-
da ne bi bilo slabo, če bi organiza-
cije DPM v Celju in okolici razmi-
slile in uvrstile v program eno od
predavanj in razgovor o estetski vzgo-
ji. Kakor smo izvedeli, je delavski
univerzi uspelo pridobiti za preda-
vanje te teme znanega izvajalca tega
predavanja režiserja SNG v Ljublja-
ni, Franca Jamnika.
\	B.
V MOZIRJl! NOVO IGRIŠČE
OBČNI ZBOR T V D PARTIZANA MOZIRJE, KI JE BIL OB KONCU PRETEK-
LEGA LETA V TELOVADNEM DOMU, JE POKAZAL, DA JE BILO TO DRUŠT-
VO V ZADNJEM OBDOBJU ZELO DELAVNO. O DELU DRUŠTVA PA BI BILO
•VEČKRAT POTREBNO OBVESTITI TUDI JAVNOST.
Iz poročil društvenih funkcionar-
jev, ki so bila zelo izčrpna, je bilo
razvidno, da je bilo društvo zelo ak-
tivno skozi vse leto. V društvu goji-
jo orodno telovadbo, zimsko plava-
nje, atletiko, in športne igre. Člani
društva so lani naistopiki na vseh ob-
činskih nastopih udeležili pa so se
tudi okrajnih in republiškega pr-
venstvu v mnogoboju ter povsod za-
sedli vidna mesta. Med skoraj 250
člani je največ mladine. Med mnogi-
mi pohvalami je društvo prejelo tu-
di republiško nagrado kot vzorna te-
lesno vzgojna organizacija.
Ena najvažnejših nalog v letoš-
njem letu je prav gotovo gradnja
novega stadiona na prostoru seda-
njega igrišča ob Savinji. Radi fi-
nančnih težav bo gradnja potekala
po etapah. jLetos nameravajo urediti
igrišče za nogomet in atletske na-
prave.
Pri tem delu seveda za to določen
gradbeni odbor ne bo mogel vse na-
praviti sam. Potrebna bo pomoč vseh
članov društva in seveda tudi občin-
skih forumov. Le tako bo lahko ig-
rišče nared za velik telovadni jia-
sftop meseca junija. Vsa ostala dela
— garderobe, tribune in igrišča za
ostale športne panoge — bodo mora-
li zaradi pomanjkanja sredstev ,za
nekaj časa odložiti.
Vsekakor dela za novoizvoljeni
odbor bo v letošnjem letu dovolj.
Ob pomoči vseh članov tega mozir-
skega telesnovzgojnega kolektiva
bodo lahko uspeli in precej prispe-
vali k razvoju telesno-vzgojne de-
javnosti na podeželju.
A. M.
MILE STANKOVIC
\Ш Ol) iVLklll MEO
MAMI
TEGA ČLOVEKA lahko po-
kličemo na zagovor, tudi te-
ga drugega človeka lahko
zgrabimo za vrat, prav tako
pa tudi tistega človeka, ki je
sicer dokaj v ozadju, a se je
odločil, da bo pričel grešiti.
Toda le kaj nam je storiti, če
krivec ni ne ta, ne tisti ne oni
človek, temveč nekdo, ki ga
imenujmo NEKI?
Toda teh 'NEKIH ni tako
malo. Povsod so prisotni. Sko-
rajda ni nobenega referata,
poročila, pregleda, analize, bi-
lance in kritike, ki ne bi ome-
njala NEKIH. Navadno se
glasi takole: »Obstoje neki,
ki...« ustvarjajo neke nepra-
vilnosti. In prav neke nepra-
vilnosti pravzaprav niso neke,
ker so čisto določene nepra-
vilnosti, od katerih imajo ne-
ke koristi samo ti NEKI. In
vedno znova slišimo: neki so
napravili to, neki so napravili
ono, neki so izigrali nekaj, ne-
ki so kompromitirali marsi-
kaj ...
In čeprav na vseh naših šte-
vilnih srečanjih in zaželenih
sestankih govorimo o teh ne-
kih v množini, so neki vendar-
le v manjšini v odnosu na ve-
čino, čeprav so se krepko po-
mešali v večini slučajev z ve-
čino. Toda ti NEKI se ne ob-
našajo vedno kot neki, tem-
več se čestokrat poslužujejo
čudovitega idejnopolitičnega
in ekonomskega žargona. Ti
neki so perspektivo prebavi-
li v rek, ki preti z blagosta-
njem in sladkobnim občut-
kom bodoče nedelavnosti.
Hm, ti neki so pač neki, na
katere nikoli ne bi pomislil,
da so NEKI!
Ker smo že ugotovili, da so
neki, čeprav v manjšini, pri-
spevek večine, ni čuda, da
mnogi o teh NEKIH govore
približno takole: v devetnaj-
stih od dvajsetih primerov v
svojih poročilih prikazujejo,
kako je pri nas vse izredno
lepo in hudo napredno in da
ne more biti nikakor ne lepše
in še bolj napredno in le ena
dvajsetina poročil zelo oprez-
no in s prizvokom sramežlji-
vosti (zaradi inozemstva, kaj-
ti na inozemstvo je treba stal-
no misliti) omenja, da so pri
nas NEKI, ki imajo dokaj na-
zadnjaški in grd odnos do na-
še stvarnosti, odnos, ki zavi-
ra. Ti NEKI izkoriščajo, gra-
bijo zase in spletkarijo...
— Tovariši! — pravijo neki
tovariši — poznamo nekatere
tovariše, ki niso več tovariši
in jih bi bilo treba...
In ko že pomisliš, da je ko-
lektiv NEKIH, ki niso tovari-
ši, pribit ob zid, se v referen-
tovo . smelost prikradejo ■za-
ključki o NEKIH ... in o NE-
KIH botrih NEKATERIH,
ki...
Nenadoma se nekateri raz-
pršijo kot jata vrabcev in ko
jih vsepovsod iščeš, slišiš le:
»Poišči me, tovariš dokaz!«
In človek se utrudi, njegova
napredna zavest se umiri, kaj-
ti sramežljivi preganjalci ne
morejo verjeti, da so neki ti-
sti, za katere vsi mislijo, da
so, temveč da so ti NEKI —
NEKI drugi. In nikdar ne veš,
kdo se skriva za nekaterimi
NEKIMI. Navsezadnje: če ne
bi obstajali ti NEKI, bi naj-
brž zrasli neki drugi NEKI,
ki bi morda bili še hujši od
NEKIH in najbrž je potreb-
no, da te NEKI pri dobrohot-
ni kritiki odlikujejo z meda-
ljo — OBJEDAVEC.
Ne bi bilo prav, če bi se ob
vsem tem ustrašili in pomis-
lili na tovariše, ki so zadolže-
ni, da napravijo spisek nekih
z imeni in položaji. Morda bo
sedaj nekim malo težje biti
NEKI, poleg tega pa tudi NE-
KI niso vsi za v isti koš: po-
znamo NEKE — in NEKE!
Torej, če se klima menja, bo-
do neki zmanjšali nosove in
sami začeli ostro borbo proti
NEKIM, ki...
Torej, ljudje, nikar ne bo-
dite mevže — pobliže poglej-
'eNEKATERE!
Ta sestanek je nekako po-
doben zastareli abstraktni
umetnosti, toda lahko posta-
ne izredno zanimiv, če bi priš-
lo do trčenja otipljivih pro-
dajalcev dobrin z nekimi ne-
posrednimi proizvajalci nekih
veščin, ki prinašajo neke ko-
risti NEKATERIM, ki se še
trudijo, da ostanejo NEKI —
dokler so palice še dolge.
ZLATA ORHIDEJA
DOSEDANJA VSEBINA
Oče je zapustil Vinku Sobočanu nenavaden te-
stament: čudno poročilo iz časov, ko se je kot
mornar potepal po svetovnih morjih. Nekje blizu
Madagaskarja je rešil življenje malgaškemu knezu,
ta pa mu je v zahvalo povedal, kje je skrit ogro-
men zaklad jegovih prednikov. Sobočan je nekaj-
krat presenečen prebral pismo.
5
Pred njim je vstajala iz megle privida podoba nje-
govega že nad dvajset let mrtvega očeta, čeprav ni v svojem
zavestnem spominu vedel dosti, kakšen je bil. Zdaj se mu je
zazdelo, da ga dobro pozna in razume. V duhu je preživljal dav-
ne dogodke, katere mu je oče opisal v svojem pismu. Videl je
svetlo prelivajoče "se južno morje med Komori, Afriko in Ma-
dagaskarjem, mali drevak, malgaskega kneza in veliki otok ter
skrivnostno svetišče sredi neprehodnih tropičnih goščav. Kakor
v sanjah je taval po tistem daljnem svetu, ko pa se je prebudil,
si je resno zastavil vprašanje, kaj naj stori.
»Naj izpolnim očetovo naročilo?«
Razum mu je pravil, da bi bilo tako popotovanje pusto-
lovščina, tvegana in nemara celo nevarna postolovščina. Tudi
verjetnosti, da bi našel svetišče in Irona Ravaevala, je bilo kaj
malo.
»Kdo naj mi zagotovi, da knez še živi ali da najdem na oto-
ku sploh koga, ki bi kaj vedel o njem ali bi sploh hotel kaj ve-
deti?« se je vprašal. »Več ko četrt stoletja je preteklo od tedaj,
ko je oče doživel svojo vznemirljivo dogodivščino. Ah, vse je
nesmiselno, neumno, neuresničljivo.«
Iz njegove skrite notranjosti, iz neznanih prepadov člove-
škega jaza, pa je silil neki drug glas, ki je ugovarjal prvemu.
Bil je glas pustolovske radovednosti, ki je vsaj malo primešana
vsakemu človeškemu značaju. In ta glas je govoril:
»Zakaj ne bi šel? Umirajoči vidijo, pravijo, v svojih zadnjih
trenutkih, česar živi ne razumemo. Ni morda moj oče prav te-
daj slutil resnico in vedel, da me to pismo ne bo dohitelo pre-
pozno? S kakšno pravico dvomim? S kakšno pravico se upiram
zadnji volji svojega roditelja, ki je v trenutku smrti mislil sa-
mo name, na mojo bodočnost, na mojo srečo! Iti moram, iti na
Madagaskar, da poiščem svetišče v pragozdovih Caratanane.«
Hudo razklan je preživel nekaj naslednjih dni, zakaj še
vedno je nihal med izpolnitvijo in opustitvijo očetove želje.
Zdaj je prevladovala prva, zdaj druga. Vendar jq postajala prva
od dne do dne močnejša, skoraj kruto ukazovalna. In je zma-
gala.
»Pojdem,« si je dejal, kp je bil notranji boj do konca do-
bojevan. »Morda res ne najdem Več kneza in njegovih skritih
zakladov, našel pa bom nov svet, o katerem sem že tolikokrat
sanjaril, svet juga, svet drugačne pokrajine in drugačnih ljudi,
kot so pri nas. Tudi to doživetje bo dragoceno. Človek nikoli ne
ve, zakaj so tudi navidez najnesmiselnejša dejanja potrebna
in celo koristna.«
II.
Tako se je mladi pravnik Vinko Sobočan nekega dne od-
pravil na svoje nenavadno in po vsem videzu pustolovsko
popotovanje na drugi konec zemeljske oble. Njegovo srce je
čedalje bolj hrepenelo po nenavadnih doživetjih v tujih, ekso-
tičnih deželah, katere je poznal komaj po imenu. Podzavestno
se mu je tudi zdelo, da živi v njem nekaj po očetu podedova-
nega pustolovskega, ki ga je bilo že mladega pognalo v tuje de-
žele in oceane. To željo po dogodivščinah mu je grenila le misel
na mater, saj je vedel, da bo noč in dan trepetala za njegovo
usodo. Ko ji je prvič odkril svojo namero, si je prizadela vse,
6
kar je bilo mogoče, da bi ga pregovorila. Počasi, zelo počasi,
se je vdajala in nazadnje vdala.
»Pojdi,« mu je rekla, »saj vidim, da te ne morem zadržati.
To je očetova kri. Morda ti je potovanje tudi rčs potrebno. Pre-
gnalo ti bo pustolovsko sanjarjenje in ti pokazalo, kako slabo
nagrajuje lahkomišljenost. Naj te spremlja moja materinska
želja in varuje moja ljubezen, da se vrneš živ in zdrav!«
»Ne skrbi,« ji je dejal Vinko. »Nič hudega se mi ne bo
zgodilo. Vse se bo srečno izteklo. Ko se vrnem, bova živela
srečnejše življenje, zakaj trdno serri prepričan, da pot na Mada-
gaskar ne bo brez uspeha. Našel bom malgaškega kneza.«
To zadnje ji je povedal s takšnim prizvokom, ko da se bolj
šali kakor pa misli resno. Vendar se ni povsem šalil, zakaj ve-
roval je prav toliko, kolikor je dvomil.
Tako sta se poslovila pred stopnicami, ki so vodile na veli-
ko potniško ladjo, ko je zapuščala Trst, da odpluje proti Sue-
škemu prekopu. Ko so dvignili most in se je ladja premaknila
ter pričela oddaljevati od pomola, je stal Vinko ob ograji in
odzdravljal materi, ki je z razdvojenim srcem stala na obali
in mu mahala v slovo. In kakor se mu je zdelo prej vse tako
lahko in preprosto, tako je legalo tisti trenutek tudi na njegovo
srce nekaj težkega, mu sililo v grlo in ga dušilo. Z mladeniško
voljo in vztrajnostjo je odsunil od sebe to težo, se zadnjič ozrl
po obali, kjer j'e še vedno stala mati. S solzami v očeh je zasle-
dovala oddaljujočo se ladjo, ki je odnašala na svojem krovu
njeno vse, njenega sina, katerega je s tako vdanostjo v usodo
in s takim upanjem v njegovo boljšo usodo dvajset let dolgo
odgajala in ga kljub vsem težavam in skrbem odgojila.
Ko je videl Trst samo še v obrisih, se je zastrmel v sinjo
morsko gladino. Bilo je v zadnjih dneh poletja. Sonce je pripe-
kalo in ogrevalo krov, da je poiskal senco, čeprav/je morje di-
halo blagodejno in osvežujoče. Na zahodu so se v koprenasti
meglici komaj še vidno risali obrisi lagunskih ravnin, na za-
hodu^ pa je sonce obsevalo istrske polotoke in hribe v notra-
njem ozadju. Oboje je čedalje bolj izginjalo in se meglilo, dok-
ler ni povsem izginilo. Le jata delfinov, ki je sledila ladji, je
v enakomernih presledkih poskakovala nad gladino in spet iz-
ginjala pod njo. Potem je od nekod priletela jata galebov,
zaokrožila okoli ladje in spet izginila z neznano daljavo.
Morje, morje...« si je šepetal. »Koliko dni bom gledal
tvoje večno nemirno valovanje? Kam me boš prineslo? Kaj mi
boš naklonilo? Srečo ali nesrečo?«
Na potovanju po Jadranu in do Port Saida je bilo vreme
mirno in prijetno. Tudi družba ni bila nezanimiva in počutil
se je kakor med znanci, čeprav ni ob vkrcavanju nikogar po-
znal. Skoraj žal mu je bilo, ko je ladja pristala v velikem in
razgibanem portsaidskem potniškem pristanišču in se je moral
posloviti od svojih novih znancev, ker so bili namenjeni v druge
kraje kakor on. Zakaj moral se je izkrcati. Tržaška ladja je
odhajala proti Indiji, on pa je moral na jug, vzdolž vzhodne
Afrike proti Madagaskarju s francosko ladjo.
Ker je moral v Port Šaidu čakati na svojo ladjo tri dni, mu
je ostalo zadosti časa, da si je ogledal življenje v tem stikališču
7	/
vseh ljudstev Evrope, Afrike in Azije, na vratih med Evropo
in Bližnjim ter Daljnim vzhodom. Mimo bogatega Indijca je
korakal po obali skoraj nag arabski pristaniščnik, za njim
črnski nosač poleg Angleža s tropsko čelado in dalje italijanski
mornariški častnik. V kavarnici pod palmami je sedel s svojo
žensko družbo arnienski trgovec, ki mu je stregel francoski
natakar. Malo dalje je zagledal malo Japonko v kimonu, ki
mu je obudila spomin na gejše, kakor jih je gledal v ilustrira-
nih časopisih. Visok, plavolas in bradat moški je bil po vsej
verjetnosti Rus, pogovarjal pa se je z Arabcem z burnusom na
glavi. Pažnjo so mu pritegovale ženske s feredžami. Nekatere
so bile prozorne in so lepo odražale obrise mladih obrazov,
druge goste in neprodirne, da so izza njih žarele le črne oči.
Vinko je hlastno požiral vase podobe najneverjetnejših na-
sprotij in njegove oči se nikoli niso utrudile pred filmom vedno
novih odkritij. Saj so se podobe tudi res stalno spreminjale.
Vsaka ladja, naj je prišla s Sredozemlja ali skozi ožino Rdečega
morja iz Afrike, Azije in Avstralije, je odlagala na portsaidsko
obalo in na ulice nove skupine popotnikov, ali pa je sprejemala
vase tiste, ki so prej postopali po tem orientalskem mestu,
zgrajenem po evropskem redu.
Zadnji dan čakanja se je po večerji znova napotil proti
pristanišču. Opazoval je večerno vrvenje, ki je bilo še vse bolj
pisano kakor podnevno, in občudoval ljudi, ki so sedeli v ve-
černem hladu pred kavarnami, gostilnami in arabskimi zaba-
višči. Pred nekim zabaviščem je vzbudil njegovo pozornost otož-
no enakomeren spev mladenke. Nobene besede ni razumel, pa
je vendar vedel, da govori njena pesem o ljubezni in hrepene-
nju, kakršno se more roditi samo sredi nedoglednih puščav
Arabije in Severne Afrike.
»Kakšno je neki to dekle, ki poje tako strastno koprneče?«
se je vprašal.
Ni se mogel premagati. Moral je stopiti v zabavišče. Rdeče,
modre in rumene luči so sijale od stropa in metale mešano
svetlobo po stenah, ki so bile prevešene s preprogami. Pri mi-
zah so sedeli gostje najrazličnejših narodnosti. Največ je bilo
mornariških častnikov.
Na koncu zabaviščne dvorane je stal prav tako z zavesami
prevešen in zastrt oder, na katerem je pela arabska mladenka
v obleki odaliske pustinjske sevdalinke. Pod odrom so sedeli
godci, in še bolj spredaj je bil prostor za plesalce. Natakarji
v belih oblačilih z rdečimi fesi na glavah so se gibali med gosti
in stregli.
Vinko se je ozrl po prostoru, da bi našel mesto, kamor bi
sedel, pa ni bila nobena miza prosta. Nazadnje mu je obstal po-
gled na lepi mladenki, ki je sedela ž nekoliko starejšim moškim
pri bližnji mizi in ga ves čas zvesto opazovala.
III.
»Morda mi dovolita prisesti?« je pomislil in stopil proti
njuni mizi, kakor da ga vleče tja neka posebna sila. In sprejela
sta ga, ko da sta ga že pričakovala. Vljudno sta ga povabila, naj
prisede, zakaj tretja stolica še ni bila zasedena.
»Zelo naju veseli, da sva dobila družbo,« je dejala francoski
mlada dama. »Bala sva se, da bova ostala ves večer-sama«.
8
»Oprostite,« je dejal Vinko, »hotel sem le malo posedeti in
poslušati pevko, ki je zame nekaj povsem novega. Tujec sem.
Na potovanju. Ne poznam tukajšnjfega življenja.«
»Na potovanju smo si vsi enako znanci in neznanci,« je de-
jal gospod v belem smokingu. Dovolite, da se predstavim —
Paul Landec, trgovec iz Marseilla. Gospodična je moja sestra
Jeanne.«
Vinko ni imel prav nobenega namerta, da bi s kom sklenil
znanstvo, ki ne bi moglo pomeniti nič več kakor eno samkratno
bežno srečanje na vmesni postaji njegovega potovanja v ne-
znano, zdaj pa je bil po določilih olike prisiljen, da je še sam
povedal svoje ime. Potem je hotel naročiti pivo, toda še preden
je zagledal natakarja, je to storil že galantni Paul Landec.
»Smem izvedeti, kam potujete?« ga je vprašala Jeane in se
sklonila bliže k njemu.
»Na Madagaskar,« je odkritosrčno povedal Vinko.
»Na Madagaskar?« se je začudila mladenka. »Potem je vaša
pot enaka najini. Tudi midva sva namenjena tja. Moj brat Paul
potuje po trgovskih poslih, jaz pa ga spremljam, da si spočijem
živce in se nagledam eksotičnega sveta. Potujete tudi vi po
poslih?«
»Da in ne, kakor se vzame,« je rekel Vinko. »Gre za neko
staro zapuščino po mojem pokojnem očetu.«
»Nedvomno za veliko,« se je vmešal Landec, »zakaj sicer ne
bi tvegali tako dolge poti.«
»To bomo ugotovili šele na Madagaskarju,« je dejal Vinko.
»Potovanje po zapuščino mora biti prijetna zadeva,« je
menila Jeanne in se smehljala. »Nič ne de, da nas spominja na
pokojne. Veseli me, da bova imela s Paulom tako prijetnega
sopotnika. Kako zanimivo naključje.«
Sklonila se je še bliže k n jemu in ga toplo pogledala s svo-
jimi velikimi temnorjavimi očmi, ki so neprikrito izdajale, da
ji ugaja in da je tudi ona njemu všeč. Vinko se je tega odkrito-
srčno razveselil. Kakšno srečno naključje ga je povsem nepri-
čakovano seznanilo z dvema človekoma, ki mu bosta prijetna
spremljevalca iñ nemara tudi svetovalca na sicer dolgočasnem
potovanju po zahodnem Indijskem oceanu.
Da bi znanstvo dokončno potrdil, je naročil Landec stekle-
nico francoskega vina, in nazadnje je prišel na mizo še šam-
panjec. Razgovor je postajal vedno bolj domač in skoraj pri-
jateljski, kakor da so že kdo ve kako dobri znanci ali celo
prijatelji.
»Ali plešete?« je v Veselem vzdušju vprašaia Jeanne.
»Ne najbolje, a vendar,« je odgovoril Vinko. »Če dovolite,
bom poskusil z vami.«
»Prosim,« je rekla mladenka, vstala in mu ponudila roko.
Odšla sta na plesišče in se zavrtela. Okoli njiju so se mešali
pari mornariških častnikov, trgovcev, tujih potnikov in njiho-
vih spremljevalk. Rdeče, modre in rumene luči so metale ekso-
tično svetlobo na ritmično gibajoča se telesa. Ozračje se je pol-
nilo z vonjem po potu, parfumih, pijačah in tobačnem dimu.
Vse skupaj je učinkovalo nekako utrujajoče.
na stranpoti ii # na stranpot!!! џ na stranpoti!! ф na stranpotih o na stranpotih # na stranpot!!!
V Mariboru obsojen član mednarodne tihotapske mreže z mamili
PODARJEN FORD Ш 45,5 KG MAMILA
MINULO SOBOTO JE SODNIŠKI SENAT MARIBORSKEGA SODIŠČA ZA-
KLJUČIL PRVO DEJANJE VELIKE MEDNARODNE AFERE TIHOTAPCEV Z MA-
MILI. LIBANONEC HAROUTIOUN CHANTIAN IZ BEJRUTA, KI SO GA SKUPAJ
Z NJEGOVO SESTRO ELISO ARETIRALI VARNOSTNI ORGANI V NOCI OD 26.
NA 27. NOVEMBER LANI NA ŠENTILJSKEM OBMEJNEM PREHODL PO PRE-
GLEDU AVTOMOBILA, KI GA JE UPRAVLJAL IN V KATEREM SO CARINIKI
ODKRILI 178 CELIH IN 11 POLOVIČNIH VREČK MAMILA — HAŠIŠ, JE BIL
OBSOJEN NA ENO LETO ZAPORA. ZOPER NJEGOVO SESTRO SO POSTOPEK
USTAVILI, KER NI BILO DOKAZOV ZA NJENO KRIVDO.
Obtoženi Chantian je senat posku-
šal prepričati, da ni vedel za skrito
mamilo ob odhodu iz Bejruta V
Francijo. Obtoženca in njegovo se-
stro je na potovanje povabil nam-
reč bejrutski čevljar Sarkis Saha-
ken, da bi v Parizu dobro prodala
čevljarske modele in nakupila razne
čevljarske potrebščine. Za sprem-
stvo bi Chantian dobil tisoč dolar-
jev nagrade, avtomobil Ford, vreden
1.050 dolarjev in povrnjene stroške.
Iz Bejruta so odpotovali Chantian
in njegova sestra ter Sahaken z že-
no. V Carigradu se jim je pridružil
še Hemze Beilerolu, ki je zaradi po-
tovanja odpovedal službo in pustil
. družino. Po prihodu v Evropo so se
najprej dalj časa zadržali v Parizu
in v Münchenu, kjer je po vsej ver-
jetnosti Sahaken iskal človeka, ki bi
mu predal tovor mamila. Ker Saha-
ken tega človeka ni našel, se je druž-
ba razšla. Sahaken je z ženo z leta-
lom odpotoval v domovino, medtem
ko je potoval Beilerolu v Carigrad
z vlakom, dvojčka Chantian pa z
avtomobilom, v katerem je bilo skri-
to mamilo.
Obtoženec je na razpravi kot v
preiskavi trdil, da je za tovor zve-
del šele na poti iz Pariza v München^
Takrat mu je baje Sahaken zaupal,
da je v hladilnih ceveh in pod
pragovi skrito mamilo. Ob slovesu
mu je baje rekel, da mamil ne bodo
odkrili, če bi pa to slučajno le, naj
druščine ne izda, ob vrnitvi domov
pa bo dobil nagrado.
Sodni senat ni verjel obtoženčeve-
mu zagovoru, (skj je malo verjetno,
da bi mu Sahaken dal luksuzen av-
tomobil, tisoč dolarjev nagrade in
povračilo stroškov potovanja samo
zato, da bi ga Chantian spremljal v
Evropo, kjer bi prodajala čevljarske
modele. Zato je Chantiana obsodil
zaradi kršitve carinskega zakona
na leto dni zapora. Sodišče
je zaplenilo Chantianov ford in ce-
loten tovor hašiša. Izvedenci so ugo-
tovili, da mamila ne morejo uporab-
ljati v zdravstvu, zato ga bodo po-
slali zveznemu sekretariatu za no-
tranje zadeve v Beograd, ki bo nato
odločil o nadaljnji usodi mamila.
Predsednik senata je v obrazlo-
žitvi sodbe poudaril odkritja mari-
borskih carinikov, ki so preprečili,
da bi se okrog desettisoč ljudi za-
strupljalo z mamilom in pa za po-
sredno pomoč mednarodin policiji,
ki se je s tem odkritjem lahko
uspešno ilotila lova obsežne med-
narodne tihotapske mreže. Pred
kratkim so namreč v Bejrutu areti-
rali že tudi Sahakena. Po vsej ver-
jetnosti pa se bo kmalu, (če se že
ni znašel za zapahi tudi eden izmed
kolovodij tihotapskega podzemlja v
Libanonu Jean Arakelian in pa
Hamze Beilerolu iz Carigrada.
Tragedija dveh družin
gucek obsojen na pet let strogega zapora
Mihael Guček iz Resljcve ulice v
Celju se je pred nedavnim zagovar-
jal pred tričlanskim senatom celj-
skoga okrožnega sodišča, ki ga je
vodil sodnik Vekoslav Tanko, zaradi
uboja soseda Albina Javornika.
Javornikovi in Gučkovi družini
sta -stanovali v isti hiši v podstreš-
nih stanovanjih. V začetku sta dru-
žini živeli v tesnih medsebojnih od-
nosih, družini sta imeli v souporabi
predsobo, stranišče in skupen izli-
valnik za vodo. Obojestranski od-
nosi so se okrnili potem, ko so Guč-
kovi sosedom dali vedeti, da njiho-
vi obiski niso zaželeni.
S tem so se odnosi med družina-
ma iz dneva v dan slabšali. V dru-
žini Mihaela Gučka, nadzornika
transporta v Cinkarni, je bilo troje
otrok, Javornik pa je imel dva. / Po
okrnitvi odnosov med družinama je
nastal tudi spor zaradi obnašanja
otrok, nato pa prepiri zaradi vza-
jemnega čiščenja stranišča in odvod-
nega lijaka. Zaradi nenehnih pre-
pirov okrog čiščenja in uporabe, je
Javornik lijak celo prestavil in ogra-
dil. S tem se je začela tragedija obeh
driižin, saj je med družinama nastal
nepremostljiv prepad.
Lani, 15. novembra je bil Javor-
nik čez dan odsoten, ko se je okrog
21. ure vrnil domov iz Polul precej
vinjen, je iz neznanega vzroka začel
v dvorišča vpiti in žaliti Gučka, ki
se je odpravil že spat. Med vpitjem
in žalitvami je metal proti oknu ce-
lo late s plota, da bi Gučka čimbolj
vznemiril. Guček je skozi okno za-
čel miriti razsrjenega soseda, poz-
neje, ko pa ta ni prenehal, je začel
še sam obmetavati soseda z opeko.
Javornik mu jo je vračal in ga celo
ranil v ustnico. To jc Gučka razje-
zilo, hitro se je oblekel, vzel v ku-
hinji sekiro in v copatah odšel pred
hišo, da bi izzivalca prestrašil.
Komaj je Guček stopil na dvori-
šče, ga je Javornik údiral z lato po
glavi, da se je prelomila, z drugo
pa po ramenu in ga nato še ugriz-
nil. Obtoženi Guček je med razpra-
vo zatrjeval, da se je šele nato zag-
nal s sekiro v napadalca. Z ostrino
je udarjal po sosedu, nato sta se po-
grabila z rokami in se valjala po
tleh v borbi za sekiro.
Javornikova družina je mirila mo-
ža in očeta, vendar brez uspeha. Ve-
čina udarcev s sekiro ni bila nevar-
nih, razen rane pod desno ključni-
co, ki je Javorniku predrla celo re-
brno mreno in iz katere je močno
krvavel. Javornik je zaradi poškod-
be že med prevozom v bolnico umrl.
Po kasnejših ugotovitvah je bilo
ugotovljeno, da je imel pokojnik v
krvi 1,9 promile alkohola, kar kaže,
da je bil močno vinjen. Delno je bil
vinjen tudi obtoženec.
Obtožnica je Gučku očitala nena-
meren uboj za dejanje, ki je posle-
dica trenutne razdraženosti, ker je
bil'storilec izzvan in napaden ne da
bi dal sam povod. To je senat upo-
števal kot olajševalno okoliščino, pa
tudi dejstvo, da je bila Gučku zara-
di udarca po glavi zmanjšana tre-
nutna razsodnost. Ravno tako je
upoštevalo storilčevo slabo zdrav-
stveno stanje, skrb za tri mladolet-
ne otroke, kot obtežilno pa, da je
prekoračil pravice silobrana s tem,
da je šel s sekiro nad izzivalca. Upo-
števajoč vse okoliščine je senat ob-
sodil Mihaela Gučka na pet let stro-
gega zapora.
-ez
na cesti nisi sam ф na cesti nisi sam • na cesti
61 SMRTNIH NESREČ
že v pretekli številki smo
bralcem posredovali stra-
hotne številke žrtev pro-
meta na območju celjskega
okraja. to žalostno bilan-
co neprevidnosti alkohola
in objestnosti bi samo neko-
liko izpopolnili s številom
prometnih nesreč pred in po
praznovanju novega leta.
žalosten rekord je pripa-
del 26. decembru, ker je sa-
mo tega dne bilo 22 promet-
nih nesreč, in naslednja 2
dneva 20. materialna škoda
je znašala 5,325.000 dinarjev.
okrog praznovanja in po
njem je bilo 25 nesreč —
3,645.000 dinarjev materialne
škode. to grozljivo stati-
stiko ne bi dopolnjevali še
z ranjinimi, ker je njih šte-
vilo zaskrbljujoče. minulo
leto je bilo tako dvojni re-
korder: 61 mrtvih in 22 ne-
sreč v enem dnevu!
objavljamo enega izmed
posnétkov prometne nesre-
če v minulem letu. to je
lahko obenem tudi traglc-
Cna Čestitka vsem neprevid-
nim voznikom, slabim ce-
stam, alkoholu ali objest-
nosti. v imenu bralcev želi-
mo, da bi letos bilo tovrst-
nih posnetkov cim manj.
Fotoarhiv ct, foto j. Poljanšek
MATA HARI
Angleži so $edaj hoteli ajero kar najbolj ob-
zirno polišati. Z vojaškim spremstvom so jo
ukrcali na ladjo, a ne za Rotterdam, teniveč za
najbolj oddaljeno špansko luko Gijon. Mata Ra-
ri ni opazila, da z njo potuje francoski agent,
ki jo je na vsakem koraku nadziral. Ni vedela,
da so preiskali njen kovček, ni vedela, da je
francoski agent pretaknil vsak kotiček njene
kabine, medtem ko je kosila, ni vedela, da so
preiskali vso njeno osebno garderobo in prav
tako ni vedela, zakaj ji je postalo nenadoma
siabo in se je onesvestila. Odnesli so jo v kabino
in angleška bolničarka jo je slekla do golega
in preiskala vsak delček njenega perila. Toda
kljub tej pikolovski in popolni preiskavi, niso
odkrili ničesar, kar bi plesalko bremenilo.
Ravno zvečer, ko se je Mata Hari opomogla,
po slabosti in se sprehajala po palubi, je kape-
tan lad fe poslal šifriran brzojav kapetanu La-
douxu v Pariz. Javili so, da pri plesalki niso
našli tistih pet pisem, ki bi jih morala odnesti
\> Belgijo francoskim vohunom.
Po prihodu v Španijo je Mata Hari takoj od-
potovala v híadrid. ¿al o teh dogodkih, ki jo
bodo nekega dne stali glavo, ni 'imela pojma.
Nastanila se je v Grand hotelu in najela nekaj
luksuznih sob v neposredni^ bližini nemškega
mornariškega atašeja v Španiji g. von Kroona.
V Madridu je ostala nekaj tednov. Večkrat je
bila v družbi francoskih mornariških oficirjev,
spoznala se je tudi s francoskim mornariškim
atašejem, toda opazila je, da ji nihče prav ne
zaupa. Španija pa je bila dežela, kjer se ni mo-
gla nadejati kakšnih uspehov. Začelo pa ji je
primanjkovati denarja. Čestokrat se je sestajala
¿ nemškim mornariškim atašejem, toda o do-
godku, ki je končno zapečatil njeno usodo, še
danes molče vsi, ki o tem kaj vedo.
Znano je samo, da je g. von Kroon namenil
plesalki večjo vsoto denarja, katero lahko ple-
salka dvigne v Parizu od člana nekega nevtral-
nega poslaništva. Toda za sporočilo je bil po-
treben radio-telegram in ta je usodno pokopal
življenje Mate Hari. Šifrirani radio-telegram še-
fu obveščevalne službe v Amsterdamu, ki je po-
ročal, naj izplačajo 15.000 pezet agentu H-21 in
sicer preko pariške banke »Comptoir d' Escom-
pte« je ujela francoska postaja na Eiffelovem
stolpu. Francoska obveščevalna služba je že dol-
go poznala ključ za nemške šifre in je z lahkoto
dešifrirala telegram nemškega mornariškega
atašeja v Madridu.
Ladoux je razmišljal, če je točno, kar je zve-
del od Hanne Witting, potem se bo Mata Hari
kmalu pojavila v Parizu. Še isti večer je prejel
telegram, ki je potrdil njegova predvidevanja.
Agent, ki je spremljal plesalko že iz Londona,
je sporočil, da se Mata Hari vrača v Pàriz.
14. februarja 1917. leta je pariška kriminalna
policija v zgodnjem jutru obkolila »Palace ho-
tel«. a' katerem je stanovala Mata Hari po vr-
nitvi iz Madrida. Akcijo je vodil komesar kri-
minalnega odseka gospod Priollet. Nekaj po
sedmi uri je skupaj s tremi policisti vstopil v
recepcijo hotela, pokazal direktorju pooblastilo
in zahteval, da mu pove številko Mata Harine
sobe. Ravno ko je skupaj s policisti odhajal v
prvo nadstropje, je v recepcijo pritekel nek člo-
vek. S ceste se je slišalo močno brnenje šport-
nega avtomobila. Tujec je nosil usnjen plašč in
je bil zelo vznemirjen. Pohitel je k vratarju in
vprašal. .
»Kje stanuje Mata Hari? Takoj moram go-
voriti z njo?«
Vratar še ni odgovoril, ko je pristopil direk-
tor hotela in dejal: »Madam Mata Hari? žal ne
morete govoriti z njo, pogljete, ti gospodje so
ravnokar odšli k njej.« Človek v usnjenem pla-
šču je pogledal na stopnice, se prijel za srčno
stran in odhitel iz. hotela.
Bil je Markiz de Montessac. Skočil je v šport-
ni avtomobil in se z največjo brzino umaknil
iz prizorišča. Ni več mogel rešiti žene, ki jo je
ljubil. Bil je pol ure prekasen.
Medtem pa je komesar gospod Priollet že
potrkal na vrata sobe. Nihče ni odgovoril. Potr-
kal je drugič in ko zopet ni bilo glasu je s pest-
jo udaril po vratih in zavpil.
»Kriminalna policija! Odprite, drugače bomo
vdrli!«
7R1VE PROMETA
po desetih dneh umrl
V večernih urah 29. decembra je v
bolnišnici umrl IVAN VIRANT, ki
je bil hudo telesno "poškodovan v
prometni nesreči v Žalcu.
izpod zapornic v smrt
Tridesetega decembra se je na že-
lezniškem prelazu Šentjur — Jakob
pripetila težka prometna nesreča.
Štirindvajsetletni JAKOB ZDOLŠEK
doma iz Ponikve in STANKO SIVKA
iz Kranjč sta kljub spuščenim zapor-
nicam hotela prečkati železniško pro-
go. Izpod zapornic sta zlezla na pro-
go v trenutku, ko je pripeljal iz
celjske smeri tovorni vlak. Da bi bi-
la nesreča še večja, je takrat iz Šent-
jurja po drugem tiru pripeljala lo-
komotiva, ki je v trenutku križanja
zadela .Zdolška in ga zbila po progi,
kjer je obležal mrtev. Stanko Sivka
si je rešil življenje s prisotnostjo du-
ha s tem, da je v času križanja po-
čepnil in se s tem izognil silovitemu
udaru zraka dveh križajočih vlakov.
Podobna nesreča se je zgodila tudi
na železniškem prelazu v Sevnici, ko
je mopedist BRANKO JUG poizkusil
prečkati progo kljub temu, da so
bile zapornice spuščene. V trenutku
ko je bil med tiri, je pripeljal vlak
in zadel moped. Juga je z mopedom
vred zbilo med tire, kjer je obležal
nezavesten. Življenje mu je rešil pot-
nik, ki je ponesrečenca potegnil s
tirov nekaj trenutkov pred prihodom
drugega vlaka.
s svadbe ena v smrt,
druga v bolnico, tretji
v zapor
Prvega januarja ob deseti uri do-
poldne je voznik ALBIN STIPIC iz
Ljubljane z osebnim avtomobilom
zavozil pred stadionom Matije Gub-
ca v Krškem v obcestni jarek, drsel
po njem 17 metrov in nato treščil v
drevo. Voznik in sopotnici MARIJA
KOVAČIČ in MARIJA JANKOVIC so
bili ob nesreči poškodovani, slednja
tako močno, da je v bolnišnici za-
radi poškodb umrla. Vozniku je bila
odvzeta kri zaradi^, znakov vinjenosti
in je priprt. Vsi trije so se udeležili
svatbe.
NESREČA
NE POČIVA
nesreča s strelivom
IVAN OMERZO iz Malega Kamna
je za Silvestrovo praznovanje obiskal
sošolca MARTINA RESNIKA. S sabo
je prinesel naboje od mitraljeza
Bren, da bi z eksplozijami počastil
rojstvo novega leta. V naboje je
vtaknil zažigalne vrvice in prižgal.
Naboj, ki je naslednji hip eksplodi-
ral, je Omerza ranil po glavi. Vsled
poškodb je ponesrečenec čez nekaj
časa umrl. K sreči se sošolec ni hotel
udeležiti te nevarne igre in je ostal
živ.
zastrupitev z
ogljikovim monoksidom
Tretjeea januarja so v Vrbnem 39'
sosedi odkrili FRANCA STOJANA m
njegovo ženo nezavestnega v postelji.
Zakonca sta se zastrupila z ogljikct
vim monoksidom, ki je uhajal i/, pe-
či. Kljub takojšnji intervenciji kra-
jevnega zdravnika in prevozu v bol-
nico, je FRANC STOJAN umrl. Žena
je izven nevarnosti.
ZNANOST-TEHNIKA-MEDICINA
električna maska
Nedavno so ugotovili, da
prehaja skozi masko, kakr-
šno nosijo na obrazu zdrav-
niki pri operacijah, 90 od-
stotkov mikroorganizmov.
Zato v ameriških bolnišni-
cah uvajajo novo masko iz
steklenih vlaken, skozi ka-
tero občasno spuščajo slab
tok — ta ubija 29 odstotkov
mikrobov.
upadanje umrljivosti
Po podatkih ministrstva
za zdravstvo je bila umrlji-
vost na Češkem lani v pri-
merjavi s prejšnjim letom
nižja. Leta 1962 je od 100
tisoč prebivalcev umrlo 100,8
ljudi, prejšnje leto pa le
95,26 ljudi. Upadanje umrlji-
vosti so zaznamovali pri na-
lezljivih bolezni^, največ pa
pri tuberkulozi, za katero je
umrlo lani 19 ljudi na 1Ö0
prebivalcev.
nova kirurška nit
»Lečiva« v Modžanih na
na Češkoslovaškem proizve-
de letno 13.000 kilometrov
kirurške niti. Za to porabi
dnevno črev od 400 do 500
zdravih ovac. To je edino
podjetje na češkem, ki izde-
luje nit, kakršno človeško
telo absorbira. Za ostali ma-
terial, potreben za kirurško
šivanje — debeline 500-tinke
milimetra, uporabljajo na-
ravno svilo, lan in silon. No-
vost podjetja je tako imeno-
vani orsilon. Da bi olajšali
delo kirurga pri različnih
operacijah, so nekatere niti
tudi različno obarvane.
NAJMLAJŠE SLOVENSKO MESTO
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE JE Z ZAKONOM O SPREMEMBI OBMOČIJ
OKRAJEV IN OBčIN V SRS Z DNE 29. 9. 1964 PROGLASILA NASELJE ŽALEC
/A MESTO. NASE NAJMLAJŠE MESfO IMA NEKAJ NAD 2.000 PREBIVALCEV
TER NAr> 1.500 DELOVNIH MEST. ŽALEC LE NI SAMO GOSPODARSKO IN
UPRAVNO SREDIŠČE SP. SAVINJSKE DOLINE, TEMVEČ TUDI GOSPODARSKO
SREDIŠČE SLOVENSKEGA HMELJARSTVA.
Začetki žalske naselbine segajo
daleč nazaj v stoletja srednjega ve-
ka, in že leta 1265 je bilo to naselje
povzdignjeno v trg. Potemtakem je
Žalec prvo naselje v Savinjski do-
lini, kateremu so bile podeljene
tržne pravice in dolžnosti (Celju
šele 1323, Braslovčam pa leta 1475).
Navkljub vsemu pa je vsa tvorna
prizadevnost našega mesta z dostoj-
nimi poglavji zapisana v zgodovini
slovenskega naroda. Leta 1452 je bil
Žalec priča spopada med vojsko
celjskega grofa Ulrika II. in vojaki
nemškega cesarja Friderika IV.; sa-
mo nekaj desetletij kasneje so se
morali Žalčani spoprijeti v neena-
kem boju z razbesnelimi hordami
turških vojska (1471 in 1480). Gra-
dovi, katerih razvaline še danes ne-
mo žde po samotnih, a strmih vzpe-
tinah Sp. Savinjske doline, so po-
stali v drugi polovici 16. stoletja naj-
močnejše' trdnjave protestantizma
pri nas; žalska Okolica je v osem-
desetih letih 16. stoletja dobila pro-
testantsko cerkev s šolo na Govčah.
Nemirna leta 17. stoletja so tudi ro-
dila kmečke upore savinjskih pod-
ložnikov, ki jih je ugonobila šele
cesarska vojska. In navsezadnje ne
moremo kàr mimo »Žalskega tabo-
ra 1868. leta«, ki je proklamiral Ze-
dinjeno Slovenijo. <
Brez dvoma še čaka naše zgodo-
vinopisje hvaležno delo iz poglavij
razmerja in odnosov med Žalcem s
Savinjsko dolino in Celjem. Samo
s podrobnimi proučevanji bo mogo-
če raziskati in z objektivnimi merili
ovrednotiti pomen mesta Žalca v
naši nacionalni zgodovini.
Drugo obdobje, ki ga opredeljuje-
mo v razvoju Žalca, se prične v zad-
njih desetletjih preteklega stoletja,
ko se je pojavil hmelj kot tržna kul-
tura na savinjskih poljih. Povsem
se moramo strinjati z izsledki tov.
J. Slokana, s katerimi nam
osvetljuje »mit o začetkih savinj-
skega hmeljarstva« (gl. »Celjski ted-
nik«, št. 44 z dne 6. novembra 1964).
Poudariti pa moramo, da je šele
koncentracija pivovarniške industri-
je, katero ie bil omogočil kapitali-
stični družbeni sistem, priklicala
zahtevo po komercializiranem kme-
tijstvu.
Ne moremo pa tudi čisto neopa-
zno mimo najnovejše dobe, ko je
bila leta 1955, oziroma 1958 z novo
upravno-teritorialno razdelitvijo for-
mirana savinjska komuna, odnosno
žalska občina. S to politično-uprav-
no razmejitvijo je prišla ponovno
do polne veljavnosti gospodarska
homogenost zahodnega predela Celj-
ske kotline ter gravitacijska pove-
zanost različnih naravnih predelov
Spodnje Savinjske doline.
S prikazanimi zgodovinskimi dej-
stvi smo sktišali samo bežno osvet-
liti mesto Žalca z okolico ter z vso
njegovo pokrajino (Savinjsko doli-
no) v naši preteklosti, ki se z vso
svojo sproščenostjo staplja v seda-
njost. Še v današnjih dneh prav
močno izstopa fiziogonomija Žalca
iz preteklega stoletja, katera pa se
naj obvaruje v starem tržnem delu,
kjer je cesta razširjena v prostrani
tržni prostor, pred kakršnim koli
urbanističnim posegom. Saj bi
prav z njimi tudi spremenili vso do-
sedanjo funkcionalno sklaanost žal-
ske tržanske (mestne) silhuete in
vedute, ki sta bolj ali manj sponta-
no vzraščeni v pokrajino Sp. Savinj-
ske doline.
Danes se občani žalske komune
kar najpogosteje vprašujemo, kateri
pa so tisti osnovni kriteriji, ki daje-
jo posameznemu naselju mestni zna-
čaj ter mestne funkcije? Na zastav-
ljeno vprašanje ni najlažje odgovo-
riti. Še danes imamo v Sloveniji ne-
katera mesta, ki ne vrše tako ime-
novanih mestotvornih funkcij za
pokrajino, iz kateré so vzrasla (npr.
Višnja gora in Kostanjevica na Kr-
ki). Naslov mesta so podedovala iz
fevdalne dobe, ko je imel fevdalni
zemljiški gospod odločujoč vpliv pri
podeljevanju mestnih pravic in dol-
žnosti poedinim naseljem. Nekateri
poglavitni činitelji, ki so botrovali
nastanku fevdalnih mest ali trgov,
so s spremembami družbeno-eko-
nomskih odnosov izgubili vso svojo
nekdanjo veljavnost in tehtnost
(npr. obrambni značaj). Tudi zato
so ostala prenekatera nekdanja ur-
banska (ali vsaj nekmetijska) nase-
lja na Slovenskem na razvojni stop-
nji preteklih obdobij; v zdajšnjost
se vključujejo s »pokmetitvijo«. Nič
več nimajo tistih imenitnih funkcij,
ki so jih dolga stoletja dvigale v
prvo naseljè posameznega območja,
predela ali pokrajine (tržni in se-
manjski dnevi; zato so morda še
najbolj tipična nekdanja tržna na-
selja v območju današnje šmarske
in mozirske občine).
Danes prištevajo k mestom vse
večje strnjeno in gosto poseljene
aglomeracije prebivalstva, ki ne ži-
vi od kmetijstva, pač pa opravlja
številne gospodarske in druge druž-
bene funkcije v pokrajini, ki ga ob-
daja; ima svojstveno organizacijo
življenja, plansko ureditev, poseben
zunanji izgled ter določen obseg (po
dr. I. Vrišerju).
Razmerje med številom prebival-
stva ter deležem kmetijskega prebi-
valstva je pri nas odločujočega po-
mfena, ki daje naselju mestni zna-
čaj. S tem, kö je v preteklem letu
(1964) presegel Žalec najspodnejšo
zahtevano mejo v številu prebival-
stva (2.000), ki se postavlja v os-
predje pri marsikateri razporeditvi
naših naselij, pa smo prepričani, da
je danes v Žalcu že tudi manj kot
10" o kmetijskega prebivalstva (1961
je bilo 11,9%, a leta 1953 še 15,5%).
že leta 1961 je bilo 42,2% Žalča-
nov zaposlenih v terciarnih (trg.,
gostinstvo, promet, prosveta, zdrav-
stvo itd.) ter 26,1 % v vejah sekun-
darne .dejavnosti (ind., rudar., grad-
beništvo in obrt). To nam nedvom-
no karakterizira močno stopnjo raz-
vitosti mestotvornih in drugih jav-
nih funkcij Žalca. Obenem nam tu-
di ta dva pokazatelja utemeljujeta
upravičeno potrebo in res samo še
po formalno-pravnem priznanju žal-
skega naselja za mesto, kar je sto-
rila skupščina SRS v pretekli jeseni.
V	vsem zadnjem poldrugem sto-
letju lahko zasledujemo spontano
rast žalskega prebivalstva (izjema
so podatki za L 1931), česar pa ne
moremo trditi za obe nekdanji tržni
naselji Sp. Savinjske doline (Bras-
lovče in Vransko). Od 451 ljudi, ko-
likor jih je imel Žalec okrog leta
1820, se je število Žalčanov povzpelo
na 2.022 v letu 1964, ali kar za 348 %
(Braslovče 17% in Vransko 15%.)
Danes pa Žalec ni samo upravno-
administrativno središče Sp. Savinj-
ske doline, temveč tudi njen naj-
močnejši gospodarski center. Pra-
vilni utrip sožitja Žalca s Savinjsko
dolino moremo najlepše razbrati iz
vsakodnevnega nihanja delovne sile
v Žalec, ki ima okrog 1.500 zaposlen-
cev. Toda samo eno tretjino teh de-
lovnih mest zàvzamejo domačini —
Žalčani. Potemtakem prihaja vsak
dan v metropolo slovenskega hme-
ljarstva blizu tisoč ljudi od blizu
in daleč, a okrog 300 Žalčanov je
zaposlenih v drugih krajih (največ
v Celju)
Gospodarske in javne funkoije me-
sta Celja so že zdavnaj prerasle svoj
nekdanji lokalni okvir. Mesto ob
Savinji se skladno s potrebami in
zahtevami širše pokrajinske skup-
nosti razvija v višji tip urbanske
aglomeracije.
V	teh dneh, ko stopa pred nas z
novimi pravicami ter obsežnimi
dolžnostmi naš mladi veteran--
Žalec, mu zaželimo na vsej prihod-
nji poti kar najbolj pristno vzra-
-ščanje s hmeljarsko pokrajino. Kaj-
ti samo tako bo upravičeval bogato
dediščino preteklosti pa stapljal še
prenekatere pregraje nyd mestom
in našim podeželjem.
MILAN NATEK
BESEDA OBČANOV . .
CESTA? — POTREBNA!
V	imenu vseh uporabnikov Poko-
pališke ceste pod Golovcem mislim
da ne bo odveč, če še enkrat opozo-
rim javnost, kako nujno potrebno bi
bilo to cesto še letos zgraditi, kakor
je bilo predvideno, namreč približno
po že načeti trasi za priključitev vo-
dovoda. Vožnja z vprežnimi vozili po
Mariborski cesti je zdaj prepoveda-
na in bo zato Pokopališka cesta ne-
primerno bolj obremenjena kot je bi-
la. Sedaj še dela na novi trasi vodo-
voda niso končana, razen tega pa za
zgraditev 500 metrov navadne poti res
niso potrebna tako velika sredstva,
da bi jih ne zmogli.
\	Alojz Prmc
Trnovlje
ČEMU VOZNI RED?
Lani, 30. decembra se nas je nekaj
pripeljalo iz Ljubljane z vlakom v
Celje. Nameravali smo nadaljevati po-
tovanje z avtobusom — nekateri do
Griž, drugi pa naprej do šešč m
Prebolda. Na avtobusno postajo v
Celju srn» prišli ob pol petih popold-
ne. Avtobus za Prebold preko Gri/
bi moral po voznem redu odpeljati
s celjske postaje ob 16.45, odpeljal
pa je že pred pol peto. Vprašali smo
dežurnega sprevodnika, če bo odpe-
ljal mogoče še kak avtobus.^Odgovo-
ril nam je: ' »Jutri.«
Če je avtobusni promet pred praz-
niki okrepil druge proge, bi bil ne-
mara lahko tudi to. Posebej pa pro-
sim upravo tega podjetja —' in z
mano vsi prizadeti — naj mi pove,
čemu služi vozni red in zakaj je av-
tobus odpeljal prej kot bi po voznem
redu smel.
Marjan Uranjek •
-GSŠ Postojna
V	GORNJEM GRADU NI SADJA
Dosti smo že pisali o zgornjesa-
vinjskem turizmu in o ukrepilf, ki
naj bi pospešili to pomembrp panogo
gospodarstva. Žal pa v praksi nuir-
sikdàj prezrjépio sicer nemara drobne
pa vehdar važne pomanjkljivosti. Ena
od njih je preskrba s sadjem. Tako
so na primer turisti v* Gornjem gra-
du zadnje dve leti zelo pogrešali —
sadje, čeprav- ga je v okolici na pre-
tek. Če že kmetje svojega sadja ne
smejo prodajati trgovini — bi bilo
po mojem prepričanju vendar nujno
potrebno ta problem rešiti kako dru-
gače.
Jože Petek
j	Gornji grad
ODGOVOR NA DOPIS
»SAMOVOLJA ŠEFA MEZDNEGA
ODDELKA«
Pisec članka omenja preklarijo za-
radi električnih peek, ni pa omenil
tega, da nas je bilo več takšnijh, ka-
teri nismo Oddali pečic na prvi nalog,
da pa so se drugi mnogo bolj pre-
pirali zanje, kakor jaz. Neka starej-
ša tovarišica, ko je tožila, da jè bolna
in da^ jo zebe, je baje dobila odgovor,
češ če si stara in bolna, pa umri.
Jaz sem samo prosila in nergala naj
nam popravijo radiator. Prosili smo
cele tri tedne. Nalog za organizacijo
popravila je dobil tovariš Benedej-
čič. Naloga ni izpolnil. Uprava se
sklicuje na tri naročilnice, katere naj
bi izdala. Vemo pa, da mrtva naročil-
nica dosji manj doseže, kakor živa
beseda. Vprašala bi rada, kdo je
kriv take »samovolje«. Mar ne upra-
va podjetja? Včasih so centralno kur-
javo pregledali preko poletja in r.e
v času, ko že pričnemo kuriti. Lani
pa je sploh niso pregledali. Vprašala
bi tudi, kako je bil kaznovan tovariš
Benedejčič, ker ni izvršil naloga up-
rave? Mar ni imel časa? Vemo pa
eno. Mnogo težji prekrški so že bili
pa zanje ni bil nihče kaznovan. Ve-
mo, da se prekrški nekaterih ljudi
na debelo razpihnejo, za prekrške
drugih pa se največkrat »ne ve«.
Anka Bračun
GOLOBI NAM DELAJO ŠKODO
Pred leti smo bili veseli ko je sku-
pinica golobov tu in tam poživila
celjsko ulico. Zadnje leto so se pa
tako razširili, da nam jate teh ptičev
delajo že preglavice. Poglejmo si fa-
sade hiš na Tomšičevem trgu in dru-
god. Vsi imamo radi te živalce, toda
ne smemo jih navajat: da nam bodo
v nadlego in škodo. Dobri ženici na
Tomšičevem trgu, v hiši, kjer ima
Singer svojo poslovalnico, priporoča-
mo, naj ne krmi golobe na oknih,
ampak naj jim nasuje hrano na ze-
lenico, ki je pred to hišo., Še pa-
metnejše bi bilo, če bi nastavljali
hrano na dvoriščih, ker bi potem go-,
lobi tam iskali hrano podnevi in tudi
zavetišče ponoči.	L. C.
... IN NJEN ODMEV
resnično — doživeto — napisano
GLAVA NAPRODAJ
Po pripovedovanju Jožeta Jer-
šeta piše Drago Hribar
II.
V Sidi bel Abbesu, kjer se je
pričela naslednja etapa Jeršetove
legionarske »kariere«, so dobili
prvo akontacijo. Glava legionarja
je veljala okrog 13 tisoč franco-
skih frankov. Cena je bila nizka,
vendar; za začetek vsaj vzpodbud-
na. Jerše, ki je v finančni stiski
Že v Avstraliji prodal uro in goj-
zerje, si je lahko zdaj kupil novo
uro. Uro, ki bo kazala čas nje~go-
vega bivanja v eni najbolj zloglas-
nih vojaških formacij. Pri tem mu
je pomagal neki Beograjčan, ki
je bil že pred tem prišel sem iz
Indokine.
Vse doslej, ko so premerili že
precejšnje razdalje, mepjali veliko
kasarn in imeli za seboj vrsto for-
malnih postopkov, pravzaprav niso
črnili vojaškega življenja, ki bi bi-
lo vredno tujske legije. To življe-
nje se je pričelo šele■ v Mascari,
manjšem mestu, ki leži vzhodno
od Orana in šteje nekaj čez 40.0Q0
prebivalcev.
V Mascari so šest dni v tednu
hodil na vežbe, ob nedeljah pa so
bili prosti. Legionarski dan se je
•pričel z zajtrkom. Ob sedmih zjut-
raj je bil zbor pred kasarno, nato
je sledil marš čez travnike, pose-
jane z- oljkami, v pragozd, kjer so
se učili predvsem streljati, kajfi
streljanje bo poslej najbolj cenje-
na »disciplina«. Na vežbah so osta-
jali tudi po ves dan, tako da so
Wn na mesto vozili hrano s ka-
mioni.
Včasih so morali seveda vstati
h'di ob dveh zjutraj, da bi potem
pozne noči marširali. Zdelo se
je, da so prehodili ogromno
kilometeov, iz mesta, v resnici џџ
so krožili okrog njega. V splošnćm
vojaška disciplina ñi bila preveč
Zvezna; nekaj demokratičnosti so
l"n sprva puščali bržkone v zame-
no Za pekel, ki jih še čaka. Tako
le bilo prepuščeno vsakemu pose-
rei, kdaj hodi spat ali kdaj vstaja,
kasarna je bila znotraj lepo ureje-
¡4 prav tako tudi sobe. Tla so bi-
V lz posebnih ploščic, ki so jih
c¡sjili s kremo za čevlje. Ob né-
eljah so preganjali dolgčas s
kartanjem. Ker so vmes tudi pili,
Ie kdai Pa kdaj prišlo do kakšnih
spopadov. Tako se je ob neki taki
priložnosti neki Nemec pričel raz-
burjati.
—	Vi ste tujci! je vpil ter pri
tem povzdigoval sebe (za kar je
imel kot pripadnik militaristične
rase gotovo tehtne vzroke.)
Mera je bila vendarle polna, za-
to ga je nekdo močno udaril po
ustih.
Prišel je komandant bataljona,
Slovenec, ki je sicer govoril fran-
cosko, a je v nemščini vprašal:
—	Jerše, kaj si mu storil?
—	Jaz nič, je odvrnil Jerše.
Šla sta v pisarno, kjer mu je
Jerše razložil, da ni nič kriv, nato
pa je komandant v lepem primor-
skem dialektu jekel:
—	Držite se, fantje. Kjerkoli bo-
ste, zavedajte se, da ste Jugoslo-
vani.
Jerše je imel občutek, kakor
dà je hotel večkrat govoriti z nji-
ny, vendar najbrž ni smel.
V enoti, v kateri je bil Jerše, je
bilo namreč več Slovencev. Ob ne-
deljah zvečer sb hodili skupaj v
neko gostilno. Nekega večera, ko
so sedeli za mizo in prepevali slo-
venske pesmi, sta pristopili dve
ženski in moški.
—	Vi ste Slovenci? je rekla ena
izmed njih.
Legionarji so bili presenečeni,
kajti kdo bi si mislil, da bo tako
daleč ód domovine srečal svojega
človeka. Moški, ki je bil slovenski
kapetan tujske legije, je potlej vse
skupaj povabil na dom, kjer so
pozno v noč ob vinu in naših na-
rodnih pesmih tekle tudi solze.
— Nikogar se ne bojte, je med
tem rekel kapetan. — Ni -važno,
kakšne narodnosti je kdo; tu so
vsi enakovredni.
Pred pohodoijn — v ospredju Jerše
SKOZI SVINČENO TOČKO
Kako vam gre
Herr Krupp?
KAKO SE POČUTITE NA CELU TAKO
MOGOČNEGA MOŽGANSKEGA TRUSTA,
RAZSEJANEGA PO VSEM SVETU, KI STE
GA ZBRALI V ESSENU NA VELEZNAME-
NITEM SESTANKU, DA BI POKAZALI —
KAJ? — NEMARA STAVBARSKI OKUS
KRUPPOV, KI GA JE IZPRIČAL ŽE VAS
OCE, KO JE KRSTIL SVOJ NAJDEBELEJ-
ŠI TOP PO SVOJI NEŽNI POLOVICI? GO-
SPODU KRUPPU (SPREDAJ V SREDINI
MED SINOM ARNDTOM IN GENERALNIM
DIREKTORJEM BEITZOM) JE VIDETI NA
OBRAZU DOLARSKO POMEMBNOST TIS-
TIH 1,25 BILIJON DOLARJEV PROMETA
IZ LETA 1960. OD TAKRAT PA DO DANES
JE PAC POSTALA TA POMEMBNOST ŽE
VELEPOMEMBNOST GOSPOD KRUPP PA
VELEKRUPP, SAJ SPADA MED NAJMO-
GOČNEJŠE VELEKAPITALISTE NA SVETU.
ZARES VELIKA KOLIČINA MOŽGAN NA
KUPU PRI OČETU KRUPPU: V VSAKIH
POČIVA KAKŠEN JEKLEN TOP, KAKŠEN
TANK ALI VSAJ GRANATA ZA BLAGOSLOV
PREBIVALCEM NAŠEGA PLANETA. — NE-
KI NOVINAR JE OB TEJ SLIKI PRIPOM-
NIL, DA BI BILA GRANATA, KI BI JO IZ-
DELALI — RECIMO ZA ZABAVO — VSI TI
KRUPPOVI SUPERINŽENIRJI, NAJVEČJA
GRANATA NA SVETU. SUPERBOMBA ZA
SUPERSMRT.
SKRIVNOST 0 MARTINU BORMANU
Začnimo z dokumenti, ki govo-
re v prid domnevi, da je Borman
j padel v Berlinu. O tem sta pri-
jčala dva očividca. Prvi je Erich
Kempka, Hitlerjev osebni šofer.
Če mu naj verjamemo, je bil Bor-
'mann v tanku, ki je peljal čez
most Weidendammer. Tank je
zadel ruski raketni izstrelek. To
verzijo mi je Kempka osebno po-
vedal 1945. leta, ponovil pa jo je
tudi na niirnberškem procesu.
Toda povsem gotovo je, da v
tej izpovedi ni niti kanec resnice.
To trdim, četudi so izjavo potr-
dili nekateri drugi očividci, med
katerimi so nekateri menili, da je
Bormann eksplozijo tanka preži-
vel. Od teh trije še žive. S tem
v zvezi je treba opozoriti še na
vedal svojo verzijo, sem jo se-
veda sprejel z rezervo, pa ne za-
to, ker bi morda veroval Kempki,
ampak ker je učinkovala preveč
prepričljivi). Hočem reči, da je
šlo za verzijo enega samega oči-
vidca. Zaradi tega se je vsiljeval
zaključek, da gre za golo izmiš-
ljotino, ki je iméla namen para-
lizirati preiskavo in preprečiti,
da bi prijeli Bormanna. V tak-
šnih okoliščinah, sem mislil, je
najvažnejše, da osebno zaslišim
Axmanna.
žal mi je ameriška naklonje-
nost juridičnim ekskluzivnostim
onemogočila zasliševanje. Takrat
sem veroval, če bi mi le bili tisti
Američani, ki so ujeli in razpola-
gali z Axmannom, omogočili, da
AXMANOVA VERZIJA
nekaj. Kempka mi je namreč
priznal, da je ob eksploziji za-
časno oslepel, pa je zato težko
verjeti, da bi bil mogel »videti«
Bormanovo smrt.
Drugo izjavo iz prve roke je o
»smrti« Martina Bormanna dal
Arthur Axman, zadnji vodja Hit-
lerjugend, ki je prav tako stal
ob firerju do poslednjega trenut-
ka. Axmannova verzija iz leta
1946 popolnoma nasprotuje
Kempkovi. Axmann namreč trdi,
da je po eksploziji tanka polni
dve uri sledil Bormannu po ber-
linskih ulicah in da sta oba ho-
tela pobegniti Rusom. Kasneje
sta se ločila, ker sta menila, da
bo laže pobegnil vsak sam. Toda
Axmann je kmalu naletel na ru-
sko patruljo, pa se je vrnil v isto
smer z namero, da bi poiskal
Martina Bormanna in ga ne bi
več zapustil. Našel ga je, trdi
Axmann, toda mrtvega. Bormann
je ležal na hrbtu sredi Invaliden-
strasse.
Ko je Axmann prvikrat izpo-
bi ga zaslišal ustmeno namesto
s pismenimi vprašanji.
Tako ali drugače. Od takrat
do danes so nove okoliščine do-
kaj osvetlile Axmannovo verzijo,
ki je postala docela neprepričlji-
va.
Esesovec Tiburtius je 1953. le-
ta v Švici izjavil, da je priso-
stvoval eksploziji tanka na mo
stu Weidendammer in da Bor-
mann ni bil mrtev. Izjavil je tudi,
da ga je videl ikasneje v berlin-
skem Hotelu Atlas — v civilu.
Dodal je še: »Bormann je imel
vsaj toliko možnosti kot jaz, da
uide Rusom, a jaz sem jim ušel.«
Sicer pa ne smemo pozabiti
še enega zelo važnega dejstva.
Ko so Američani izpustili Axma-
na na svobodo in ko ga je minil
strah za lastno življenje, je ta
umaknil svojo prvotno izjavo in
priznal, da je bila lažna, da Bor-
manna ni videl mrtvega, ampak
je možno, da je še vedno živ.
Prihodnjič: OD SAMOSTANA,
DO SAMOSTANA
INDONEZIJA
IZSTOPILA IZ OZN
Po govoru indonezijskega pred-
sednika Sukarna, ki ga je imel pred
velikim zborom v bližini Džakarte,
je izginilo še zadnje upanje, da do
tega le ne bo prišlo. Izstopila je de-
žela, kateri je prav ta organizacija
omogočila formiranje njene držav-
nosti. Kaj se dogaja na tem delu
sveta, kje so vzroki in kakšne so
lahko posledice?
Res je, da je Malezija otrok, ki
je bil spočet v Londonu. Toda tu-
di to je resnica, da jo je, čeprav
nerad kot tako, sprejel tudi Sukamo.
Hodil je na skupne sestanke s fili-
pinskim in malezijskim predsedni-
kom, skušal ustvariti trojno sožitje
in takrat, ob rojstvu Malezije, ni
grozil z izstopom. Sedaj, ko je po-
stala začasna članica Varnostnega
sveta, kar je tudi Indonezija, pa je
dovolj velik vzrok za takšno početje.
Tu res ni logike in za tem stoji bolj
tehten vzrok, ki ga pa zaenkrat še
ne vemo. Toda kakršenkoli vzrok
bo danes ali jutri znan, ne bo mogel
upravičiti dejanja. Bodisi težka eko-
nomska situacija dežele, težak geo-
grafsko-politični ipoložaj — osam-
ljenost, nezadostna pomoč OZN ali
pa povezava s Kitajsko, ne upravi-
čuje Indonezijo, da odstopi od do-
govorov, na katere se je sama ob-
vezala v Beogradu in Kairu. Ogrom-
ne težave, s katerimi se ta dežela
bori, bi se dale veliko bolj učinkovi-
to reševati na forumih OZN. Njena
naloga je bila4 boriti se za sprejem
Kitajske v OZN, ne pa, da stomili-
jonski narod še poveča število ne-
članov te organizacije. Će so to
osebne ambicije, užaljenost ali želja
za povečanjem teritorija, potem je
to slaba usluga indonezijskemu na-
rodu. Posledice so lahko katastro-
falne za Indonezijo, kakor tudi za
ves svet. Kolonializem je mogoče
uničiti samo s skupno akcijo vseh
svobodnih dežel in narodov, to je
z večjo močjo in na pravem mestu,
ne pa z izolacijo. Že tako zelo eks-
plozivno področje je postalo še bolj
nevarno. Indonezijska diplomacija
pa si s tem aktom res ni priborila
ugleda.
M. R.
Tudi Celje bo kmalu imelo filmske
zvezde. Na naši sliki je zaenkrat Re-
nate Ervert, seveda nemška zvezda.
ZADNJI TEDEN
Konec dober — vse dobro, E
bi bila lahko misel, ki naj bi E
nas tolažila v začetku leta. To E
zato, ker začetek ni preveč S
dober. Realna ocena, ki jo je jjj
dal tovariš Tito v svoji novo- |
letni poslanci, je zelo točno г
in na žalost, jo dogodki že v s
prvih dneh potrjujejo. Preveč |
je še nestabilnosti, gospodar- |
ske in politične in preveč je |
še apetitov velikih in močnih, |
ki segajo po usodi malih in =
nerazvitih naronov.
Vrenje v Afriki povzroča §
skrbi enim in drugim. Africa- |
nom, ker čutijo lastno neenot- §
nost (slučaj Nigerije), tujim §
silam pa, ker je te enotnosti E
vsak dan manj ter jih prej ali E
slej čaka homogena Afrika, ki E
bo znala svoje interese zasto- E
pati in braniti. Primer Konga =
je eklatanten v obeh slučajih. =
Tuje vmešavanje v zadeve, ki §
so izključeno zadeve kongoš- e
kega itaroda, je uničilo že ne- |
šteto življenj, povzročilo og- E
romne gospodarske škode in E
v sedanji fazi prisililo sosede, |
da aktivno sodelujejo pri ob- |
računu s Čombejem in njego- E
vimi pomagači. Prisiljeni pra- E
vimo zato, ker bi po zavzetju E
Konga gotovo prišli tudi oni E
na vrsto.
Problemi, ki tarejo Sirijo E
že nekaj let, so ponovno iz- =
bruhnili. Politična nestabil- =
nost in stalno rovarjenje ter E
paktiranje bivših voditeljev s e
tujimi silami, je prisililo se- =
danje vodstvo na odločilne in e
drastične ukrepe. Obsedno E
stanje je stopilo v veljavo in E
čistke — aretacije odpravlja- §
jo nezaželene. Egipt pa je pri- E
pravljen ponovno proučiti vse E
možnosti najtesnejšega sode- S
lovanja, ki je bilo pred leti E
tako žalostno prekinjeno.
Vse drugače pa tečejo spva- =
ri v Aziji- Indija preživlja ve- E
liko politično krizo, za kate- =
ro trdijo njihove agencije, da i
preti nevarnost svobodi in de- =
mokratičnemu izražanju o po- E
litični pripadnosti vseh Indij- =
cev. Masovne aretacije članov =
Komunistične partije Indije s
baje ni narekovala bodoča po- |
litika in organ KP Indije, pač |
pa nestabilnost vladajoče kon- =
grešne stranke. Vsekakor je 5
premier Šastri v težkem polo- S
Ža ju.
Še slabši• pa je položaj v =
jugovzJiodni Aziji, v Južnem =
Vietnamu, kjer se približuje |
ali končna osvoboditev in pa- =
dec kvislinških režimov ali pa =
popolno in odprto angažira- =
nje Amerike. Poslednje bi =
imelo prej ko slej svetovne ¡
posledice. Vsi poizkusi Wa- =
shingtona, vsi çlolarji in živ- I
ljenja ameriških vojakov, je =
bilo z.astonj. Ljudstvo ne Že- =
li dolarjev in plačanih vodi- i
teljev. Vlade se menjajo, od :
vojaške s starimi generali na |
čelu, do civilne in zopet vo- =
jaške z mladimi oficirji. Viet- \
kong operira v središču Saj- \
gona, prav tako kot tristo ki- \
lometrov proč od glavnega \
mesta, napada komunikacije \
in vojaške utrdbe, prehaja iz =
gverilske borbe na klasično- \
pozicijsko, je povsod in nik- \
jer in zmaguje. Simpatije, ki \
jih uživajo borci Vietkonga, \
so nedavno prišle tudi iz Mo- \
skve. želja ZDA, da poizkuša i
omejiti borbeno moč osvobo- [
dilnega gibanja s tem, da ne- i
prestano grozi razširiti vojne \
operacije na Laos in Kambo- \
4žo, je brez efekta.
Vse to pa se dogaja v času, \
ko edina organizacija, ki bi =
mogla položaj vsaj delno ure- \
diti, tj. OZN, preživlja sama I
težko krizo. Formalni vzrok za \
takšno stanje je neurejeno fi- \
nanciranje OZN s strani Sov- l
j et ske zveze. Toda to je samo j
formalno. Resnični vzroki so \
globlji in bolj resni. Sem spada j
problem popolne prepovedi \
nuklearnih poizsküsov, sploš- \
na razorožitev, problem obeh j
Nemčij, vojne baze na tujih \
teritorijih itd. Predvsem pa je \
tu problem političnega in eko- \
nomskega pritiska zahodnih \
sil na veliko število članic j
OZN, ki ob glasovanju prav \
paradi pritiska morajo glaso- j
vati za predloge Amerike. Ta \
premoč je trajala vse do ne- ;
davnega in strah pred izgubo ;
glasovalnega aparata sili ZDA, \
da se zatečejo k tako nevarni \
igri, kot je onemogočiti nor- \
inalno delo te svetovne orga- \
nizacije.	\
MARJAN RAVNIKAR
_______ ' .„,
10.000 otrok vsako leto
BRUTALNO PRETEPEJO V ZDA — STARŠI
Brutalni ekscesi, ki jih zagre-
šijo nad lastnimi otroki starši v
Združenih državah Amerike, so
zaskrbljujoč socialni pojav, poseb-
no še, ker je vsako leto med
temi majhnimi nesrečniki več
mrtvih in pohabljenih. Leta 1962 so
šasopisi registrirali 662 takšnih pri-
merov medtem ko menijo nekateri
sitrokovnjaki, da je neregistriranih
še neprimerno več, saj jih ocenjuje-
jo s fantastično številko 10.000. Ame-
riški starši izbirajo najrazličnejše
pretepaške in morilske metode, da bi
ohladili svojo živinsko jezo nad last-
nimi otroki: udrihajo po njih z raz-
ličnimi trdimi predmeti, žgo jih in
utapljajo. Največ teh trpinčkov je
starih manj kot štiri leta. Mnogi
zdravniki domnevajo, da starši v
ZDA ubijejo več otrok kakor pa jih
umre v avtomobilskih nesrečah ali
zaradi levkemije. Ameriško sodstvo
— pravi neki ameriški novinar —
dobiva zaradi tovrstnega kriminala
čedalje hujši glavobol. Storilcev
namreč ni mogoče tako enostavno
kaznovati, deloma zato, ker jim de-
janja pogosto ne morejo dokazati,
deloma pa tudi zato, ker so ti surovi
roditelji hkrati tako pretkani, da po
vsakem pretepanju odpeljejo svojega
polomljenega otroka k drugemu
zdravniku. Razen tega se zdravniki
bojijo prijaviti starše policiji, ker so
jih zaradi tega že pogosto izkupili,
po drugi strani pa se najdejo tudi ta-
ki, ki so sprejemljivi za podkupnino.
Zavod za otroško varstvo je zdaj
izdelal osnutek zakona, po katerem
bodo zdravniki dolžni nemudoma pri-
javiti vsak primer, za katerega do-
mnevajo, da so ga povzročili starši.
Hkrati osnutek predvideva garanci-
jo osebne nedotakljivosti za vse, ki
takšne zverinske starše javijo poli-
ciji. Do sedaj je že 21 od dvainpet-
desetih ameriških držav uvedlo na
podlagi tega osnutka svoje zakone
za zaščito otrok pred starši. .
Nekateri strokovnjaki dvomijo v
zadostno učinkovitost teh zakonov,
ker so dokazni postopki precej za-
pleteni.
Na naših slikah so trije otroci, ki
so jih starši surovo pretepli. Deklica
na levi je ostala brez ročice. — Oče
otroku — volk ...
15. 1. 1965 — št. 2
Časopis je ustanovil okrajni odbor
SŽDL. Izhajal je 1945 kot »Nova do-
ba«, do 1955 kot »Savinjski vestnik«
in daljç kot »Celjski tednik«. S 1. ja-
nuarjem 1965 ga soustanavljajo obči-
ne: Mozirje, Laško, Celje, Slovenske
Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri
Jelšah, Žalec in 00 SZDL Celje. —
Urejujejo: Rudi Lešnik, glavni ured-
nik; Drago Hribar, odgovorni ured-
nik; Borivoj Wudler, tehnični ured-
nik; Ivica Burnik, Jože Klančnik in
Janez Sever. — Tednik izhaja ob pet-
kih. Izdaja in tiska CP »Celjski tisk«.
Uredništvo in uprava: Celje, Trg V.
kongresa 5, poštni predal 152. Tele-
fon: 24-23. Tekoči račun 603-11-1-656 —
Cena posamezne številke 30 din. Let-
na naročnina 1.200 din; polletna 600
din; mesečna 100 din. Inozemstvo
2.400 din.