Uredništva in upravništvo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja r pcmdeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti rsak dan od 11. —12. ure dopold
Telefon št. 113.
Maročnina listu:
Celo leto..................12	K
Pol leta....................6	K
Četrt leta................. 3	K
Mesečno.................... i	K
Posamezne štetnike 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 IL
Inserati aH oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne peütvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 43.
„Slov. krši. socialna. zveza“
ima oblni zbor dne 27. aprila t. 1. po večernicah pri SV* Križi!
na Murskem polju v „siom-
šekov.i dvorani“.
1.	Otvoritev, pozdrav.
2.	Naše izobraževalno delo. Poroča dr. Anton Korošec.
3.	„Orli“, na plan! Govori dr. Karol Verstovšek.
4.	Kaj hočemo v bodoče? Govori dr. J. H o h-n j e c.
5.	Volitve.
6.	Slučajnosti.
Prijatelji prave krščanske ljudske izobrazbe uljudno povabljeni! — Mladina pridi v najobilnejšem
številu !
Drzni naklepi.
V „Grazer Tagblattu“ 'od dne 16. aprila razkriva neki dr. Albert Ritter v uvodnem članku vso drznost nemških načrtov in naklepov. Zloglasni Bethmannov govor, ki je reklamiral Avstrijo za poslušno pomočnico germanska, najde >v temi članku najodkritosrčnejše spopolnilo. Probuja Slovanov ni spravila v grozen strah samo B e thmjari n -Holl w eg a., ampak ta bojazen se je polastila že celokupnega (germanska. Kako se obdržati na višku, katerega zav-zemljejo sedaj, kako zabraniti Slovajnom, da bi ne prišli do premoči v Evropi, to so skrbi, ki povzročajo Nemcem nemirno spanje 'in porajajo se najrazličnejši načrti. Zlanimivo in značilno pri teh načrtih je to, da njihova1 tendenca ne stremi nikdar po ohranitvi Avstrije, ampak samo po ohranitvi supremacije nemštva. Nemški patrioti, ki so zlasati v zadnjih mesecih dosegli rekord v denunciranju Slovanov, se v resnici ne brigajo prav nič za obstoj habsburške monarhije. Ce tvori Avstrija enega onih glavnih stebrov, na katerih naj sloni moč in premoč nemštva v Evropi in njegovo neomejeno gospodstvo v srednji Evropi, potem jim je Avstrija dobrodošla. Ce pa Av-
* PODLISTEK.
Gospa Ciperi!.
Crtica. Spisal Matko.
I.
„Ciperli, Ciperli“, so kričali razposajeni šolar-čld, cepetajoč z umazanimi nogami po cestnem prahu; velik oblak se je vzdigoval; za njimi, ali pa *že pred njimi, kakor je potegnil veter.
„Ciperli, Ciperli“, so vpili poredneži ter strmeli v daljavo.
Po prašni cesti je prihajala s počasnim, drsajočim korakom gospa Ciperli, obložena z dvema jer-basoma in z lesenim košem na hrbtu.
Solarčki so se postavili kraj ceste, odprli mle-čnozobna usta ter zapeli:
„Micena babca. in velik klobuk,
7 Veter potegne, pa nese Vse vkup.“
Neslan poklon je veljal Ciperli, ki pa se ni zmenila za neotesance, kajti bila je zatopljena v molitev. V žuljastih rokah je držala velik, lesen molek, ter prebirala jagode počasi, premišljeno, vso pot od St. Jakoba, od koder je prihajala, pa do mesta. In vsak dan, po zimi in po leti, je prehodila to pot dvakrat in morda bi tee bila dolgočasila na tem potovanju, da ni imela molekov v jerbasu. O;, teh je incela veliko, za vsak dan v tednu enega; v nedeljo je molila na najlepšega, tistega bisernega, ki so ji ga darovali gospod župnik; ob delavnikih pa je prebirala lesene jagode. Zunaj šentjakobske vasi je začela z vero; pri fužinah je prenehala za trenutek in se o-zrla ma gosposko hišo, pričakujoč, da jo pokliče katera izmed priletnih gospa; a okna so ostala zaprta in zato je Ciperli nadaljevala svoje potovanje.
Sključena pod bremenom, je gledala v tla, ka-
Maribor, dne 18. aprila 1913.
strija noče biti steber nemštva, potem je njena eksistenca nekaj povsem nepotrebnega. To izpričuje tudi omenjeni članek „Grazer Tagblatta.“ Na prav gro-tesko-originalen način bi člankar rad'napravil iz Avstrije, ki ima sedaj slovansko večino, državo, v kateri bi bili Slovani v manjšini. Poslušajte! Famozni člankar predlaga (prestavljeno dobesedno): „Vzhodni Balkan s Solunom predstavlja tako dragoceno pridobitev,, da bi z bzirom na njo smeli prav lahko misliti na izmenjavo, ki bi sicer ne bila po okusu gotovih krogov, toda za monarhijo in njena ljudstva zelo koristna. Ta izmenjava naj bi se tikala Galicije (brez 'Krakova). Vzhodni Balkan je za Avstrijo gotovo mnogokrat toliko vreden, Idot Galicija — in v slučaju kake vojske bi lahko izgubili oboje. Mislimi, da bi Rusija pograbila z obema rokama, ker bi tee polasjtila središč poljskega in rusinskega gibanja.“ Dobri gospod si je izmislil najenosta(v!nejšii način, kako pridobiti Rusijo za to, da bo dopustila, da bi jugoslovanske dežele izginile v nemški malhi: treba jo je podkupiti. Nekoliko pozneje pove še drug vzrok, zakaj bi bila taka „izmenjava“ priporočljiva:	„Pri-
rastek 7 do 8 milijonov bi bil ravno tako velik kot izguba, toda na jugu je samo 4 ‘milijone Slovanov (Bolgarija bi ostala seveda še nadalje samostojna. Op. ur.j, tako da bi bilo v monarhiji , 20 mil. Slovanov, napram 80 mil. neslovanovi ter bi ..slovanski značaj“ habsburške monarhije zapadel fantazijam preteklosti.“ Strah pred slovansko Avstrijo, pred Avstrijo, ki bi ne bila poslušna dekla nemštva in bi se ne hotela vtopiti v 'hohenzolllernskem morju, to je kopito, ki moli iz vseh takih in sličnih člankov nemške žurnalistike.
Najznačilnejši za nemški patrijotizem, ki hoče Avstrijo izrabljati samo v svoje pacionalnof-egoistlč-ne namene, je konec tega članka. V njem je izražen najkrepkejši argument, s katerim utemeljuje dr. A. Ritter svoja izvajanja in opravičenost predlagane politike. Glasi se : „ Ös t e r r e i c h s Daseinsberechtigung liegt 'in seiner Aufgabe, die Kleinvölker) von den Karpathen bis zum Ägäi-schen Meere zu einer Einheit, teils in dynastischen, teils in bundesgenössischen Zfusammenhalt zu sam-meln, den Landweg von Berlin nach Bagdad herzustellen, Saloniki zum Südhafen Mitteleuropas zu machen.“ (Avstrija ima pravico do obstanka radi svoje, nalog e, da združi male «narode od Karpatov do Egejskega
kor bi česa iskala ; 'velik, obrabljen klobuk ji je delal senco na prašni, pekoči cesti.
Včasih si je otrnila kapljico potu z nagubanega čela. Nič kaj prijetno ni bilo (to potovanje v hudi vročini, a vse bi bila prenesla, ko bi le poredne-žev ne bilo na cesti; šolarčki so se ji smejali, kolesarji so jo strašili z večnim zvončkanjem in v košu na hrbtu so. se stepli petelinčki. Ej, pa jim je vlila Ciperli strahu v sloke pete s tem, da je stresla koš. Kakor bi trenil, je zavladal mir v 'kurjem kraljestvu.
Na velikem mostu tik mesta si je popravila lase, ki so ji silili izpod slamnika, (tospa Ciperli je vedela, kako se mora 'obnašati pri «gospodi, čislajoči snažnega in ponižnega človeka.
Pri Solniku se je oglasila najprej. Skozi ozek hodnik je dospela v veliko, obokano kuhinjo ter pozdravila skromno. Priletna, jdebelušasta kuharica ji je odzdravila poprašujoe po novicah.
„Nič ni novega“, dejala je Ciperli, „samo pi-ščeta imam na prodaj.“
„Kakšna piščeta, pokaži!“
„Eh, 'tu le v košu so.“
Z veliko težavo se je iznebila koša ter ga postavila na tla.
Kuharica je pregledala drobnico s strokovnjaškim pogledom in pridjala nepotrebno opazko:
„Ni bogvekaj!“
„Saj te ne silim ž njimi“,, odgovorila je Ciperli razžaljeno in začela tlačiti petelinčke v koš.
Na vse zadnje pa sta se le pobotali in Ciperli je dobila na vrh še tople juhe.
Od Solnika se je jeodala naravnost h Glavaču. Že prejšnji teden je obljubila Glavačevi gospej, da ji preskrbi kokoš; po dolgeip iskanju jo je staknila pri stari Lobnici.
„Ali imate kuro?“ je vprašala gospa Glavačeva z nemškim naglasom.
„Da, imami jo, prav rejena je in velika.“
Letnik V.
morja v enoto, deloma v dinastični, deloma v zavezniški skupnosti, da vpostavi pot po suhem o d Berolina d o Bagdada in napravi Solun za južno luko Srednje Evrope.) Ali ste sedaj slišali? Avstrija ima zato pravico do obstanka, ker ima nalogo, da pridobi 'in preparira za nemške naklepe Balkan, da odpre nemštvu pot od Berolina do Bagdada. Ce Avstrija te naloge rie izpolni, če Avstrija ne pomaga potlačiti južne Slovane in ne pomaga nemštvu do neomejenega gospodstva v Srednji ‘Evropi, potem — tako se glasi logični zaključek — nima pravice do obstanka. Da taki izlivi srborite nemške duše niso patriotični, ampak vse nekaj drugega, ni potreba posebej povdarjati, kajti eksistenčna pravica Avstrije je vtemeljena v zgodovini in v velikih nalogah, ki jih ima do vseh svojih narodov in ljudstev. Ce pa trdi kdo, da je Avstrija samo za to tu, kla pomaga na konja 'Berolinu in ji drugače odreka pravico do obstoja, ne žali samo globoko « avstrijskih narodov, ampak tudi našo vladarsko rodovino, kateri hoče vsiliti naravnost protiavstrijsko mnenje, da ima pravico do svoje podedovane monarhije samo toliko časa, dokler pomaga-; Hohenzollerncem do večje slave in mpči. Da prezre državni pravdnik talce nepatriotične izlive, se ne čudimo preveč, ker poznamo naš justi-čni sistem, Ce bi mi sprožili kak predlog, ki bi odrekal državi pravico do obstoja, če ne bo služila kakim, recimo, panslavističnim aspiracijam, bi gotovo ne zagledali belega dne in zadivjali bi nemški listi v blaznem;kriku: veleizdajalci! Saj že naša protidua-lističnai združevalna stremljenja, ki se pa gibljejo strogo v okvirju avstro-ogrske monarhije, denunci-rajo kot veleizdajstvo.
Ti glasovi, ki kažejo vso brezmejno gospoda-željnost nemštva, katero se ne more vživeti v misel, da so na jugu Evrope mladi narodi, koje je treba vpoštevati in smatrati za enakovredne, morajo biti zlasti balkanskim Slovanom glasen: memento! Uredite sporna vprašanja mirno med seboj in sporazu-mite ee «v vseh zadevah. Ce boste edini, boste močni in Evropa se vas bo bala. Ce se boste prepirali in klali med seboj, boste brezpomembni in smejal se bo tretji — Nemec!
Mementote !
Darujte za Slov. Stražo !
Glavačevka je potehtala kokoš; nekoliko prelahka se ji je zdela, a kupila jo je vse eno.
„Nate, gospa Ciperli, denar; ali je dovolj?“ v-prašala je gospa Glavačeva.
„Bo menda že“, odvrnila je Ciperli in se iado-voljno nasmejala. „Nekaj bi vas prosila, če smem?“
„Seveda, le kar!“
„Ko bi mi dali nekoliko vina, žejna sem.“
Glavačevka ji je prinesla kupico vina ter dejala nato:
„Ali vam je vroče? 'Seveda. f0h, pa klobuk rimate, samo premalo cvetlic je na njem.“
„Eh, kaj bi! Ko je bil nov, imel je mnogo lepih in pisanih cvetlic, ki *pa so se tekom č/asa polomile.“
„Skoda! Prav poda se vam.“
Ciperli se je zadovoljno nasmejala gospejini pohvali; na tihem pa je sklenila, da prinese ob prvi priliki Glavačevi gospej lepo kokoš.
Pri odhodu se je spodobno zahvalila za vino in mimogrede omenila, da bo gospej vedno hvaležna in bo molila za 'njo.
Nedaleč od Glavačeve hiše je stala trafika, koder je morala Ciperli nakupiti tobaka in znamk. V trafiko ni šla rada iz dveh vzrokov: dobička 'je bilo pri tobaku malo i in dražili so jo, kadar je prišla v trafiko: toda iti je morala, ker bi sicer izgubila še tisti zaslužek, ki si ga je priborila z največjo težavo. Se predno je vstopila v\ trafiko, pogledala je na loterijske ‘številke ter se prepričala, da ni nobene od tistih, ki jih je stavil Gorovnikov hlapec Miha; za.-smilil se ji je, a pomagati mu ne more, če ni pravih številk.
,,’Hooo, gospa Ciperli“, nagovorila je zgovorna trafika<ntinja vstopivšo Ciperli in ji poredno; name-žiknila, „danes smo pa imenitni: klobuk, nov predpasnik, vse je novo; kaj pa to neki pomeni?“
O Hom ©k iz svetovne! politike
Celje, Ö.6. aprila.
Balkanska vojna nam, odkriva marsikatere tajnosti, ki so jih skrivali diplomale v svojih tajnih kabinetih. Slutili in čutili smo jih, a prav natanko pa le nismo vedeli za nje. Čutili smo, kako 'zatirani smo Slovani, posebno Jugoslovani, a če smo slišali, da je vlada tam kje v Gradcu disciplinirala vse-nemškega uradnika, ali kaka dva prezagrizena dunajska uradnika pognala tja nekam v Slezijo, pa smo že mislili, naša vlada skrbi samo za red in mir med narodi. Tako smo mislili lahkoverni, naivni. A zdaj pa 'smo še le črno na belem zvedeli, zdaj smo spoznali, da nas zatirajo in zakaj nas zatirajo, nas Jugoslovane. Nemški kancler, prvi za nemškim cesarjem, je to povedal celemu svetu pred kratkim v nemškem državnem zboru. 'Od njega smo zvedeli, da je Avstrija nemška in samo nemška država, da mora podpirati Nemčijo, ki teži preko našega Tlrsta, Balkana, še dalje doli na jug. Avfstrija je predstraža za nemške cilje na poti proti jugu. Mi Jugoslovani smo ji v oviro.
Ta pot pelje mimo mnogih drugih krajev tudi mimo Celja. Imamo tu dva mogočna nemška stebra, ki zalagata s svojim blagom kraje daleč doli proti jugu na Balkan. Tamošnji odjemalci ju ®e poznajo, in ju smatrajo za Slovenca. Zato pa mi domačini bridko občutimo in vemo, kaka dobra Slovenca sta ta dva. Žaljivo je že samo njiju obnašanje proti Slo-vencem-domačinom. In tako je vse nemštvo od Beltà do Adrije — Jugoslovan naj mu bo poslušen odjemalec, če se pa postavi po robu, ga bo tlačili h tlom, dokler bo šlo. Rusu je napravil nemški kancler poklon, ker se ga boji, Francozom pomilovalen posmeh, češ, čemu netijo sovraštvo med Nemci in seboj, pro-bujajočim se Jugoslovanom pa zapretil z gorjačo: če ne bodete ponižni, vas ukrotimo. In da bi Jugoslovani se bolj bali te grožnje, dostavi, da Avstrija na vsak način zanesljivo stoji na nemški '-strani. In naši Nemci verno poslušajo nasvete iz Berolina — „Hoch Hohenzollern!“ kričijo vsepovsod po Avstriji; „Wacht am Rhein“ jih navdušuje, da ne omagajo, Slovence pa denuncirajo, 'da škilijo preko meje bog-vekam, prej v Rusijo, zdaj pa v Srbijo. In zato veljajo Nemci za največje patrijote, Slovenci pa za najnezanesljivejše elemente. Njih probujo je treba £ato zatirati. ZaJto si nemška oblast jemlje pravico kjerkoli in kadarkoli, in stavlja Slovence na nižjo stopinjo. Kmalu je kje „mir in Ved“ ogrožen, če bi Slovenci napravili zborovanje, slovenski kroj je sam bognasvaruj, slovenski časopis se pregreši proti postavi, če daje duška svoji nezadovoljnosti s takim ravnanjem. Slovenski časopis si mora biti uverjen, da je politika, ki jo dela Nemec, edino pametna, e-dino prava, patrijotična. Ali se bomo čudili, če imajo potemtakem Nemci vsepovsod, po vsaki vasi, in če tudi jih je le peščica, tak greben, da si upajo nastopiti, kakor kaki vitezi iz srednjega veka, ki so „delali“ v znamenju „Faustrechta.“ Nič pravice, nič humanitete, kolikor pravice pa zaradi lepšega, da je, a še tista je poslabšana, paralizirana ls tem, da se za vsako slovensko drobtinico znatno podpre in trpi Südmarka in Schulverein. Gnjev in srd se loteva nekaterih Slovencev nad tako politiko, pri drugih se pa vzbuja pomilovanje iz prepričanja, da se danda-
„Kaj naj pomeni? Ret zavojčkov tobaka mi še dajte, tri desetvinarske znamke in dve kratki cigari . . .!“
„Kdo pa bo pokadil toliko?“
„Jaz že ne, iker ne kadim.“
„Ciperli, Ciperli“, posvarila je prodajalka ter zagrozila s kazalcem, „ne bove si dobri, ako boste tako osorni. Veste, gospa Med . . .“
„Nič Medved — Ciperli sem.“
„Ciperli je laška beseda.“
„Kaj meni mar. Ime imam po rajnem možu in zato je meni sveto.“
„Ali ste bili res omoženi?“
Na to vprašanje Ciperli ni odgovorila, ker se ji je zdelo za malo, da jo prodajalka izprašuje o takih stvareh, ki se tičejo samo nje in nikogar drugega.
„Kako dolgo ste že vdova?“ vprašala je trafi-kantinja v drugič in počasi pobirala krajcarje iz lesene Skodelice.
„Odkar mi je mož umrl; vas še takrat ni bilo na svetu!“
Naglo je pobrala denar z mize ter se poslovila s kratkim:
„Srečno !“
V	njenem srcu se je zganilo, spomin na rajnega moža je oživel in njegova slikaf se je prikazala pred njeno dušo. V očeh se je porodila solza ter s-polznela čez nagubani obraz. Naglo je potegnila z rokavom čez oči, da ne bi opazili njenih solz pri Kuširju, kamor se je zdaj napotila.
V	prodajalni so jo pozdravili komiji in strežniki od vseh strani ter jo popraševali, kaj bo dobrega in lepega.
Ciperli bi se bila najrajši obrnila na levo, koder so prodajali razno obleko: pisane robce, ki jih je Ciperli posebno čislala, predpasnike, krila in Še mnogovrstno blago za obleko. Oči so ji zažarele, a samo za hip; vedela je, da nima svojega denarja, — da je revna gostačica.
nes narod zatreti ne da;, zopet pri drugih pa ima to zatiranje za posledico neznačajno odpadništvo. In na to je videti, da gre politika naših sosedov. No, odpadnike ji pa že smemo privoščiti, če jih želi, kajti po znani resnici odpade vedno najslabše. Mi smo pa veseli, vsaj v toliko, da vemo, odkod ta politika, odkod to zatiranje: vse izvira in gre po ‘enem in pa istem sistemu — naj so potem zatirani v Alzaciji, v Poznanju, v šleziji, na Koroškem ali Hrvaškem. To spoznanje nam je dragoceno, da se bomo vedeli tem bolje braniti. In da se bomo znali braniti, priča to, da je nastal pred zaničevano balkansko rajo tak strah in sicer najprej tam in v tisti deželi, kjer 'strahu, ni doma: Wir iürcliten Gott und sonst niemand auf der Welt! Da, da, slaba vest je to, ki povzroča nemir, in strah tudi velikanu«
Mase prireditve.
Vitanje.
V nedeljo, dne 6. aprila, se je vršil pri nas u-stanovni shod J. S. Z. v cerkveni hiši, zjutraj ob VS,. uri. Shod je otvoril in pozdravil vse navzoče gospod Anton Mutnik, ki je nato podal besedo odposlancu J..
S.	Z. Vekoslavu Zajcu.
Gospod Zajc je v svojem enournem govoru jasno slikal, kake krivice se’ godijo dandanes našemu kmetu in ubogemu delavcu, za koja se nihče ne potegne. Nato je primerjal razne visoke plače raznih nemčurskih uradnikov in njih lepe dohodke ter kako se pa morata ubogi kmet in delavec zadovoljiti z majhnimi dohodki in sramotno nizkimi plačami, da komaj izhajata. Da se zboljša (stajnjei nižjih slojev, je nam treba združenih moči in ta moč je v Jugoslovanski strokovni zvezi.
Zborovalci so z velikim navdušenjem {pritrjevali. Nato se je izvolil iz vrlih kmečkih mož odbor, ki bo vodil to organizacijo.
Velenje.
Preteklo nedeljo, dne 13. t. m., se je vršilo pri nas popoldne ob 3. uri ustanovno zborovanje nove podružnice J. S. Z. Kljub slabemu vremenu je vendar prihitelo še precejšnje število zborovalcev. Na shodu je govoril od načelstva J. S. Z. v Ljubljani poslani govornik gospod Vekoslav Zajc, ki je v svojem petčetrturnem govoru jasno orisal, kake velike vrednosti bi bilo pri nas konsumino društvo. S Številkami nam je povedal, kaj da trgovec in kaj da konsumno društvo, a to je mogoče doseči le v organizaciji, v J. S. Z. Zborovalci so z velikim navdušenjem pristopili že ta dan k J. S. Z. ter izrazili željo, da se naj shod zopet vrši že v nedeljo, dne 20. t. m... ob 3. uri popoldne. H koncu je še častiti gospod kaplan Malajner navduševal ljudstvo, naj vsi pristopijo k J. S. Z.
Medvedov nagrobnik.
Tretje leto že poteka, odkar nam je zasul prerani grob pesnika Antona Medveda. In Še danes ni na njegovi gomili na pokopališču v Kamniku nagrobnika. Sam ni zapustil niti 'toliko, da bi se bili povsem pokrili pogrebni stroški. Toda zapustil je slovenskemu narodu toliko sadov svoje duševne izvirne sile kot pesnik, da je naša dolžnost, poskrbeti mu
Obrnila se je na desno ter kupila žrebljev za coklje, cikorije in ličila za čevlje; prodajalec ji je dal navrh še sladkorčka. Hvaležno ga je pogledala, in se nasmejala; na tihem je obljubila, da ga bode hvalila povsod.
Od Kuširja se je podala na pošto.
Z nerodnimi koraki je stopila v sobo; jerbasa je postavila v kot, vzela iz enega pismo brez znamke ter se počasi približala okencu.
„O, gospa Ciperli“, nagovorila jo je rudečeh-čna ekspeditorica, „prišli ste po pošto, kaj ne? Počakajte, menda bo nekaj za vašo vas!“
„Cujte, gospodična Pavla, na to pismo bi prilepili znamko; tu je groš.“
„Dajte sem! Ahm, v Celje gre. Kaj pa učiteljeva Slavka? Pozdravite jo!“
„Bom pa sporočila pozdrave, če je treba.“ Pavla se je zasukala na petah ter odhitela odbirat pisma.
„Gospa Ciperli, ali veste., za koga bo danes?“ „Kaj naj vem“, odvrnila je Ciperli, „za župnišče in učiteljeve bodo časniki in karte, za druge pa kakšno pismo.“
„Prav ste uganili. Tu imate! Pa Slavko pozdravite, ne smete pozabiti!“
Med tem ji je stisnila dva groša v roko, ker je vedela, da jih Ciperli rabi.
„Velikokrat naj vam Bog povrne; vse bodem sporočila, kar ste mi naročili.“
Obraz se ji je razjasnil, srce se je ogrelo hvaležnosti do prijazne gospodične; najrajši bi ji bila poljubila roko, pa vedela je, da se to ne spodobi na pošti v pričo tujcev. Skrbno je zavilja pisma in časnike v veliko ruto ter položila vse skupaj v jerbas. Mudilo se je že, zato je naglo odhitela iz sobe ter jo mahnila kar čez ulico v slovensko trgovino.
Komiji in pomočniki so jo pozdravljali s smehljajem na ustih; najstarejši jo je podražil, meneč, da še nikdar ni bila tako imenitno oblečena, kakor danes. Popraševali so jo po novicah in se šalili z njo,
dostojen, dasi skromen, nagrobnik. Ziaradi .tega so sklenili njegovi spodaj, podpisani intimni prijatelji, da se združijo v odbor in naprosijo, prispevkov za njegov spomenik. Da bi pa spomenik ne bil neokusno in umetniško brezvredno delo, zato se je poveril načrt kiparju gospodu profesorju Peruzziju v Splitu. ]Ta je zasnoval jako umesten klasično resen nagrobnik, kakor je büa poezija pokojnega Medveda- Spomenik predstavlja sarkofag iz sivega kraškega marmorja, v katerem je vdelan relief iz belega kamna. Na reliefu je Orfej v spremstvu dveh genijev: in pa-stirček-pevec s piščalko, iz, srede reliefa se pa dviga antični dobri pastir in Kristov monogram. V dnu spomenika, nad grobovoi. glavo, je lira. Skozi potrgane strune se zvija kača. Ob straneh stojita na podstavkih dve kameniti žmvi, iz katerih kipita kot zelen okvir ob spomeniku dve cipresi. Po tem površnem opisu lahko vsak spozna, da bo spomenik sam res nekaj izvirnega in umetniškega, morda prvi takega značaja na naših pokopališčih. D!elo samo po načrtu in mavčnem odlivku Peruzzijevem izvrši podobar gospod Pavlin v Radovljici.
Podpisani odbor vabi slavno občinstvo, da drage volje prispeva s skromnimi darovi za spomenik, da prireja ob prijateljskih in društvenih večerih male zbirke v krogu onih, ki so pokojnika poznali o-sèbno, ali ga vsaj uživali po svojih delih. Priporočamo to prošnjo raznim denarnim zavodom, občinam, posebno župnijam, kjer je služboval pokojnik, in pa njegovim tovarišem-duhovnikom.
Vsi prispevki naj se izvolijo pošiljati odborove-mu blagajniku, gospodu Urbanu jZiupaneu, Ljubljana, Križevniška ulica Št. 8.
V Ljubljani, dne 1. aprila 1913.
Odbor za zgraditev Medvedovega spomenika:
Andrej K a 1 a n,* načelnik.
Fr. S. F i n ž g a| r, tajnik.
Urban Zupanc, blagajnik.
Politični pregled.
K notranje-političnemu položaju.
Dunaj, 17. aprila.
Danes nastalo poslabšanje našega notranjega političnega položaja označuje na eni strani) dejstvo, da so se razbila pogajanja glede ‘gališke volilne reforme, ker so se zoper njo upirali gotovi krogi, na drugi strani pa odstop dr. Urbana, ker je češki deželni odbor v bčigled obupnega finančnega položaja na Češkem sklenil kljub protestu Nemcev najeti novo posojilo. V znak protesta proti temu sklepu je finančni referent, Nemec dr. Urban, odložil svoj mandat, s čemer se je kriza sedaj še bolj poostrila in je skoro izključeno, da bi se moglo vršiti kratko zasedanje češkega deželnega zbora. Nemci na CeŠkemi se odločno izjavljajo, da bi le tedaj opustili obstrukcijo v češkem deželnem zboru, če bi Cehi privolili, da bi se v nameravanem zasedanju češkega deželnega zbora razpravljalo o najvažnejših točkah nove de-želnozborske volilne reforme. Deželni maršal češki bo že v bližnjih dneh določil novega finančnega referenta na mesto odstopivšega dr. Urbana. Češki listi izjavljajo, da odstop dr. Urbana ne bo nič vplival na spravna pogajanja. V 'nemških krogih se pa
ona pa jim je odgovarjala resno in premišljeno. Na tleh je zapazila škarje ter jih takoj pobrala.
„Stokrat naj vam Bog povrne“, dejal je komi j poredno.
„Stokrat! Stokrat! Mnogokrat, recite! Stokrat — to je, kakor bi moral Bog samo stokrat povrniti in nič več. Dajte mi pol kile kave, belega sukanca, med-nic za tri groše in vžigalic za Slovence!“
Pomočnik ji je urno postregel; povrh ji je pa vrgel v jerbas še tri rožiče.
Bogve kako vesela ni bila teh rožičev, a sprejela jih je, da ne bi bilo zamere pri prodajalcu. Površno in hladno se je poslovila.
Ko je stopila na prosto, se je ozrla na zapad. Komaj za ped visoko je še stalo solnce. Ciperli se je naglo okrenila in odbrzela po ulici do predzadnje lončarjeve hiše.
Tu je kupila za-se skodelico in glinast lonček. Vesela je bila svojega zaklada, skrbno ga je shranila v jerbas, izvlekla iz njega velik molek ter se napotila po cesti proti domu.
Že se je skrilo solnce za sivo Peco, ko je prikorakala Ciperli v domačo vas. Se pred nočjo je hotela razdeliti kupljene stvari, zato je nastopila romanje po vasi.
Pri Petru je oddala hlapcu tobak in žreblje; za plačilo je obljubil, da ji kupi v nedeljo hlebček belega kruha.
Znamke je izročila Sredhjakovi Lizi, ki je večkrat pisala v Celovec svoji prijateljici Luciji. Plačila od nje zazdaj ni dobila, a Liza jo je potolažila z obljubo. Nekoliko nevoljna se je napotila k Cavniku, «-t kjer je izložila iz jerbasa medenice, kavo in cikorijo.
„Ali je prav?“ vprašala je gospodinjo.
„Menda bo. Na, nekaj malega za plačilo!
Gospodinja ji je dala kruha in suhih hrušek.
„O, Bog vam povrni!“
Obraz se ji je razjasnil; s tresočim glasom, je spravila darilo v jerbas ter hvalila te dobrotljive ljudi»
zopet vobče odobruje odstop dr. Urbana. Kakor se sliši, ne bosta odložila oba nemška odbornika svoji mesti, da zamoreta na ta način izraziti v ‘vsakem posameznem slučaju svoj opozicijonelni votum. Češke stranke baje niso zoper kratko zasedanje češkega, deželnega zbora, toda le tedaj, če ne bi ‘Nemci zahtevali, da bi se jim morala odkupiti obstrukcija.
Demisija Conrada pl. Hötzendorfa.
Dunaj, dne 17. aprila. Glasom dunajske „Militärische Korrespondenz“ je izročil' šel avstrijskega generalnega štaba, general pehote baron Conrad pl. Hötzendorf, v svoji zadnji avdijenci pri cesarj a prošnjo za odstop. Vladar pa ni sprejel demisije ter je izrazil svoje nadaljno zaupanje šefu gen. štaba.
Ruski vojaški ataše na Dunaju nagloma na dopustu.
Vsled dogovora med 'našim zunanjim ministrom grofom Berchtoldom in ruskem veleposlanikom na dunajskem dvoru je dobil ruski vojaški ataše na Dunaju, polkovnik Cankjevič, daljši dopust, od katerega se ne bo več vrnil na svoje mesto. „Neue Freie Presse“ pristavlja, da je vzrok naglega dopusta v zvezi z neko vohunsko afero, s katero( se že nekaj dni bavi sodišče in o kateri smo že poročali. Polkovnik Cankjevič se ne bo poslovil v avdijenci pri cesarju, ker se poda začasno le na dopust.
Halkanske zadeve.
Mirovna pogajanja vedno bližje ob zaključka. — Med Bolgari in Torki odmor, ne premirje. — Skadersko vprašanje še vedno nerešeno. — Črnagora še hoče nadalje oblegati Skader, vendar sedaj mirujejo operacije. — Določanje albanskih mej.
Nasprotstva med balkanskimi državami so še vedno neporavnana. Na delu je seveda mnogo treznih ljudi, ki skušajo spore mirnim potom poravnati, toda še več je takih, ki hi na vsak način radi dosegli, da bi si skočili zavezniki iv lase. Za žurnali-ste so nastopili zopet ugodni časi, kajti sedaj, dajo svoji fantaziji lahko prosto pot in producirajo lahko najdrzovitejše kombinacije. Včeraj so listi že Vedeli poročati o oboroženem spopadu med Bolgari in Srbi v Stiplju, kar pa ' ni res. Vsled teh nesporazumljenj bržčas tudi mirovna pogajanja ne napredujejo tako naglo, kot je splošna želja. Vendar je tudi v item zabilježiti napredek, ker je Grčija vzela noto velesil z zadovoljstvom na znanje. Nekoliko (težkoč dela Crna-gora, ki noče o miru še nič vedeti in hoče nadaljevati z obleganjem Skadra, kar je pa za sklepanje miru otežkujoče, ker obstoja med zavezniki določilo, da 1 sklenejo samo skupno mir.
O premirju med Bolgarijo in Turčijo se poroča, da ni bilo sklenjeno premirje, ampak samo odmor, da se pokopljejo mrliči. O albanskih mejah se poroča, da so že določene meje na severu in severovzhodu; glede mej na jugu se pa še vrše pogajanja med velesilami. Blokada Črnogorske' obali, ki dozdaj razun velikih stroškov ni imela še nikakih pozitivnih vspehov, se nadaljuje in se hoče baje razširiti do Drača. Pred Skadrom je mir. Crnagora je pod' snegom. Pogajanja radi kompenzacij se nadaljujejo. In kar pride v javnost, je vse več ali manj pristriženo po gotovih namenih in , željah.
Mnenje srbske diplomacije o položaju.
„Slovencu“ se poroča iz Belgrada:
Neki srbski diplomat je glede političnega položaja izjavil: Skader je vsaj za enkrat za Crnogoro izgubljen. S tem je pa Crnagora rešena za srbstvo, ker jo je izkušnja poučila, da ji iše vsega manjka. Crnagora se bo morala sedaj odpočiti in zbirati novih moči za bodočnost, pri čemer ji bo Srbija stala na strani. Vesti, da se strneta 'Srbija in Crnagora po vojni v eno državo, niso resnične. Srbija bi spojitev obeh dežel odklonila tudi tedaj, ako bi Crnagora to zahtevala. Pač pa se bo takoj po sklenjenem miru vzelo v pretres vprašanje unije med Srbijo in Crnogoro v stvareh zunanjega zastopstva, dalje carinske; in vojaške unije. Pa še drug vzrok je, da Srbija nikakor ne misli na aneksijo Crnegore. Ne sme namreč vzbuditi nepotrebnega sovraštva pri svojih sosedih in riskirati svojih vojnih vspehov na jugovzhodu. Kajti, ‘ako bi se Srbija povečala s Crnogoro, bi se nekako izravnalo njeno prikrajšanje v Albaniji in na jadranski obali. Tako pa Srbija lahko zahteva, da se ji pusti ozemlje na desni strani Vardarja, da :se ji pusti Veleš, Prilep, Bitolj, Ohrid in celo ozemlje do Lerina (Fiorina) in Djedjelije, ki jih je zasedla — ne samo !iz ozirov na ravnotežje med balkanskimi državami, marveč tudi kot odškodnino za njene velike vojne žrtve in pa — kar je za Srbijo najvažnejše — zato, da pride v neposredno zvezo z Grško, s katero Srbija sploh nima nikakih interesnih sporov. Pri delitvi se bodo med zveznimi državami nedvomno pokazale 'velike Ježkoče, a do razpada zveze po mojem mnenju ne pride. Mir se, ako ne bo kakih zapletljajev, sklene v osmih do desetih dneh. Glasom pogodbe med zavezniki morajo tekom 'dveh mesecev po miru obmejna vprašanja biti rešena, drugače razsoja ruski car. Gladko rešitev bo med drugim ovirala prvotna delitvfena pogodba, katere se Bolgarija drži, ostali zavezniki jo pa izpodbijajo. Marsikaj se pri sklepanju pogodbe tše ni moglo predvideti; tako dobi na primer Bolgarija z našo pomočjo velik del Tracije, na katero v prvotni
pogodbi sploh ni aspirirala. Najpraviičnejše bi bilo, če bi vsak zaveznik obdržal ono, kar je priboril; s tem bi bilo tudi ravnotežje ohranjeno. Bolgarski interesi se z ozirom na 'bolgarske zahteve po Bitolju in Solunu križajo tako s srbskimi, kakor grškimi koristmi. To druži Srbijo in Grčijo in ju sili k medsebojnemu podpiranju proti zahtevam Bolgarije. In znamenja kažejo, da se je med obema državama že sklenil tozadeven dogovor. Cuje se, da obe dinastiji v kratkem skleneta rodbinske zveze. A tudi Bolgarija je na delu; v Peterburgu se je med njo in Ru-munijo sklenil sporazum in Bolgarija je stopila že v zvezo z velesilami, ki stoje za Rumunijo. Vspeh teh vseh dogovorov in sporazumov je sedaj ta, da se Srbija ne more v vsakem slučaju 'brezpogojno zavzeti za grško zahtevo, da ostani Solun grški, kakor tudi Grška ni mogla vsega riskirati za to, da bi bila Srbom omogočila hitro dovršitev akcije pred Skadrom. Z drugimi besedami: Mogoče je, da bo Solun v danem slučaju postal predmet pogajanj med Srbijo, Grčijo 'in Bolgarijo.
, Skader ali smrt!
Listi poročajo iz Cetinja:
Razpoloženja, ki vlada sedaj na Cetinju in pa sploh v celi Crnigori ni mogoče popisati. Povspd je videti samo temne, resne obraze, oč| žare neupogljive odločnosti in zdi se, kakor da bi se ves narod pripravljal na smrt.
Dne 12. t. m. popoldne èe je sestal) kronski svet pod predsedstvom kralja Nikole v kraljevskem dvorcu. Navzoči so bili vsi princi, vsi ministri, vsi vodilni generali in vsi plemenski generali.
Kronski svet se je posvetoval, ali se naj Crnagora odpove Skadru in se ukloni volji velesil, ali naj proti volji Evrope nadaljuje svoje operacije proti Skadru. Posvetovanje je trajalo preko polnoči in je bilo veledramatično. Meritorno posvetovanje se je še le pričelo, ko sta prispela, vozeč se na avtomobilu, poveljujoča generala Martänoviö in Vukotič izpred Skadra.
Sejo kronskega sveta 'je otvoril kralj Nikola z naznanilom, da je dobil od srbske vlade v Belgradu službeno obvestilo, da se iSrbija ukloni volji velesil, in da je pod njihovim pritiskom primorana v najkrajšem Času odpoklicati svojo vojsko izpred Skadra. Kralju se je pri tem sporočilu tresel glas in svetla solza mu je zdrknila preko velega lica. General Vukotič je kakor okamenel stal pred kraljem, o-pirajoč se na svojo sabljo, general Martinovič pa je nemo sedel v svojem fotelju, si obrisal potne srage s čela in pridušno vskliknil : „Torej smo zapuščeni od vsega sveta!“
Kralj je nato naznanil, da ije 'Crnogoro ostavila v nevolji tudi Rusija, v katero so Crnogorci doslej zaupali bolj kakor v Boga samega, ter prečital znani komunike petrogradske brzojavne agencije. Kralj je sedel v svoj naslanjač in brzojavka mu je zdrknila iz rok. Zavladala je globoka tišina, potem pa se je čul glas: „Kakor je volja božja! Crnagora je pretrpela že marsikatero nesrpčo in bo še tudi to.“
Nato sta poročalo obširno in vsestransko o položaju pred Skadrom generala Martinovič in Vukotič. Razpredla se je dolga debata, ki je trajala pozno v noč.
Koncem posvetovanja je poročal kralj, Nikola o zadnjih pogajanjih z velesilami. Omenil je, da je črnogorska vlada bila pripravljena, da se odpove Skadru pod pogojem, da priznajo velesile Crnigori vse ozemlje ob Skadrskem jezeru 's Tarabošem in Brdi-co in vso jadransko obal do izliva rek Bojane in Drima. Ta predlog je podpirala tudi Angleška, toda o-stale velesile so izjavile, da ;Crna|gora ne dobi niti pedi več, kakor je to določila poslaniška konferenca v Londonu.
Ko je kralj konečno omenil, da se je zglasil pri njem 'italijanski poslanik baron ^guitti ter| mu sporočil, da so velesile pripravljene dovoliti Crnigori gmotno odškodnino v znesku do 20 in več milijonov, so skočili po konci vsi navzoči, kakor da| bi jih bil pičil gad in jeli klicati: „Crnagora ne prodaja za denar kosti 10.000 svojih junakov, ki so padli za domovino ! “
In soglasno se j e'Sklenilo, da Crnagora ne odneha od Si kadra ,i n da bo nadaljevala boj do žad n je g a in ako
žrtvuje za to tudi svoj obstanek!
*
* *
Drugo poročilo iz Cetinja preko Rima pravi:
Italijanski poslanik baron Squitti, ki je velik prijatelj Crnegore, je iz osebne inicijative svetoval kralju Nikiti, naj odneha od Skadra, on pa prevzame nalogo, poskrbeti Crni go rii take finančne kompenzacije, da bo gospodarska varnost dežele zagotovljena. Nikola je odgovoril, da ne bi ljudstvo nikdar soglašalo s tem, da se prodajo kosti 10.000 v vojni padlih vojakov za denar. Ali da dokaže svojo spravljivo mišljenje, naznanja uradno pogoje, pod katerimi bi mogel pripraviti vojsko do tega, da zapusti Skader. Meja naj se raztegne do Bojane, tako da obseže Taraboš in gospodstvo nad vodami jezera. Ta predlog je podpisal tudi angleški poslanik na Cetinju. Tloda velesile 'so ga odklonile ter naznanile Crnigori, da so m,eje Albanije že določene in se ne morejo izpremeniti. Evropa odškoduje Crnogoro dovolj z ugodnim posojilom. Tako so se pogajanja zaključila s popolnim; nevspfehom in Crnagora je bila zopet tam kjer poprej. Nato je Nikola sklical ktronski svet.
Položaj pri Kataldži.
Petrograd, dne 17. aprila. Pogajanja glede preliminarnega miru pred Kataldžo se bodo jutri pričela. Glavno vprašanje tvori ; določitev bolgarsko-turške meje Midija—Enos. Pogajanja se vrše samo med Bolgarijo in Turčijo. Desetdnevni rok za premirje se bo podaljšal, če bi dotlej še ne prišlo ‘ do sporazuma. V bližnjih dneh bo tudi Grška psd istimi pogoji sklenila premirje.
Druga poročila pravijo, ; da ni bilo sklenjeno premirje, ampak samo odmir, v svrho pokop an j a mrličev.
Grška.
S o f if1 a, dne 17. aprila. Kakor se sliši iz dobro poučenih krogov, je dobila vlada informacije, da grška vlada soglaša s posredovanjem velesil. Za sigurno se pričakuje, da 'bo danes ali jutri tudi Srbija sprejela posredovanje.
Druga‘vest iz Sofije pravi: Grška vlada soglaša z zadnjim predlogom, velesil. Stališče Srbije še ni znano, ker so pretrgane 'brzojavne zveze.
Konflikt med turškim prestolonaslednikom in velikim vezirjem.
Londonski listi poročajo iz Carigrada:
Veliki vezir Mahmud 'Sefket paša je nasvetoval sultanu, naj odpošlje prestolonaslednika kam v tujino. Prestolonaslednik Jusuf Izedim je zagrizen nasprotnik mladoturškega komiteja in baje vedno še kuje načrte, kako bi se Turčija iznebila 'mladoturške vlade. Mtadoturki se boje, da bi se prestolonasledniku s svojim vplivom pri očetu posrečil ta svoj načrt in se ga izato skušajo iznebiti. Splošno se pričakuje, da bodo dosegli svoj namen.
Komu se je udal Šukri paša?
Poveljnik Odrina, Sukri paša, je sprejel več dopisnikov inozemskih listov, ter se je izrazil o kapitulaciji Odrina in o svojem ujetju. Poročevalci so vprašali 'Sukri pašo:
—	Ekscelenca, komu ste se udali, Srbom ali Bolgarom ?
—	Bil sem poslednjih 14 dni v fortu Aderlak. Bolgari imajo prav, če trde, da so me oni ujeli. U-dal sem se polkovniku Maholevu. Prepričan pa sem, da srbski častniki, ki trde, da sem se njim udal, ne govore vedoma neresnice. Gre namreč za nesporazum. Udal gern se bolgarskemu polkovniku Maholevu ter sem se z njim razgovarjal kake četrt ure. Nato sem se odpeljal v vozu do mesta, kjer 'se je nahajal general Vazov, od tam sem se z avtomobilom odpeljal k generalu Ivanovu, ki mi je dovolil, da se vrnem na fort Aderlak. Ko sem bil zopet na fortu, sta prišla zopet dva srbska častnika, ki nista vedela, da sem že bolgarski ujetnik. Bila sta zelo prijazna, in prepričana, da sta me prva ujela.
—	Ali ekscelenca niste ‘povedali, da ste že vojni ujetnik?
—	Ne, — je odgovoril Sukri paša smehljaje. — Ce Srbi trde, da so bili oni prvi, ravpajo bona fide.
—	Ekscelenca! Trdi se, da ste bili brez sablje, ko ste se Bolgarom udali. Bolgari trde, da sploh niste nosili sablje.
—	Res nisem nosil sablje., ker mi je mnogo več služil revolver. ■
Slovenci v Rimu.
Zadnje dni prejšnjega in prve dni tekočega tedna so bivali v Rimu slovenski romarji, ki so se pod vodstvom knezoškofa Jegliča peljali s posebnim, tudi v našem listu večkrat naznanjenim vlakom v večno mesto. Med romarji je tudi več štajerskih 'Slovencev. Romanje je dobro izpadlo. in so udeleženci vsi veseli in zadovoljni. Daines smo dobili od prijatelja našega lista iz Rima naslednje* sporočilo:
R i m, 16. aprila.
Včeraj nas je sprejel Merry del Val, papežev državni tajnik, v imenu sv. očeta. Najprej so -v „šale ducale“ (sprejemni dvorani) zapeli naši pevci papeževo himno, potem je pa škof Jeglič nagovoril tajnika in seveda 'izrazil žalost nad boleznijo sv. očeta ter želje za zdravje. Nato je Merry del Val prebral odgovor papežev in nam podelil blagoslov. Slovenci so darovali okoli 4700 lir sv. očetu, poleg tega pa še lep album z bilježki duhovnih darov, na primer sv. maš, obhajil itd. Zapeli smo še „Veš o Marija“ in pa „Te D,eum.“ Dobili smo od sv. očeta vsak eno sve-.tinjo v spomin letošnjega jubileja in nek spis o jubileju. Danes odidemo v Asisi, Loreto in Benetke. Včeraj so prišli Poljaki. Takoj, ko so nas zagledali, so nam 'čestitali, da smo tako dobro organizirani in da tako lepo pojemo. V Rimu je prav hladno. V Napolju so pa videli potniki celo snqg.
Vremenska katastrofa.
Iz radgonskega okraja äse nam poroča:
Tudi pri nas je napravil mraz velikansko/ Škodo. Uničena niso le že razvita očesca, ampak tudi trs. Zakaj isti je bil sedaj „v mergi.“ Tigli sadonos-niki so neizrečeno trpeli; vse zgodnejše.,,ybste so po-zeble.
Istotako je posejana, že izklila detelja popolno-,., ma suha. Skoda vsled tega je velikanska. Tu/V^“. ska detelja je ’zaostala varasti, istotako tra:gng stran. la -škoda se pa sedaj še niti preceniti ne/
Občinska predstojništva naj vse potrebno ukrenejo pri političnih oblastih, ravno tako gospodje poslanci !
*
• *
Naši poslanci so storili vse potrebne korake na pristojnih ‘mestih, da se pozeba na Spodnjem» Štajerskem v pravem času ceni, davek odpiše In eksekucije ustavijo. Poslanci so si škodo na več krajih o-gledali.
Gospode župane se prosi, da naj takoj škodo naznanijo c. kr. okrajnim glavarstvom in prosijo za odpis davka. Napraviti se morajo vsi koraki, ,da bo podpora za ubogega kmeta izdatna, kajti potreba je velika.
Raznoterosti.
Sv. oče. Rim, dne 17. aprila. Danes zjutraj se je izdal naslednji buletin: „Papež je noč mirno prebil. Kašljal je malo. Temperatura je znašala zjutraj 36.6. Spal je več ur. (Zdravnika dr. Amicija, ki je spal v stranski sobi, niso po noči nič poklicali k bolniku. Zdravstveno stanje sv. očeta se zboljšuje.“ Ker se papeževo zdravstveno stanje trajno zboljšuje, se nadalnji buletini ne bodo več izdajali. „Giornale d’lltalia“ od včeraj, dne 17. t. mj., izve} tozadevno iz dobrega vira, da sta zdravnika, ki leèna, papeža, sklenila, da v očigled dejstva, da se zdravstveno stanje papeževo zboljšuje, ne izdata razen /večernega bu-letina nobenega - več. — Naš premilostljivi nadpastir so včeraj prejeli iz Rima od visoke strani to-le žalostno vest, ki je nekoliko v nasprotju z ugodnim zgorajšnjim poročilom: „Bolezen dvetega očeta je nevarna. Malo jedo, slabi so in že trikrat se je influenca povrnila.“ — Molitve za nevarno obolelega tev. ojüeta Pija X. v lavantinski škofiji. Z okrožnico' od dne 17. aprila 1913 na vse kn.-šk. župnijske urade so prevzvišeni Nadpastir vsled Iz Rima jim poslane žalostne vesti o hudi in nevarni bolezni sv. očeta naročili, da naj vložijo zanaprej vsi duhovniki pri sveti maši kolekto „Pro Papa1" (num. 4. inter orat. divers.) in da naj vsak dan ob koncu glavne svete maše opravijo skupno z verniki molitev: „Molimo za nevarno bolnega svetega očeta Oče naš . . ., CeŠče-na Marija . . . Amen.“ Slednje velja tudi za pred-poldansko in popoldansko službo božjo ob nedeljah in praznikih.
Sv. birma bo letos v dekaniji Maribor desni Dravski breg ^ Rušah dne 1. maja, pri Devici Mariji v Puščavi dne 3. maja. pri 'Sv. Lovrencu nad Mariborom dne 4. maja in v Lembahu dne 12. maja. Na binkoštno nedeljo, dne 11. maja se bo (kakor še vsako leto, vršilo birmovanje v mariborski stolnici po slovesni pontifikalni sv., maši, ki se prične okoli 10. ure predpoldne. Neposredno po 'sv. maši, ' pred birmovanjem, bodo prevzvišeni nadpastir izpred glavnega aitar j a podelili pričujočim papežev blagoslov s popolnim odpustkom.
Božidar Stiftar f. V Kalugi na Ruskem je u-mrl profesor na ondotni gimnaziji, Božidar Stiftar, naš štajerski rojak iz Solčave. N. iv m. p.!
Ta pa zna. Veste, kdo je kriv zadnje vremenske katastrofe na Spodnjem Štajerskem? Slovenska obstrukcija v deželnem zboru, tako lahko berete v „Marburger Zeitung“ v uvodilnem članku, ki ga je napisal za včerajšnjo številko njen urednik, prijatelj 'Jahn. Pravzaprav !ni slaba ta ideja. Ce bi se dalo ljudi prepričati, da bi zadnji katastrofalni mraz ne imel nobenih zlih posledic, ako bi štajerski deželni zbor bil delazmožen,, potem bi se mogoče res dalo ljudi vznevoljiti nad našimi poslanci. Nerodno je samo to, da ljudje na ta lim ne bodo šli. Mizerni položaj deželnega zbora je preveč dobro znan, da bi kdo pričakoval od njega izdatne podpore. Samo za kakšne gostobesedne prošnje na državo pa zadostuje deželni odbor. Ce so pa Nemci v očigled sedanje grozne nesreče res našli svoje dobro srce -za Spodnji Štajer, potem naj nam dajo one ogromne svote, za katere so že oškodovali naš del dežele tekom dolgih let krivičnega dosedanjega .gospodarstva, pa bo sedaj prizadeta vremenska škoda v celoti krita in bo še precej ostalo. Ljudje pa vejo, da se to ne bo zgodilo, ker je preveč znano, da so nam Nemci naklonjeni k večjem v besedah, v dejanjih pa nikoli. Ravno tako vedo tudi, da delanezmožnosti našega deželnega zbora niso krivi naši poslanci, ampak v prvi vrsti nemški, ki napram Spodnjemu Stajerju nočejo spremeniti krivičnega sistema. Dajte nam naše pravice in deželni zbor bo takoj -delal, ker naši poslanci so vedno pripravljeni za delo. Vsi ti opravičeni ugovori, ki smo jih navedli proti Jahnovemu članku, kažejo, da se mu :bodo naši ljudje le smejali. Na tak lim bi šli mogoče kakšni zgornještajerski todelni, naši ljudje ne. Ce bi pulver Še ne bil iznaj-den, Jahn bi ga bržčas ne r iznašel. ’
Falotstvo. Na enak način kot „jMarburgerca“ skuša izrhbiti zadnjo vremensko katastrofo proti nam tudi „Narodni List.“ Bilo pri preneumno, če bi hoteli .na take podlosti odgovarjati. Kaže pa način tega boja več kot dovolj jasno, kako je našim nasprotnikom dobro došlo vsako sredstvo, tudi največja ljudska nesreča, če morejo le nekoliko izhladiti svojo strankarsko strast. 'Ali je to pošteno, naj sodi vsak •ram. Naši poslanci so dobili dovoljenje za svojo tak-mn°tod sjojih volilcev na sto in sto shodih. Nalogo, samo B^psprejeli, so potem 'tudi 'možato vršili. Ce je da je re> zadela ubogega kmeta težka nesreča, oni
za to vendar niso odgovorni, saj tudi niso mogli naprej vedeti, kaj ‘bo prišlo. Pa če bi deželni zbor tudi delal, bi ljudstvo od njega ne moglo nič pričakovati, ker so liberalni zavezniki — nemški nacionalni — pognali deželni denar V rzrak.
Za „Slovensko Stražo“ je nabral Jakob Ozvald pri Sv. Lovrencu nad Mariborom precejšnje število obrabljenih poštnih znamk. Hvala lepa!
Čudna naredba. Mariborski rodoljub nam piše: Neka naredba naučnega ministrstva je odstranila obveznost izpita iz slovenščine pri maturi za Slovence. Kdor se bo med letom slovenščine dobro učil, bo lahko prost zrelostnega izpita iz tega predmeta. Zato bo pa moral odslej vsak Slovenec delati izpit iz nemščine. Ta odredba zapostavlja slovenščino in bo pouku v gornjih razredih bržkone kvarna. Želeti bi bilo, da poslanci to naredbo zopet odpravijo. Bržkone je ta odredba sad boritve. nekaterih kranjskih rojakov za pomnoženje nemškega pouka.
Društvo kmetijskih učiteljev iz južnih avstrijskih kronovin ima svoj ustajnovni občni zbor v Gorici na binkoštno nedeljo. Pravila je vlada potrdila. Dnevni red zborovanja.se bo v kratkem objavil.
„Straža.“ Slovensko katoliško izobraževalno društvo „Straža“ na Dunaju priredi v nedeljo, dne 27. t. m., v dvorani „Zur schönen "Schäferin“, VI., Gumpendorferstrasse 101, veselico s sledečim vspo-redom: 1. 'Petje: A. Nedved: Ljubezen in pomlad; P. Križlovski: Utopljenka; P!.: Hugolin Sattner: Nazaj v »planinski raj. 2. Anton Medvedov igrokaz v 4 dejanjih:	„Posestrimi.“ Igrajo Stražanke in Dani-
čarji. Po igri prosta zabava 's šaljivo licitacijo. Začetek veselice ob 7. uri zvečer; blagajna: se odpre ob
6.	uri. Vstopnina za nečlane 1 K, člani plačajo polovico. Ker je čisti dobiček namenjen spopolnitvi naše društvene knjižnice, se uljudno vabijo k udeležbi vsi zavedni dunajski Slovenci!
Posebnost leta 1913 so majnikova žrebanja srečk v korist Slovenski Straži, pri katerih se v srečnem slučaju že po vplačilu prvega mesečnega obroka 5 K zamore zadeti 90.000, 40.000, 30.000 in Še dvakrat ,po 20.000 K, oziroma frankov in lir. — Čitajte današnji oglas srečke v korist Slov. Straži!
Metlika. T,u je umrl vpokojeni dekan in župnik Anton Vidovič. Pogreb je bil v Metliki danes v petek, ob 9. uri dopoldne.
Štajersko.
Mariborske novice.
Maribor. Prijatelj iz dežele nam piše: Celovške razmere na mariborskem kolodvoru, pne 8. t. m. zvečer je izdajal na južnem kolodvoru v Mariboru vozne listke zagrizen nemški uradnik s trobojnim frankiurtarskim znakom y suknji, ki ni hotel razumeti slovenskega imena znane postaje na južni železnici. Vozni listek mi. je moral postrešček kupiti. Mariborski Slovenci in iz okolice! Zahtevajte vozne listke v slovenskem jeziku!
Maribor. (Dramatično društvo.) Na splošno zahtevo se vprizori po daljšem času v nedeljo, dne 20. aprila, priljubljena narodna Igra „Rokovnjači.“ Ker so vloge v najboljših rokah in so zlasti pevske točke zasedene z našimi najboljšimi močmi, upamo, da bo stala ta predstava na višku, ki je pri naših razmerah sploh dosegljiv. To je ob enem tudi zadnja predstava v letošnji sezoni. Začetek òb VS. uri na večer.
Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotniki in dobrotnice: „Glasnik naj-sv. Srca“ nabral za kruh sv. Antona 7 K; hranilnica in posojilnica pri Sv. Juriju na Sčav(nici 20 K ; Jerovšek Fran, c. kr. profesor, 20 K; župnik Jožef Meško 5 K; župnik Pavel Rat 5 KS; kaplan Franc Osterc 5 K; župnik Fr. Volčič vrečo krompirja in vrečo fižole. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero: Bog plati!
Maribor. Ce bi mi pisali, da je predsednik liberalnega političnega društva, advokat tdr. Glaser, zadostil vsem svojim obveznostim in še daroval sto tisoč kron za ojačenje slovenstva v Marenbergu, če bi mi pisali, da je liberalni trgovec V. Weixl najbolj zagrizen klerikalec in da v klerikalnih gosltilnlah dejansko napada liberalce, če bi mi pisali, da je liberalna posojilnica v Narodnem domu na odločno zahtevo dr. Rosine strogo ukazala svojim uradnikom, da morajo vse zemljeknjižne 'prošnje itd. brez advokatov brezplačno sestavljati za stranke, kakor to delajo nepotrebne (za liberalne advokate!) klerikalne posojilnice (po besedilu „Naroda“ — gospodarske institucije dr. Korošca), bi naša poročila odgovarjala noticam mariborskega dopisnika i„Slovenskega Naroda.“ Kakor so zgoraj navedena dejstva popolnoma neresnična, da, naravnost — nemogoča, tako so vsa poročila glasovitega dopisnika „Slovenskega 'Nar.“ naravnost zlagana in ne delajo .časti mariborskim liberalcem a la dr. Rosina, dr. Pipuš itd., ki hočejo veljati kot dostojni, zmerni liberalci, a mirno puste, da nezreli liberalčki s svojimi za» humoristične liste primernimi dopisi dokumentirajo — nivo liberalcev v Mariboru.
Studenci pri Mariboru. ; V nedeljo, dne 20. t. m., popoldne ob 3. uri, priredi naše Slovensko katoliško izobraževalno društvo v gostilni gospoda Šauperla na Lembaški cesti družinski večer. Na vspo-redu je tambur an j e domačih tamburašev, petje, Šal-
jiv ribji lov itd. Ker je čisti dobiček, namenjen za tamburaške potrebščine, je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da prireditev poselti..
Kadetnica, se opusti. S pričetkom prihodnjega šolskega leta se na naši kadetnici ne bodo več sprejemali gojenci v prvi letnik, ‘ampak #se bode otvoril prvi, letnik višje vojaške realke, septembra 1914 drugi in leta 1915 tretji letnik višje realke. Ravno taka sprememba se bo. izvršila tudi na kadetnicah vLob-zowu ,pri Krakovem, Požunu in Košicah na Ogrskem ter v Mödlingu in Hainburgu. Vsled teh odredb se bo bodoči častniški naraščaj v obilnejšem 'številu, kakor je.bilo do sedaj, rekrutiral iz vojaških akademij.
Dva poučna tečaja, na deželni sadje- in vino-rejski šoli. Od 5. do 10. maja se Vrši na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru poučni tečaj o pridelovanju ■ krme, od 5. do 7. maja pa poučni tečaj o pridelovanju in vnovčevanju zelenjave.
Trboveljske novice.
Premogokopna družba. Trbovljska premogoko-pna družba namerava letošnje leto pri separaciji ob južni železnici zgraditi veliko moderno elektrarno, ker je sedanja, ki je sicer tudi velika, vendar še premajhna za sedanji obrat. Tudi bo zgradila 3 velika kopališča za delavce, ki bodo gotovo velikega pomena za zdravje rudarjev. Vidi se, da družba rade volje ustreže delavstvu, a vkljub temu se rudarji vedno selijo na Prusko, če prav je v domačem kraju dovolj kruha. V zadnjem času se je dalo pregovoriti precejšnje števila delavcev od raznih agentov, ki imajo zasiguran dobiček od pruskih, podjetnikov. A mnogi teh,delavcev pa, ki so šli na limanice raznim agentom in so sedaj na 'Pruskem, bi radi zapustili nemško državo, pa ne morejo, ker nimajo potrebnih sredstev za vožnjo*. V naših slovenskih deželah imamo dovolj dela in kruha, zakaj naj 'žrtvujejo potem naši delavci tujemu nemškemu kapitalizmu svoje moči in življenje?!
Vodovod. Tukajšnja občina napravi v najkrajšem času vodovod (za pitno vodo izpod Sv. planine. Prispevala pa bo tudi trbovljska rudokopna družba. Skrajni čas je že, da se ta misel enkrat uresniči. Seveda bo ta vodovod 'občino stal precejšnjo svoto, a žal ne sme biti nikomur, ker je jako potreben. Pa saj ima menda občina dovolj denarja, saj je pred nekaj leti slavni občinski odbor ‘ustanovil občinsko ljudsko knjižnico, za katero je bilo dovoljenih 10.000
K.	Ta svota bi v sedanjem času zelo prav prišla; žal, da je prepozno. Mi sicer ne bomo kritikovali, a rešnično je, da so takrat, razni zagrizeni liberalci računali, češ, mi ustanovimo občinsko knjižnico, da bo kmečka in delavska knjižnica propadla, ker je po liberalnem mnenju preveč „klerikalna.“ Pa so se le zmoltili. Kmečka in delavska knjižnica še sedaj obstoja in prav dobro uspeva, kakor je slišati; v občinski, oziroma v liberalni knjižnici pa imajo za 10 tisoč kron eno košaro raztrganih knjig.
Drugi kraji.
Jarenina. Dekliška zveza v Jarenini priredi v nedeljo, dne 27. t. m., ob 3. uri popoldne, gledališko igro „Nežka z Bleda.“ Pred igro govor in deklamacija, med igro petje in godba. Vi slučaju slabega vremena se prireditev preloži na vnebohod dne 1. maja. Prijatelji poštene zabave, ki vam je pri srcu blagor naše obmejne slovenske mladine, posetite nas!
Sv. [Lenart v Slov. goricah. Naši liberalni čvičkarji si domišljujejo, da je cel itrg v njihovi ali pod njihovo čvičkarsko komando. Nekateri liberalni učitelji so postali tako ‘korajžni, da so v pričo otrok začeli voditi čvičkarstvo 'in agitirati za njihove čvič-karske zavode. Tako prigovarjajo pridno in vabijo tiste učence in učenke, ki mislijo izstopiti iz šole, da naj hodijo knjige na posodo jemat k liberalni Citalni-ci-čvičkalnici. Dalje dajejo otrokom iz Glavne; hranilnice hranilnike, da naj otroci potem svoje vloge nosijo v njihov zavod. Vprašamo, ali v šolski knjižnici ni zadosti knjig za mlajšo mladino, da še imajo otroci knjige izposojene od liberalne Čitalnice ter da knjige potem domov nosijo in jih» čitajo ? Odločno povemo nekaterim gospodom učiteljem, da slovenska šola ni postavljena, da bi se moralo v njej agitirati za čvičkarsko liberalstvo, ampak za učenje. ‘ Saj sami veste, da imamo v trgu velikega nasprotnika in bi bilo najboljše, če bi skupno delovali in tega nasprotnika, nemškutarskega fiinfara, ob tla djali. 'Torej, spametujte se, vi gospodje, če ne, se bomo z Vami že drugod pogovorili.
Novacerkev pri Celju. V nedeljo, dne 20. t. m., popoldne ob 3. uri, se vrši redni občni zbor čebelarske podružnice v Socki pri Al. Arličevemu čebelnjaku. Čebelarji se vabijo k obilni udeležbi. Ako bi ta občni zbor ob navednem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem! mestu lin z istem dnevnem redu drug občni zbor, ki sklepa ne glede na Število navzočih čebelarjev.
Ofmož. Dekanijsko okrožje mladeniških zvez za or-možki okraj vabi na občni zbor, ki se vrši v nedeljo 20. aprila popoldne po večernicah ob 3. ari v bralni sobi pri Velikin°delji. Pridite mnogoštevilno !
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Podružnica c. kr. kmetijske družbe za Štajersko se je ustanovila tukaj dne 6. aprila t. 1. Govoril je znani strokovnjak g. Franci Girstmajer in kurator podravskih gozdov g.
Dietinger iz St. Ožbalta. Na ustanovni shod se je povabilo tržane, učitelje, kovače in trgovce ter par — „zanesljivih“ kmetov. Drugi kmeti se bodo povabili sedaj, ko se je provizorični odbor konstituiral. Res je, kar je na shodu rekel šaljivi Franci: „(To društvo nimja s politiko nič opraviti ! “ hrupno pritrjevanje. Ta podružnica je za naše kmete iz gospodarskih ozirov zelo potrebna. Zato pa je dolžnost vsakega kmeta in vsake kmetice, da se da vpisati kot ud in vplača 3 K na leto. Te dni bodo nabirali ude tajnik Gusti Schilhan, g. Moge in g. Schatz in sicer v trgu, Kumenu, Kreeenbahu, Lehnu, Rotenbergu, Činžatu itd. Le vsi v c. kr. kmetijsko družbo, pomagajmo našim planinskim posestnikom in njihovijn sinovom, kojih kmetije grabi grabežljiva Siidmarka, da bi jih naselila s tujimi privaaidranci. Ako bodo gmotno dobro stali naši planinci, se bo dobro godilo tudi našim tržanom, trgovcem in obrtnikom. Torej le vsi v družbo !
St. Lovrenc nad Mariborom. (Lepa lantovska odločnost.) V znani gostilni Novak (v Št. Lovrencu imajo v gostilniških prostorih med drugimi samo nemškimi časniki tudi njihovega, brata „Štajerca — — vulgo: ptujsko giitno. ikroto! — da drugih naših listov ne, se samo ob sebi razume. Vi jo gostilno pa-zahajajo tudi slovenski gostje in naši fantje so prišli večkrat tja. Ko so bili letos po veliki noči zopet enkrat tam, jim je menda natakarica nalašč nastavila pred oči „Štajerca“, kjer se je kruto napadalo našega gospoda Karola Brezočnika. In popolnoma naravno, da ponos naših slovenskih fantov nikakor ni mogel mirno prenesti te žaljivke, kjer še sramoti njihov tovariš, in eden izmed Ifantov je prijel umazano cunjo in jo vtaknil brez vsakega prerekanja v peč, kamor tako perilo ravno spada, Tudi v Št. Lovrencu bo odzvonilo kmalu raznim Mogejem in „Nemcem“, kakor na primer Schatzu in drugim. Ko Še malo bolj vzdramimo okolico, pa bo v Št. Lovrencu dolgčas za Nemce, o tem smo prepričani, in iti bodo morali s trebuhom za kruhom, če se ne bodo že preje spokorili.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. 1. april je bil letos nesrečen dan za „Marpurger (Zeitung“, za c. kr. poštarja Schuhaja, za nadučitelja Mogeja in za učitelja Sehatza. Napad na župana Michelitscha se je popolnoma ponesrečil. ‘Očitalo se mu je, da je bil do slovenskih reklamacij popustljiv in da je dal v „veleizdajniiškem procesu“ Karolu Brezočniku predobro moralno spričevalo. V tem se je hotelo župana •— ki je zaradi svojih zaslug dekoriran z cesarskim zaslužnim križcem — na najvišjem mestu očrniti in obdolžiti, kakor da bi konspiriral z „veleizdajalci.“ A župan Michelitsch je v „Marburger Zeitung“ z dne 10. aprila 1918, tšt. 43, ta zlobni napad strahovito pariral s popravkom, s kojim je razkrinkal prave Šentlovrenške hujskače, jim vso hujskarijo dokazal, jih pribil kot krivične volilne aranžerje, ki so sami vsled neposlovnega pristopanja zakrivili zavlačevanje občinskih volitev; vrgel jih je v opravičeni 4 ‘ z imenom ob tla in zagrozil, da jih bode še soc „sko preganjal, ker so zakrivili nad 'njim — u-radno razžaljenje časti. Gospod župan, dajte jim pardon, ako vsaj eden prekliče svoje i zlobne trditve! Bodite prepričani, da šentlovrenški hujskači le zato tako hujskajo zoper vse poštene in pravične ljudi, ker žele podpore in nagrade-od Südmarke./
Ruše. Večkrat sem že imel: priliko, čitati o u--stanovitvi skupin Jugoslovanske strokovne zveze v mariborskem okraju, zato si 'dovoljujem, da tudi o naši skupini J. S. Z. poročam in sicer o njeni ustanovitvi in delovanju. Dne 6. januarja 1912 smo imeli ustanovni shod, na katerem je bilo približno 200 o-seb, ki- so z veseljem poslušale govor o pomenu, koristi in namenu J. S. Z. Takoj je bilo pripravljenih 30 delavcev, ki so imeli namen, pristopiti k tej zvezi, katera je velikega pomena in (koristi za delavski stan. Toda stvar je izpadla čisto drugače. Že pred shodom so se združili socijaldemokrati/ in liberalci (med njimi par gospodov boljšega stanu!), hoteč ta shod preprečiti. Da, njih vodja liberalec je celo še rekel: Kar se je za delavski, stan dobrega storilo in doseglo, to so naredili socijaldemokrati! Toda to še ni vse. Ko se je potem vse eno začelo popisovanje udov, smo kar naenkrat postali „farški podrepniki“, in Bog ve kaj še vse in to vse samo radi tega, ker stoji J. S. Z. na krščansko-socijalni podlagi. Da, še celo z revolverjem nam je domov grede grozil neki privandrani socijaldemokrat, toda naša kri je ostala hladna. Pač pa se je takoj napisalo 17 pristopnic, volil odbor in skupina J. S. Z. je bila v Rušah u-stanovljena, Od začetka je šlo zelo počasi, ampak s časom smo postali močnejši. Tudi drugi delavci so izprevideli in spoznali korist naše zveze ter prislto-pili, tako da Šteje sedaj naša skupina '34 udov, ki redno plačujejo mesečne prispevke. Bolniško podporo smo v teku enega leta izplačali, oziroma dali petero udom in sicer po 18, 20, 24, 121 in 14 K. Skupina J.
S.	Z. v Rušah tedaj napreduje, in upamo, da bo v 3 letih štela 50 in še več udov. Na napade nasprotnih listov se ne bomo nikdar ozirali, kakor tudi na naše nasprotnike ne, ker vidimo, da z mirnim agitiranjem več dosežemo, kakor s 'prepirom. Zalibog, da so celo nekateri domačini, katerih geslo bi moralo biti: Glejmo, da se naše delavstvo in mladina organizira, kajti le v teh rokajh je prihodnost slovenskega naroda, ne pa pri velekapitalistih, a nam nasprotujejo. Želimo, da bi se v vsaki večji vasi na Spodnjem Štajerskem ustanovila skupina Jugoslovanske
strokovne zveze. Pojasnila in pravila, se dobijo v. Ljubljani in v Mariboru/ — Naj le ropoče in bobni, — iz tisoč grl naj strup leti, — ‘krščansko-sodijalni -delavci biti hočemo — zato se Jugoslovanske strokovne zveze oklepamo! — Nov ud.
Ruše. Tukaj se vrši sveta birma na 'praznik, dne 1. maja. — Zadnji sneg je napravil občutno škodo v naših sadonosnikih in tudi vinogradom ni prizanesel.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Prijateljska družba se je spomnila Slovenske Straže z darom 8 K potom šentlenartske podružnice. jVedno imejmo pred očmi narodno (dolžnost !
St. Jurij ob južni železnici. (Umazano perilo.) Pridna dekla služi že delj časa pri uglednem kmetu. Za leto 1913 pa sprejme 'aro od nekega gospoda v trgu, da bi šla k njemu služit. Ko pa izve za natančne razmere te hiše, da/ je gospa pogosto za več dni od ‘doma itd., nese aro nazaj in si da prejem potrditi. (Torej je bila stvar v redu in pogodba razveljavljena. A dotični gospod, ki bi moral baje postave poznati, ji naznani sam in po nekem drugem, ki se tudi na postave „spozna“, češ, da bo zaprta in še bo plačevala, ako ne pojde služit, tako da je bila 'sirota popolnoma zbegana. Po našem mnenju tako ravnanje ni dovoljeno in se to pravi človeka omejiti v osebni prostosti.
Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah. Vabimo k občnemu zboru naše kmečke hranilnice in posojilnice, ki se vrši v nedeljo, dne 27. t. m., popoldne ob pol 4. uri, v gostilni gospoda Horvata. Dnevni red: Poročilo načelstva. Poročilo nadzorstva. Odobritev računskega zaključka za leto 1912. Poročilo o reviziji. Volitev načelstva in ‘nadzorstva. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi načelstvo.
Sv. Benedikt v 'Slovenskih goricah. Čebelarji! Na Križevo, to je dne 1. maja, pridite v obilnem številu k Sv. Benediktu, kjer nam bo popoldne po večernicah v šoli gospod Jurančič 'razložil dosti koristnega o čebelarstvu. Zatem pa bo pri čebelnjaku gospoda župnika razkazal še marsikaj praktičnega.
Sv. Tomaž pri Ormožu. V nedeljo, d(ne 20. t. m., bo o priliki občnega zbora kmečke hranilnice in posojilnice predaval gospod nadrevizor Vladimir Pušenjak o zadružnih 4n gospodarskih zadevah po rani sveti maši v gostilni pri gospodu Cafu in popoldne v posojilnični sobi,
Vojnik. V nedeljo, dne 20. t. m.,, popoldne po večernicah, priredi Slovenska kmečka zveza velik politični šhod na Arclinu pri Vojniku v prostorih g. župana Martina Vreökotä. Poročat nam (prideta gospoda državna in deželna poslanca dr. Ivan Benkovič in dr. Korošec in pa. gospod deželni poslanec A. Terglav. Somišljeniki, pridite mnogoštevilno!
Griže. Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino s sedežem v Grižah priredi v nedeljo, dne 20. t. m., popoldne ob 3. Juri, v šoli v Grižah svoj redni občni zbor.
Središče. Dekliška zveza priredi v nedeljo, 20. t. m., popoldne po večernicah, svoj skupni mesečni sestanek. Ob lepem vremenu se 'vrši shod na odru pri Lončaričevih, o slabem pa, v društvenih prostorih častitega gospoda Dogša. Vabljene so vse Marijine družbenice, kakor tudi vsi prijatelji naše slovenske mladine.
Šmarje pri Jelšah. Vabimo na občni zbor društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v šmarskem sodnem okraju, ki se vrši dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne, v sobi štev. ‘16 c. kr. okrajne sodnije v Šmarju pri Jelšah. Ce bi le ta občni zbor bil po § 2 društvenih pravil nesklepčen, vrši se občni zbor eno uro 'pozneje, to je ob 4. uri popoldne. Le-ta je sklepčen pri vsakem Številu udeležnikov. Dnevni red je: Poročilo društvenega odbora o delovanju v letu 1912. Poročilo društvenega odbora o gospodarstvu z društvenim imetjem v letu 1912. IVolitev odbora. Volitev pregledovalcev računov. Slučajnosti.
Mozirje. Občinski odbor .okolice Mozirje je v svoji seji dne 6. malega travina,! kakor smo že zadnjič poročali,( soglasno izvolil in 'imenoval gospoda nadučitelja Franca Praprotnika svojim častnim občanom. Gospod Praprotnik to odlikovanje še bolj kot preveč zasluži. Kdor pride v naš kraj, reči smemo celo v haš okraj, vidi povsod delo Praprotniikovo na mnogih krajih tudi že sad njegovega dela. Naš gospod nadučitelj, je sadjerejec z dušo in telesom in si jemlje pri tem vedno za vzor škofa Slomšeka. Lani, ko smo slavili Slomšekov spomin, je vedno pridno prebiral liste, kaj se je govorilo o Slomšeku in vedno nevoljno tarnal, da pač Slovenci poznamo premalo Slomšeka tudi kot vnetega razširjevalca sadje-reje. Praprotnik ni izmed vrste blebetavih liberalnih učiteljskih probuditeljev Slovencev, ki ob rujnem vincu trkajo na svoje prsi, napivajo na blagor svojega naroda ter si potem domišljajo, da so rešili s tem že vsaj polovico slovenskega naroda gotovega pogina. Bil je in še je taož dela. Z veselo zavestjo je mogel na stavljeno vprašanje odgovorit^ da je v svojem 391etnem vzornem in vspehov polnem učiteljskem delovanju odgojil od 40 do 50 tisoč dreves, katere 11 je brez plačila svojega truda, mnogokrat celo tudi še v ■ svojo gmotno izgubo prodal za nizkotno ceno, ubogim in pa šolarjem pa idaroval. Ko bi le videli o-troke, kako so nosili v gručah najlepša mlada drevesca na svoje domove, kjer so jih potem zasadili v spomin na zlate nauke svojega preblagega gospoda nadučitelja. A ne samo dreves, tudi ljubezen do domače grude, kakor jo uči neutrudljivo gospod Pra-
protnik, nosijo na svoj dom in jo zasadijo liki drevesu v svoja mlada srca. Tudi kmetje od dalnjega Gornjegagrada in celo od Solčave se prav pridno z-glašajo pri gospodu nadučitelju za drevesa. Z(nan je tudi gospod nadučitelj Praprotnik po svoji požrtvovalnosti. Samo za poravnavo svojih pdtnih stroškov je imel že preobilo lahko umljivih predavanj o sadjereji na mnogih krajih. .Sodbo o njih ste itak že mnogokrat brali. Vse in povsod je bilo o njegovih navduševalnih govorih polno hvale. Mnogokrat se je že bralo o njem : Dal Bog, da bi dobili Slovenci med učitelji .mnogo Praprotnikov! Mož je, ki živi v verskem, kakor tudi v vsakem drugem oziru z ljudstvom samo za ljudstvo. V obnašanju preprosit hodi cd zore do mraka delaven in ponižen po vrtu ter posebno še rad občuje s kmeti. Ker imamo 'v „črnem kotu“, kakor so krstili naš okraj nekateri blamirani liberalni učiteljski naduteži, tudi nekatere — hvjala Bogu ne preveliko — učitelje, kojih delovanje in življenje našemu 'ljudstvu kar nič noče prijati, je razumljivo, da ima gospod nadučitelj Praprotnik, poleg mnogih prijateljev ha častilcev v svojih stanovskih vrstah še tudi nekatere zavidneže, ki se,v svoji hrabrosti jezijo nad njegovim plodonosnim delovanjem, namesto da 'bi razun jezika gibali tudi pamet in roke v, prid ljudstvu. Mi pa jim kličemo: Ne zavidajte, rajši posnemajte, in če tudi ste v .„/črnem kotu“, bi vas ljudstvo spoštovalo, kakor ceni visoko gospoda nadučitelja Praprotnika! Občinskemu odboru smemo izreči pohvalo, ker je s to izvolitvijo ustregel občni ljudski želji. Gospodu novoimenovanem^ častnemu občanu pa želimo, da bi še mnogo let užival sadove svojega delovanja in še mnogo let 'gledal kmete, ki vozijo v jeseni lepo sadje k trgovcem ter .veseli preštevali svit-le kronice, katerih so mnogi celo lani šteli na stotine samo za sadje od njegovih skrbno odgojenih dreves. Bog Vam daj, da bi iz 25 let, ki jih bivate med nami, naraslo število na najmanj 50!	— Bog Vas
živi !
Mozirje. Napredna občina je gotovo občina trg Mozirje, ker že nad dva meseca nimamo občinskega redarja in ne nočnega čuvaja. To je znamenje, da smo miroljubni in pošteni občani. Prejšnji redar A. Robida je šel za dobo treh tednov kašo 'pihat. Začasni redar in nočni čuvaj Franc Robida je/ že na potu v . Ameriko. Ustrašil se je prestopka zoper varnost tujega blaga. Ta dva odličnjaka sta imela veliko zaslombo pri nekem odličnem gospodu v trgu in sta vsled tega naperila več tožb proti gospodu Cesarju in njegovi rodbini. A dokazalo ‘se je, da je g. Cesar bil nedolžen in so bile (ovadbe neresnične. Kdor drugim jang) koplje, sam vanjo pade! — Imenik za občinske volitve je razpoloženj ‘na vpogled. Imenik je tako polovičarsko in nepravilno sestavljen, da svetujemo gospodu županu), naj poskrbi za pravilno sestavljeni in od davkarije potrjeni davčni seznam1. Na ‘podlagi pravilnega seznama naj sestavi novi volilni imenik, drugače bo gospod župan na o-majanem stolcu sedel še do konca leta. Računi občine in ubožnega zaklada so tudi sedaj razpoloženi na ogled. Računi niso ’od gospoda župana in ne od namestnika podpisani in ne skupaj sešteti. Ako pa se-šteješ račune in jih primerjaš s prilogami in glavno knjigo blagajničarja, najdeš razliko za 7 K. Za tako nepravilno sestavljene račune in volilni imenik še bo dobil gospod tajnik lepo nagrado, kakor že sploh vsako leto. Proračun občine za leto 1913 je bil še le v mesecu svečanu na ogled razpoložen. Vblilci, 'sedaj je čas, da se vzdramimo ter volimo v občinski odbor može, kateri bodo delovali resnično v blagor vseh občanov. Prihodnjič še 'več!
Sv, Marko niže Ptuja. Tukaj je umrla v soboto, dne 12. t. m., po dolgi, hudi bolezni gospa Mar. Muhič: Posebno zadnjega pol leta je bila mučenica. Njen prvi mož, gospod Matej Kolarič, je umrl pred 11 leti. Bil je učitelj pri Sv. Marku. Spremljala jo je k zadnjemu počitku velika množica ljudstva. Pogreba ;se je udeležilo tudi učiteljstvo s šolskimi otroci, in domači veteranci. Sprevod je vodil častiti gospod župnik ob asistenci gospoda A. Lebena, kaplana pri Sv. Marjeti in domačega gospoda kaplana. N. v m. p. !
Planina. Že skoraj pol leta ni tukaj zdravnika. Vprašamo deželni odbor, zakaj tega mesta ne razpiše. Prigodijo se slučaji, da mora 'kmet za zdravnika .plačati 80 K. Cernu plačujemo prispevke za zdravnika?! (Opomba uredništva:	Razpis mesta
zdravnika na Planini se nam vsaj ni obvestil.)
Žalec. Ce tudi je gospod Ivan Frekoršek' iz Prekorja poprej pri vseh volitvah kot kakšen vodja liberalnih Slovencev čudovito ‘mogočno nastopal, je bil vkljub temu vendar nepričakovano hitro od službe potovalnega učitelja C. M. D. odslovljen, česar pač nikdar ni pričakoval. /Sedaj pa se mora sam prepričati, da je od vseh svojih prejšnjih somišljenikov preziran, zapuščen, da te zaželjene.službe več ne dobi, ker si je društvo že drugega potovalnega učitelja v osebi gospoda Ante Bega izbralo, ki že tudi deluje in sklicuje zborovanja. „Slovenlski Narod“ pa je dne 29. marca t. 1. v nekem dopisu iz Vojnika med drugim sledeče doslovno prinesel :i „Posebno je postala družba mlačna v zadnjih letih, ko ji je predsedoval bivši družbin potovalni učitelj Ivan Prekor-šek. V teh časih ni sklicavala niti občnih zborov, ni niti pošiljala družbi prispevkov, izvzemši enkrat borih 8 K, ki jih je pa nabral neodbornik.“ — Tudi ta dopis je od njegove nekdanje (zveste in močne stranke. Hitro mine vsaka slava na svetu!
Književnost in umetnost.
Za naša društva. Salezijanski zavod na Rakovniku je pod naslovom ,„Dramatična zbirka“ pričel izdajati poljudne igre za (ljudske odre. Prvi zvezek „Zloba in zvestoba“ je ravno izšel in se dobiva v zavodu. Cena mu je 70 vin. Kdor pa naroči devet izvodov, 'dobi desetega brezplačno. Plača se lahko tudi s poštnimi znamkami.
Dragoceni biseri. Tako j,e naslov novi knjigi, ki jo je spisala Pepica 'Senica. Spisana je za mladino, za mladeniče in dekleta. 'Preveva jo pravi kato-liško-narodni duh. Dobro došla bo zlasti mladinskim organizacijam. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru in pri pisateljici Pepici Senici, Šmarje pri Sevnici ob Savi. Komad stane s pošto vred 60 vin., 10 komadov samo K 5.20.
Iz koncerta v Klanjcu. Prijatelj lista nam poroča, da je glasovirski koncert našega rojaka gosp. Fr. Filipa Oštirja, frančiškana, dne 6. ,t. m. uspel v vsakem pogledu prav dobro. Povsem nova in velika koncertna dvorana gospoda A. Ivekoviča je bila prenapolnjena odličnega občinstva iz samega Klanjca, kakor tudi iz vseh sosednih kraljev. Glasovirski del programa, kakor tudi del zabavnih točk 'je izpadel prav sijajno. Veliki hrvaški dnevnik „Hrv)atska“, ki prav laskavo piše o omenjenem koncertu, pravi, da obširno govoriti o prireditelju koncerta, gospodu Fr. Filipu Oštirju, ni potrebno, ker je že tako poznat kot g-asovirski veščak, kateremu je tehnika na vrhuncu in kateri vsako skladbo predaje s pravim čustvovanjem, kar je še posebno pokazal v Beethovenovi Ouverturi, Haydnovi Sonati in 'v prekrasni hrvaški Rapsodiji, koje je izvedel prav mojstrski in za katere je bil tudi nadarjen z dolgim in burnim odobravanjem. Deklamiranje gospodične Olge (Vajdič je bilo tako dovršeno, da bi pristajalo na vsako pozornico, a pokazala je tudi v petju, da poseduje krasni glasovni materijal. Gospodična razpolaga z zvonkim sopranom, a ,pri temu je njen glas poln prijetnega drhtanja, tako da 'je radi tega zelo prijetno slušati njeno petje. Gospod N. N. je tudi vrlo dobro odpel svoja dva sola. V njegovem glasu je dosti ljubkosti, ki se vsakega prijetno prime. K Vseobčem vspehu je pa tudi doprinesel (moški zbor, kateri je prav dobro odpel „Prosvjetom k slobodi“, „Oj djevojko“ in ,pa še „Slovenec in Hrvat.“ Na koncu vsake točke je bil dolgotrajen aplavz. Gospodu Filipu Oštirju se najlepše zahvaljujemo na tem vžitku in, se nadejamo, da nam zopet v kratkem priredi kaj sličnega.	—K—
Narodno gospodarstvo»
Tečaj za pridelovanje zelen jadi priredi kmetijska šola na Grmu dne 5., 6. in 7. maja t. L, z naslednjim vsporedom: V pondeljek, dne '5. maja: od 2. do 4. ure popoldne:	Važnost pridelovanja Jelen-
jadi na kmetih in okolici mest. Naprava in razdelitev vrta. Obdelovanje in gnojenje zemlje. Od 4. do 5. ure: Razkazovanje šolskega vrta. V torek, dne 6. maja: Od 8. do 10. ure dopoldne:	Naprava gorkih
leh. Pridelovanje sadik in zgodnje zelenjadi v gorkih lehah in na prostem. Dobava potrebnega semena. Naročanje semena po cenikih. Kolobarjenje na vrtu in medsetve. Od 10. do 12. ure 'dopoldne: Praktično razkazovanje na vrtu. Popoldne od 2. do 4. ure: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi za prodajo in domačo rabo. Od 4. do 6. ure popoldne: Praktično razkazovanje. V sredo, dne 7. maja, od 8. do 10. ure dopoldne: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi (nadaljevanje). Od 10. do 12. ure dopoldne: Ohranjevanje in ukuhavanje zelenjadi za zimsko rabo. Popoldne od 2. do 5. ure: Ukuhavanje zelenjadi; v sadni kuhijnji (praktično). — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjske plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega Mesta in za prehrano- po 1.50 K na dan. Podpore dobe le tisti, katerim se izrecno dovoli in ki za njo do dne 27. aprila po dopišnioi prosijo. Ker se pripusti k tečaju le omejeno» Število udeležencev, se je zglasiti za tečaj do 27. japrila. Vabimo naše gospodinje in kmečka dekleta k obilni udeležbi.
Cena petroleju je padla. Pred par tedni je bil petrolej na debelo po 38 K kvintal. Pri svojem posvetovanju zadnji teden pa so zastopniki! največjih nižjeavstrijskih, 'galiških, moravskih in šlezijskih rafinerij sklenili snižati cenof na 30 K.
Razgled po svetu.
Študijska komisija japonskih častnikov sv Avstriji. Na Dunaj je došla komisija japonskih častnikov, ki ostane v Avstriji 14 dni, nakar odpotuje še v Nemčijo. Anglijo, Francijo in Italijo je komisija že obiskala.
Miss Pankhurst izpuščena iz ječe. Voditeljica angleških sufragetk, Miss Pankhurst, ki, je bila, kakor že znano, pred kratkim obsojena na tri leta težke ječe, je bila izpuščena iz zapora, ker je ves čas zapora odklanjala vsako- hrano.
Grozen čin očeta. Grozna rodbinska drama se je dogodila v Rostocku na Nemškem. V reki Varnov so našli dve deški trupli, ki ste imeli na rokah privezano težko kamepje. Par ur nato je vlak povozil trgovca Ottona Blatta. Iz pisma, ki ga je Blatt zapustil, je razvidno, da je utopil svoje tri sinove. Tretjega sina še niso našli.
Freiberger obsojen na dveletno ječo. Pred nekaj dnevi se je vršila pa Dunaju obrav'nava proti onemu Freibergerju, ' ki je po umoru Schuhmeierja hotel umoriti Kunschaka. Pri obravnavi izpove Freiberger, da je bil ogorčen nad krščansko-socijalno stranko, ko je bral o Schuhmeierjevem umoru in je hotel maščevati Schuhmeierjevo smrt, ker ni socijal-demokratična stranka delala pikakih priprav za maščevanje. Nato se jezi na svojega» stanovanjskega gospodarja, češ, da ga je izdal, čeprav je sodrug in tekel s pismom takoj ,na policijo. Pravi, da je bolan na živcih. Freiberger je obtožen radi nevarne grožnje, ker je na policiji vsakemu pripovedoval, da bo umoril Kunschaka, kakor hitro da ga izpuste. Freiberger je imel pri sebi nabasan revolver. Freiberger je bil že večkrat zaprt, enkrat tudi zaradi požiga pet let. Nato razglasi predsednik sodbo: dve leti težke ječe. Na predsednikovo vprašanje, če se hoče poslužiti še kakih pravnih sredstev, izjavi Freiberger, da ne, ker noče podaljšati svoje kazni.
LiliJsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co., v Dečinu ob Labi
je in cstane neprekosljivo v učinku zoper poletne pege in se pri racijonelnem negovanju kože ne mere pogrešati.) To Depobitno dokazujejo vsak dan došla pnznalna pisma. Komad T50 vin. in se dobi v lekarnah, droženjah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmannova lilijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev.	43
Kako pospešuje Francoska civilizacijo v Maroku, pokazuje kar najbolj jasno preiskava dr. Rem-lingerja, ki je dognal, da se, domače žene in možje vedno bolj vdajajo pijančevanju, ki je v tem podnebju še posebno nevarno. Kasablanki na primer je poskočilo število žganjaren v štirih letih od 4 na 161. Leta 1910 so upeljali še enkrat toliko alkoholičnih pijač, kakor leta 1909.
Krokodil — domača žival. M Berolinu prihajata iz mode kot domače živali pes in mačka in na njihovo mesto prihajajo — krokodili. Ljudje,, ki mislijo, da morajo imeti pri hiši kako žival, pa ne trpijo ne psa ne mačka, si kupijo mladega krokodila, ki ne dela nobenega kravala v hiši in tudi ni v nobenem oziru nevaren. V Ameriki je krokodil že dolgo časa udomačen.
Na Danskem je stopil dne 1. januarja 1913 v veljavo zakon, ki določa, da sme priti v posamjeznih občinah na 350 oseb ena koncesija) zja točenje alkoholnih pijač. Izjemoma sme več koncesij dovoljevati le ministrstvo. Osebam, ki še niso stare 16 let, se alkoholnih pijač ne sme nikjer prodajati. Policija še sme to določbo še omejiti.
Izboren polet iz Fischamenda v Novi Sad- Poveljnik zrakoplov,n ega oddelka, podpkolkovnik Uzelac, je dne 10. t. m. poletel pb šest uri zjutraj iz Fischamenda in je došel ob četrt na deset v Novi Sad. Predno je Uzelac iz Dunaja poletel, je brzojavil zrakoplovnem oddelku v Novem Sadu, da poleti v Novi Sad, a izkrcal se je v Novem Sadu prej, predno je došla brzojavka. Preletena proga ‘v zračni črti je dolga 400 kig. Uzelac je torej v eni uri preletel 133 km.
Bomba v angleški banki. (Iz Londona poročajo:	Zavoj, ki ga je neki policist našel v angleški
banki, je bila bomba. Da se ni zgodila velikaipska nesreča, se je zahvaliti samo hitri 'misli policista, ki je vrgel kadeči se peklenski stroj v vodnjak pred banki. Preiskava aparata je dognala, dà je bil mojstrsko izdelan. V njem je bilo mnogo smodnika, ura in električno vžigalo.
Krvav dogodek v kabaretu. Dne 7. t. m. zvečer je v kabaretu „Crajova“ tv Bukareštu Šansoneta Valeona pri predstavi, ko ji je občinstvo ravno burno ploskalo, nenadoma potegnila revolver in, ustrelila na nekega častnika,, ki je sedel ,v 'prvi vrsti. Častnik se je težko ranjen zgrudil, nakar je pevka pomerila nase in se na mestu usmrtila. Valeona je bila iz jako ugledne bolgarske rodbine.;
Samoumor vojaka, ker je bajonet izgubil. Iz Žumberka ;na Moravskem poročajo:	Na velikonočni
ponedeljek je došel pešec Klement Beck na! dopust domov. Zvečer je obiskal svojo sestro. Med potjo je zapazil, da je izgubil bajonet. Iskal ga je, a ga ni našel, nakar je Beck izginil. Dne 30. marca so ga pa našli obešenega. Bal se je, da bo kaznovan, ker je bajonet izgubil.
Zarubljeno mesto. Pred kratkimi je bila obsojena mestna občina v Neapolju na plačilo odškodnine. Tožil jo je hišnik, ker se je zaradi slabe kanalizacije podrla hiša in je bila njegova družina podsu-ta. Občina ni hotela plačati, zato je hišnik daj dne 10. marca zarubiti po svojem odvetniku Fasulu zlate mestne ključe, slike kraljevske dvojice in nekaj drugih umetnin. Celo mesto je spravila ta rubežen v veliko veselost.
Nenavaden vzrok blaznosti. Velika srečka ko-danjske loterije je povzročila te dni dve nesreči. — Dve četrtinski srečki sta zadela brzojavni uradnik v Frederiku ob nemški meji in kmetovalec iz mestne o-kolice. Uradnik, ki je imel ravno službo pri brzoja-
vu in je prvi sprejel poročilo, da je zadel, je tekel hitro dorqov. Bil je tako razburjen, da so ga morali prenesti v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Kmetovalec je pa zblaznel, ko je izvedel, da je zadel in so ga. prepeljali v blaznico.
Rodbinska drama. Iz Beroljfna poročajo: Podpolkovnikovi vdovi pl. Schulz se je zgodila težka nesreča. Njena 211etna hči se je igrala z revolverjem, ki se je pri tem sprožil. Dekle je bilo usmrčeno. Nato se je mati iz žalosti ustrelila.
Železniška nesreča. Pri St. Poldemerju na Španskem sta trčila dva osebna vlaka skupaj. Eden železniški zavirač, je bil ubit, štirji potniki pa lahko ranjeni.
Nečuveni škandali ob poroki Rooseveltove hčere. „Press Telegraph“ poroča iz NewnYorka: Ko je šla .Rooseveltova hči k poroki v cerkev, so se pripetili nečuveni škandali. Nevesto je napadlo več sto o-seb,- ki so hotele spomin od nje in so ji čez nekaj minut yes pajčolan raztrgale in ji tudi obleko razcefrale. Mir je le z veliko težavo napravilo še le 20 policistov, ki so ljubitelje kuriozitet prepodili z gorjačami.	i i i I i ! , I
Slovenske šivilje in krojači so navadno naročevali blago za obleke in druge potrebščine od tujih, židovskih razpošiljalnic. Dobili so slabo blago za drag denar, največkrat pa so dobili čisto drugo blago, kakor je bilo naročeno, ker v onih razpo-šiljalnicah niso znali ali pa niso hoteli znati slovenski in so poslali, kar so hoteli. Sedaj je temu odpomagano. Naš domači trgovec J. N. S o Š t a-rič v Mariboru, Gosposka ulica št. 5, si je u-redil novo prvo spodnještajersko razpošiljalnico vseh vrst modnega in manufakturnega blaga. Ce hočete dobiti sveže, modno in po ceni blago, pišite takoj po vzorce; dobite jih zastonj in poštnine prosto. Ce pridete v Maribor, oglejte si trgovino in pazite na slovenski napis, da ne zamenjate te trgovine s kako drugo.
Vsaka ura 14 dni oa poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzetju, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
EÄ* Velik cenik brezplačno. “SMS
(Jamstvo 3 leta.)
Srebrne ure 		K 6-50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi	„ 9-50
Pristne tula ure dvojno pokrovo	„13—
Ploščnate ure iz kovine . . .	» 6'-
Amerikanske zlate double-ure .	„10—
Goldin Eoskopf ure		» 4'~
Prave železničarske Roskopf-patent.	
Prava nikeln. točno na min. idoče	K 5—
14 karatne zlate ženske ure . .	„19—
14 karatne zlate ura za gospode	„40—
Srebrni pancer-verižice . . .	„ 2—
14 karatne zlate verižice . . .	„ 20—
14 karatni zlati prstani . , .	„ 4—
Viseče stenske ure na nihala. .	„ 10-80
Kuhinjske ure		„ 2-40
Budilke		» 3-
Budilke z dvojnim zvoncem	„ 3-50
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Za smeh.
V šoli..
Mati piše pismo 'katehetu:
„Oprostite, da se igoj sin Jože ni mogel udeležiti zgradbe Noetove ladije, ker je bil bolan — upam, da bo,pri razdejanju Jeruzalema že lahko zraven . . .“
Iz sv. p ji s m a.
Učenec bere iz zgodb o stvarjenju Eve: „. . . In Bog je vzel Adamu rebro in je napravil iz rebra ženo . . .“ (Zdaj mora obrniti list,, a po pomoti obrne kar dva lista skupaj, kjer se bere o Noetovi la-diji): ■„. . . in jo je namazal zunaj in znotraj s — smolo.“
N a š i o it r o c i.
Mati:	„Tiho, otroci, ne delajte takega kriča,
Anglež, k'i je sedaj pri nas na stanovanju, ne more spati ! “
Jerica: „A kaj ta razume o našem kriču, on zna samo angleško.“
Ponosno.
Nevestin oče ženinu: „Ali pa tudi imate dovolj kruha za mojo hčer?"
Ženin, po poklicu slaščičar: „Kaj kruha, potico bo jedla pri meni.“
Hinavec.
Lisjak (potem, ko je pojužnal petelina):	„Oh,
kako rad bi obiskal vdove in sirote, da bi jih tolažil v njihovi brezmejni žalosti.“
Otroška usta.
Otroci se igrajo živali. Tigri in levi rjovejo, konji cepetajo z nogami, sloni trobijo. Mali Mirko pa sedi v kotu tiho, ne da bi se ganil.
Stric ga vpraša: „No. Mirko, kaj ti se nočeš igrati s tovariši?“
Mirko: „Pač; jaz sem petelin, ki nese jajca.“
Razumljivo.
Gospodinja (mlekarju): „Kako da je mleko vedno dražje razmeti ne morem.“
„Oprostite, gospa, kaj pa še hočete pri takem pomanjkanju vode!“
Podpisani upravitelj konkurznega sklada Ign&Cš Firm, bivšega trgovca v Šf. jurju ob Taboru
naznanja, da se bode vršila
dne 28. aprila L E. ob 18. uri dopoldn©, v Kaplji pri Vranskem počenši prodaja v kon-kurzni sklad spadajočega manufakturnega in špecerijskega blaga, ki se nahaja v bivših prodajalnah v Kaplji in v Št. Jurju ob Taboru.
Blago se bode prodalo in sicer zaloga v Kaplji zase v celoti, zaloga v Št. Jurju ob Taboru pa tudi zase v celoti, kakor leži in stoji, brez jamstva konkurznega sklada za kakovost in količino blaga ponudbenim potom najboljšemu ponudniku,
Ustmene ponudbe sprejemal bode navedeni dan oskrbnik konkurznega sklada.
Vsaj eno tretjino kupne cene mora kupec plačati takoj, ko se mu naznani, da je njegova ponudba sprejeta, ostanek kupnine pa se ima plačati najdalje do 3. maja 1913, do katerega dne mora tudi kupec blago prevzeti. Ako ne plača kupec pravočasno ostale kupnine, zapade v prid konkurznega sklada od kupca že plačani delež kupnine.
Blago, ki se nahaja v bivši prodajalni v Kaplji, je cenjeno na	4.864 K 97 v.
blago pa, ki se nahaja v bivši prodajalni v Št. Jurju ob Taboru, na 930 K 80 v.
Inventurni in cenilni zapisnik v prepisu je na vpogled pri upravitelju konkurznega sklada, kateri slednji daje vsa natančnejša pojasnila prej, kot tudi na dan prodaje.
Vransko, 16. aprila 1913.
Mihael Jezovi ek,
c. kr. notar, kot upravitelj konkurznega sklada.
Velika narodna trgovina
KiM Vaniž, Celje
Narodni dom
m sa
T3
»
0
* priporoča
1	nega
4S
O
m
bogato zalogo manufaktur • mednega blaga, posebno «.krasne novosti za spamladne oblete g
1 «* zelo snlšani ceni S **■ Ostanki pod lastno seno. ►
N
S*
s
o
fri
Pozor ure!
Melika zatop itr, dragtce-nòstl, srebrnine in optičnih »tvar« po vsaki seni,
?ii si «brate f UM. sedi fitteli eranato ed SO is 28® K. Mklaste remoHi.-ai'a K S'60 Pristna srebrna m* „ 7'— Original omeg» ur» ,
Kuhinj sks ura Budiljka, nikla»«
Poročni prstani Srebni« rerižic
— Večletna jamstn.'' —
Hast. Dletinger
Uni Frinitaci
arar in inalar 447
iariSjsr, aw*» *im 2«.
is-
a.-
»-
siatatae S»
tW) - r —. -3. se lepa, enonad-1*1 OUw stropna, vili podobna	obstoječa iz 6
zidana VI 15 «if sob in gospodarskega poslopje, 2orala sado-nosnika in njive, s stiskalnico. — Lega v’prijaznem trgu Gornja Radgona, tik župne cerkve sv. Petra, 5 minut od želez, postaje Gornja Radgona in 5 minut od mesta Radgona. Nese mesečno 50 K najemnine. Zaradi lepe, mirne lege, brez prahu, z vrtom obdana, posebno pripravna za kakega duhovnika-pensionista. Cena in plačilni pogoji se zvejo pri gospodu Janezu Lančiću, kleparskemu mojstru v Gornji Radgoni.	70
Radi poprave hiše in prehovljenja trgovine prodam 1 izložbena okno z kamenim okvirom, 1 vrata in 3 okna z okviri po nizki ceni. — Ivan Ravnikar, trgovec v Celjn.
XXKKKKXJCKK
Harmonium
proda takoj za ngodno ceno Prane Golob v Slovenj-graden.
Najboljše in najmodernejšo sukno za moško in volneno za ženske obleke razpošilja’ najceneje Jugosjovanska ^ SfeNTlGCki V Celju Št„ 301.
razpošiljalna
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Srečke v korist „Slovenski Straži“ I 5 glavnih dobitkov
90.000, 40.000, 30.000, 20.000 in 10.000 kron, oziroma frankov in lir
zadene tekom meseca mäjnika
v srečnem slučaju že z vplačilom samo 5 kron, kdor naroči izborno skupino po 5 srečk na 70 mesečnih obrokov po 5 K.
15 žrebanj vsako leto!
Zahtevajte obširno majnikovo poročilo o srečkah! Iz njegove vsebine: Za eno krono 100 000 frankov! — Poročilo razpošilja in naročila sprejema za „Slovensko Stražo“ g Valentin Urbančič, Ljubljana. 750
Ponehale bodo vse kritike o Tolstovrški slatini,
ako jo sedaj poskusite
ko se je posrečilo vrelec moderno urediti
in se je našel nov pritok, ki je močen na ogljikovi kislini. Sedaj lahko tekmuje „Tolativrlka“ z vsemi
najboljšimi kislimi vodami, ker zelo TflletfllSItelra^ j® 80<*ai naj^°U§a zdravilna in
S I UlSlUlFPSi%a namizna osvežujoča mineraln a
■ T olstovrškai;;
mozira in ostane tndi čista.
kisla Tnjcfnvi*elrnnar0'!ai00^Mz^ravnikiza se in za voda. ■ W»®1WWI 3» £% W svoje bolnike ter za eele bolnišnic e. vana na dveh razstavah. Dobiva se v vseh boljših gostilnah, trgovinah in lekarnah ter pri podjetju
G listanj (^oroško) ~ Zaboj s 25 3/8 Steki, stane le 5 kron. Prazne steklenice se sprejmejo v polnitev
Tolsto vrški slatini, pošta
po najnižji ceni. Poskusite! Boste hvalili!
Abstinenti * le T<>lstovräko
■■■■NIlll « slatino, ki vsled svežega, prijetnega okusa nadomesti vsako drugo pijačo!
Kadilci !
grgrate in pijete
Katare in druge bolezni v grlu najhitreje ozdravite, ako pridno Tolsto vrško“.
Edina štajerska narodna steklarska
la debelo I	trgovina	Ma drobno 1
Franc Strupi, Celje
Graška ©©sta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv, stavbah. Najsolidnejša in toöna postrežba.
Pozor ! Velecenjeni pOZOr!

m
S
o
g
0
a
H
Ù
1 m m
. posestniki zemljišč in wrtow I
Spomlad je nastopila in Vas poživlja, da obdelate svoje travnike, polje in vrte. ME* Kakor Vam je znano, dobivajo se najboljša
in najbolj zdrava gozdna, datelina, travna in zeleniadna semena
le v obče znani špecerijski in semenski trgovini tvrdke
M. Berdajs v Mariboru
SC* na Zofijinem trgu "3S Za prijazna naročila se najtopleje priporoča	z odličnim spoštovanjem
M. Berdajs.
jS
f
Trgovina s špecerijskim blagom
SolidLna, postreižftoa, I
Ivan Ravnikar, Celje
Graška cesta št. 21.
Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiya semena n. pr. jamčen i domačo in nemško deteljo, peso rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od tvrdke ülaufhstei*«
Na drobno in na debelo !
Glavna zaloga vrvarskega blaga ■ s davna zalaga suhih in olnat. barv
Južnoštajerska hranilnica v Celju
v Narodnem domu. I
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po
od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačale hranilnica sama ter ga ne odteguje» vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji : Šmarje,Šoštanj, Sevnica, Vran-
sko in Gernjigrad in rezervna zaklada, katera znašata že nad 350 000 E. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30 000 K, za napravo potov 5.000 E, različnim nčaim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne stroko vie šole 12.000 E, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene 6 000 E, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 E, za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 E.
Sprejema tndi hranilne knjižice
dragih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se
pretrgalo obrestovanje.
SIROLIN „ROCHE
Kaj ie Sirolin
„Roche“?
Sirolin „Roche“ je sredstvo, ki je na znamstveni podlagi narejeno iz Guajacolne snovi ter vsebuje le dobre in zdravilne snovi Guajaeola. Vsled primerne sestave in izbornih lastnosti „prija izvrstno“ in vzbuja tek. Od zdravnikov priporočeno
za varstvo dihalnih organov.
Kako učinkuje „Sirolin Roche“?
Kdo rabi Sirolin „Roche“?
Na pijačah bolani in nedašljavi za olajšanje in vzbujenje teka.
Na influenci bolani okrepijo.
Kateri kašljajo in trpe vsled bronhialnega katarja, da okrepijo.
Škrofnlozni otroci, katerim oteka sle-zica, pri očesnem in nosnem kataru, ki imajo oslovski kašelj, rabijo vspešno to
Sirolin „Roche“ pospešuje in krajša zdravljenje, olajša izpljuvanje, odstrani j kašelj ponočno potenje in mrzlico ter j krepi dihalne organe. Ravno zaradi te j lastnosti je Sirolin „Roche“ primerno , sredstvo, ki pospešuje prebavljanje in redilnost. S tem se naravno tudi ojaču-jejo moči, truplo postaja težje in stem se zboljša tudi zdravje v obče. Dober okus Sirolina cenijo otroci in odrasli.
sredstvo.
Vsaktrui, ki se hoče varovati pred boleznijo na dihalnih organih.
V lekarni zahtevaj izrecno Sirolin »Roche« v izvirni steklenici po 4 K in poskrbi se naj, da bo v vsaki domači lekarni vedno pripravljena ena taka steklenica za takojšno rabo.
Obleka za gospoda in lep raglan se proda po ceni. Maribor, Göthe8tra8se 2, II nadstr.,	Goričar & Leskovšek, ^elje Graška ulica 7 — podružnica Rotovška ulica 2	
vrata 12. UBjumm	Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. Čaše Iz papirja in aluminija. Za Veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampljeni, predmeti za šaljive ' pošte in srečolove.	Tovarniška zalega šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zato ja ljudskošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice savinjskih planin in druge.
		
Posestvo ir;.7, E; kozolcem in hlevom — od premogovnika oddaljeno 20 minut in od cementnega kamnoloma 5 minut — se radi rodbinskih razmer ugodno proda. Več pove Ferd. Marn v Trbovljah 1. 72 AftMft		
	Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba,	
Ure za birmo!
repaslrane s pismenim jamstvom:
Pristna srebrna ura K 7*—
A J I Ä7Ä !	sredstvo, priljubljeno in sloveče.
-k® • O . pji večjih naročilih zdatno znižane cene.
nama ' A. TEIERE,YA BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan,
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5*60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifclijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poŠKodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi ' iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3-60 K.
mmm
Jediny pravi balsam X lile. U indila slriži
MMerrròBvPriaradè
aRiwwy.ilaMnv
Narodi se: Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
Svoji k svojim !
Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip-vnana slovenska trgovina
Rafael Salmič
Celju, üaredni dom.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.)
Najnižle ceiei postrežba foćnal mm* IHall dobiček! Dobro imel
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Ni tisoče zahvalnih p;sem sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
Pristna srebr. ura ženska K7’— Pristna srebrna verižicaK 2-—
Pristna srebrna verižica____
damska K 3 40
Zlata ura .
. K 28-—
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal rapasirane nre po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane!
Urar, očalar in zlatar
prariio Qyre£ ^aribor
Tegethofova cesta it. 39.
mr
Ul
P

rečastitim cerkvenim predstojništvom, ter slav. občinstvu priporoča svoj
I atelir za vsa v njegovo stroko spa-^ dajoča dela, kakor kipe, oltarje S itd. iz lesa, kamna in mavca
-HI	.i	... ...... ... .........
£	Jvo Sole, kipar
Maribor, Reiserieva ulica 26.
o
d
o
o
o
a
"d
•p.
I—C
O
n
Slik
A
in
Prevzamem vsa deli eekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnfžjrb cenah.
IM Dobrave « Celja
Gospodska ulica 5.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Kolosens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Ni treba si glavo treti !
Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kaljiva vsakovrstna
Semena
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznano tvrdki!
fflllan Hočevar Colje
tik farne cerkve.
5
obrestuje hranilne vloge po
01 10
rsgisfrovana zadruga * neomejeno zavezo	ed ^ioge do dne wzdiga
v lastni hiši (HOTEL ..PRI BELEM VOLIT) poženi! s 1. Januarjem 1913. v CELJU. Graška cesta štev. 9, i. nadstropje Rentni davek plačuje zadruga sama«
LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V CELJU
Založnik io izdajate'.’: Konzorcij „Straža“,
Odgovoru! uredvk- Lav, Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.