ZADNJI DNEVI RAJA
MEDICINE MAN
Režija:	John McTiernan.
Scenarij:	Tom Schulman, Sally Robinson.
Fotografija:	Don McAlpine.
Glasba:	Jerry Goldsmith.
Igrajo:	Sean Connery, Lorraine Bracco.
Produkcija:	Cinergi Productions, ZDA, 1992.
Ce se bo v prihodnosti kakšen hollywoodski producent spravil delat remake katerega izmed filmov o Tarzanu, bo imel vsaj z izbiro režiserja lahko delo. John McTiernan je že s filmom Predator pokazal, kako se snema džunglo, v Zadnjih dnevih raja pa lahko vidimo, kako bi se dandanes Tarzan in Jane preganjala po krošnjah dreves džungelskega pragozda. Ne umanjka niti opica Cita — v nekem prizoru jo vidimo, kako pleza po Lorraine Bracco.
Po svoje je presenetljivo, da se formula filma s sporočilom, kombiniranega z akcijskim filmom, ni obnesla. Scenarij oskarjevca Toma Schulmana {Društvo mrtvih pesnikov) ima vse elemente, potrebne za uspeh — naslovni lik dr. Campbella, ki o bogastvu pragozda, njegovem propadanju in izginevanju njegovih prebivalcev pouči dr. Craneovo in z njo nas gledalce, je že sam po sebi dovolj zanimiv, njegova osebna tragedija in posledica tega, opijanje, pa ga naredita človeškega. Razlika v spolu in v značaju med njim in dr. Rae Crane je pripraven povod za nekaj situacijske komike in množico zabavnih dialogov. Bolezen poglavarjevega edinca poskrbi za spremembo nazorov velemestne zdravnice, bližajoča se cesta pa za potrebni suspenz in zaključno ognjeno katarzo. Sce-naristični gimmic— iskanje izgu-
bljenega elementa v zdravilu proti raku — sicer pomeni, da bo moral gledalec pogoltniti pilulo strokovnega govoričenja, a k sreči ta pilula ni pretirano grenka. Brezhibna je tudi realizacija filma. Sean Connery in Lorraine Bracco sta se dobro ujela, McTierna-novi režiji ne gre ničesar očitati, glasbena podlaga Jerryja Gold-smitha pa se prav neopazno usede v ušesa.
Zakaj so torej Zadnji dnevi raja
publiko pustili hladno? Stvar je še bolj čudna, če se spomnimo na Kevina Costnerja in njegovo etno epopejo Pleše z volkovi. Tudi tam imamo na prvi pogled enako formulo: nad civilizacijo razočaran človek hoče spoznati zadnje ostanke divjine, sprejme indijansko kulturo in je s svojo izvoljenko prisiljen pred bližajočo se civilizacijo zbežati globlje v divjino. Žanr je sicer drug, toda v Pleše z volkovi je toliko westerna, kolikor je v Zadnjih dnevih raja akcije. Bistvena razlika je v tem, da pri Costnerju Indijanci in njihova kultura igrajo bolj ali manj isto vlogo kot cinemascope razglednice iz »neokrnjene divjine« - vse skupaj je zreduci-rano na funkcijo kulise, pred katero se odigra že neštetokrat videna in v ničemer nova ljubezenska zgodba. In ne pozabite, da Costn^rjeva izvoljenka ni In-dijanka. Ce torej hočemo govoriti o sporočilu filma Pleše z volkovi, bi lahko rekli, da gre prej za cinično potrditev genocida nad ameriškimi Indijanci kot pa za njegovo obsodbo. Nasprotno pa Zadnji dnevi raja kažejo propadanje pragozda in njegovih prebivalcev brez kakšnih ciničnih podtonov,
Zadnji dnevi raja sicer res opozarjajo na velik problem, toda samo to še ni dovolj za velik film. Ne pomaga niti veliko porabljenega denarja. Skromnejša produkcija bi sicer bolj ustrezala pomembnosti filma, toda v tem primeru bi od filma Zadnji dnevi raja verjetno ostal samo Schul-manov scenarij.
UROŠ PRESTOR
N F O
ČRNO OGRINJALO
BLACK ROBE
■ ■■ I
Režija:
Scenarij:
Fotografija:
Glasba:
Igrajo:
Produkcija:
Bruce Beresford Brian Moor
Georges DeSarue Lothaire Bluetau Kanada/Francija. 1991
Po celovečercih The Fringe Dwellers (1986), Šofer gospodične Daisy (Driving Miss Daisy, 1989) in Mister Johnson
(1990) seje Bruce Beresford še četrtič lotil teme medrasnih nasprotij. Filma Črno ogrinjalo, prve kanadsko-avstralske kopro-dukcije, se je oprijela popularna, ne preveč posrečena oznaka, da gre za »kombinacijo Joffejevega
Misijona (The Mission, 1986) in Costnerjevega Pleše z volkovi (Dances With Wolves, 1990)«, posnet pa je bil po romanu Bria-na ,Moora, ki je napisal tudi scenarij. Dogajanje je postavljeno na ozemlje Nove Francije {današnji Quebec) v prvi polovici 17. stoletja (1603—1635), ki je bila na tem območju povsem v znamenju delovanja Samuela de
ugrabijo teroristi med križarjenjem v Karibih. Bruce Willis naj bi za svojo tretjo upodobitev policista Johna McClana dobil med 12,5 in 15 mio USD.
Sindikata francoskih filmskih delavcev. AFP F in SR F, sta združila svoje sile v pozivu za sprejem zakona, ki bi omejil lastninjenje kinematografskega omrežja s strani proizvodnih hiš. Na ta način naj bi pristrigli vertikalno integracijo francoskih »velikih treh«: Gaumonta. UGCc-ja in Patheja. Sindikata menita, da producenti v svoji lasti ne bi smeli imeti več kot 25 dvoran, torej hi se morali aH odpovedati snemanju filmov ali pa presežne dvorane oddati novim lastnikom (ti bi se morali zavezati, da bodo v njih prikazovali filme še najmanj sedem let). Da hi preprečili preveliko koncentracijo in monopolizacijo, sindikata predlagata tudi zgornjo mejo (okoli 15%) glede števila dvoran, ki hi jih lahko imel posamezen lastnik v kateremkoli francoskem departmaju.
Halle Berry bo igrala glavno vlogo v filmu What's Love Got to Do With It
(Touchstone), ki ga bodo začeli snemati decembra. Scenarij Kate Lanier je posvečen burnim letom, ki jih je Tina Turner preživela s svojim ex-soprogom lkom. Producenta sla Dough Chapin in Barry Krost, režiral pa ho Brian Gibson, avtor The Josephine Haker Story (nagrada
Emmy).
***
Novembra začnejo v Idahu snemati A Home Of Our Own (A & M). V tej drami Patricka Duncana bo Kathy Bates igrala žensko, ki se s svojimi šestimi otroki odpravi na pot, da bi skupaj začeli novo življenje. Režiral bo Tony Bill, producenta pa sta Dale Pollack in Bill Borden.
John Sayles (na FAF-u smo ravnokar videli njegovo Mesto upanja) se odpravlja na Irsko, kjer bo snemal svoj prvi film izven ZDA. The Secret Of Ron Mor Skeery je zgodba o dekletu, ki išče svojega brata, za katerega je prepričana, daje zrasel med tjulnji. To je Saylesov prvi družinski film. Producenta sta Maggie Renzi in Sarah Green, z Johnom Slossom kot izvršnim producentom. Snemati bodo začeli naslednjo
pomlad.
***
V Mehiki so začeli po scenariju Michaela Thomasa snemati triler The VVro/ig Man (Viacom), očitno remake istoimenskega Hitchcockovega filma iz I. 1957. Kevin Anderson igra moža, po krivem obtoženega za umor. Nastopata še Rosanna Arquette in Frederic Forrest, režiral pa bo Jim McBride (Breathless, The Big Easy, Great Halls Of Fire!).
Medtem ko majorji poročajo o 10-odstotnem upadanju svojega izkupička na Japonskem v prvi polovici letošnjega leta, pa Dežela vzhajajočega sonca doživlja pravi pohod art filmov. Najuspešnejši so Delicatessen Jean-Pierre Jeuneta in