PREVELIK ZAOSTANEK INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE
Trgovina ne more reševati vsega
0 dogajanjih v gospodarstvu v zadnjem času sko-raj ne sllšlmo več optlmlstične besede. Vse bolj se v ospredje skrbi gospodarstvenikov postavljajo vprašanja, kako sploh ohranjatl obstoječo raven proizvodnje, kaj šele da bi se predajall večjim ambi-cijam v. zvezi z gospodarsko rastjo.
Tudi v Centru jim daleč največ sivih las delajo prav izredno slabi proizvodni rezultati v industrijski proiz-vodnji. Na polovici leta so bili ti v primerjavi z enakim lanskim obdobjem kar za 36 odstotkov slabši. Po osmih mesecih naj bi se po še nepotrjenih podatkih zaostanek proizvodnje celo za malenkost povečal. Tako slabe rezuitate gre pripisati občutnemu izpadu proizvodnje v nakaterih OZD. ki sicer ustvarjajo večji del induslrijske proizvodnje v občini.
Tistim, ki tehtnico industrijske proizvodnje potiska-\o v minus se je pridružila tudi Iskra Delta, ki Ietos izdela le po dva velika računalnika na mesec, med-tem ko jih je lansko leto izdelala sedem. Zaradi nači-na ponderacije je vpliv elektroindustrije na celotno bilanco industrijske proizvodnje še nekolikoo bolj neugoden.
Razen številnih objektivnih vzrokov pa je ponekod najti tudi subjektivne vzroke za slabe dosežke. Znači-len primer te vrste je Kartonažna tovarna, kjer so imeli vse možnosti za večjo proizvodnjo, vendar se to ni zgodilo zaradi nekaterih neposrečenih kadrovskih rešitev. Tudi v Kartonažni tovarni je padla proizvod-nja v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta za več kot 30 odstotkov.
Gospodarstveniki v Centru ugotavljajo, da bo dru-ga polovica leta uspeinejša. Pri tem grade svoja zagotovila zlasti na podatkih o dobri založenosti in-dustrijskih OZO. Kljub temu pa prevladuje mnenje, da bo došedanji zaostanek težko nadoknaditi do konca leta. Slabi dosežki v industriji pa naj na srečo ne bi imeli za občinsko gospodarstvo katastrofalnih posle-dic, kajti v Centru je industrija manjšinska dejavnost, prevladuje pa trgovina. Zaradi take specifične situ-acije Center, kar zadeva ustvarjeni dohodek, zaen-krat še ne bo čutil hujših finančnih pretresov.
Ob tem je treba povedati, da tudi v trgovini stanje ni rožnato. Zlasti slabo gre zunanji trgovini. Izvoz naših organizacij letos stalno pada, saj jih devizni zakon, nizke stimulacije in visoka domača inflacija silijo v prodajo na domačem trgu. Tako je polletni izvoz na konvertibilno področje znašal le 70 odstotkov lansko-letnega dosežka. V takih pogojih njihovega gospo-darjenja tudi ni realno pričakovati, da bi se lahko stanje do konca leta bjstveno obrnilo na bolje.
Gospodarstvu hudo nevaren proces. ki ga opažajo tudi v Centru, je padanje deleža akumulacije v do-hodku. Ta se je od lanske polletne stopnje 25,6% spustila kar na 15,3%. Padanje akumulacije pa pome-ni neposredno grožnjo investicijskim prizadevanjem, skratka prizadevanjem, ki v Centru pomenijo naložbe za prestrukturiranje gospodarstva in za tehnološko prenovo. Investicijski dejavnosti v zadnjem času zelo pojema sapa in 63 investicijskih del predstavlja prak-tično nepomemben drobiž.                                      J.  K.