ORSKI DMEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE vračajo. Poštnina plačana.
TRST, nedelja, 5. avgusta 1945 ■ leto 1. žlev. 72
Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št. 1-1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne
Cena 2.- liri
Kraške jame
svetu so znane posebnosti ■iškega terena. Ena izmed teh t^ebnosti so kraške jame in ena, atradi svojih naravnih lepot po ***** svetu znana k raška jama, je st°jnska jasna, ki bo s 15. av-zopet na razpolago obisko-taketn in ljubiteljem naravnih letat.
toneš ne gre za Postojnsko "*k>. Gre za neko drugo jamo, v "“Mero 6t reakcionarni mrhovinarji potisnili slavo in ugled Jugo-
Pomen zgodovinske konference
»Pravda" o konferenci »Velikih treh": Utrditev zmage nad nemškim
imperializmom
*tonj k.
, -s armade in nove, Titove “JosJopije.
■9®euter je 29.' julija javila slede-• 'Cecil Sprigge, posebni Reu-dopisnik, piše iz Rima: Pia-to zavezniške vojaške oblasti ^kujejo odkritje človeških o-— katere ceni rimski list stampar> na preko 600 tru-. ~~ ki so jih našli na dnu glo-0 jarkov v skalovju za Trstom. }l ri(an-sfci častnik je na licu me-ovrgej trditve časopisa »Lifes-®	hi	je trdil, da je med
tudi 10 Novozelandcev. V Jto ni bito danes mogoče dobili 0 **» modne zavezniške iniorma-
je	Stampa» je trdil, da
trupli jfOo italijanskih ob-stražnikov in policistov ter tOtt Nemcev.
J/** trdi, (ta so Italijane, katere kot rodoljube, ki so se bo-f ,fcttPno z možmi maršala Tita , . Nemcem, hladnokrvno pobili Jovani okoli 1J,. maja.
®sfni?c, ki je dodeljen novoze-edinici, in ki trenutno pre-,le votline, je dejal, da so mu jj '1* prebivalci povedali slede-io' ^djprej so imeli Nemci nava-„ Jj^tdti jugoslovanske partizane °}bo.t pozneje pa so partizani
^dhjs Nemce in fašiste.r,
sta g. in ga. Sprigge, Reuterja, dmga do-^Manchester Guardianat, jejta® v Trst, da ugotovita, kaj foru 4tvur'i- V privatnem razgo-ne J* Sprigge izjavil, da vest Dtvarja resnici. Preiskali so K farno in zrudniks blizu Bazo-,J0. &er zaradi plina ni bilo mo-VvtrL ^rilya,'e> so v jamo spustili ki je iz jame prinesel niesa, ki bi moglo biti člo-6 K in oblačila, ki bi mogla biti To so dejstva.
'‘Pela
še ml ji, ki je petindvajset let
pod italijanskim in fašistič-
’» ^ič-valr.im nasiljem, ki se i	oboroženi	borbi	bori-
Mosfcva, 4. Tass. — Uvodnik ;<Pravde* piše: Konferenca vladnih voditeljev Sovjetske zveze, Združenih držav in Velike Britanije, ki je bita. od 17. julija do 2. avgusta, je zaključita svoje delo. Delo konference je bito v doseženih sklepih in sporazumih z namenom, da se utrdi zgodovinska zmaga nad nemškim impertalizmon ln zagotovi trden in pravičen mir.
Izid konference je dokaz nadaljnjega utrjevanja ln razvoja sodelovanja med velesilami, k! so s svojo zvezo zagotovili zmago v voj. ni proti skupnemu sovražniku. Predsednik Truman, generalisimus Stalin tu ministrski predsednik At-tlee so izdali poročilo o berlinski konferenci, v kateri je rečeno, da je ta konferenca utrdila vezi med tremi vladami in imef-a za cilj še tesnejše sodelovanje ti razumevanje, tako da bodo te tri vlade in ljudstva skupno z drugimi združenimi narodi zagotovile ustvaritev pravičnega in trajnega miru. Tovariš Stalin je v svojem pozivu ljudstvu na dan zmage dejal: »Vojna v Evropi je končana, začela se je nova doba mirnega razvoja»,
Sestanek voditeljev treh velesil v Berlinu je njihov prvi sestanek
po zaključku vojne v Evropi. Samo nekaj mesecev je med berlinsko konferenco voditeljev treh za-veziških sil na Krimu. Toda koliko se je v tem času dogodilo! Naj-veeji dogodek je bil poraz in kapitulacija hitlerjevske Nemčije, zmagovit zaključek v vojni proti nemškemu imperializmu. Ta dogodek je tvoril v glavnem dnevni red konference, na kateri je zavzemalo glavno mesto vprašanje Nemčije v množici problemov, o katerih so razpravljali. Konferenca je še enkrat dokazala skupne temeljne interese, ki so istočasno interesi vseh miroljubnih narodov.
Temelji dn skupni 'interesi zahtevajo odstranitev grožnje za vedno, ki jo predstavlja nemška napadalnost, onemogočenje zopetne oživitve nemškega imperializma, zahtevajo trajen mir med narodi in splošno varnost. Uspehi berlinske konference so prepričevalen dokaz, da je bdi dosežen sporazum v najvažnejših vprašanjih povojnega razvoja in da je bil napravljen načrt za nadaljnje sodelovanje velesil ln drugih svobodoljubnih narodov. Izdelane so bile organizacijske oblike za skupno delo glede nadaljnje pri prave za mirovno ureditev.
Urala svoje stališče o poljskem vprašanju, katerega rešitev predpisujejo sklepi krimske konference. V izjavi treh vlad se zahteva Jamstvo za zaščito interesov Poljske in njene vlade. Prav tako velike važnosti je sporazum, ki je bil dosežen o vprašanju zapadna poljske meje. Do končne določitve zapadne meje Poljske bodo bivša nemška ozemlja, ki jih zahteva Poljska, upravljana v skladu z mirovnimi pogodbami in v skladu z vstopom Poljske v organizacijo Združenih narodov.
Tri velesile so postavile na dnevni red pripravo mirovnih pogodb z Italija, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko, ozirajoč se pri tem na spremembe, ki so se izvršile v teh deželah kot posledica zmiage Združsnih neredov. V bodoče bo to vladam treh velesil omo-
gočalo podpreti prošnjo teh dežel za vstop v organizacijo Združenih narodov.
Sedanji povojni mednarodni položaj je zelo zamotan. Zaradi tega so važni sklepi in sporazumi berlinske konference največje važnosti in pomena. Tl sklepi pričajo o volji udeležencev te zgodovinske konference do medsebojnega razumevanja, da se zagotovi trajen in pravičen mir. Sovjetsko ljudstvo bo z zadoščenjem sprejeto poročilo o uspešnem zaključku berlinske konference treh velesil, ki je utrdila vezi med velikimi zavezniki. Ljudstva ZSSR so prepričana, da bo nadaljnji razvoj mednarodnega sodelovanja na temelju sklepov, ki so bili sprejeti na konferenci, služil miru med narodi in splošni varnosti.
»Varnost" v Grčiji
Atene, 4. Tass. — List «RSzospa-stls» objavlja odprto pismo političnega veterana Gnmiasa ministrskemu predsedniku Vulgarisu.
Grmias piše, da je bil nehote priča scene, kako je stražnik v Atenah pretepal ženo, ki se je prišla, , . ,	.	,	.	...	,
...	,	,	,	’	...	vjetakem obrekovanju vatikanske-
prltozit v ministrstvo za pravosodje. J T-	,	-	,	Im glasila «Quotldiano».
Ko je skušal zadržati nebrzdane1
so ga tli premlatili I Demidov piže: Zgodovinsko dej-
Kratkovidna politika Vatikana
Vatikan Ja iziel Is ta vojna s talko prizadetim političnim prastliam
Moskva, 4. Tass. — Demidov pi-;še v «Pravdi» o smešnem protiso-
euvarje rmru, _  ---------------------------------------------------- y
in ranili v prsa. Krvaveč in z bo-! e^tto, ^1 Sa nemore nihče zanikati,
lečo roko se je podal k pravosodnemu ministru, toda ta ga «nl hotel sprejeti*.
Je, da je Vatikan izšel iz te vojne, ki so jo vodile svobodoljubne sile proti Nemčiji in njenim satelitom, s težko prizadetim političnim prestižem. Smešno je, karati Sovjetsko
«Ta dogodek*, pravi Grmias, «se ne tiče mene samega. Kaže namreč splošno varnost. Seveda Je težko1
prepričati grško ljudstvo in »ve-, Maršal sir Harold Alexander, tovno javnost o »normalnem redu*, dosedanji vrhovni poveljnik za1
SW.VWWAVkWii VW V.V ■.W.V,V.V,V.WAS,.W1V.
IZ SOV
fljušin in njegovo delo
Nemčija ne sme nikdar več ograiati svetovnega miru
'tel*; "li to
nacifasistom skupno s po-
^ italijanskimi protif/ašisti, * Prva, niti edina jama, kjer kosti italijanskih in nem-Svinčev ter onih, ki so se ;t(ji Pc*tavili po robu. Orožje je j	fašizem in nacizem sta bi-
t y0ražtna, združeni narodi slave t^^nimi žrtvami priborjeno It °' ^ted združenimi narodi sto-naloge zagotovitve in »It,	miru, pospešitve gospodar-
Oe * moralne obnove, odstranit-%j7*®hfcov fašizma v osebah in Sti* utr,titve in poglobitve v tiej &°rbt skovanega bratstva na podlagi načel rts ft. demokracije.
Ho s° problemi, na katerih mert-\ ^‘ddevanja tako posamezni-narodov; na reševanju teh se dejansko preizkuša •ttUf. °dnos in doprinos k skupni ^veznikov, ki je stvar svo-^Hiokratičnlh pravic in brat-\)<Jne<i narodi. Vsaka beseda, dejanja, ki na kakršenkoli % 0vira *n ruši ta prizatdeva-»9 ^šenih narodov, gre neizbež-fc°ri;?t svetovni reakciji, ki na vse mogoče načine vne-med zmagovite zavez-
r s
^ior
M * •
borbo proti nacifašiz-
ie i
"bfg, 6 vsem v spominu metoda \*i!cooe propagande, ki se ni ^ lk* nobenega sredstva, samo P°vzročUa razkol med zavez-Ha izmed provokacij, ki je
\ Obojo grozotnosti pretresla je nedvomno «Katynska Nacizem, ki je na najbolj Hi e®^t način mtwžlvno uniče-^iiij^tormljene narode, je hotel Slu ^cczi podtakniti svoje
\J sličnega bi še neporažena K\ J1 rada uprizorila na škodo \ u9o*lavije, ki je marsikomu Ta nova Jugoslavija Tita, ki po svojih žrtvah ^	zmago prihaja nedvom-
Sovjetsko zvezo in, ki *l°vensko, hrvaško, itak-l°bo^ *rcbiwlstvo te pokrajine 0 spoštuje in ljubi, naj bi ■1) ^,l j'stičnih obmejnih stražar-lt» tt poftci®t°u »metala v jamo “tj, ^dnske borce, ki so se kot N« °ri!i ■*“ zmago nove Jugo-\‘s*n deset zavezniških novo-vojakov, hi^nana podlost tc laži je ,?**	fdsna:	Povzročiti nape-
^Jugoslavijo in zavezniško <y Ib,. 'itanli° na eni strani, in
•vns>2!.aVlj0 tn	ter	med
't^o to tn slovenskim prebž-^ ^sta, Istre in Slovenske.
t>JU(s?r^0, Zlasti v krvi skova-■JtlxHlau° m°d Slovenci, Hrvati teh krajih je treba olja se dobro zaveda,
Namen tega sporazuma je izvesti krimsko deklaracijo glede Nemčije. Nemški militarizem ln nacizem bodo izkoreninili in zavezniki bodo po sporazum skupno podvzeli sedaj in v bodoče potrebne korake, da se za. gotovi, da ne bo Nemčija nikdar več ogrožala svojih sosedov in svetovnega miru. Trajen mir je nemogoč, dokler ni uniičen nemški militarizem, dokler ni strt nemški vojni potencial in dokler ni odstra. njena podlaga nemške industrije. V Nemčiji morajo biti izkoreninjeni vsi ostanki fašističnega režima, mora biti uničena fašistična stranka z vseirni podušnieamj in odstranjena sleherna možnost kakršnegakoli militarizma ali fašistične delavnosti ali propagande.
Eden namenov okupacije je, prepričati nemško ljudstvo, da je doživelo popoten poraz ln da se ne mo. re izogniti odgovornosti za to, kar si je nakopalo. Kajti njihovo neusmiljeno vojskovanje in fanatični
nacistični odpor sta uničita nemško gospodarstvo ter povzročila neizogibni kaos in trpljenje.
Poljsko vpraianje In vzhodne namike meje
Poleg drugih vprašanj v zvezi z nemškim porazom so na konferenci razpravljali o vprašanju mesta Konigsberga in bližnjega mestnega področja. Na konferenci so se v načelu sporazumeli s predlogom sovjetske vlade, da se mesto Ko-nigsberg in bližnje mestno področje Izroči Sovjetski zvezi do končne odločitve gele ozemeljskih vprašanj na mirovni konferenci. Predsednik Združenih držav in britanski ministrski predsednik sta izjavila, da bosta podpirata ta predlog na.bodoči konferenci mirovne ureditve. Na. konferenci so prav tako uredili vprašanje o preselitvi nemškega prebivalstva, ki je zdaj na Poljskem, v češkoslovaški in Madžarski.
Berlinska konferenca je formu-ČAVliVV,",
Poziv Poljakom
Vlada narodna edinosti poziva vse resnične poljske rodoljube, ki živijo v tujini, da se vrnejo domov
Varisava, 4.'Tass. — Poljsko časopisje objavlja poziv, ki ga je vlada naslovila na vse Poljake, oficirje, vojake, letalce ln mornarje v tujini, naj se vrnejo domov.
V pozivu pravi: «Vse ustvarjalne sita poljskega ljudstva so sedaj združene. Vlada narodne edinosti, ki je bila sestavljena s podporo vsega ljudstva, je priznana sedaj tudii od vseh zavezniakih držav. Vse zunanje ovire, ki so kljub demokrat tlčnih organom Poljske republike preprečevale vašo repatriacijo, so sedaj odstranjene. Vsi Poljaki, kjerkoli se že nahajajo, morajo priznavati eno samo avtoriteto, avtoriteto vlade poljskega ljudstva. S skfflpnim naporom Je bila obnovljena domovina in so bile zavarovane meje. Vi, poljski vojaki, se morate tudi pridruž;iti temu velikemu delu za domovino. Vi, junaki iz Narvika, Tobruka, Montecasina, ki ste se borili za svobodo in neodvisnost Poljske na suhem, morju in zraku,
se morate vrniti in pridružiti junakom iz Varšave in Gdanska, ki so s svojimi napori postavili poljsko mejo v vojni i ki so dvignili zastavo zmage nad glavnim mestom starodavnega sovražnika Poljske, nad Berlinom.
«Pclj8ka je sedaj prosta od vlade reakcionarne kaste in raznih klik*, pravi proglas dalje. «ln poljska armada mora sedaj čuvati svobodo, 'demokracijo Jn mod Poljske republike. Vlada narodne edinosti nudi meknost, da se vrnejo domov vsi poljski vojaki, pod katerim koli poveljstvom se že nahajajo*.
Omenjajoč ta poziv, list «Gtos Ludu* poudarja, da se bi morali v odgovflr na poziv vlade narodne edinosti val pravi patrioti, oficirji in vojaki, ki jih je reakcionarna klika hotela pustiti v večnem izgnanstvu, da bi se borili i»roti lastnemu ljudstvu, vrniti čimprej domov.
W<W,*č.WAVA%WččA.V.*č'AV^ V.WAV%V.VA'
Tudi oa Danskem slabo čistijo
Kopenhagen. 4. Tass. — Nezadovoljstvo danskega ljudstva z izvajanjem čiščenja vedno bolj nara-žča. Pod geslom «Ml hočemo čiščenje* je priredilo »Odporniško gibanje* demonstracijo nasproti vladne stavbe. Delegacija demonstrantov je zahtevala, naj minister Jacob-sen odloži razpust odredov odporniškega gibanja do takrat, dokler ne bo izvršeno čiščenje.
Nedavno Je izbruhnil težek spor med člani Odporniškega gibanja in stražniki glavnega zapora v Ko-penhagenu, kjer se nahajajo danski nacisti in izdajalci. Prilike, v | katerih živijo aretiranci, epomlnja-! jo pre je na kakšno zdravilišče, kakor pa na zapor. Aretirancem je celo dovoljeno odkrito demonstrirati prati borcem Odporniškega gibanja. Stražniki v zaporu opravl-
i o:
doseže tega, bodo vsa *h,	*,J,<ir<-'<xn]a	obsojena	na	ne-
r^Peha Pot “e more voditi \ btat,, ® bi italijansko-sloven-
na papirna-
■ V notesi ! *
take im podobne podlosti imtle možnost, da dosežejo svoj namtn, a ker so korenine našega bratstva zasidrane v terenu, ki bo ostal reakciji nedostopen, se omejujemo le na »obaIclbo novega, takrat podlega poskusa, ki trna samo to pted-nosi, do nam se s te. plati osvetli -n-.r .	^	..ičevalo.
Oujejo svoje postopanje z izdajalci z navodili ministrstva pravosodja.
Zadržanje vlade v pogledu danskih nacistov vzbuja Čimdalje več-jo užaljenost prebivalstva. Dosedaj ; je bil samo eden izdajalec obsojen | nž smrt. Na drugi strani pa objavljajo listi dan za dnem poročila, j da so bili obtoženi izdajalci opro-i ščeni zaradi pomanjkanja dokazov.
| Nedavno so bili n. pr. oproščeni trije Danci, ki so služili pri SS-od-delkih, Ta pravorek Je bil utemeljen s tem, da niso takrat neuradne oblasti na Danskem ničesar pripominjale proti Dancem, ki so se zapisali v nemško armado.
Kakor poroča časopisje, ne more prebivalstvo nikakor več verjeti sodiščem. «5e pred nekoliko leti si Je bilo nemogoče misliti, da bi bil kak krivec oproščen. Sedaj pa prevladuje med ljudstvom splošno nezaupanje nasproti sodišču.* Vkljub dejstvu, da prinašajo mnogi listi poročita o delovanju visokih uradnih osebnosti v času med okupacijo, ni bila še nobena od teh razrešena svoje funkcije.
List Morgenbladet* poudarja, da ne more biti čiščenje popolno, če se ne izvaja pri voditeljih.
Moskva, 4. Tass. — Znani sovjetski letalski konstruktor — junak socialističnega deta — Sergej Ilju-šin je pionir na polju vojnega letalstva, Njegovo vztrajno in večletno delo ustvarjanja novih vrst letal, Je bilo kronano s sijajnim ušpehom že v prvih dneh vojne proti hitlerjevski Nemčiji. Komaj je preteklo 100 dni od izbruha sovražnosti na sovjetsko-nemškem bojišču, ko je pričelo Rdeče letalstvo prejemati vetliko Število napadalnih tetal «1-ljušin - 2».
Izdelovanje tega letala, ki mu po bojnih sposobnostih ni enakega, je bila zmaga sovjetske letalske industrije. Nemci so imenovali Iljušlno-vo letalo »črna smrt*. In res so ta strašna letata prinašata smrt sovražniku. Konstruktor je nato ustvarjal letala proti oklepnikom, ki so bila cborcisna z izvrstnim orožjem. To niso samo Izvrstna napadalna letata. Sovjetski piloti so jih uporabljali tudi za dnevne in nočne izvidniške polete, globoko v sovražnikovo zaledje. Zgodovina domoljubne vojne je polna doživljajev pilotov teh letal. Na južni fronti je skupina letal «Rjušin-2» pod poveljstvom nekega višjega poročnika, sestrelila 7 sovražnikovih letal v boju proti 50 nemškim bombnikom in lovcem. Navedli bi lahko več sto takih primerov. V času napadalnih bojev Rdeče armade so piloti bojnih napadalnih letal nudili velikansko pomoč pehoti. Več kot ena suhozemna edinica Rdeče armade, se z veseljem in hvaležnostjo spominja Sergeja Ilju-šina
Ta znameniti mož Je posvetil več kot četrtino svojega življenja krepitvi sovjetskega letalstva. Hanger-ski delavec, mehanik, lnžinjer, risar letalskih delov, jedrillc, prevoznik letal, protioklopnlšklh letal, in bombnikov za dolge polete, to Je življem'ka pot Junaka socialističnega dela Sergeja IlJuSlna. Eden od njegovih najboljših izdelkov Je konstrukcija dvomotornega prevoznega letala. S tem letalom Je znani sovjetski pilot, Junak Sovjetske zveze, Vladimir Kokinaki, dosegel več mednarodnih višinskih rekordov, prvič Izvedel z dvomotornim letalom locping in leta 1938, letel iz Mcskve do Vladivostoka in kasneje aprile 1939,, iz Moskve v Ameriko. Sergej Iljušln in skupina risarjev, ki ji načeljuje, deta neutrudno za bodoči napredek sovjetske letalske industrije.
Pustinja bo oživela
Stalingrad, 4. Tass. — Namakalni sestav volških prekopov, ki so namakali stal* ngrajske pustinje m ki so ga uničili Nemoi, je sedaj popravljen, Več tisoč ha zelo rodovitne zemlje bo zopet namakala voda iz vodnega zbiralnika ArSan-Zelmen. Popravilo tega velikega zbiralnika spremlja graditev drugih zbiralnikov za vodo, prekopov ln Jezov na manjših rekah. Poleti bodo ti mali ribniki namakah več tisoč ha zemlje. Pridelek »e Je na teh namakanih poljih 2-3 krat povečal. Na primer: Na kolhozu Zmaga, so na vsakem ha, ki Je bil namakan, priddal! 20-25 stotov, medtem ko so na nenamakanl zemlji pridelali sa-8-10 stotov.
tje, ples in šport. Videli smo zadnja dela nahimovskih kadetov, vzorce ladij vseh vrst iz raznih držav na svetu. Vsi popisi so lepo napisani v anglcčlnl. Pritostovall smo tudi pouku ruščine, angleščine ln zemljepisa. Ogledovali smo delo gojencev, ki so gradili ladijske vzorce. Dečki, ki so se v tej vojni junaško borili na kopnem in na morju, so postali izvrstni dijaki. Mnogi nosijo odlikovanja. Križarka «Aurora», znana iz oktoberske revolucije, je bila spremenjena v šolsko ladjo za praktične vaje na Baltiškem morju.
Enake šole se nahajajo tudi ob Črnem morju.
Proces proti najvet-Jim nemškim vojnim zločincem
London, 4. VZN. — BBC javlja, da se bo proces proti največjim nemškim vojnim zločincem vršil najbrž 1. septembra v Nueren-bergu. Sodnik Jackson, ki bo zastopal Združene države pri sodišču, ki bo sodilo vojne zločince, bo v desetih dneh pričel z delom v Nuerenbergu Dotočili so že, da se bodo procesi vršili v sodni palači. Goering, Ribbentrop in drugi nacistični voditelji bodo za časa procesov, ki bodo trajali več tednov, zaprti v krajevnih občinskih ječah,
ki obstoja v Grčiji, medtem ko se take scene dogajajo na trgu v sredini Aten pred ministrstvom za pravosodje ob vednosti ministra*,
Franclja za prekinitev! odnaša jev s Francovo vlado
Pariz, 4. VZN. — Radio Pariz je j
javil, da je bila soglasno potrjena ! poslanica francoske posvetovalne | skupščine, v kateri francoska vla- i da zahteva, da se prekinejo dipto-j matskl stiki s Francovo vlado. Poslanica zahteva, da, naj francoeka j vlada ukrene potrebne korake pri j , britanski, sovjetski in ameriški vladi, da bodo te podprle novo I špansko republikansko vlado, ki »e sestavlja.
Pariz, 4. VZN. — Radio Pariz javlja, da je bil ukinjen železniški promet med Francijo in Shanljo.
veznišklh sil v Sredozemlju
zvezo zaradi te vojne. Grajati bi bilo treba vatikanske služabnike, ki se jim ni zdelo vredno in ki se niso mogli boriti proti fašizmu, ker so imeli in ker š,e imajo fašizem zaprt v svojih srcih, Služabniki teh listov niso posedovali niti ne posedujejo velikih nagibov, kil so navdajali ljudstva za samapožrtvova-nje v boju proti sovražniku človeštva. Ti služabniki so raje ostali nepristranski in pridigali o odpuščanju fašizmu.
Raje sa uživali...
Napadi vatikanskega tiska pričajo, da so vatikanski »luiabhiki revni in kratkovidni politiki. Zanje Je bila hltlerjeva zmaga dcgčia. Utrpeli so poraz skupno e Hitlerjem. Raje go uživali svoje udbbno. življenje, kot pa da bi »e odreicli temu V boju za svobodo narodov, za človeka vredno življenje ih jle. versko svobodo. Lit «Quotldtahc» in drugo vatikansko časopisje samo nečastno obrekuje Rdečo arifia-do, ki je rešila milijone katolikov gotove »mirti jn mučenja v nemških taboriščih. Katoliško reakcionarno časopisje je podpiralo vsako protisovjetsko podjetje, protifašistično časopisje je z vsemi napori skušajo rešiti .hitlerjevsko Neemčijo pred popolnim in dokončnim zlomom. To časopisje je glavna podpora fašistične Španije.
Reakcionarno katoliško časopisje se dela, kot da ne vidi, alj pa zapira oči pred de jstvom-da je bilo v je'prišel včeraj v Trst in se se- nemških taboriščih do smrti muče-
1
imm
r.
stal s častniki zavezniške voja-
| Prepovedan pas jo bil ustvarje na ! v;a(je_
| francoski strani francosko-špan-! Pozneje je general Alexander i ske meje.	j	odpotoval	proti Pulju.
nlh več tisoč katoliških duhovnikov, Katoliško časopisje take vrste, kot je «<Juotldlano», nadaljuje s politiko zapiranja oči še danes.
%VAWVVVWVVSVAV.%V.^VW%VAV.VVWiVVWVV.VbrtV.SVWVVVWAV.W.%VftS
jnpslai/ija-dežela dela in petja
Vtiss dopisnika londonske radijske postaje Kenneti Meaifhewsa z bivanja v Jugoslaviji
Žalna svečanost ob obletnici variavske vstaje
Varšava, 4. Tass. — Vsa Poljska stavi obletnico vstaje v VarSavi. V bližini Varšave so postavili začasen spomenik na vojaškem pokopališču, kjer so pokopane mnoge žrtve te vstaje. Na tisoče prebivalcev Varšave se je udeležilo odkritje spomenika.
Na žalni svečanosti so govorili varšavski župan Tolwinaki, v imenu poljske delavske stranke Divar-kowskl, član poljske socialistične stranke Gaevaki, za »Stronictvo ludovve* Cudny, za »Stronlctvo de-mocratyzne» Beniger ln Helena Jaworska v imenu varšavskih partizank. Govorniki so obsojali izdajalsko vlogo poljskih reakcionarjev, ki so Izzvali prezgodnjo vstajo v Varšavi zato, da se polastijo oblasti.
Istočasno pa so govorniki izkazali čast neprimernemu junaštvu ljudstva, ki je branilo svobodo svoje domovine* K vznožju spomenika so potožili neštete vence, ki so Jih poklonile različne politične stranke, javne organizacije in prebivalstvo Varšave.
London, 4, Tanjug. — Dopisnik
Tanjuga iz Londona javlja: »Gospod Kennett Meatthevvsa, dopisnik londonske radijske postaje, ki ja do nedavnega bival v Jugoslaviji, je podal včeraj preko londonskega radija daljše poročilo o svojem obisku v Jugoslaviji.
Ena izmed stvari, ki so g. Meatt-hevvsu v Jugoslaviji posebno padle v oči, je bilo splošno navdušenje jugoslovanskih narodov. Opisal Je prizor na Terazijah, kjer je videl mladino, kako je šla s pesmijo mimo ln plesala koto sredi trga in nato dejale: «Jugoslavija je zares de-
žela petja. Tam ne pojejo samo vojak; svojih starih partizanskih pesmi, marveč sem videl tudi otroke, kako so peli, ko so odhajali iz svojih razredov na kcsila. Jugoslovani so peli, da so laža kljubovali strahotam vojne: danes pojo, da bi tara premagali težave, ki jih čakajo v miru ln ki niso maloštevilne. To njihovo navdušenje je zares velika stvar pri zgraditvi njihove dežele*.
Nato opisuje Kennett Maetthevvs napore, ki so bili storjeni ob letošnji žetvi, pri čemer so mnogo doprinesli enotni sindikati delavcev
■V»WA,»VAWA\VWWWWWWWWWWWft
IZ JUGOSLAVIJE
Podli Izdajald
Proces proti MihaJlovICevim poveljnikom razkrinkuje svetovno roakcijo
Pomorska iola v Leningradu
Pomorska šola v Leningradu, aazvana po stavnem ruskem mornariškem poveljniku Nahimovu, je praznovala prvo obletnico svoje u-stanovltve. Postati gojenec v poslopju na Petrograjskem nabrežju, kjer stoji šola, »o sanje stotin dečkov v vseh delih sovjetske države, piše Tassov dopisnik, ki Je obiskal to šolo. Ves ta leningrajski okraj je poln spominov na zgodovino ruske plovbe.	•
Učni načrt obsega materinski Jezik, matematiko, fiziko, zemljepis, zgodovino, tuje jezike, godbo, pe-
Movi mnoiiinl grobovi v SBeziJl odkriti
Varšava, 4, Tass. — V kraju Lembovicjr, blizu Modllna, v Sle-z!Ji, so odkrili velikanske grobove deset tlsočev ljudi, ki so Jih nemški fašistični napadalci izmučili do smrti. Vsi poljski listi objavljajo članke o tem grozotnem zločinu. List »Dzlennlk zahodny» v Krakovu sporoča, da so bili odkriti preko 100 metrov dolgi grobovi, od katerih Je vsak vseboval 300-500 trupel ljudi, ki so umrli od lakote, ki so bili ustreljeni ali ki so jih žive pokopali. Oel grobov je bil preraščen a plevelom. Na velikem pokopališču, ki so ga Nemčl imenovali «vežballšče», so bili raztreseni predmeti, ki so dokazila zoper krivce: suknjiči Rdečearmejeev, ki imajo i na hrbtih črke «Russ», široke holandske cokle, ki so jih dali britanskim in francoskim vojakom namesto škornjev, k! so jim jih Nemci vzeli, zmečkane vojaške čepice raznih zavezniških armad, krpe perila, itd. Nemci so temeljito . uničili vse listine in vse, karkoli bi ! moglo pripomoči k spoznanju žrtev. : List »Varšavsko življenje* piše v ! uvodniku: »Strašnim besedam, s : katerimi Je človo*fvo že bžlgosalo : Nemčijo, se je pra*ružila še ena — 1 Modlin.*
Razprava proti trem članom ta-kozvanega osrednjega narodnega odbora in poveljnikom Draže Mi-bajtovlča se bliža koncu. Jutri bo zaključen dokazni postopek, nato bodo dobili besedo Javni tožilec ln zagovorniki in končno bo padla obsodba.
Organizacija Draže Mlhajlovlča se Je v svojem izdajalskem delovanju zvezala z najhujiimi sovražniki srbskega naroda, prlčfnsi pri nemškemu okupatorju pa preko italijanskih fašistov, ustašev in grških, albanskih, turških in celo madžarskih in angleških fašistov. Pod geslom «Za kralja in domovino* ni računala na vojaško in politično pomoč samo enega okupatorja. Ze od vsega začetka, še pred prvimi stiki s partizani 1. 1941. ln še pred sestankom z voditelji partizanskega gibanja, Je imela organizacija željo za sporazum z Nemci. Obtoženi Aksentijevič priča, da Je Draža Mlhajlovič pred sestankom z maršalom Titom 1. 1941, ob pričetku vstaje že imel sestanek z Nemci. To pomeni, da je Draža sodeloval in služil okupatorju še pred-no je izstrelil en sam naboj.
Vsi nemški zločini v MaCv.1 in Sabcu, kjer so pobili več kot petnajst tisoč nedolžnih žrtev, in v Kragujevcu, kjer Je padlo preko sc-demtisočpetsto srbskih glav, niso odvrnili Draže Mthajloviča od poti izdajalskega sodelovanja. Oslo nasprotno: Sodelovanje s krvniki na-žlh narodov se Je še ojačilo in Je trajalo do konoa same nemške kapitulacije. Ni pa sodeloval Mlhaj-lovlč samo ■ Nemci. Tam, kjer so bili okupatorji Italijani in Bolgari, Je sodeloval pač z njimi.
Pričevanja dr. Todorja Peroviča iz Treblnja razgalja vse to nesramno in gnusno sodelovanje. Vendar je vse to 'žele del njagove izdaje, kajti sodeloval Je tudi z drugimi izdajalci našega naroda, ln sicer z M'tanom Nedičem, Milanom Ačimovičem, Dražo Jovanovičem in Dimitrijem LJotičem.
Obtoženci odkrivajo, da je poži-Ijai Mlhajlovič poleg tega, da Je sodeloval z Nemci in Italijani ter Bolgari, odposlance k Zervasu in k neki neznani albanski izdajalski skupini in jim ponujal sodelovanje, da bi na ta način povezal vsa iz-
dajalska gibanja na Balkanu v e-notno organizirano izdajalsko gibanje* Pri tem je ves čas užival podporo begunske vlade Petra Kara-djordjevfča in delal po njihovih navodilih ln poveljih. To resnico danes potrjujejo vsi, ki so skupno z njim organizirali gibanje in ki so hodili kot njegovi odposlanci v Split, London in Beograd. Izdajalsko delovanje, ki se je začelo tata 1941., se še danes ni končalo, ker danes Dražim četniki v Nemčiji snubijo in zavajajo naše ujetnike in tako nadaljujejo zločin proti svojemu narodu, ki so ga 1. 1941. pričeli. Od takrat »b vleče veriga sramotnih izdajstev, ki se je nadaljevala celo po osvoboditvi Srbije, ko so Ncuerbachovi posloncl-gesta-povcl z Milanom Ačimovičem pošiljali skupine v Turčijo, na Dunaj k Mandelu; pošiljali skupine preko Drine, odmetavali padata z eksplozivnimi predmeti, bombami, strupom in zadajali srbskemu narodu na deset in desetttooče žrtev.
Ali še kdo zahteva prič? Priče so dessttisoči Črnih robcev po naših mestih in vaseh. Priče so žalostne oči mater, ki čakajo otroke, ki »e jim ne bodo nikdar več vrnili. Toda, kaj naj rečemo ob Keserovi-ču, Vojnoviču, Lukačeviču in ostalih? Kaj naj rečemo o onih, ki so ubijali, klali, ki so obsojali brez sodišča, ki so izrekali sodbe v imenu kralja Petra?
g	v
Protest proti članom takozvmne-
ga osrednjega narodnega odbora Draže Mihajlovlča, proti njegovim poveljnikom in ostalim sodelavcem poveljnikom diverzantskih in vohunskih skupin predstavlja samo ie en dokaz žalosti, obtožbo proti vsem, ki so mu pomagali, obtožbo protu vsem, ki so klali, ubijali, de-nunclrali, mučili, sodelovali z vsemi okupatorji ln vsemi izdajalci.
Velika skupina teh Draiinih ao-delovalcev sedi danes pred višjim vojaškim sodiščem Jugoslovanske armade. Treba je poskrbeti, da pridejo pred sodišče vsi, ki so st med to vojno v sodelovanju z okupatorjem umazali roke s krvjo naroda. S tem bomo obrisali solze onim, ki so jokali pod okupacijo, pogosto ravno zaradi teh, ki sede danes pred višjim vojaškim sodiščem.
in nameščencev Jugoslavije in nadaljuje:
»Pripovedovanja o tem velikem delavnem duhu, ki vlada med ljudstvom, prihajajo iz vseh strani. Neki britanski major poroča iz Splita, da so pristaniški delavci v Splitu prekosili vse rekorde v tem prista-niždu in iztovorili veliko ladjo, natovorjeno z žitom v pičlih Šestih dneh. Neki ameriški član UNKRA-Jeve misije Je prlpovedal, kako je bil preko močne neke pri Novem Sadu zgrajen pontonski most in to izključno s prostovoljnim delom. Preko tega mostu gredo po štirje vlaki v vsaki smeri v Beograd in Novi Sad. Popravilo železnic predstavlja poleg tega po-poina neverjeten podvig.
Druga stvar, ki Je zapustila zlasti globok vtis na g. Matthcvvsa, je velika disciplina povsod v Jugoslaviji. «Stražar, ki vam pogleda vaše osebne dokumente, pravi, g Matt-hews, noče sprejeti od vas niti cigarete. To pa Je zares vejlka zmaga v primeri s predvojno Jugoslavijo, kjer je vsak uradnik pričakoval, kdaj bo dobil svoj baksiš*. »Duhovna neodvisnost med prebivalstvom*, nadaljuje Matth«ws, je prav tako izredna stvar. Jugoslovani vztrajajo na tem, da bodo vse sami storili. Zdaj ustvarjajo svoj nov uradniški kader takorekod iz nič. To delajo brez kakršnihkoli svetovalcev od zunaj. Toda oni so prepričani, da se bedo dovolj hitro vsega naučili ln as bodo mogli kosati z ostalim svetom.
Upravni sistem je že v m četni fazi izgraditve. Neki zelo izkušeni Hrvat je dejal, da Je federativni sistem Jugoslavije eden glavnih uspehov, po katerem se nova Jugoslavija razlikuje od stare.
V ostalem Izvaja Jugoslovanska vlada politiko liberalnega razvoja. Pravkar Je bil Izglasovan nov zakon o amnestiji, ki bo povzročil izpustitev številnih novih političnih jetnikov. V najkrajšem času bo AVNOJ razširjen z Vključitv.io novih članov.
Jugoslovanski veleposlanik obiskal Eckeberga
Beograd, 4. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga javlja iz Stockholma, da je dr. Gjermanovlč, poslanik federativne, demokratične Jugoslavije obiskal g. Eckeberga, predsednika švedskega vrhovnega sodišča, ki je istočasno tudi predsednik Švedskega odbora za mednarodno pomoč, ln se mu zahvalil za pomoč, ki jo Je odbor izkazal Jugoslavanom v Norveški s tem, da Je postal tri vagone blaga v vrednosti 10 milijonov dinarjev. G. Eekeberg Je ob tej pri. liki oblubll izdatno pomoč Švedske demokratični, federativni Jugoslaviji v zdravilih in medicinskih instrumentih.
Sovjetski filmi v Pragi
Praga, 4. Tass. — 2. avgusta so se ob prisotnosti p rezidenta Ceho-slovaške Republike predvajali sovjetski filmi «^erlin» in »Parada zmage* v praškem kinematografu »Lucerna*.
PRIMORSKI DNEVNIK
Prisrčen sprejem tržaške mladine
»Slovanski poročevalec* je dne 4. avgusta prinesel članek pod gornjim naslovom.
Snoči je sprejela ljubljanska mladina mladino iz Trsta. Pred Delavsko zbornico na Miklošičevi cesti so se zbrali ljubljanski mladinci in mladinke z zastavami in cvetjem ter z vzkliki in pesmijo pozdravili mlade Tržačane. Za prisrčen sprejem se je zahvalil tovariš iz Trsta, ki je spregovoril v imenu tiste napredne italijanske mladine, ki je z borbo in dejanji dokazala, da ji je prvo svoboda in bratstvo med slovenskim tn italijanskim narodom. «12. junij je z žalostjo zapisan v sred h tržaške mladine. Svoboda, ki jo je prinesla Jugoslovanska armada je globoko prevzela italijansko prebivalstvo in bratstvo in enotnost med našima narodoma sta Mii se
bolj poglobljeni. Tržaška mladina vam obljublja da bo čuvala in se borila za pridobitve skupnih borb italijanskega in jugoslovanskih narodovi*
Vzkliki tržaški mladini, maršalu Titu in Stalinu in Jugoslovanski armadi — osvoboditeljici so poz-
tizanom. Nekje na Dolenjskem je padel.
Pred dobrim mesecem je prišel v Trst slovenski partizan to poiskal L,uigijevo mamo. Sporočil j| je vest o smrti gina to povedal, kako hrabro se pe boril. Preden je umrl, je naročil, naj pove bratu Ginotu: dravili tople besede mladega Trža- ' »Umrl sem v borbi proti fašistom, čarna. Pionirji so zapeli pionirsko ‘ v svobodi obišči Slovenijo, kjer boš
pesem, obkolili skupino italijanskih mladincev ta jih obsuli s cvetjem. Nato se je razvil skupen sprevod, pesmi bratstva in enotnosti so odmevale po ljubljanskih ulicah. Zastopniki mladine iz Trsta si bodo ogledali Ljubljano, nato bodo obiskali naša industrijska središča to izročili pozdrave italijanskih delavcev slovenskim delavcem, kar bo še bolj utrdilo bratstvo ta enotnost med obema narodoma.
Pozdravljeni, tržaški protifašisti
Mladi m veseli, z rdečimi rutami okoli vratu ta tremi belimi črkami na njih: G Al — Gdovenitu antifa-seista italiana, so priiJii mladi tržaški italijanski mladinci v Slovenijo. Sama mladost jih je, borbenost in odločnost, da ne prenehajo preje z (borbo, dokler ne bo strt poslednji fašist.
Pozdravljena, trsažka italijanska protifašistična mladina!
Nekaj toplega in prisrčnega si prinesla v Ljubljano. Tvoja pesem, vsa sproščena ta neprisiljena, odmeva po ljubljanskih ulicah, ljudje ae ustavljajo in te pozdravljalo. Kako vse drugačen je tvoj prihod od onega leta 1941, ko so isti italijanski fašisti, ki so našo mladino prav tako preganjali kot tebe, prinesli toliko ‘ gorja in trpljenja našemu narodu,
,*
Mlada antifašistka Ada poje pred nebotičnikom pesem tržaškega delavca, V očeh ima tisti sijaj, kot ga ima vsa slovenska protifašistična mladina: Smrt fašistom!
«Ada, ali poznaš y Trstu nekega Domeniica Bevlttorija?*
■»Seveda ga poznam mizar je bil v pristaniški delavnici!*
«Je živ?*
«2e dolgo ga nisem videla...* Domenico Bevittori je prišel leta 1941. v Novo mesto. Ze ob prvem srečanju sem spoznal, da sovraži fašiste. Iz njegovih rok sem prejel veliko ročnih bomb, karabink jn streliva. »Tolcite črne vrage!* Tako so ml naročili pripafcelji antifašisti iz Trsta!*, mi je dejal ko je izrožil v moje roke dragoceno orožje. Domenico ni odnehal, večer za večerom Je prihajal in prinašal. Za njim je prišel Angelo, Giani, Alberto, Giuseppe in še mnogi drugi, vsi Tržačani tovsi z orožjem to municijo, ki je v nočeh odhajala k partizanom.
Ne vem, kje so ti fantje, vem pa da so tudi oni dali svoj delež za uničenje fašistov.
»Ada, pozdravi te fante!*
«Bom!»
Ada poje kar naprej. Tovariš jo spremlja s kitaro. Oba pa s pogledom, polnim prezira, gledata prepleskane italijanske napise, ki so jih pred leti napisali italijanski fašisti.
*
Sedemnajstletni Gino pripoveduje. Imel sem brata Luigija, Fašisti so ga poslali leta 1943. v Slovenijo. Ušel jim je ta se pridružil par-
spoznal narod, katerega močno lju' bim ta spoštujem. Tudi ti ga bos vzljubil, ko ga boš spoznat
Luigj je umri, Gino živi. Prišel j® v Ljubljano, spoznal slovensko duša to je srečen.
»Luigi ni lagal! Slovensko ljudstvo imam rad!* je končal mladi Gino.
★
,V Tivolju. Skupina tržaških miSa-lincev se živo razgovarja ta poje. Pa pride mimo star možakar in pravi: «Kaj pa Je to?» Ko sem mu povedal, kdo so ti mladi zagoreli ljudje, se je kar oddahnil.
«VeS, gina so mi italijanski fašisti ubili, zato me kar nekaj v srcu zaboli, kadar slišim italijansko govorico*. Pri teh besedah se je ozri na prepevajočo skupino ta s toplim nasmehom dodal: «To so drugi ljudje, ljudje, ki nosijo v prsih isto srce, kot ga je nosil moj sin. Reci jim, da smo jih zelo veseli ta da bi jih zaprosil, če bi mi zapeli ono: «Avanti popolo!*
Slovenski starček je v sredini italijanskih protifašistov, kj resno to udarno pojo zaželjeno pesem.
«Da bi nas videl moj Janko!* ves solzan tiho spregovori mož.
*
Pozdravljena, tržaška italijanska protifašistična mladina!
Vaše poti ni konec v Ljubljani. Po vsej Stavbeni jli boste teli. Videli boste lepo Gorenjsko, opustošeno Dolenjsko ta zeleno Štajersko. Tisti, ki so največ trpeli pod italijanskim fašizmom, vas bodo s srcem to velikim veseljem sprejemali to pozdravljali, tisti pa, ki so se prodali fašistom, tisti vas ne bodo veseli. In teh zadnjih je tako malo, da sle jim lahko samo smejete v brk, kakor se jim smeje vsa naša protifašistična mladina.
Srečno pot, dragi gostje! Kmalu bomo zares združeni in takrat bomo še vse lepše zapeli kot danes.
Jože Bon
IZ TRŽAŠKEGA ŽIVLJENJA
^taAWWWWVWtfWWIWVWWUWJV*VWWUVV'iftVWWVWSWd%WWWMVWii,WV
Nasi pionirčki
Pred nekaj dnevi so prihrumeli naši najmlajšt pilonir-čki ta Volarjev v Tolmin. Vsi so bili oboroženi z tesenžma puškami. Na mostu, kjer je demarkacijska črta, so zavezniki pregledali kaj voziijo to jih spustili naprej. Ponosni ta vsi sreč-
Zborovanje trgovcev z jestvinami
dnevno določi ravnatelj trga sporazumno s p sobno podkomisijo.
3/ Sveže ri&K. Cene na debelo jn droljno dČlcci <taeyno ravnatelj rij bjega' trga sporazumno k posebno podkomisijo.
4. Sveže meso: Spričb težkoč pri dobavljanju in pičle razpoložljivosti blaga se določajo, z namenom, da se očuvaju interesi manj premožnih potrošnikov, cene za sledeče vrste mesa: konjsko meso: prvovrstno s kostmi 160 lir za kg., drugovrstno s kostmi 120 lir za kg. Goveje meso: tretje vrste s kostmi po 190 lir za kg.
Pristojbine brivcev in lasuljarjev. Brivci: striženje las: I. kat. 18, H, kat. 12, III. kat. 10, britje 12, 9, 8, striženje to1 britje: 30, 21, 18, striženje brade 22, 17, 15, striženje brade to las s škarjami 40, 30, 25. Za postrežbo na domu 100% poviška.
Lasuljarji: prvo striženje 60, 40, 23, vsako nadaljnje striženje 40, 23, 15, umivanje 60, 40, 23, umivanje to yodna ondulacija 90, 60, 40, železna onduJadja 55, 38, 15, vodna cndula-cija 55, 388, 23, manikiranje 40, 30, 23, lakiranje nohtov na rokah in nogah 15, izpiranje barve 150, 125, 115, barvanje las 450, 300, 180, (če ima klijent svojo barvo, 75), električno sušenje 24, 18, 15, trajno ko-dranje 450, 300, 180.
Vse gornje cene in pristojbine morajo biti v posameznih trgovinah ta obratih označene na vidnih mestih. Nakup ali prodaja gornjega blaga po višjih cenah, kakor tudi zaračunanje višjih pristojbin, nego so navedene v gornjem ceniku se kaznuje z globo, zaporom ali pa z obema kaznima, ter z zaplenitvijo blaga.
Požrtvovalnost
Tovariš Čermelj Bruno diaruje kulturnemu krožku Vihalo Osp. Mi-litare št. 2. 500 lir. Ta znesek mti je dolgoval omenjeni krožek za popravo električne napeljave in vpo-stavitev zvočnikov.
Zahvala
Odbor Rdečega križa za Goriško se najtopleje zahvaljuje tov. dr. Brunu -Luzzatti, odvetniku v Gorici, kateri je preko tov. Marija Brezigarja daroval svoto 5000 lir v dobrodelne namene našim internirancem. V imenu naših internirancev izreka odbor Rdečega križa najiskrenejše priznanje ta toplo zahvalo.
Odbor RK. za Goriško.
Komisija za čiščenje
Člani komisije za čiščenje naj se zberejo v torek, 7. t. m, ob 10. uri predpoldne v III. nadstroplju sodne palače, soba št. 314.
V petek so imeli trgovci z jestvinami zborovanje, na katerem so ni ^tTnadaljevalh ^»vcijo pat ta I “g**00 glasovali sledečo rnsolu-naravnost na okrajni Rdeči križ. ■
«Caj smo pripeljali za naše ranjence to hodnike*. In res so imeli poln voziček raznih vrst domačega čaja: lipovico, iz jagodovega listja, ka-meldc, malta iitd. Pokazali so kako ljubijo svoje borce posebno pa še tiste, ki so za nas izgubil svoje zdravje. Tovarišice iz okrajnega Rdečega križa so jim med drugim tudi naročale, naj nabirajo staro železo to druge odpadke ter jih oddajajo na Zbirališče, da bodo tako pomegali pri obnovi naše domovine. Saj ima samo njihova vasica 22 požganih hiš. Z veseljem so obljubil, da bodo tudi naradili. Naj bodo za vzgled1 ostalIta pionirčkom s svojo marljivostjo.
V Volarjih smo ImeiM sestanek pionirčkov. Izvolili so svoj pionirski odbor, ki bo skrbel s pomočjo starejših pionirk, da se bodo tS pionirčki vzgajali to učili. Sklenili so, da se bodo naučili majhno igrico ta priredili svoj pionirski miting. Poleg tega »o sklenili, da bodo zbirali staro železo to papir za tovarne. Po končanem sestanku so zapeli nekaj pesmi, »e postavili v red ter veselo odkorakali na svoje domove,
BRDA
Mladina ta Brd je sklenila, da bo obiskala garibaldinske bolnice to jih obdarila s sadjem. Pravtako bo tudi vipavska mladina prišla obiskat Gari/baldtace v graddški bolnici.
Gradiška mliatdtoa je bila povabljena »kupno z našo vojsko na kul. turno prireditev v Vipavo.
Trgovci z jestvinami iz Trsta, ki so ae zbrali 3. avgusta 1945. po dolgih letih fašističnega zatiranja na prvo svobodno zborovanje, pošiljajo pozdrav bratske ta brezpogojne solidarnosti z vsemi odkrito demokratičnimi ta protifašističnimi silami našega mesta. Z ginjenostjo in hvaležnostjo se spominjajo tovarišev, ki so padli v borbi za svobodo, to vseh, ki so trpeli nasilja ta krivice, ker so se na katerikoli način uprli reakoiji, kratiteljici najosnovnejših človečanskih pravic. Zavedajoč se težkega gospodarskega položaja vsega mestnega prebivalstva, izjavljajo, da so pripravljeni sodelovati v demokratičnem ta poštenem bratskem duhu z VBemi tistimi mestnimi organi, ki imajo namen posvetiti svoj« sile moralni in materialni obnovi za resnično blagostanje ljudskih množic.
V ta namen javno pozivajo vse konsumne zadruge, obratne to občinske razprodajalnice, delavske sindikate in v»e zavode, ki so zainteresirani, da zboljšajo razdeljevanje proizvodov potrošnikom, naj »topijo v stik z vodstvom društva trgovcev z jestvinami v Trstu, da se v višjem skupnem interesu takoj razpravljajo in rešijo vsa vprašanja dobavljanja, cen, prostega ta racioniranega trga. Izjavljajo se pripravljene sprejeti ta pridružiti se katerikoli iniciativi, ki stremi po resničnem blagostanju skupnosti, ali katerikoli častni obliki kontrole po sindikalnih, zakonito po-,
oblaščeulh organih.
Z zadovoljstvom bodo sodelovali
ii i ten "Hililf
Prejeli smot
Openski tramvaj
Qd vseh tržaških tratnvatjsikgh prog je brez dvoma openski tramvaj vseč tujca in domačinu. Tujcu zato, da se z Obeliska naviije div-nega pogleda na mesto, in domačinu, da ima na razpolago to ko-modno prometno sredstvo, ki direktno veže mesto z deželo in Slovenskim Krasom. Med domačim in stolnimi gosti openskega tramvaja je tudi največ našega življa, torej potnikov slovenske narodnosti.
Z ozirom na to, da so se časi za vedno bistveno izpremenili, upamo, da je tudi ravnateljstvo openskega tramvaja prepriča/no o tem. Pred kratkim so bili namreč v tramvajskih vozovih dvojezični napisi, švaib-ski in italijanski. Kaj bi bilo, če bi se ravnateljstvo spoprijazMlo z novim dejstvom in uvedib zopet
"ninn
5. avgusta
.dvojezične napise, slovenske in italijanske. Kako majhna bS,b&a ta žrtev napram žrtvam, ki jih je naž. še ljudst\p doprtn'edto skupno z ital lijanskimi tovariši za dosego svojih pravic.
Prepričani smo, da se ravnetčlj-stvo s tem ne bo le prilagodilo novim• razmeram, kot se je to zgodili) pod nemškim okupatorjem, ampak bo s tem ugodilo številnim slovenskim potnikom in uslužbencem o-penskega tramvaja. Istočasno opozarjamo ravnateljstvo, da nadomesti na svojih posestvih na Opčinah, Fernetičah in drugje nemške napise s slovenskimi.
Vojna se je končala. Treba bo preiti čtmprej k splošni normalizaciji, Potniki openskega tramvaja se vprašujejo, zakaj se več upošteva postajališče na vogalu ulice U-dUne in vla Commerciaue. Prepričani smo, da bodo želje potnikov uslišane.
t
Od Triglava do Jadrana
GORICA
Preteklo nedeljo je bil izvoljen v Gorici Okrožni jplenum imlaidfn/oj ki je sestavljen od 20 Italijanov in 20 Slovencev. Na ta način se bo v skupnem delu še bolj utrdilo bratstvo italijanske ta slovenske mladine.
Tajnice okrajev so podale pregled dela mladine na terenu. Mladina je spoznala vse težave, ki jih bo morala v svojem delu še premostiti to je sklenila, da bo napela vse svoje sile, da bo svoje naloge zadovoljivo rešila.
AJDOVŠČINA
pri katerikoli drugi iniciativi, Id stremi po resnični skupni solidarnosti med vsemi meščani, ne glede na narodnost ali politično pripadnost to ki nudi tržaškim trgovcem z živili priliko, da ponovno dokažejo svoja čisto demokratična čustva ta svojo solidarnost s prebivalstvom, ki toliko trpi zaradi težkoč, ki so posledica po fašizmu povzročene vojne.
Trgovci z živili v Trstu pooblaščajo pripravljalni odbor svojega društva, katerega so demokratično in svobodno izvolili, da takoj nastop! v smislu gornjih točk, ki pred- ’ stavljajo soglasno voljo vseh čla- i nov, da aktivno in zavedno delujejo pri delu za obnovo naše dežele v dobrobit vsega ljudstva in da podredi osebne interese posameznikov to posameznih kategorij splošnim interesom socialne skupnosti.
Nove cene
Komisija! za določanje cen, ki je bH-la ustanovljena ponalogu ZVU, in ki jo tvorijo po en zastopnik trgovske to industrijske zbornice Tržaškega osvobodilnega sveta, Enotnih sindikatov, Saprala ta «Sindacati giuliani*, je na podlagi navodil ZVU določila sledeče maksimalne cene:
1. Cene ra racionirama živila, ki jih dobavlja ZVU na podlagi novih dobavnih cen: kruh 15 lir za kg, moka namesto kruha 15 lir za kg., testenine 21.50 lir za kg., moka za testenine 17 lir za kg., juha v prahu 85 lir za kg., mast 63 lir za kg., konzervirano meso 130 lir za kg.
2 Zelenjava in sadje: Veljajo cene na debelo in na drobno, ki jih
Laborska mladina
Mladina vasi Labor je tekmovala v nabiranju prispevkov za Osvo. boditao fronto ter nabrala 1.950 lir. Za drugi kongres so nabrali 200 kg češenj in 150 kg hrane. Od svojega dela laborska mladina ne bo odnehala, potrudila se bo, da se izkaže po svojih najboljših močeh.
Tudi krajevni NOO vasi Labor je prispeval svoj delež. Daroval je 6000 lir v denarju ta živež.
Laborske žene so darovale državi 17 zlatih predmetov.
Batuje. — Pnaiznik Sv. Ane, zaščitnike naše vasi, smo praznovali letos z največjo slovesnostjo. Ze v zgodnjih jutranjh urah je bila cela vas v slovenskih to jugoslovanskih zastavah, medtem ko se ljudje zbirali v cerkvi se je v prisotnosti več duhovnikov iz bližnjih vasi vršila sv. maša. Prvič v zgodo-dovtai smo te dan praznovali v pravem slovenskem smislu.
Go večernih urah so mladinke to Pionirji, pripravllii miting, a proti fašistične žene so podarile zastavo Narodni zaščiti ta Črnic. Množini, zbrani na proslavi, je govoril tovariš ta prikazal naše današnje stališče to< potrebo po enotnosti.
Po govora so mladinke uprizorile igro, pionirji pa žaljivko «Neubog-Ijivci*. Pevski zbor to deklamacija tov. Marije so zaključili slovesnost.
ČRNICE
Pred časom se je napotila proti Gorici gospa Rijavec, doma iz črnic, z namenom, da obišče svojo hčer to sina, ki sita s četniki zbežala pred našo armado. Obadva za-puščenčka se sedaj potikata po Go. rici, medtem ko jim mati nosi priboljške. Poleg tega, da ustvarja otrokom pogoje za boljšo prehrano, ima prav gotovo še druge zle namene.
Mladina1, katera dobro čuva naše pridobitve, je mater dezerterjev zasledila to jo ustavila, predno je prišla čez demarkacijso črto. Ob tej priliki so mladinke še enkrat
sklenile1, da bodo vse take navred-ceže poiskale to jih razkrtokale, dokler se pšenično zrno popolnoma ne očisti
TOLMIN
V našem okraju sta obrt in industrija pokazala znaten napredek. Ovira ju samo pomanjkanje orodja in neurejenost plač. Strojarna se je razširila, napravili so si še 4 nove kadi, od katerih vsaka lahko sprejme do 25 kož, če bo pa potrebno, se bo še povečala. V Tolminu je strojarna, v kateri je zaposlenih 6 delavcev. Primanjkuje jim olja za strojenje kož.
Orgamizirama je hila čevljarska delavnica a tremi delavci in obenem tudi krojaška. Organizirala se bo tudi večja mizarska delavnica v bližini postaje Podmelo.
Vzpostavitev upnenic je tudi v programu v vaseh, ki so najbolj prizadete.
V našem okraju je socialno skrbstvo razdelilo v enem mesecu potrebnim ta ubogim denarne podpdre. V 35 krajih je dalo družinam s skupno 720 člani denarno podporo v vsoti 79.040 lir. Preko odseka za socialno skrbstvo je bilo razdeljeno kot dodatna hrana bolnikom 98 kg sladkorja ter več dragega živeža.
PEVMA
V nedeljo so praznovali v Pevnd sv. Ano. Dopoldne je bila običajna vsakoletna procesija, popoldne pa je bila kulturna prireditev. Na sporedu so bile igre «Sneguljčica», ki so jo predvajale pionirke, «Užitka-rj», ki so jih predvajali odrasli, in »Itirje junaki*, ki so jih igrali pionirji. Program je bil dolg, toda za Unoge še prekratek in so se kar neradi razšli.
V.'MVW.*.V%V.V.V.VA% >.v^v%VMViV.V.V.,.W.-.
Sodba vipavskega vojaškega sodišča
Vojaško sodišče vipavskega vojnega sodišča, senat v Tolminu, je obsodilo Lebana Viktorja, sina Jožefa in pok. Kavčič Marije, iz Pra-petnega pri Tolminu, na 18 let prisilnega dela. Obtožen je bil, da je trikrat samovoljno zapustil svojo vojaško edinico, in sicer privč decembra 1943. leta, ko ae je nahajal v 17. SNOB, drugič 24. 12. 1944, ko se Je nahajal v dati editaici, in tretjič 13. 5. 1945 iz bataljona NOV-GRADA.
Dalje časa je prostovoljno delal pri utrdbah, ki jih je gradil sovražnik za Tolminu to v okolici ter izdal-fašisiom vse, kar je vedel o narodno osvobodilni vojski., predvsem njeno oborožitev, izdal tovariša Klo bučar Ivana iz Prapertnega, ki se je nahajal v NOV, se družil z belogardisti ta fašisti, grozil svoji vasi s požigom, govorili, da bodo prišli četniki te Vipavskega to skupno z belogardisti uničili partizane, nadalje je izdajal vse, kar vedel o
terenskih delavcih to ponarcli odpustnice iz vojske.
Obtoženec priznava vse, zagovarja pa sc, da fašistom ni povedal vsega, kar ja vedel o NOV to terenskih delavcih, ta izjavlja, da ni sam ponaredil odpustnic temveč, da
Za nai tiskovni sklad
Delavci električne centrale S. E. L V. E. G. na Opčinah so darovali 900 lir za tiskovni sklad »Primorskega Dnevnika*.
KULTURNI ZAPISKI
dr.
Iz spominov na Franceta Mesesnela
(Nadaljevanje)
Za ugotavljanje zločinov in za razkrivanje morilcev je bile treba i-meti v Ljubljani v letu 1944 velike-ugotavljanje zločinov in za razkrivanje morilcev je bilo treba imeti v Ljubljani v letu 1944 velikega poguma. Gestapo je s pomočjo široko organizirane in dobro plačane belo-modre vohunske mreže dobivala vedno več podatkov in vpogleda v vrste Osvobodilne fronte v -mestu. Vedno širši so bili vdori v zdesetkane kadre ta vedno višje so segali proti vrhom, Casi, ko so padali le borci na periferiji organizacije so prešli, vedno vidnejši predstavniki so tonili v ječe. Poscebno hud udarec je zadel kulturniško skupino poleti 1944. Padel je važen steber povezave, od njega je zvedela policija več kot bi smela, sledile so aretacije to divja nočna zasliševanja odličnih delavcev za osvobojenje. Vsi kulturni delavci, ki so bili aktivni v osvobodilnem gibanju, so viseli na niti. Le osebni požrtvovalnosti nekaterih aretiranih, ki jih tudi mučenje ni pripravilo do besede, se je posrečilo, da ni bila docela strta vsa kulturniška organizacija.
Tiste dni je dobival pokojni Mesesnel nujna obvestila, naj se varuje. Zasliševanim je uspelo, da so mu sporočili, kako je v nevarnosti. Kadar je padlo pri zaslišanjih novo ime, je bilo pričakovati udarca. Mesesnel se ni bal. Bil je miren, morda celo preveč samozavesten, dasi je pravilno presojal položaj.
Vendar takrat nevarnost še ni segla v najtežje področje. Reakcija še ni dognala, da bi bil kdo izmed kulturnih delavcev spremljal in zasledoval njene teroristične akcije, kajti sicer bi udarila brez usmiljenja. Treba je bilo skrajne previdnosti. Gestapo je iskala premišljeno, po načrtu in se ni prenaglila. Aktivist je pogosto že visel v njenih mrežah, opazovali so ga nekaj mesecev, da so dognali njegove zveze, ko morda še slutil ni, kako bedijo nad vsakimi njegovim korakom. Ko so ga naposled zgrabili; so mu tudi s fotografijami dokazali njegova pota.
Francetu Mesesnelu se je bližala kritična ura.
V istem razdobju so zaprli dr. J. iz Mesesnelove bližine. Pokojni se je brez strahu obrnil do svojega u-radnega predstojnika, Nemca, naj bi se zavzel za zaprtega. Nemec, (pisal se je Dolentz) je obljubil pomoč, če ni jetnik težko obremenjen, to se pravi, če ni član partije.
V kratkem je Mesesnel zvedel, da
J. ni mogoče izpustiti, ker je priznal sodelovanje v osvobodilnem gibanju.
«Pomagal vam bom navzlic fj mu», je pristavil Nemec, mu bom usodo tako, da ga up®* bim kot znanstveni r.adom«®** («Wissenschaftlicher Ersatz),-da v muzeju v Celovcu. Mim<y de vam moram povedati, da Gestapo na seznamu tudi ime.*
Mesesnela je osupnilo.
«Nisem dejal, da ste krivit jj nadaljeval Nemec, »pravim le> ste zabeleženi kot član Slovel narodne pomoči.*
Voditelj SNP za kulturniško & H0;
pino je bil one dni aretiran, je o pravem času prešel v roke. Ni bilo neposredne nevi
dri?
■arif
ati, da- bi ostali svojci zaprt®, temiranih in prebeglih brez ***; stev. Mesesnel ki je, pravkar kako bi pomoč razdeljevali v J' hodnje, je uvidel, da sam visi niti.
»Da vam povem svoje ran&P je izjavil Nemec, «ta stvar ni nikak greh. Ko sem bil še 'ta nacistični petelin, sem imel V striji tudi sam opravka z pomočjo. Temu je že. dokaj k*- J dite brez skrbi. Poskrbel seri. j so vaše ime črtali.*
C e človek primerja to l2^,.! sovraštvom, ki je pozneje 'ta zločince tako imenovanega 8 | skega prepričanja v pestop®? proti pokojnemu, si ne more j jasniti njihovega dejanja nit' 6 natizmoim niti s patološkimi
gi, ampak samo z dejstvom,
propalice bile zmožne najgm ših stvari in da so morile ® ” čilo.
Ne enkrat, dvakrat, j<* predstojnik rešil Mesesnel®* ; vzlic težkemu položaju se P°ta ni umaknil z bojišča. Prišli 30 p nutki, ko sem oprezoval, Ee bom, še lahko videl. V Narodn'^ zej ni bilo več varno hoditi«, jazna uradnica, pridna aktW*L
je že tudi vzela kriz na
svoj*.
me, odpeljali so jo v deželo umiranja. Slikarja, ki je it®^. log, da veže kulturne delav*.. vzgor, so čez noč odvedli V r\ j čijo. Spet je bila mreža “'azOta i Ostali smo brez navodil, brez J in smo smatrali za najvažneF'J vzdržimo vsaj zbiranje prteP^j za svojce preganjanih. A tud> . j ni poslovala v redu.
(Nadalje prihoi
Popravelci
V članku o prireditvi društva «Li)pa» v Bazovici s1® motoma objavili, da sodeluje ta - f
zbor iz Trebič. Pravilno je: & reditvi sodeluje pevski zbor ** čin.
 _________________________H
POIZVEDBE
2ELKO (ZETTO) ANA, roj. 23.2. 1925, .Senožeče;, odpeljana 11.1.1945 v Ravensbruek. Zetto, Tržič (Mon-falcone) Esattoria.
BRAIDA JOŽEF, roj. 26.1.1921 v Senožečah, odpeljan maja meseca 1943 v Tunizijo, 225 Btg. T. M. P. 80. Zetto, Tržič JMoAfalcone), Esattoria,
mu je to napravil neki drugi dezer. čile. v italijanščini, 1325 godba
TRŽAŠKI RADIO
Spored za nedeljo, 5.
6.58 otvoritev, 7 glasba za dobro jutro, 7.05 čitanje sporeda v slo-Vtaščta-i, 7.15 poročila v sloven-ščiaij 7.30 poročila v italijanščini,
7.45 koledar, 8 poročila. BBC, 8.10_____________________________________
glasba za vse okuse, 8.30 kmečka, SILCrf', JOSIP (Lado), roj. 25.7. ura v italijanščini, 9 kmečka sek- j 1925, odpeljan v Nemčijo, zadnje »tet, 9,30 kmečka ura v slovenščini j Pismo iz taborišča Schcner Sassam 10 prenos sv. maše iz Sv. Justa,’ ®006,5 ai,1 ^ta 1044. SukMč Branili* Pridiga v slovenščini, 11.15 glas- slava' Sv‘ Kri* prt Tratu‘ ba na orgije, 11.30 po zvokih valčka«: Frank Munn in Avelyn Mac Gregor (iz Vidma), 12. Phil Park alPorgano (iz Vidma). 12.30 poročila v slovenščini, 12.45 plošče, 13.
Poročila BBC (Videm), 13.10 poro-
ter 13.5.1945. Vendar prtenava da je vedel, da je ponarejena, ker je 'bil dogovorjen z ni j m. Nadalje trdi, da je saano simpatiziral z belo gardo, dočim Je pri zaslišanjih to svojo trditev zanikal. Ljudstvo, ki je prisostvovalo tej razpravi, je zahtevalo najstrožjo kazen. Kajti poznajo ga dobro, da ae je udinjal kot hlapec okupatorju to ljudstvu Btal-no grozdi. Zaradi svojega izdajstva, ker se je bal zaslužene kazni, je bil ves čas v okupatorjevi postojanki v Tolminu. Zato ga ljudstvo smatra kot izvržek slovenskega naroda. Na podlagi svojega priznanja krivde to dokazov je prejel zaluženo kazen.
»Giuseppe Verdi*, 14,10 obvestila svojcem, 14.30 otroški kotiček v italijanščini, 15. pionirska ura v slovenščini, 16.30 zaključek.
16,28 otvoritev, 16.30 znani pevci (Videm), 17. sinfonični koncert pod vodstvom dirigenta Sergija Kouse-vitzkjrja (Videm), 18. slavnostni mimohod, 18.30 glasba po željah, 19. poročila BBC, 19.15 obvestile svojcem, 19.30 razno iz Vidma, 20. poročila v Italijanščini, 20.15 poročila v slovenščini, 20.30 borba za slovensko šolstvo v preteklosti, predavanje v slov., 20.40 slovanska komorna glasba, 21. lahka glasba (plošče), 21.30 slušna Igra, 23. zadnje vesti v italijanščini, 23.10 zadnje vesti v slovenščini, 23.20 Plesna glasba, 24. zaključek.
PURIC JOŽEF, roj. U.2J922, od-šel k partizanom januarja 1944, služil v 3. četi 3. batali. 17. brig. Veliki Repen 69, pri Trstu.
LAPAJNE IVAN, ujetnik 1. com. N. 313 col. N. 419321 Egito. Lapajne Anton, Idrija, Sv. Lucija 28, Gorica.
PISK JANEZ, četa 2. bata!j., 9. brig., 18. divizije, 7. korpusa. Pisk Viktorija, Ponikve Slab, ob. Idriji 59, Gorica.
Tvrdka Angelo Mose
TRST
Via G. Gallirja 4
Kupuje gobe v veliki in mali količini
KOZAKINIA	LEONID
	PERVOMAJSKI
iEV.
»SNajto očka je tam.*
Ta dokaz je premagal Varjužo. Bratec to sestrica »ta »e »poprijela. Borba je bila srdita in sreča se je maglbala zdaj k temu, zdaj k onemu. Polagoma je igra Ljonko vsega prevzela, pred seboj že ni več videl VarjuSe, temveč Nemca: le onega rdečelasega Nemca, ki jih je napodil iz hiše v klet, kjer so prej stale kadi kislega aelja ta kumar. Ne, otrožka besnost »e ga je polastila, sestrico je ob-delaval z zaušnicami, jo zvtdli na tla to ji pokleknil na prsa.
Strela, ki sta se zaslišala v hlevu, sta vzbudila Preskovjtao pozornost. Pogledala Je iz kleti. Njena otroka sta ležala v lužah krvi drug poleg drugega. Nemec, ki je sedal tako kakor prej, je zapenjal torbico, v kateri Je imel pištolo. Preskovja je šla k njemu, blede ustnice so »e ji tresle:
»Zakaj*, je tiho vprašala, kot bi jo zanimalo le zakaj, kakor da bi
otrocih. Njene suhe, srepe oči niso prosile a tudi strahu ni bilo v njih. Gledale so naravnost in zahtevajoče. Nemec je zakričal z lajajočim glasom:
«Nista se prav igrala. Dekle je bilo Nemec ta se je pustilo premagati. Nemogoče. To ni prav!*
«Ni zaplakala, čeprav »e ji je srce zalilo s krvjo in ni mu pljunila v obraz, čeprav so ji čustva prekipevala, zahtevala so sprostitve. Koaačldna volja je zadrževala srd. Zdelo se je, da je tako pokorna, ta dovolili so ji, dai je smela pokopati otroka. Nedaleč od kleti je Izkopala grob to označila mesto s kamni.
Nastopil je mraž, a še vedno Je prebivala v svpji jami. Prvi sneg je zapadel ta tudi njena glava »e Je pobelila. Sedaj jo je držala po-koneu 1® še misel-' Stjepan jim bo vse povrnil.
Gledala ga je, kako hodi po zasneženih potih s puško na rami, z granatami za pasom, skupaj s takimi, kot je on sam, postavnimi, hrabrimi in smelimi borci.
Drugič si je predstavljala, kako se plazi na bojnem polju pod ognjem ij,emšklh pušk ta strojnic.
»Gospod obvaruj ga pred smrtno kroglo*, je goreče šepetala ponoči, nepremično ležeč na ležišču iz trstja v svoji popolnoma temni jami. «Zivo so nie pokopali*.
Zagledala je Sfepana v’ napadu,
ljale od rodne zemlje, saj niso imele ničesar več, le še to zemljo, ki je bila tako mila srcu, ker je spominjala na prejšnjo življenje. Gonili so jih s puškinimi kopiti, pretepali so jih, toda ozirali so se na vzhod. Otrool so šli bosi po snegu. Starčki so mračno gledali v tla, niso se ozrli na spremljevalce, ki so jih gonili. Starček Košuhta, kolhoz-ni mlinar, je prišel do gričev, kjer so prej stali mlini na veter, na katere je bil tako ponosen. Ozrl ae je na podrte podstavke ta mlinske
Tekel je s puVo prad seboj,^	tla	in
je odprta usta, od daleč je slišala njegov glas. Stepan Je kričal: »Hura!*. In Nemci »o bežali pred njim. Mnogi so dvigali roke, a ni jim prizanašal.
»Kar po njih, Stepan! Tudi njim se nista zasllmila najina otroka!*
In še marsikaj je videla v svojih samotnih sanjah in bede. Živela je v pričakovanju. Kadar-so nad pristavo letela letala z rdečimi zvezdami na krilih, so jih srečavali ta spremljali njeni pogledi kot znanilce osvobojenja. Ko je prvič zagledala zaskrbljene obraze Nom-| cev, ji je srce radostno zabilo. Na
bilo govora o smrti, ne o njenih njunih otrok,
Sedaj je mislila le še na Sbepana 1 vzhodu, za griči so že pokale pu-in na to strašno maščevan je, s katc-1 Ske. Zdelo se je, da govore: kmalu-rlm bo pč plačal Nemem za razru-1 kmalu.
šen je njihovega doma in za smrt j Nemci so Izgnali vse prebivalce.
J ženske so tulile, ko so se poslav-
«Ce me ubijete ne grem naprej!*
Prebodli so ga z bajonetom.
A Preskovja Frolkova tudi tokrat ni jokala in pustili so jo v pristavi, imeli so jo za blazno in zato neškodljivo.
«N!č zato*, je pomislila, «naši so blizu. Pride Stepan to Izjokala se bom-*
Stepan je prišel. Zjutraj, ko je stopila iz kleti, ga je zagledala. Stal je v snegu sredi dvorišča pred nemškim okopom, ki so ga zgradili iz brun njihovega doma. Bil je brez
kadeč pipo, gledal izpod težko visečih rdečkastih vek.
»Stepen!*, so hotela zakričati Preskovjina usta, a glas ji je zamrl v prsih. Njune oči so se srečale. V tej razcapani, sivi, postarani ženski je spoznal svojo prejšnjo vzhičeno ljubezen in oblastno ji je ukazal »Molči!*
»Česarkoli se boš spomnila, karkoli boš videla, karkoli boš še morala prestati, molči. Zgodijo se je, kar se redko dogaja. Ne bova žalovala nad tem. Ne misli, da so me zlahka ujeli. Nisem strahopetec in ne izdajalec. Iskali so vodnika.
»Molči, molči... nisi kriva. Isto sem videl v drugih pristava)1 in vaseh, škoda da sem ubil preštelo teh zveri. Sedaj me bodo začeli u* bijaiii.*
■»Vseeno je, saj živim v grobu, Stepan. Moram umreti s teboj!* »Ne, kmalu bodo naši tu! Zbogom!*
Da, veliko sta sl povedala z oči®1 v tem kratkem trenutku, ko so ^ njuni pogledali srečali. Znova ie zaslišala strel, gluho je zazvenel® nad njeno kletjo,
Srce ji j® okamenelo. Četudi s® ji prišle solze v oči, jih je ižgal
Veš, v takem slučaju je vsak pri- j ogenj trpknja. Postala je t* od pravljen na vse. Prišel sem tja po- kanlna. Zgubila je vse, a pridobila noči, da bi ob zori pričel z lovom.
V temi sem se moral boriti le z granatami. Ranili so me v desnico in obvisela mi Je kot bič, ni-
sem je mo ge J več dvigniti. Potem so
si je eno neuklonljivo, v trpljenju prekaljeno človeško dušo.
Vso to je razumel ob pogledu nanjo kapetan Bartolomaj Cereda,
me tolkli in zveza«. Vidiš, pripeljali I Poveljnik bataljona, v katerem je
30 me sem na vrvici. Kaj pa si ogle. duje oficir? To je časopis, ki so mi ga vzeli iz žepa. Nič ne moreš reči, moj portret je na prvi strani. Da, jaz sem tisti, ki je ubil 113 Nem-čepice In jermena, v vojaškem jopi- cev. Stali so med menoj ta teboj, ču s potrganimi gumbi, 2 levo roko ! moral sem jih uničiti.* si je podpiral ranjeno desnico. Ne-j »Stepan!*, so kričale njene oči. mec z avtomatskim orožjem mu je »Ali vidiš, razdeljali so nam hišo.
sta! za hrbtom. Drugi Ncmsc.je »e- Zakaj ne vprašaS, kaj so stori'!'Ljon- j sebno čustvo, to ni bila nežnost, ei pred njim na zložljivem stolčku ki in Varjn*!? NL-m jih obvaro-1 železo ne more bili nežno, čeprav iz punikljanlh votlih palic in ga Je, i vala.*	'	;	se	je	v	njih bleščečem hladu iskri-
služll padli Stepan Frolkov.
«Kaj pa sedaj? Kako si mislite urediti življenje?*, je vprašal žensko.
«Z vami grem*, je preprosto odvrnila Preskovja.
Kapetan Cereda se je ozrl na borce, ki so ju tesno obkrožili. V njihovih očeh se je odražalo po-
AW.VA%VyWWWii NWW
la sestra nežnosti, človeška globoka, težka ljubezen.
«AU jo sprejmemo?*, se je obrnil kapetan k svojim borcem.
«Stcpanovo ženo sprejmemo! Kuhala nam bo. Vzemimo jo!», so pritrjujoče zamrmrali borci.
Prc3kovja je odkimala in odgovorila razločno. Njen glas je bil tih, a odločen, vsi so mu podlegli.
«Dajte ml puško, jaz sem se že nakuhala. Srce zahteva drugo!*
In zgodilo se je nekaj, česar kapetan Cereda nikoli ni mogel pozabiti. Eden izmed njegovih borcev je veselo snel vatiran suknjič in ga dal Pneskovjl. Drugi Ji je pomagal odvezati cunjo, ki Ji jo nadomestovala robec. Tretji ji je posadil na glavo svojo čepico z naušesnlkl.
Nekdo ji je v šali prepaeal svoj jermen. In že je stala pred njimi pa novo strumna in krasna. Sivi jpsje so ji silili Izpod vojaške čepi-cp, a mlade oči »o se ji smejale to plakale obenem. Solze so ji polzele po temnem itcu. Ni jih otirala. Sko-Z1 solze kot iz megle je vstajal prod njo znova zadobljeni mir. Minuto n« to je žč korakala s temi nežnimi ta surovimi ljudmi in le ustnf-ce so ji brezglasno šepetale; «pte. ,,bP... ctroč čkl moji, zlati moji 0-trdlčkl,..*
PIRIN GIUSTINA, roj. 26.5'1? inter. 26.7.1944. Pirin Doric«’.*: Viška Gora, Slap, ob Idrijt
PERAT LEOPOLD, roj- it' 1924, partizan mitraljezec taljonu 13. prol!. brigade I* \f Pogrešan 1-9. aprila 1944 be za Jaice, položaj Petrovo Ls cent. Bosna. Por. Pčrat tajit' štab Odreda J. A., ali Perat, * rid, Livek 35, Gorica.
STELVIO FAMA, delal! na L ku pri O. T„ zbežal 25. partltone. Od itakrat nknsjj! v vic. — Matt Marija Farna, T**
t Daroval je svoje mla^Sj^ Ijenje za domovino dne * v vojaški bolnici v Zagreb®
FONDA VINCENC nam. kom. čete Žalujoči brat Franb«, Angela Ferina, sva*1,/ to Angd, nečakinji
in Ema . Prosek pri Bazovici, 1.8.1?2^
ZAHVALA
Ob težki Izgubi našega sinčka	.
MILICA MARJANAy
se zahvaljujemo darovalce«1,!^ to vsem, ki »o ga, v tako vjjj, številu spremili na zadnji ta Opčine, 5.8.1945.	J.
Žalujoča, družin®
MALI OGLM
HARMONIJE dobavlja cin, Gorica, via Torriani jemajo se tudi popravila,
  ■ |
nje klavirjev, harmonijev PRAZNO, CIS’ slov v upravi.
PRAZNO, CISTO SOBO
STANOVANJE ENOSOB^ i' menjam za dvosobno. Na®1 pravi.
VABIL*'
Danes 5. t. m. bo na prostem, v
Col°^ I
poleg openskega tram
prosta zabava s |
PLESOF
Igra izbran orkes1
SUHE GO
'11 V' 1
Opozarjam naše kmete J' dt? ralce da kupim vsako kot vedno
aUI Vcuriv
C. PIEB*
TRST, VIA IM
Odgovorni uredni* JOŽE KOREN