ORSKI DMEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE vračajo. Poštnina plačana. TRST, nedelja, 5. avgusta 1945 ■ leto 1. žlev. 72 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št. 1-1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne Cena 2.- liri Kraške jame svetu so znane posebnosti ■iškega terena. Ena izmed teh t^ebnosti so kraške jame in ena, atradi svojih naravnih lepot po ***** svetu znana k raška jama, je st°jnska jasna, ki bo s 15. av-zopet na razpolago obisko-taketn in ljubiteljem naravnih letat. toneš ne gre za Postojnsko "*k>. Gre za neko drugo jamo, v "“Mero 6t reakcionarni mrhovinarji potisnili slavo in ugled Jugo- Pomen zgodovinske konference »Pravda" o konferenci »Velikih treh": Utrditev zmage nad nemškim imperializmom *tonj k. , -s armade in nove, Titove “JosJopije. ■9®euter je 29.' julija javila slede-• 'Cecil Sprigge, posebni Reu-dopisnik, piše iz Rima: Pia-to zavezniške vojaške oblasti ^kujejo odkritje človeških o-— katere ceni rimski list stampar> na preko 600 tru-. ~~ ki so jih našli na dnu glo-0 jarkov v skalovju za Trstom. }l ri(an-sfci častnik je na licu me-ovrgej trditve časopisa »Lifes-® hi je trdil, da je med tudi 10 Novozelandcev. V Jto ni bito danes mogoče dobili 0 **» modne zavezniške iniorma- je Stampa» je trdil, da trupli jfOo italijanskih ob-stražnikov in policistov ter tOtt Nemcev. J/** trdi, (ta so Italijane, katere kot rodoljube, ki so se bo-f ,fcttPno z možmi maršala Tita , . Nemcem, hladnokrvno pobili Jovani okoli 1J,. maja. ®sfni?c, ki je dodeljen novoze-edinici, in ki trenutno pre-,le votline, je dejal, da so mu jj '1* prebivalci povedali slede-io' ^djprej so imeli Nemci nava-„ Jj^tdti jugoslovanske partizane °}bo.t pozneje pa so partizani ^dhjs Nemce in fašiste.r, sta g. in ga. Sprigge, Reuterja, dmga do-^Manchester Guardianat, jejta® v Trst, da ugotovita, kaj foru 4tvur'i- V privatnem razgo-ne J* Sprigge izjavil, da vest Dtvarja resnici. Preiskali so K farno in zrudniks blizu Bazo-,J0. &er zaradi plina ni bilo mo-VvtrL ^rilya,'e> so v jamo spustili ki je iz jame prinesel niesa, ki bi moglo biti člo-6 K in oblačila, ki bi mogla biti To so dejstva. '‘Pela še ml ji, ki je petindvajset let pod italijanskim in fašistič- ’» ^ič-valr.im nasiljem, ki se i oboroženi borbi bori- Mosfcva, 4. Tass. — Uvodnik ;2!.aVlj0 tn ter med 't^o to tn slovenskim prebž-^ ^sta, Istre in Slovenske. t>JU(s?r^0, Zlasti v krvi skova-■JtlxHlau° m°d Slovenci, Hrvati teh krajih je treba olja se dobro zaveda, Namen tega sporazuma je izvesti krimsko deklaracijo glede Nemčije. Nemški militarizem ln nacizem bodo izkoreninili in zavezniki bodo po sporazum skupno podvzeli sedaj in v bodoče potrebne korake, da se za. gotovi, da ne bo Nemčija nikdar več ogrožala svojih sosedov in svetovnega miru. Trajen mir je nemogoč, dokler ni uniičen nemški militarizem, dokler ni strt nemški vojni potencial in dokler ni odstra. njena podlaga nemške industrije. V Nemčiji morajo biti izkoreninjeni vsi ostanki fašističnega režima, mora biti uničena fašistična stranka z vseirni podušnieamj in odstranjena sleherna možnost kakršnegakoli militarizma ali fašistične delavnosti ali propagande. Eden namenov okupacije je, prepričati nemško ljudstvo, da je doživelo popoten poraz ln da se ne mo. re izogniti odgovornosti za to, kar si je nakopalo. Kajti njihovo neusmiljeno vojskovanje in fanatični nacistični odpor sta uničita nemško gospodarstvo ter povzročila neizogibni kaos in trpljenje. Poljsko vpraianje In vzhodne namike meje Poleg drugih vprašanj v zvezi z nemškim porazom so na konferenci razpravljali o vprašanju mesta Konigsberga in bližnjega mestnega področja. Na konferenci so se v načelu sporazumeli s predlogom sovjetske vlade, da se mesto Ko-nigsberg in bližnje mestno področje Izroči Sovjetski zvezi do končne odločitve gele ozemeljskih vprašanj na mirovni konferenci. Predsednik Združenih držav in britanski ministrski predsednik sta izjavila, da bosta podpirata ta predlog na.bodoči konferenci mirovne ureditve. Na. konferenci so prav tako uredili vprašanje o preselitvi nemškega prebivalstva, ki je zdaj na Poljskem, v češkoslovaški in Madžarski. Berlinska konferenca je formu-ČAVliVV,", Poziv Poljakom Vlada narodna edinosti poziva vse resnične poljske rodoljube, ki živijo v tujini, da se vrnejo domov Varisava, 4.'Tass. — Poljsko časopisje objavlja poziv, ki ga je vlada naslovila na vse Poljake, oficirje, vojake, letalce ln mornarje v tujini, naj se vrnejo domov. V pozivu pravi: «Vse ustvarjalne sita poljskega ljudstva so sedaj združene. Vlada narodne edinosti, ki je bila sestavljena s podporo vsega ljudstva, je priznana sedaj tudii od vseh zavezniakih držav. Vse zunanje ovire, ki so kljub demokrat tlčnih organom Poljske republike preprečevale vašo repatriacijo, so sedaj odstranjene. Vsi Poljaki, kjerkoli se že nahajajo, morajo priznavati eno samo avtoriteto, avtoriteto vlade poljskega ljudstva. S skfflpnim naporom Je bila obnovljena domovina in so bile zavarovane meje. Vi, poljski vojaki, se morate tudi pridruž;iti temu velikemu delu za domovino. Vi, junaki iz Narvika, Tobruka, Montecasina, ki ste se borili za svobodo in neodvisnost Poljske na suhem, morju in zraku, se morate vrniti in pridružiti junakom iz Varšave in Gdanska, ki so s svojimi napori postavili poljsko mejo v vojni i ki so dvignili zastavo zmage nad glavnim mestom starodavnega sovražnika Poljske, nad Berlinom. «Pclj8ka je sedaj prosta od vlade reakcionarne kaste in raznih klik*, pravi proglas dalje. «ln poljska armada mora sedaj čuvati svobodo, 'demokracijo Jn mod Poljske republike. Vlada narodne edinosti nudi meknost, da se vrnejo domov vsi poljski vojaki, pod katerim koli poveljstvom se že nahajajo*. Omenjajoč ta poziv, list «Gtos Ludu* poudarja, da se bi morali v odgovflr na poziv vlade narodne edinosti val pravi patrioti, oficirji in vojaki, ki jih je reakcionarna klika hotela pustiti v večnem izgnanstvu, da bi se borili i»roti lastnemu ljudstvu, vrniti čimprej domov. W.v^v%VMViV.V.V.,.W.-. Sodba vipavskega vojaškega sodišča Vojaško sodišče vipavskega vojnega sodišča, senat v Tolminu, je obsodilo Lebana Viktorja, sina Jožefa in pok. Kavčič Marije, iz Pra-petnega pri Tolminu, na 18 let prisilnega dela. Obtožen je bil, da je trikrat samovoljno zapustil svojo vojaško edinico, in sicer privč decembra 1943. leta, ko ae je nahajal v 17. SNOB, drugič 24. 12. 1944, ko se Je nahajal v dati editaici, in tretjič 13. 5. 1945 iz bataljona NOV-GRADA. Dalje časa je prostovoljno delal pri utrdbah, ki jih je gradil sovražnik za Tolminu to v okolici ter izdal-fašisiom vse, kar je vedel o narodno osvobodilni vojski., predvsem njeno oborožitev, izdal tovariša Klo bučar Ivana iz Prapertnega, ki se je nahajal v NOV, se družil z belogardisti ta fašisti, grozil svoji vasi s požigom, govorili, da bodo prišli četniki te Vipavskega to skupno z belogardisti uničili partizane, nadalje je izdajal vse, kar vedel o terenskih delavcih to ponarcli odpustnice iz vojske. Obtoženec priznava vse, zagovarja pa sc, da fašistom ni povedal vsega, kar ja vedel o NOV to terenskih delavcih, ta izjavlja, da ni sam ponaredil odpustnic temveč, da Za nai tiskovni sklad Delavci električne centrale S. E. L V. E. G. na Opčinah so darovali 900 lir za tiskovni sklad »Primorskega Dnevnika*. KULTURNI ZAPISKI dr. Iz spominov na Franceta Mesesnela (Nadaljevanje) Za ugotavljanje zločinov in za razkrivanje morilcev je bile treba i-meti v Ljubljani v letu 1944 velike-ugotavljanje zločinov in za razkrivanje morilcev je bilo treba imeti v Ljubljani v letu 1944 velikega poguma. Gestapo je s pomočjo široko organizirane in dobro plačane belo-modre vohunske mreže dobivala vedno več podatkov in vpogleda v vrste Osvobodilne fronte v -mestu. Vedno širši so bili vdori v zdesetkane kadre ta vedno višje so segali proti vrhom, Casi, ko so padali le borci na periferiji organizacije so prešli, vedno vidnejši predstavniki so tonili v ječe. Poscebno hud udarec je zadel kulturniško skupino poleti 1944. Padel je važen steber povezave, od njega je zvedela policija več kot bi smela, sledile so aretacije to divja nočna zasliševanja odličnih delavcev za osvobojenje. Vsi kulturni delavci, ki so bili aktivni v osvobodilnem gibanju, so viseli na niti. Le osebni požrtvovalnosti nekaterih aretiranih, ki jih tudi mučenje ni pripravilo do besede, se je posrečilo, da ni bila docela strta vsa kulturniška organizacija. Tiste dni je dobival pokojni Mesesnel nujna obvestila, naj se varuje. Zasliševanim je uspelo, da so mu sporočili, kako je v nevarnosti. Kadar je padlo pri zaslišanjih novo ime, je bilo pričakovati udarca. Mesesnel se ni bal. Bil je miren, morda celo preveč samozavesten, dasi je pravilno presojal položaj. Vendar takrat nevarnost še ni segla v najtežje področje. Reakcija še ni dognala, da bi bil kdo izmed kulturnih delavcev spremljal in zasledoval njene teroristične akcije, kajti sicer bi udarila brez usmiljenja. Treba je bilo skrajne previdnosti. Gestapo je iskala premišljeno, po načrtu in se ni prenaglila. Aktivist je pogosto že visel v njenih mrežah, opazovali so ga nekaj mesecev, da so dognali njegove zveze, ko morda še slutil ni, kako bedijo nad vsakimi njegovim korakom. Ko so ga naposled zgrabili; so mu tudi s fotografijami dokazali njegova pota. Francetu Mesesnelu se je bližala kritična ura. V istem razdobju so zaprli dr. J. iz Mesesnelove bližine. Pokojni se je brez strahu obrnil do svojega u-radnega predstojnika, Nemca, naj bi se zavzel za zaprtega. Nemec, (pisal se je Dolentz) je obljubil pomoč, če ni jetnik težko obremenjen, to se pravi, če ni član partije. V kratkem je Mesesnel zvedel, da J. ni mogoče izpustiti, ker je priznal sodelovanje v osvobodilnem gibanju. «Pomagal vam bom navzlic fj mu», je pristavil Nemec, mu bom usodo tako, da ga up®* bim kot znanstveni r.adom«®** («Wissenschaftlicher Ersatz),-da v muzeju v Celovcu. Mim ste zabeleženi kot član Slovel narodne pomoči.* Voditelj SNP za kulturniško & H0; pino je bil one dni aretiran, je o pravem času prešel v roke. Ni bilo neposredne nevi dri? ■arif ati, da- bi ostali svojci zaprt®, temiranih in prebeglih brez ***; stev. Mesesnel ki je, pravkar kako bi pomoč razdeljevali v J' hodnje, je uvidel, da sam visi niti. »Da vam povem svoje ran&P je izjavil Nemec, «ta stvar ni nikak greh. Ko sem bil še 'ta nacistični petelin, sem imel V striji tudi sam opravka z pomočjo. Temu je že. dokaj k*- J dite brez skrbi. Poskrbel seri. j so vaše ime črtali.* C e človek primerja to l2^,.! sovraštvom, ki je pozneje 'ta zločince tako imenovanega 8 | skega prepričanja v pestop®? proti pokojnemu, si ne more j jasniti njihovega dejanja nit' 6 natizmoim niti s patološkimi gi, ampak samo z dejstvom, propalice bile zmožne najgm ših stvari in da so morile ® ” čilo. Ne enkrat, dvakrat, j<* predstojnik rešil Mesesnel®* ; vzlic težkemu položaju se P°ta ni umaknil z bojišča. Prišli 30 p nutki, ko sem oprezoval, Ee bom, še lahko videl. V Narodn'^ zej ni bilo več varno hoditi«, jazna uradnica, pridna aktW*L je že tudi vzela kriz na svoj*. me, odpeljali so jo v deželo umiranja. Slikarja, ki je it®^. log, da veže kulturne delav*.. vzgor, so čez noč odvedli V r\ j čijo. Spet je bila mreža “'azOta i Ostali smo brez navodil, brez J in smo smatrali za najvažneF'J vzdržimo vsaj zbiranje prteP^j za svojce preganjanih. A tud> . j ni poslovala v redu. (Nadalje prihoi Popravelci V članku o prireditvi društva «Li)pa» v Bazovici s1® motoma objavili, da sodeluje ta - f zbor iz Trebič. Pravilno je: & reditvi sodeluje pevski zbor ** čin. _________________________H POIZVEDBE 2ELKO (ZETTO) ANA, roj. 23.2. 1925, .Senožeče;, odpeljana 11.1.1945 v Ravensbruek. Zetto, Tržič (Mon-falcone) Esattoria. BRAIDA JOŽEF, roj. 26.1.1921 v Senožečah, odpeljan maja meseca 1943 v Tunizijo, 225 Btg. T. M. P. 80. Zetto, Tržič JMoAfalcone), Esattoria, mu je to napravil neki drugi dezer. čile. v italijanščini, 1325 godba TRŽAŠKI RADIO Spored za nedeljo, 5. 6.58 otvoritev, 7 glasba za dobro jutro, 7.05 čitanje sporeda v slo-Vtaščta-i, 7.15 poročila v sloven-ščiaij 7.30 poročila v italijanščini, 7.45 koledar, 8 poročila. BBC, 8.10_____________________________________ glasba za vse okuse, 8.30 kmečka, SILCrf', JOSIP (Lado), roj. 25.7. ura v italijanščini, 9 kmečka sek- j 1925, odpeljan v Nemčijo, zadnje »tet, 9,30 kmečka ura v slovenščini j Pismo iz taborišča Schcner Sassam 10 prenos sv. maše iz Sv. Justa,’ ®006,5 ai,1 ^ta 1044. SukMč Branili* Pridiga v slovenščini, 11.15 glas- slava' Sv‘ Kri* prt Tratu‘ ba na orgije, 11.30 po zvokih valčka«: Frank Munn in Avelyn Mac Gregor (iz Vidma), 12. Phil Park alPorgano (iz Vidma). 12.30 poročila v slovenščini, 12.45 plošče, 13. Poročila BBC (Videm), 13.10 poro- ter 13.5.1945. Vendar prtenava da je vedel, da je ponarejena, ker je 'bil dogovorjen z ni j m. Nadalje trdi, da je saano simpatiziral z belo gardo, dočim Je pri zaslišanjih to svojo trditev zanikal. Ljudstvo, ki je prisostvovalo tej razpravi, je zahtevalo najstrožjo kazen. Kajti poznajo ga dobro, da ae je udinjal kot hlapec okupatorju to ljudstvu Btal-no grozdi. Zaradi svojega izdajstva, ker se je bal zaslužene kazni, je bil ves čas v okupatorjevi postojanki v Tolminu. Zato ga ljudstvo smatra kot izvržek slovenskega naroda. Na podlagi svojega priznanja krivde to dokazov je prejel zaluženo kazen. »Giuseppe Verdi*, 14,10 obvestila svojcem, 14.30 otroški kotiček v italijanščini, 15. pionirska ura v slovenščini, 16.30 zaključek. 16,28 otvoritev, 16.30 znani pevci (Videm), 17. sinfonični koncert pod vodstvom dirigenta Sergija Kouse-vitzkjrja (Videm), 18. slavnostni mimohod, 18.30 glasba po željah, 19. poročila BBC, 19.15 obvestile svojcem, 19.30 razno iz Vidma, 20. poročila v Italijanščini, 20.15 poročila v slovenščini, 20.30 borba za slovensko šolstvo v preteklosti, predavanje v slov., 20.40 slovanska komorna glasba, 21. lahka glasba (plošče), 21.30 slušna Igra, 23. zadnje vesti v italijanščini, 23.10 zadnje vesti v slovenščini, 23.20 Plesna glasba, 24. zaključek. PURIC JOŽEF, roj. U.2J922, od-šel k partizanom januarja 1944, služil v 3. četi 3. batali. 17. brig. Veliki Repen 69, pri Trstu. LAPAJNE IVAN, ujetnik 1. com. N. 313 col. N. 419321 Egito. Lapajne Anton, Idrija, Sv. Lucija 28, Gorica. PISK JANEZ, četa 2. bata!j., 9. brig., 18. divizije, 7. korpusa. Pisk Viktorija, Ponikve Slab, ob. Idriji 59, Gorica. Tvrdka Angelo Mose TRST Via G. Gallirja 4 Kupuje gobe v veliki in mali količini KOZAKINIA LEONID PERVOMAJSKI iEV. »SNajto očka je tam.* Ta dokaz je premagal Varjužo. Bratec to sestrica »ta »e »poprijela. Borba je bila srdita in sreča se je maglbala zdaj k temu, zdaj k onemu. Polagoma je igra Ljonko vsega prevzela, pred seboj že ni več videl VarjuSe, temveč Nemca: le onega rdečelasega Nemca, ki jih je napodil iz hiše v klet, kjer so prej stale kadi kislega aelja ta kumar. Ne, otrožka besnost »e ga je polastila, sestrico je ob-delaval z zaušnicami, jo zvtdli na tla to ji pokleknil na prsa. Strela, ki sta se zaslišala v hlevu, sta vzbudila Preskovjtao pozornost. Pogledala Je iz kleti. Njena otroka sta ležala v lužah krvi drug poleg drugega. Nemec, ki je sedal tako kakor prej, je zapenjal torbico, v kateri Je imel pištolo. Preskovja je šla k njemu, blede ustnice so »e ji tresle: »Zakaj*, je tiho vprašala, kot bi jo zanimalo le zakaj, kakor da bi otrocih. Njene suhe, srepe oči niso prosile a tudi strahu ni bilo v njih. Gledale so naravnost in zahtevajoče. Nemec je zakričal z lajajočim glasom: «Nista se prav igrala. Dekle je bilo Nemec ta se je pustilo premagati. Nemogoče. To ni prav!* «Ni zaplakala, čeprav »e ji je srce zalilo s krvjo in ni mu pljunila v obraz, čeprav so ji čustva prekipevala, zahtevala so sprostitve. Koaačldna volja je zadrževala srd. Zdelo se je, da je tako pokorna, ta dovolili so ji, dai je smela pokopati otroka. Nedaleč od kleti je Izkopala grob to označila mesto s kamni. Nastopil je mraž, a še vedno Je prebivala v svpji jami. Prvi sneg je zapadel ta tudi njena glava »e Je pobelila. Sedaj jo je držala po-koneu 1® še misel-' Stjepan jim bo vse povrnil. Gledala ga je, kako hodi po zasneženih potih s puško na rami, z granatami za pasom, skupaj s takimi, kot je on sam, postavnimi, hrabrimi in smelimi borci. Drugič si je predstavljala, kako se plazi na bojnem polju pod ognjem ij,emšklh pušk ta strojnic. »Gospod obvaruj ga pred smrtno kroglo*, je goreče šepetala ponoči, nepremično ležeč na ležišču iz trstja v svoji popolnoma temni jami. «Zivo so nie pokopali*. Zagledala je Sfepana v’ napadu, ljale od rodne zemlje, saj niso imele ničesar več, le še to zemljo, ki je bila tako mila srcu, ker je spominjala na prejšnjo življenje. Gonili so jih s puškinimi kopiti, pretepali so jih, toda ozirali so se na vzhod. Otrool so šli bosi po snegu. Starčki so mračno gledali v tla, niso se ozrli na spremljevalce, ki so jih gonili. Starček Košuhta, kolhoz-ni mlinar, je prišel do gričev, kjer so prej stali mlini na veter, na katere je bil tako ponosen. Ozrl ae je na podrte podstavke ta mlinske Tekel je s puVo prad seboj,^ tla in je odprta usta, od daleč je slišala njegov glas. Stepan Je kričal: »Hura!*. In Nemci »o bežali pred njim. Mnogi so dvigali roke, a ni jim prizanašal. »Kar po njih, Stepan! Tudi njim se nista zasllmila najina otroka!* In še marsikaj je videla v svojih samotnih sanjah in bede. Živela je v pričakovanju. Kadar-so nad pristavo letela letala z rdečimi zvezdami na krilih, so jih srečavali ta spremljali njeni pogledi kot znanilce osvobojenja. Ko je prvič zagledala zaskrbljene obraze Nom-| cev, ji je srce radostno zabilo. Na bilo govora o smrti, ne o njenih njunih otrok, Sedaj je mislila le še na Sbepana 1 vzhodu, za griči so že pokale pu-in na to strašno maščevan je, s katc-1 Ske. Zdelo se je, da govore: kmalu-rlm bo pč plačal Nemem za razru-1 kmalu. šen je njihovega doma in za smrt j Nemci so Izgnali vse prebivalce. J ženske so tulile, ko so se poslav- «Ce me ubijete ne grem naprej!* Prebodli so ga z bajonetom. A Preskovja Frolkova tudi tokrat ni jokala in pustili so jo v pristavi, imeli so jo za blazno in zato neškodljivo. «N!č zato*, je pomislila, «naši so blizu. Pride Stepan to Izjokala se bom-* Stepan je prišel. Zjutraj, ko je stopila iz kleti, ga je zagledala. Stal je v snegu sredi dvorišča pred nemškim okopom, ki so ga zgradili iz brun njihovega doma. Bil je brez kadeč pipo, gledal izpod težko visečih rdečkastih vek. »Stepen!*, so hotela zakričati Preskovjina usta, a glas ji je zamrl v prsih. Njune oči so se srečale. V tej razcapani, sivi, postarani ženski je spoznal svojo prejšnjo vzhičeno ljubezen in oblastno ji je ukazal »Molči!* »Česarkoli se boš spomnila, karkoli boš videla, karkoli boš še morala prestati, molči. Zgodijo se je, kar se redko dogaja. Ne bova žalovala nad tem. Ne misli, da so me zlahka ujeli. Nisem strahopetec in ne izdajalec. Iskali so vodnika. »Molči, molči... nisi kriva. Isto sem videl v drugih pristava)1 in vaseh, škoda da sem ubil preštelo teh zveri. Sedaj me bodo začeli u* bijaiii.* ■»Vseeno je, saj živim v grobu, Stepan. Moram umreti s teboj!* »Ne, kmalu bodo naši tu! Zbogom!* Da, veliko sta sl povedala z oči®1 v tem kratkem trenutku, ko so ^ njuni pogledali srečali. Znova ie zaslišala strel, gluho je zazvenel® nad njeno kletjo, Srce ji j® okamenelo. Četudi s® ji prišle solze v oči, jih je ižgal Veš, v takem slučaju je vsak pri- j ogenj trpknja. Postala je t* od pravljen na vse. Prišel sem tja po- kanlna. Zgubila je vse, a pridobila noči, da bi ob zori pričel z lovom. V temi sem se moral boriti le z granatami. Ranili so me v desnico in obvisela mi Je kot bič, ni- sem je mo ge J več dvigniti. Potem so si je eno neuklonljivo, v trpljenju prekaljeno človeško dušo. Vso to je razumel ob pogledu nanjo kapetan Bartolomaj Cereda, me tolkli in zveza«. Vidiš, pripeljali I Poveljnik bataljona, v katerem je 30 me sem na vrvici. Kaj pa si ogle. duje oficir? To je časopis, ki so mi ga vzeli iz žepa. Nič ne moreš reči, moj portret je na prvi strani. Da, jaz sem tisti, ki je ubil 113 Nem-čepice In jermena, v vojaškem jopi- cev. Stali so med menoj ta teboj, ču s potrganimi gumbi, 2 levo roko ! moral sem jih uničiti.* si je podpiral ranjeno desnico. Ne-j »Stepan!*, so kričale njene oči. mec z avtomatskim orožjem mu je »Ali vidiš, razdeljali so nam hišo. sta! za hrbtom. Drugi Ncmsc.je »e- Zakaj ne vprašaS, kaj so stori'!'Ljon- j sebno čustvo, to ni bila nežnost, ei pred njim na zložljivem stolčku ki in Varjn*!? NL-m jih obvaro-1 železo ne more bili nežno, čeprav iz punikljanlh votlih palic in ga Je, i vala.* ' ; se je v njih bleščečem hladu iskri- služll padli Stepan Frolkov. «Kaj pa sedaj? Kako si mislite urediti življenje?*, je vprašal žensko. «Z vami grem*, je preprosto odvrnila Preskovja. Kapetan Cereda se je ozrl na borce, ki so ju tesno obkrožili. V njihovih očeh se je odražalo po- AW.VA%VyWWWii NWW la sestra nežnosti, človeška globoka, težka ljubezen. «AU jo sprejmemo?*, se je obrnil kapetan k svojim borcem. «Stcpanovo ženo sprejmemo! Kuhala nam bo. Vzemimo jo!», so pritrjujoče zamrmrali borci. Prc3kovja je odkimala in odgovorila razločno. Njen glas je bil tih, a odločen, vsi so mu podlegli. «Dajte ml puško, jaz sem se že nakuhala. Srce zahteva drugo!* In zgodilo se je nekaj, česar kapetan Cereda nikoli ni mogel pozabiti. Eden izmed njegovih borcev je veselo snel vatiran suknjič in ga dal Pneskovjl. Drugi Ji je pomagal odvezati cunjo, ki Ji jo nadomestovala robec. Tretji ji je posadil na glavo svojo čepico z naušesnlkl. Nekdo ji je v šali prepaeal svoj jermen. In že je stala pred njimi pa novo strumna in krasna. Sivi jpsje so ji silili Izpod vojaške čepi-cp, a mlade oči »o se ji smejale to plakale obenem. Solze so ji polzele po temnem itcu. Ni jih otirala. Sko-Z1 solze kot iz megle je vstajal prod njo znova zadobljeni mir. Minuto n« to je žč korakala s temi nežnimi ta surovimi ljudmi in le ustnf-ce so ji brezglasno šepetale; «pte. ,,bP... ctroč čkl moji, zlati moji 0-trdlčkl,..* PIRIN GIUSTINA, roj. 26.5'1? inter. 26.7.1944. Pirin Doric«’.*: Viška Gora, Slap, ob Idrijt PERAT LEOPOLD, roj- it' 1924, partizan mitraljezec taljonu 13. prol!. brigade I* \f Pogrešan 1-9. aprila 1944 be za Jaice, položaj Petrovo Ls cent. Bosna. Por. Pčrat tajit' štab Odreda J. A., ali Perat, * rid, Livek 35, Gorica. STELVIO FAMA, delal! na L ku pri O. T„ zbežal 25. partltone. Od itakrat nknsjj! v vic. — Matt Marija Farna, T** t Daroval je svoje mla^Sj^ Ijenje za domovino dne * v vojaški bolnici v Zagreb® FONDA VINCENC nam. kom. čete Žalujoči brat Franb«, Angela Ferina, sva*1,/ to Angd, nečakinji in Ema . Prosek pri Bazovici, 1.8.1?2^ ZAHVALA Ob težki Izgubi našega sinčka . MILICA MARJANAy se zahvaljujemo darovalce«1,!^ to vsem, ki »o ga, v tako vjjj, številu spremili na zadnji ta Opčine, 5.8.1945. J. Žalujoča, družin® MALI OGLM HARMONIJE dobavlja cin, Gorica, via Torriani jemajo se tudi popravila, ■ | nje klavirjev, harmonijev PRAZNO, CIS’ slov v upravi. PRAZNO, CISTO SOBO STANOVANJE ENOSOB^ i' menjam za dvosobno. Na®1 pravi. VABIL*' Danes 5. t. m. bo na prostem, v Col°^ I poleg openskega tram prosta zabava s | PLESOF Igra izbran orkes1 SUHE GO '11 V' 1 Opozarjam naše kmete J' dt? ralce da kupim vsako kot vedno aUI Vcuriv C. PIEB* TRST, VIA IM Odgovorni uredni* JOŽE KOREN