STORE
ZELEZAR
Leto XVIII.
Marec
1978
St, 3
VOLITVE 1978
y temeljnih organizacijah in delovnih ¡skupnostih smo 9. marca 1978 izvolili delegate v delegacije /,a zbor združenega dela in v delegacije isamoujp ravnih interesnih skupnosti. S tem d ne in se je zaključilo! večmesečno družbenopolitično delo sindikata in samoupravnih 'organov ter članov ZKJ.	-
V pripravljalnem obdobju še'iv- letu 1977 smo evidentirali prek 1.000 delavcev in delavk v više oblike delegatskega sistema, v katerem delavci neposredno delujejo ¡prek svojih delegatov.
Na predkandidacijskili konferencah smo sestavili listo kandidatov;, ki je obsegala 809 kandidatov, in sicer:,
• .— 204 delegate za zbor združenega dela; ;
—	220 delegatov za posebne delegacije SIS;
—	220 delegatov za združene delegacije SIS;
—	165 delegatov za splošne delegacije SIS.
Od skupnega števila delegatov je 129 žena, 15,9%.
V livarni strojne litine sta volilna odbora imela veliko dela, saj je to tretja največja TOZD v DO
Potek volitev ter rezultati udeležbe delavcev na voliščih so ponovno dokazali, da še naš delavec zaveda pomembnosti delegatskega ¡sistema in da je »živo« zainteresiran Za delovanje delegatskega sistema. .
Volišča so bila že v jutranjih urah prizorišče masovne*udeležbe in odziva na volitve - Nekatera volišča iso ¡svoje delo zaključila že pred sedmo uro zjutraj. Zaključek volitev v DO pà je bil že ob 15.30.
Na volišču delovne skupnosti za kadre in splošne zadeve
Na 24 voliščih je volilo 3.151 delavcev1 od skupho 3.425 volilnih upravičencev ali 92,0 %.
Pregled udeležbe volivcev:
TOZD DS	Volilnih upravičencev .	Volilo c	%	Štev. volišč
Plavž	108	102	94,5	1
Jekl.-valjarne	. 843	772	91,5	5 ■
Liv., valj. kok.	, -241	213	88,4	1
Piv. Str. litine	: 330	297	90,0	1
Mehanska obdelava	198	181	91,4	1
Tovarna traktorjev	254	■ 242	95,3	1 1
Vzdrževanje	438	378	86,3	2:
Energetika	118.	111	94,0 ,	1
Transport	143	130	90,0	1
Kontrola kakovosti	114	111	97,4	2
GKSG	123	119	96,7 .	1
DPG	73	70	96,0	1
Priprava proizvodnje	56	56	100,0	1
Ekonomika organizacije 32		32	100,0	1
Investicije in (razvoj	.77	72 - ■	93,5	1
Komercialne ,posle	91	86	94,6	1
fituinč. rač. .posle	57 f	57	100,0	1
Kadre in spl. zad.	129	122	94,6	1
Skupaj DO	3.425	3.151 '	92,0	24
Y prihodnji številki bomo- objavili cëloten pregled delegacij po TOZD in DS.
Poslovno poročilo za leto 1977
V	lanskem letu je bilo na nivoju delovne organizacije skupno proizvedenih 292.840 ton ali
0.6 % nad plansko zadolžitvijo ter
1.4	% manj kot v letn 1976. TOZD I je presegla planirano količino za 2,0 %, medtem kot TOZD II in TOZD III zaostajata za planom in sicer TOZD II za 9,7 %, TOZD III pa za 22,3 % Od skupno proizvedenih 292.840 ton odpade na gotove 'proizvode 176.183 ton, kar je . za 1,3 % več od letne zadolžitve.;,'.
TOZD I je presegla plan gotovih izdelkov za 3,7 %, TOZD II in TOZD III pa sta zaostali — TOZD 11 za 8,7 % TOZD III za
22,3	% z.a planom. TT v izgradnji je V' istem obdobju ¡proizvedla 1.560 traktorjev od prvotno načrtovanih 4.000, ter se je v vseli iteh mesecih srečevala s težavami pri dobavi rezervnih delov domačih kooperantov.
Na slabše rezultate so v večji meri vplivali izmečki v primerjavi s planskimi, po posameznih TOZD. Na j več je odstopanje je ,pri livarni II, kjer prekoračujejo planske zadolžitve za. 50,6 % ter obdelovalnica valjev za 13,6 %, poseben problem predstavlja prekoračitev investicijskih stroškov, .tako previsoka poraba amortizacije za 47.000 tisoč din kot tudi investicijsko vzdrževanje. Kot vir za pokrivanje investicijskih obveznosti nam je ¡služila le minimalna amortizacija.
Dosežena realizacija je v letu 1977 višja od planirane za 1,2 %, od realizacije dosežene v letu 1976 pa je višja za 13,1 %. Dosežena povprečna prodajna cena je za 1 % nižja od planirane, ter za 9% višja od realizirane v letu 1976. Povprečne prodajne cene so v TOZD II višje od planiranih za
1.4	% in količine za 4,9 %. Pri TOZD II so dosežene cene V okviru planiranih, pri TOZD III pa celo presežene za 7,8 %.-
Celotna izvozna realizacija znaša 5,033.825 kar predstavlja le
70,9	% od planirane. V istem obdobju smo uvozili rezervnih delov, repromateriala in opreme za 13,468.828 $. Izvoz pokrivamo z uvozom le z 58,9 %.
V	primerjavi z letom 1976 Se je število zaposlenih povečalo za 6 %. V letu 1977 smo izplačali povprečno na delavca ina mesec
4.601,00	din, kakor smo p red videvali v planu, kar je za 10 % več kot v letu 1976. Povečanje je minimalno, če upoštevamo, da so se v istem razdobju povprečni osebni dohodki v SR Sloveniji povečali od 4.068,00 din na 4.844,00 din, torej za 19%, življenjski stroški pa Za približno 15 %.
Naša delovna organizacija štipendira za svoje potrebe na vseh nivojih rednih sod 333 štipendistov, “kar na? uvršča med ¡največ-; je štipenditorje v celjski regiji/ Dokajšnji poudarek in podporo nudimo izrednemu /študiju in 'vsem .oblikam eksternega izobraževanja. V primerjavi z letom 1973, torej za pet let nazaj, se J.f stalež. delavcev povečal za 35 %, izobrazbena ¡struktura zaposlenih po strokah z visoko, višjo in srednješolsko izobrazbo pa za 50 %
Ob nizki proizvodnji in hitrem : naraščanju v-š eh oblik - pot rošuj e je ¡nazadovala ' akumulacija
Zmanjšanje akumulacije se kaže v poslovnih izgubah. /-T» V
Na področju ugotavljanja celotnega prihodka ni bilo nobenih posebnosti v zakonodaji. Obračunana je plačana realizaci ja skladno z zakonom.
Celotni prihodek se je povečal nasproti preteklemu letu. Prihodek bd prodaje na 'trgu. za 22 %, brez upoštevanja. TT pa za 18 %. Materialni stroški so naraščali hitreje kot celotni dohodek za 13 %. Amortizacija obračunana le po minimalnih stopnjah je višja -za 17 %, delno zaradi revalorizacije in aktiviranja osnovnih sredstev TT.	'V;
Dohodek je porastel za 22 °/p, največji porast' beležimo, pri prispevkih za 39%. Iz dohodka se krijejo vsi’ prispevki, davki, obresti, zavarovalne premije in druge zakonske obveznosti.
Po pokritju vseh teh obveznosti ¡se formira čisti dohodek iz .katerega smo formirali osebne dohodke 74%, ter ¡sklade.; Masa osebnih dohodkov, je višja za 12i‘%. Poslovni sklad je formiran V višini 32.753 'tisoč ¡din, od česar
je ¡razvidna iz naslednje tabele:
Celotiii prihodek
1.	Prihodki od prodaje na trgu
2.	Prihodki v okviru DO 3i Prihodki od prod. mat.
4.	Drugi izredni prihodki
5.	Materialni stroški
6.	A mo rt. po minimalni stopnji
7.	Drugi poslovni stroški
Dohodek
Obveznosti iz dohodka
1.	Prispevki ,
2.	Davki
3.	Obresti
4.	Za druge po go d. obr.
5.	Ostalo
Čisti dohodek
1.	Za osebne dohodke
2.	Za poslovni sklad
3.	Za lasten rezervni sklad .
4.	Za'skupno porabo .
5.	Za ¡ostale namene
6.	Izguba .
Pokritje izgube
Rezervni sklad preteklih let
FIAT .
Agrotehnika/:,
dostno razvitim republikam v znesku 5.738 din, Za pokrivanje izgub: železnicam Ar letu 1976; in 1977 5.721 ¡tisoč din, financiranje izgradnje. .energetskih objektov 13.691 tisoč 'din, ostalo za obvezna združevanja ¡samoupravnim interesnim» skupnostim na področju gospodarstva/ Razpoložljivi del poslovnega 'sklada je le minimalen.
Novost je nastala pri formiranju sklada skupne porabe, ki zajema poleg že "znanih/elementov še izdatke za topli obrok in del stanovanjskega prispevka,, ki ostane temeljni organizaciji. Poleg tega formiramo regrese za letni oddih za dve leti. Regrese za leto 1977 »smo izplačali iz tekočih prilivov, če pa hočemo koristiti regrese po razporeditvi, ki smo jo sprejeli/s planom, moramo ta ¡sredstva izdvojiti že po zaključnem računu za leto .1977.
TOZD livarn in IT v izgradnji sta poslovanje leta 1977 zakijuči-'la z izgubo. Po .sklepih DS TOZD se ta izguba krije iz rezervnega sklada formiranega iz preteklih let, .ter deleža Sovlagatelja FIAT in Agrotehnike Ljubljana.
1,188.805 i	1,448.006 i	% 122
1,235.328 :	1,286.640	104
31.724	6.930	15
33.897	50.710	150.
1,994.617 -	2,254.223	S 113
83.946	i 98.411	f 117
: 86.785	35.752 '	41
558.975 ;	439.473 /	122
23.678	32.965	■ 139
• 2.042	3.356	261
42.977	48.139	112
8.682	9.612	111
6.868	16.796	/ 244
274.728 .	326.623	119
237.445	265.457	112
11.482	32.753	285
6.273	6.725	107
19.528	40.881. . 68:	209
	—19.260 113.305 4.765 V 1.192	
POSLOVNA SREDSTVA
Konec leta 1977 Srno imeli v delovni organizaciji angažiranih 1.686 milijonov, poslovnih sredstev/ kar je .za 19 % več kot na začetku leta. Največji porast beležimo pri zalogah za 39 %/.. za kar je bilo potrebnih kar 118:480 tisoč din. Močan porast- je tudi pri dolgoročnih ¡naložbah za 28 % oziroma' 45.000 tisoč ¡din (posojilo nerazvitim, združevanje za infrastrukturo) ter poslovnih terjatvah za 19 %. Pri obratnih sredstvih so zaloge materiala porastle za 44 %, zaloge ¡polizdelkov in gotovih izdelkov za 15 % Analiza, nam pokaže, tla nuni kupe dolgujejo 21 din,; dobavljene smo plačevali v 6 dneh, obračanje zalog materiala znaša 71 din, polizdelkov 1,2 din ter gotovih' izdelkov 7 din.
Struktura ¡virov; financiranja se nam je poslabšala. V začetku leta smo 50 % ':Vseh'poslovnih sredstev financirali z . lastnim po,sloVnim ¡Skladom ter 53 %' z dol goro enimi krediti. Konec leta pa financiramo 49 % z ¡lastnim poslovnim skladom, 29 % z ¡dolgoročnimi viri, za manjko sredstev pa smo ¡najemali kratkoročne kredite iz .raznih virov ---: uvozne kredite in kredite za ostale namene, da smo lahko .financirali visoke zaloge. Kratkoročni krediti kot vir financiranja ¡so se nasproti 1. 1. 1977 povečali za 54 % oziroma za 78.055 dih, Ker:'tudi po zakl j učnem računu?: nismo bili V stanju formiranja poslovnega ¡sklada za obratne namene, bomo iriiD rali v letu 1978 ,zmanjševati zaloge; ker najeti krediti zmanjšujejo že itak minimalno akumulacijo. • Stanje- kratkoročnih kreditov je znašalo na začetku leta
143.553 tisoč din Novo najeti krediti v letu 1977
525.211 "tisoč din Odplačani krediti V let n 1977
. /247.156 tisoč din Stanje 31. 12. 1977
- /	221.608 tisoč din
. Kot Viri -financiranja v strukturi predstavljajo kratkoročni kredit 13 %,. na začetku leta pa 10 %. Poslovni sklad se je povečal za 127.800 tisoč din oziroma 18%. Nuj večje povečanje je za-: radi revalorizacije osnovnih sredstev 80.000 tisoč din, ostali del je formiran po zaključnem računu, od česar je le manjši del; okrog
1.000	.din prostega poslovnega sklada. ..
je angažiranost za posojilo ne z a-
CELOTNI PRIHODEK IN NJEGOVA DELITEV	________
1976	'197? Indeks
2,509.754.	2.792.286	111
PRIKLIČIMO SI V SPOMIN
Pariška komuna
V vojni s, Prusi je doživelo francosko Drugo cesarstvo leta 1870 hud. poraz pri Sedanu. Prusi so zavzeli Pariz, ujeli Napoleona
III.	in Francozi so oklicali lil. Republikov, V teh težkih in sramotnih dneh poraza in razsula se je 18. marca 1871 organiziral, v demokratičnem Parizu Centralni komite Narodne garde,' ki je prevzel v roke Celotno politično vodstvo. Takoj po prevzemu o-blasti je Centralni komite razpi-
sal volitve v Svet Komune. Izvoljeni svet je takoj pričel z delom; zaradi nezrelosti proletariata pa
je napravil več bistvenih taktičnih napak in zaradi teh je kasneje buržoazna, kontrarevolucij a porazila Pariško komuno. Vendar
pa je predstavljala Komuna državo popolnoma novega tipa, prvo socialistično revolucijo v svetu, ki -jo je z izrednim zanimanjem. in. veliko -pomočjo spremljal sam Karl Marx. Kasneje je Lenin poudarjal, da je Komuna naučila evropski proletariat konkretizirati naloge socialistične revolucije. Komuna je bila po 71 dneh dokončno uničena 28. maja 1871. Maščevanje buržoazije je bilo strahotno — nad 30 tisoč u-smrčenih, nešteto tisočev zaprtih" in pregnanih. Vendar pa pomeni : Pariška /komuna prvi revolucionarni poseg proletariata v zgodovini, pomeni začetek velike proletarsko revolucije v svetu.
Volilna konferenca sindikata
IZVAJANJA PREDSEDNIKA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA
Enoletno uveljavljanje, ZZD in aktualni problemi in naloge sindikata Železarne Štore v prihodnje.
Izbor le teme ni naključje, temveč je naša današnja vsakodnevna stvarnost, nujnost um akiiual-nost nalog in .zadolžitev našega dela v prihodnje. V ,¡preteklem, 1977. letu, ismo 'bili soočeni z ve^ lik o in odgovorno- nalogo, uveljavljanje ZZD v prakso v vse sfere naše samoupravne organiziranosti, v razmišljanju, kako pri-’ stopiti k uvel javljanju dohodkovnih odnosov, uvajanju samoupravne normativne - dejavnosti in ne nazadnje k nagrajevanju ppdelu.. 1
Tovariš Frido Gradišnik ob branju referata
s Kako srno to opravili oziroma do katere stopnje smo prišli, je vsekakor naloga današnje konfer. renče, da ocenimo, 'kje smo bili 'Uspešni; kje neuspešni. Oziroma do kann smo prišli.
" Že pred sprejetjem samega zakona: o združenem- delu, dne 27.
11.	1976 smo na problemski kon-ferenoi novembra 1976 na predlog sindikata in s sklepi DS Ustanovili v- vseli dotedanjih TOZD in OSS rtei; na ravni, delovne organizacije Železarne štore odbore za uvel javljanje zakona :o združenem delit, katerih naloga je in bo tudi v prihodnje operativno spremljanje in vodenje priprav za dokončno in . tudi, -dosledno uveljavitev zakona o izdniženem delu v življenje. Qb teni smo za lažji pristop in strokovno pripra- j vo formirali 5 delovnih teainov 'm področja dejavnosti;!, ki jih opredeljuje ¡sam zakon o združe- ' nem delu. Do meseca junija 19,77 so t eami pripravili ; svoj e osnutke, za tem pa simo pričeli .prve .razprave,'dopolnjevanja v vseh delovnih ¡sredinah. Do sedaj smo se odločili na treh referendu inih oktobra in decembra lansko leto p samoupravni organiziranosti i.n s sprejetjem samoupravnih ¡sporazumov o zidni žitvi ¡dela in sredstev v TOZD in DS, statutov TOZD in ¡s amouipravnega~ sporazuma o , skupnih merilih in osnovah ¡čistega dohodka, 'sredstev za OD in sklad ¡skupne porabe, letos
25.	januarja na 1IÏ. ¡referendumu pa smo sprejeli sporazume o
združitvitv SOZD Slovenske žele-zame,, samoupravni sporazum o interni (banki Slovenskih železarn in.¡še štiri druge akte.
Obenem ismo izvedli tudi volitve viseh ¡samoupravnih organov v TOZD in DS,,v delovni organizaciji Železarna Štore in SOZD Slovanske železarne. V tem kratkem, pregledu mi mogočo opisati vse dejavnosti vloženega truda in dela tako članov komisij, teamov, razprav iv 141 SDS in drugih oblikah dela, ki .¡simo ga do, sedaj opravili. Eno dejstvo jegotovo v tem, da smo proces uveljavljanja zakona o združenem delu pričeli dobro ¡organizirani in tudi voljni resnično uveljaviti načela zakona ¡o ¡združenem delu ermprej mogoče, v prakso. Danes ¡priznamo tudi de-jistvo , da nismo bili vedno tudi dovolj učinkoviti in pripravljeni na naloge, ki ®o: mas čakale Ob tem začetem delu. Zavedamo se tudi, da bomo morali v prihodnje vložitiiveč znanja in tudi volje v procesu nadaljnjega uveljavljanja ¡zakona- o združenem delu. Podrobna analiza nam pove, da šmo bili premalo učinkoviti v nekaterih strokovnih iteamih. Kritično bcenjujemio zamujanje rokov, ki 'hi ,se. jih morali dosledno pridrževati, tako pa ¡sino bili večkrat ¡soočeni, da ¡predlogi niso ¡bili pravočasno pripravljeni; da nam je zaradi tega zmanjkovalo časa za razprave in marsikdaj tudi doslednosti ¡pri usklajevanju določil posameznih aktov ten strokovnih očetu ¡in analiz.: Zato upravičeno pričakujemo od vseh strokovnih služb; da še bodo v prihodnje te pomanjkljivosti odpravile,
V akciji k doslednemu nagrajevanju po delu,smo še najmanj dosledni m tu nas-čaka iv prihodnje ogromno, dela. Zakon o združenem delu zahteva — in prav je tako — da v vseh delovnih sredinah dosledno pristopimo k urejevanju, ¡tako,' da ¡bo enkrat. dokončno v maši družbi to področje dejansko ¡v iem smislu tudi ure» rjemo. T a težnja je' opredeljena že s sprejetjem delovnih amandmajev, zatem v naši novi ustavi in v zakonu 6 združenem delu. Kljubitemu pa. je ¡kompleksno reševanje . nagiajevauja proces, ¡ki zahteva veliko priprav, .časa in tudi (nemalo odporov im po jasnje-vanj ¡mam vsem. ■ Že rileta 1974 je tovariš Tito na VII. kongresu sin-
dikata Jugoslavije o tem govoril. Res je, da ¡smo v tem času uokvirili maše . osebne dohodke.skladno s samoupravnim Sporazumom v panogi, regiji in tudi v SOZD Slovenske železarne. Resnica je tudi ta, da ismo v . ¡našem samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih ¡za osebne dohodke vnesli ta merila in okvire, kako bomo formirali. maso za osebne, dohodke; upoštevali smo tudi dosledno sindikalne liste zadnjih treh let, vendar je vse to samo polovica tega; kar moramo še narediti. S 'temi sedanjimi določili iso se zmanjšaije prevelike razlike". v osebnih dohodkih, čeprav pri tem mi govorna o uravnilovki, povečalse je ¡tudi na j višji osebni ¡dohodek delavcem, vendar iz določil teh .samoupravnih aktov je premalo zaznati težnjo po učinkovitejšem iskanju kriterijev in ¡meril, kako bi ¡se dejansko lahko merilo dol o im tudi is to ovred-. notilo.
Tudi fcriiteriji kvalifikacije; delavni staž ne more jo ¡nadomestiti in biti edino merilo,'ker se s. temi merili ne da cmeriti im določiti rezultat dala posameznika, kar je uvedeno ¡samo za ¡nekatera opra-, vila v neposredni proizvodnji v naši družbi in (tudi v Železarni Štore so danes prisotna ta razmišljanja: .
¡1. Menimo, da ise "vsa opravila im naloge ne morejo meriti tako- kot zahteva ¡zakon o združenem delu. Res So nekatera opravila težje merljiva od opravilimnalbg v neppsiedni proizvodnji, vendar to še ne pomeni da jih ni: in jih ne bo mogoče -izmeriti. Eri tern bomo morali biti uporni im dosledni v prihodnje.
2.	Prevladuje strah pred 'razlikami v oisebnih dohodkih za iste kategorije in strah o prevelikih osebnih dohodkih. Menimo, da je ravno takšno, gledanje majvečja pvira im primitivno gledanje, kar tudi preprečuje akcije iskanja meril za Asa opravila in naloge. Iz tega naslova menimo, da izhajajo tudi razna neskladja, kot je pravičnejše nagraj evan j e organizatorjem ¡proizvodnje, ki hi lahko veljko več doprinesli k boljšim rezultatom 'gospodarjenja in k uspehu poslovanja.
3.	Še vedno se pojmovno zamenjujejo pojmi delitev po delu in solidarnost, kar resno ovira reši-
Dvorana kulturnega doma je bila slavnostno okrašena
tev ¡dejanski delitvi po delu in pravi solidarnosti: Zakaj se še vedno bojimo razlike piri isti kvalifikaciji in stažu? Seveda ni to sprejemljivo samo po upoštevanju šolske izobrazbe, to pa končno ¡govori tudi o položaju, ko ¡lahko posamezniki govorijo samo o pravicah, ¡malo ali mič pa tudi o obveznostih. Iz tega naslova imamo ¡tudi mi v naših TOZD in DS pojave'¡tekme za rangom, pridobivanjem šolske izobrazbe, čeprav, ta ni vedno v skladu z opravili, ki jih posameznik opravlja, neupravičenemu odpiranju in zasedanju po delavnih mestih in prav gotovo vpliva tudi najslabši ekonomski uspeh poslovanja Da je temu-tako, mam dokazuj e jo izjave ¡'posameznikov in njih razmišljanja, da So prišli na delo, če bodo kaj ko rastnega opravili, je ¡drugo vprašanje. Seveda, 'dokler 'bomo nagrajevali prisotnost na delu in ne učinek, bo še dolgo tako;
4 Do sedaj so v praksi prido-ibilli domovinske pravice •številni kriteriji, ki bi naj nadomestili pravo ¡delitev po delu, kot so kvalifikacija, analitična ocema, osebna oeema, razne stimulacije in drugo, Zakon o združenem delu še posebej zahteva vrednotenje opravil in nalog im tudi ne priznamo več nobenih formalnih kriterijev. Kvalifikacija sicer ostane ista, važen pogoj na razporejanju na opravila in naloge.
Že pokojni Boris Kidrič je dejal: če se neko delo ne more vrednotiti ali oceniti njegov prispevek, potem takšno delo ni potrebno in ga. je treba ukiniti.
Naloga sindikata je vsekakor v tem, da z . jasnimi družbenopolitičnimi stališči išče. rešitve na ta. vprašanja in. podpira izhodišče, da za enaka dela enak osebni dohodek. Vse subjektivne sile se še danes im ise bodo tudi v -prir hodnje soočale s še nerešenimi vprašanji, med katera prav gotovo ¡spadajo:
i.	Še ine usklajeni in rešeni pogoji ¡gospodarjenja.
¡2. Združevanje dela in sredstev kot področje dohodkovnega povezovanja in razvoja.
3.	Odvajanje sredstev in.-do-hodka TOZD iza splošne družbene potrebe...
4.	Odnos s planom postavljenih nalog im1 iz tega izbajajoče obvez-¡mosti, opredeljene v ■ samoupravnih sporazumih in pravilnikih.
• 5. Primerjava im ugotavljanje Uspešnosti na podlagi odrejenega števila indikatorjev, postavljenih po službi' družbenega knjigovodstva. Ti pokrovitelji bodo pripomogli; k osveščenosti in spoznanju resnične učinkovito siti poslovanja tako TOZD, delovne organizacije in panog.
Iz ¡.vsega .tega sledi zaključek, da imamo pri nadaljnjem izpopolnjevanju samoupravnega sporazuma in pravilnikov o razporejanju in ¡delitvi .osebnega dohodka še 'ogromno dela.
Do sedaj smo glede na zakonski rak tudi v Železarni Štore vnesli v ta akt osnove in merila, ki so nam bila do. sedaj bolj znana in .pristopna. To pa nas ne (Nadaljevanje na 4. strani)
Volilna konferenca sindikata
(Nadaljevanje s 5. strani)
more zadovoljiti pri delu v prihodnje. Naša skupna skrb v tem letu je, dopolniti že sprejete samoupravne akte; morali bomo izdelati pravilnike o nagrajevanju, seveda z novimi osnovami, v katerih bomo vgradili elemente kot so proces dela, predmet — delo, tehnologija dela, vrsta dela, pogoji dela, merilo 'za prihranek pri delu in stopnja izkoristka delovnih sredstev. Pričakujemo tudi lahko, da bodo ob tem delovanju tudi odpori posameznikov in nerazumevanja, vendar je danes več kot dovolj jaisno, da v tem procesu koraka nazaj ni, kar pogojujejo tudi naše družbene-spremembe, normativno urejene z u-stavo in zakonom o združenem delu. Sindikat kot DP-O delavskega razreda bo usmerjal svoje delo tako, da borno tudi v Železarni Štore to nalogo uspešno ’zaključili v dobro vseh delovnih ljudi.
DELEGATSKO DELOVANJE
Minila je prva mandatna doba delegatskih razmerij po novi u-stavd. Smo tik pred volitvami novih delegatov v zbor DPS in SIS. Priprave na it e. volitve so bile v Železarni Štore temeljite vse od lanskega leta junija meseca dalje. Imamo prve izkušnje delovanja -delegacij in delegatov, ki nam bodo pomagale iza delo v prihodnje. V Železarni Štore imamo evidentiranih prek 1.000 'zapos,lenih. Dobro smo opravili tudi I. koordinacijsko konferenco. Kot dobre izkušnje lahko potrdimo dejstva,: da je nastal nov v-pliv odločanja na vseh ravneh družbenega dogajanja, čeprav še ta vpliv ni vedno tako ¡učinkovit, kot bi iga imijdelav-ei v bazi želeli. Ob (tem ugotavljamo tudi ¡slabosti in pomanjkljivosti, kut bo premajhna odgovornost posameznih delegatov do svoje delegatske baze, preobremenjenost posameznikov kot tudi nedoslednost pri upoštevanju predlogov, podanih po delegatih predvsem v ¡zborih uporabnikov, pomanjkljiva izdelava programa ¡delovanja, premalo variantnih predlogov, preob-širnost (gradiv. Vse to so izkušnje prve mandatne -dobe delovanja delegatskega -sistema. Stvari se popravljajo in vsak proces, posebno še družbeni, .je živ organizem. Čutiti je še v praksi vpliv odločanja delavcev, kar je dovolj velika ¡garancija, da bo delo naših novih delegacij in -delegatov samih, ¡še bo-ljše v prihodnje.' Ob ¡tem naj omenim bogato gradivo Edvarda Kardelja: »Smeri razvoja političnega* sistema socialističnega 'samoupravljanja«. V našem prihodnjem političnem in samoupravnem delovanju so ugotovitve tega gradiva več kut ko-ristne, kar velja tudi iza. -delovanje delegatskega sistenja še ¡posebej.
GOSPODARJENJE
Nimam namena podrobno govoriti v tem poročilu o podatkih, zaključnih računih, usipehih, kot tudi neuspehih v posameznik enotah, ker bo to ¡opravil predsednik KP odbora. Poudarjam ¡samo -dejstvo, da ¡rib učinkoviti ¡samoupravni dejavnosti, ¡s katero ¡smo lahko
zadovoljni, 'bi morali biti tudi naši usipehi poslovanja v najširšem smiSfliu boljši. -Sindikat kot DPO je v preteklem letu sproti.spremljal ¡gospodarsko gibanje v posameznih TOZD in delovni organizaciji kot celoti, dajal mnenja in pobude, žal pa se stanje ni -bistveno popravilo, v nekaterih pogledih ,se je celo poslabšalo. Sprašujemo se, ali ires ni mogoče boljše gospodariti, izboljšali organizacijo dela, povečati akumula-tiv-noist, spremeniti asortiman proizvodnje v kvalitetnem pogledu, še bolj kot -do isedaj bdeti nad stroški, povečati tehnološko in -delovno disciplino in še mnogo -tega.'
Na vseh .teh področjih bomo morali, v skladu z ¡zakonom o Združenem ¡delu, povečati odgovornost ¡vseh in vsakogar, še posebej pa zahtevati od vodilnih strokovnih -delavcev in poslovnih organov TOZD, delavskega ¡sveta in delovne, organizacije, da v tem pogledu naredijo več kot so do sedaj. Primeri neizpolnjevanja dogovorjenih rokov in ¡zadovoljevanje oziroma opravičevanje stanja ne more biti -opravičilo za slabše rezultate ¡dela. Temu vprašanju jbo mo-r-alla biti itu-di v prihodnje posvečena vsa potrebna pozornost vseh članov in . vodstev sindikata.
Področje inovacijske ¡dejavnosti, izobraževanje, rekreacija, prehrana, stanovanjska vprašanja so v pismenem poročilu podrobnejše opisana, zato v tem mojem izvajanju ne mislim o tem posebej govoriti, razprave pa bodo -ta vprašanja še osvetlile.
'Naša sindikalna organizacija je imela -tudi v preteklem letu nekaj ¡stikov is sindikati v drugih državah. Ob svečani otvoritvi tovarne traktorjev je bila na -obisku sindikalna delegacije iz Modeme gost našega sindikata. V letu 1977 ¡smo bili tudi gostitelji delegacije sindikata -metalurgov »Rdeči -oktober« iz Volgograda, ki je obiskala naše slovenske železarne; lansko leto, je prišlo na pobudo občinskega ¡sveta ZSS -d-o stikov med Železarno štore in firmo FAHR in ¡tudi do izmenjave delegacije naše železarne pri tem pod jetju," kjer smo imeli -priložnost ¡spoznati delovanje sindikatov v ZR Nemčiji. Nekajletno ¡sodelovanje med sindikatom KOM-PLAN iz Varšave smo lansko leto sicer prekinili ¡iz objektivnih vzrokov, ker nam kapacitete na Rabu ne dovoljujejo večje počitniške izmenjave, ki smo jih vršili od leta 1974 dalje. V tej izmenjavi ije nastala še težava glede deviznih ¡režimov. Iz tega naslova je ostala tudi negativna razlika 26.398 din, ki jo je ¡sivet ¡sindikata predlagal v odpis.
Delovanje našega sindikata v-stikih S ¡sindikati v drugih -državah je.vsekakor potrebno s posebnim poudarkom ¡zato, da -spoznamo ¡delovanje, pogoje dela in probleme -delavcev tudi mi, še posebej pomembno vprašanje ob tem ¡pa je dejstvo, da delavci drugih držav spoznajo delovanje sindikata, življenje in -naš samo-' uprarvni družbeni sistem kot edinstven na. svetu. V ¡srečanjih do sedaj ob izmenjavah, delegacij se je vedno pokazal živ interes gostov na oblike -delovanja našega
samoupravnega ¡sistema, zato menimo, da je potrebno takšne oblike gojiti tudi v prihodnje.
Tovarišice in tovariši!
. Živimo v (času dinamičnih -družbenih ¡dogajanj tako v svetu, enako -v naši jugoslovanski družbi. Preteklo leto je bilo v -znamenju Titovih in partijskih jubilejev, korenitih -družbenih in ekonomskih sprememb v uveljavljanju
zakona o združenem delu. V teh dogajanjih v našem delovanju tudi konferenca osnovne organizacije sindikata Železarne Store ni zaostajala. Vloga samoupravljavca, občana, krajama ¡se je nenehno krepila, ¡krepil pa se je tudi vpliv delavskega -razreda Jugoslavije. Na začrtanih smereh 8. kongresa ZSS -smo delovali vsestransko, včasih bolj ali mam j uspešno.
Delovanje sindikata je bilo usmerjeno tako v družbenopolitičnem -delu, družbenoekonomskih vprašanjih, -spletu socialnih, izobraževalnih in zaščitnih funkcij, ki jih sindikat kot DPO ima. Naše delo je bilo usmerjeno prvenstveno na -delo iv naših TOZD in DS Železarne Štore, SOZD Slo-ven-ske_železame, občimi in tudi v KS Štere. Vprašanja in iz tega izvirajoče naloge smo reševali vedno v smeri našega hitrejšega razvoja skladno ¡z družbenimi usmeritvami iv enotni fronti vseh progresivnih sil združenih v SZDL in vodeni ter usmerjeni pod vodstvom avantgardne DPO ZKJ in Slovenije.
Rezultati našega delov-amjd so vidni. Sveit konference OOS Železarne Štore je ocenil, ¡da -je bilo delo -v tej mandatni dobi uspešno, da je organizacija sindikata opravila svoje poslanstvo, opravičila svojo vlogo. Res nismo opravili vsega, najboljše in nismo (zadovoljni jz doseženim stanjem kar dokazuje tudi spoznanje, da morimo v prihodnje ob sodelovanju in povečani ¡aktivnosti celotnega članstva in vseh vodstev sindikata vložiti še, veliko naporov im truda, da bodo naloge izvršene v zadovoljstvo in korist tako vsega članstva kot družbe v celoti.
Ob koncu dovolite,, da se za resnično aktivno, požrtvovalno de-lo pri ¡opravljanju Vseh zastavljenih nalog zahvalim višem člantim ¡sindikata Železarne Štore, vsem os-
novnim organizacijam -sindikata in izvršnim odborom,, komisijam za uspehšo delo v pretekli mandatni dobi. Zahvala tudi vsem članom sveta konference -osnovne organizacije sindikata.
Zavedam se, ¡da v poročilu nisem ¡obravnaval vseh vprašanj in to namenoma, ker naj -današnja konferenca izraža v razpravi prek' na-s delegatov mnenje in oceno ' članstva o posameznih
vprašanjih in tudi oceni nase -delovanje.
Zalivalo • sveta izražam -tudi vsem samoupravnim organom pretekle mandatne dobe, vsem poslovodnim organom iza resnično -dobre odnose in upoštevanje naših predlogov v prepričanju, da -bodo takšni odnosi, konstruktivno sodelovanje, upoštevanje vloge sindikata pri predlogih in njih izvrševanju še boljši v prihodnje.
Qb zaključku mojega izvajanja se obračam na celotno, članstvo sindikata s pozivom, da skupno rešujemo in uresničujemo vse naloge današnje konference, isto razmišljanje velja tudi za samoupravne organe, vse vodilne in vodstvene delavce, poslovodne organe TOZD, -delavskega sveta in delovne organizacije, ker le tako borno bolje uresničevali vse naloge v prihodnje; teh nalog ne bo malo in tudi ¡zahteve bodo. Skupni uspeh oh skupnem aktivnem delovanju bo ¡zagotovilo 'za uspehe v‘prihodnje.

Dopisujte v
ŽELEZAR

Delegati in gostje konference OOS so pozorno sledili referatu in
razpravam
slovenskih železarn v mesecu januarju
Proizvodnja
,Na pogled so proizvodni ¡podatki za mesec januar kar zadovoljivi, isaj so v vsorti /.i združeno poidjetje praktično vsi na nivoju povprečno načrtovanih mesečnih količini.
Poimanjkanje propan-butaina >se je ¡odrazilo predvsem pri proizvodnji za tržišče in ¡bi bili ¡rezultati lahko iza kak odstotek boljši, če tega pomanjkanja ne bi bilo.
¡Proizvodnja surovega železa je bila izvršena 100 %,
Proizvodnja surovega jekla je sicer za nekaj ton pod načrtovano ¡mesečno količino vendar lahko rečemo, da je izvršitev tudi 100%. ,
Blagovna proizvodnja skupaj za vse tri železarne je bila dosežena 100;%.. Medtem ko sta železarni Jesenice in Store presegli mesečni načrt, v Železarni Ravne večina proizvodnih temeljnih ¡organizacij ni dosegla načrtovano blagovno proizvodnjo.
Pri januarski blagovni proizvodnji ¡je vredno posebej omeniti, da so v novi hladni valjarni' Železarne Jesenice dosegli največjo mesečno količino proizvodnje, ki daje upanje, da je ob ¡zagotovitvi kvalitetnega', vložka možno letos realizirati ¡tudi letno načrtovano količino.
jPreidelovalci so izvršili mesečni načrt blagovne proizvodnje komaj nekaj nad 80 % ; in tako je tudi skupna izvršitev 99%. Med sorazmerno dobre ¡rezultate se mešajo torej slabši, ki pa precej kvarijo uspešnost. O ¡izvozu je običajno vsako leto ob pričetku novega poslovnega leta še težko, govoriti. Zaradi težnje, da je proti koncu leta kar največ j a odprema tuidi iza izvoz, nastaja v januarju ¡običajno presledek. Letos iso novi (zunanjetrgovinski' predpisi vplivali tudi najzvoz, čeprav to ne bi smelo biti ravno sredstvo za izgovor, da je povprečno mesečno načrtovani izvoz ¡dosežen inanj kat polovično in ¡sta samo Železarna Ravne in Plamen Kropa izvršili več kot 90 % izvoza po količini in vrednosti.
Manj ugoidni ¡kot proizvodni podatki, so tudi vrednosti prodaje iz ¡meseca januarja. V železarnah je ¡skupno ¡dosežena vrednost eksterne realizacije 90 % ¡načrtovane vrednosti, pri predelovalcih celo pod 80% in v celoti so samo v eni delovni organizaciji dosegli mesečno načrtovano vrednost prodaje. Podrobnejši pregled izvrševanja blagovne proizvodnje, ki je ¡sicer izvršena za železarne 100 % in skupno 99 % pa le daje jasno sliko, zakaj je toliko nižja vrednostna 'realizacija. Blagovna proizvodnja je zaostala predvsem pri proizvodnji finalnih izdelkov z Uffljvišjo ¡specifično. ceno in vrednostjo. Problematika je dokaj pestra, ¡od odsotnosti zaradi bolezni, zastojev, ¡n e zagotovi j enega vložka, do -pomanjkanja naročil, . kar- je ¡sicer malokrat navedeno kot vzrok ¡za nižjo proizvodnjo, je pa še vedno prisotno.
Pri današnjih podatkih za proizvodnjo v mesecu, januarju mote goče pogrešate več primerjav in podatkov za posamezne delovne organizacije. ¡Samoupravni organi v uekaterih delovnih ¡organizacijah še niso. dokončno potrdili gospodarski ¡načrt, za tekoče leto in tudi iza SOZD Slovenske železar-
ne bo obravnavan šele v imarou. Manjše ¡spremembe, ki iso že napovedane, ¡med katerimi je nekaj tudi pomembnejših, ne bodo prav nič vplivale ima ¡današnjo informacijo. ¡Prihodnji mesec, ko bodo znani končni podatki ¡gospodarskega ¡načrta iza leto ¡1978, bo tudi več podatkov o uspešnosti ¡dela.
Če primerjamo januarske podatke z dosežki iz meseca decembra lanskega leta moramo ugotoviti, ¡da so. ti ponekod izdatno slabši. Proizvodnja ¡surovega železa je bila nižja ¡skoraj 800 ton. Proizvodnja jekla je v januarju nižja od decembrske za 1.700 ton. Blagovna proizvodnja je bila niž-
Zvezni komite ¡za ¡družbeno planiranje je pripravil predlog nar črta’priprav za izdelavo dolgoročnega plana razvoja Jugoslavije ¡do leta ¡1995 odnosno 2000. Sedaj je v izvrševanju ¡srednjeročni razvojni načrt do leta 1980. Vzporedno z ¡analizo izvrševanja srednjeročnega načrta ¡razvoja bomo v letošnjem letu izdelali popravke vseh tistih ¡predvidevanj, iza katere že sedaj z gotovostjo vemo, da jih me bomo mogli realizirati do leta 1980. Vise, alli bolje ¡rečeno, vse pomembnejše investicije, ki so bile predvidene iv srednjeročnem razvojnem planu za obdobje 1976-8 1980, bomo tudi ¡uresničila,, ¡samo nekatere s ¡časovnim premikom, torej kasneje'kot iso bile načrtovane. Del investicij ¡za razvojni program od leta.. 1981 do 1985 imamo ¡tako že ¡določenih, v letošnjem letu bomo pa izdelali še predloge, programov proizvodnje in ¡spremljajočih investicij razvojnih programov do: leta 1985, skratka pripraviti morama srednjeročni program proizvodnje in razvaja Slovenskih železarn do leta 1985. Od leta 1985 do ¡leta 2000 je ¡samo še 15 let in če upoštevamo, da že izvršujemo planske naloge ¡za tekoče ¡leto 1978, nam ¡ostaneta za sedanji srednjeročni plan razvoja samo še dve leti in že bomo v naslednjem srednjeročnem ¡obdobju. Srednjeročno razvojno obdobje do ¡leta 1985 ho izhodiščno ¡za dolgoročne zasnove razvoja železarstva v Sloveniji in v: Jugoslaviji. V strokovni literaturi se že pojavljajo prva ugibanja tudi za ¡dolgoročni razvoj železarstva v svetu. Da bi laže snovali 'lastni razvoj je prav, da vemo kaj: ise dogaja v.¡svetu in kaj napovedujejo, da se bo. ¡do-gajalo v naslednjih letih.
Zaradi splošne: krize železarstva v industri jsko ¡razvitih ¡deželah,' ki traja že , tretje - leto; do leta 1980 ne bodo realizirane vse že p re d videne in vestici j e iza povečanje: zmogljivosti in:marsika-teri, obrat in naprava v železarnah je bila ali še bo ustavljena prej, kot bi bila ob normalnih tržnih pogojih ¡za ¡železarske proizvode. Najbolj '¡trezne napovedi so predvidevale, da bo znašala leta 1980 ¡svetovna proizvodnja jekla 900 milijonov ¡ton;; Takšna prognoza je bila dana leta 1974
ja ¡skoraj za 7.000 ton in temu podobno ¡seveda tudi realizacija.
Boljša je primerjava z ¡dosežki iz ¡preteklega ¡1977. leta. Lani je znašala ¡proizvodnja ¡surovega železa ¡skoraj 1.100 ton manj kot letos, proizvodnja jekla je letos za okolli 200 ton večja, blagovna proizvodnja pa večja celo ¡nekaj več kot 9.000 ton. Letošnji ¡start je torej vsekakor boljši od ¡lanskoletnega in upajmo, da bodo delovni uspehi iz meseca v mesec boljši. Splošna ocena je, da je letošnji ¡gospodarski načrt in ,z njim ¡tudi plan proizvodnje realen in ga bo možno izvršiti tudi
¡prodaje, ko je znašala ¡svetovna proizvodnja jekla 710 ¡milijonov ton ob razpoložljivih 'Zmogljivostih 810 ¡.milijonov ton. Sedaj, ko 'Že tri leta zapored ni bila dosežena proizvodnja jz leta 1974, si je kar težko zamisliti, da bi lahko leta ¡1980 .znašala kaj več kot 800 ¡milijonov ton in po komaj leta 1985 dosegla 1.100 milijonov ton, kar iso najdrznejši napovedovali že za ¡lato 1980. Čeprav je svetovna ¡proizvodnja jekla v zastoju, ¡pa gre razvoj v gradnji visoko produktivnih naprav in v posodabljanju tehnologije svojo pot naprej.
Pred štirimi leti so gradili največje naprave za aglomefiranje železove ¡rude is isinternimi trakovi do 400 m2 in ¡storilnostjo do 40 ton/m2/24ur Zadnje, največje naprave, imajo trakove ¡s površino do 600 m2 in storilnostjo do 48 tpn/m2/24ur. Plavži, ¡so vse večji,
; čeprav vodijo ’razprave o smotrnosti teh velikanov ¡zaradi ¡težav v ¡zagotovitvi pretoka ogromnih količin surovin na dan na sorazmerno omejenem prostoru. Največji ¡visoki peči sta sedaj peč št.
2	v Oita ina Japonskem, ki ima premer talilnika 14,8 im in prostornino 5.070 m3 ter dnevno proizvodnjo 12.000 ton ter v ZSSR v Čerepovcu ;s premerom talilnika 15 m. |
Y ¡proizvodnji jekla so zgrajeni največ ji Ikonvertorji ¡s težo ene šarže 385 ¡ton. Produktivnost je narasla predvsem tako, da ob najugodnejših delovnih pogojih dosežejo tudi do 12.000 izlivov v enem letu. Veliko pozornost po-_ sveča jo - ohzidavi in imajo pri OBM fconvertorjih, ¡kjer pihajo skozi dno, vzdržnost ¡dna tudi do 700 šaržev in vzdržnost ¡obzidave konvertorja 1.450 šaržev. Japonci so piri LÜ kouLvertoirjih ¡dosegli vzdržnost obzidave do 5.000 šaržev in najboljši ¡rezultat se je približal vzdržnosti ¡10.000.
Metalurgija dogbtavljanja šarž v iponovci .¡se ¡ne omejuje ¡samo na povezovanje ¡z, éléktro ¡postopkom temveč tudi s konvertorji.. V kon-vertorjn ise samo pripravi šarža do prve ¡stopnje, rafinacije, dogo-tavlju se pa v ponovci podobno kot ¡pri kombinaciji elektropeč— ponovčtia metalurgija.
KomVertonski proces .zajema'vse večji ¡delež; v tehnologiji proiz-
pajo letos ob začetku leta. Razumljivo pa zahteva realizacija načrtovanega poslovnega rezultata prizadevanje nas vseh in na vseli področjih.
V 'letošnjem načinu spremljanja ¡poslovnih Uspehov bo uvedena majhna ¡sprememba. Mesečni načrti v ¡nekaterih TOZD včasih bistveno odstopajo, od linearnih povprečnih ¡mesečnih načrtov in zato tudi obveščanje is primerjavo ¡samo na linearni načrt povzroča nejevoljo prizadetih. Letos bodo večja odstopanja operativnih planov in vzroki, .ki so običajno v večjih načrtovanih popravilih, redno tudi navedena.
vo.dnje jekla v svetu. Računajo, da bo leta 1985 ¡delež svetovne proizvodnje, konvertorskega jekla 70 % ¡in več, SM proces :se ¡por stopno ukinja in bo- delež padel ' pod 5 %, ¡medtem ko tudi proizvodnja eleikitrojekla Miro raste in računajo, da bo leta ¡1985 ¡dosegla 25 %' ¡svetovne proizvodnje.
Naprave .za neprekinjeno vlivanje prinašajo s seboj ¡svoje prednosti boljšega ¡izplena in ima neprekinjeno vlivanje predvsem v proizvodnji masovnih kvalitet vse večji delež. Že leta 1985 bo delež neprekinjeno vlitega jekla tolikšen, ¡da bo 'boljši izplen v svetovni proizvodnji jekla nadomestil okoli 5 % proizvodnje, kar s-50 .milijonov ton ni .ravno podatek, ki hi ¡bil za omalovaževanje.
V prihodnjih 25 letih ocenjujejo, ¡da ne bo nastopila v železarstvu še nobena pomembnejša tehnološka sprememba, ki bi ¡pomenila ¡zaznaven preobrat v proiiz-, vodnji ¡surovega jekla. Kisikov proces in neprekinjeno vlivanje jekla sta rabila več kot 20 let, da sta ¡se docela uvedla in dobila prevladujoč pomen. Ce bi tudi prišlo v inaslednjih letih do novih spoznanj in ¡odkritij v tehnologiji proizvodnje surovega jekla v snovanju ¡razvoja za inaslednjih 15 ¡do 20 let, tega še ni treba upoštevati.
Za 1. 2000 predvidene napovedi predvidevajo, da bo znašala svetovna proizvodnja jekla 1.400 milijonov ton, inajvišja količina, ki, jo navajajo v ocenah ¡znaša pa 1.700 ¡milijonov ton. Posebno zanimivo je, kakšna iso ¡razvojna ¡predvidevanja za dežele v razvoju, ki bodo tudi v prihodnje vplivale na ¡dogajanja na svetovnem trgu in kolikšen ¡delež svetovne proizvodnje jekla naj bi imele po prihodnjih 22 letih., Leta 1974 ¡so dežele v razvoju uvažale 45 milijonov- ton jeklarskih izdelkov. Do leta '1985 ocenjujejo, da bo znašala poraba jeklarskih izdelkov 85 milijonov ton več/ kot znaša današnja proizvodnja v deželah v ¡razvoju, ki znaša ¡okoli 65 milijonov ton. Leta 1985 bi proizvodnja .okoli i50 ¡milijonov ton surovega jekla komaj krila lastno porabo v deželah v ¡razvoju v času, ko naj bi svetovna proizvodnja jekla .znašala 1.100 milijonov ton.
ob upoštevanju ¡težav, ki nasto-
Dolgoročna zasnova razvoja železarstva v svetu in deželah v razvoju
v ¡času izjemno ugodnih možnosti
Dolgoročna zasnova razvoja železarstva v svetu in deželah v razvoju
■(Nadaljevanje s 5. strani)
,'Zmogljivosti,, b 'katerimi razpolagajo dežele, v razvoju, znašajo okoli 70 'milijonov ton. če računamoiz zelo visoko stopnjo izkoristka zmogljivosti, morajo do leta 1985 za realizacijo proizvodnje 150 'milijonov ton surovega' jekla, zgraditi, ¡še iza'okoli 90 milijonov ton inovik kapacitet. Poleg LR Kitajske, ki je imela leta 1976 proizvodnjo jekla nekaj nad 26 milijonov ton, so bile pomembnejše proizvajalke še .|
Brazilija
Indija
Mehika
Južna
Koreja
Severna
Kareja.
Argentina
Taiván !
Venezuela
■z 9,-2 milijona ton z 9,4 milijona ton s 5,3 milijona ton
s 3,5 milijona ton.
s 3,0 milijoña ton z 2,4 milijona Ion z 1,6 milijona ton z 1,1 milijona ton
Do leta 1985 je nekaj •ambicioznih načrtov izgradnje ¡novih 'kapacitet. 'Za LB Kitajsko podatki ■niso znani, ocenjujejo pa,- da bo proizvodnja dosegla 35 milijonov ton. Brazilija ima namen doseči letno proizvodnjo 25 milijonov ton že nekaj prej.. Venezuela ¡gradi železarno, ki mo priičeila; z obra-, tavanjem že konec letošnjega leta in bo imela letno zmogljivost. 4 imibjioine ton. Bližnji vzhod in Severna Afrika bosta; imela do leta 1985 skupaj 12 do 14 milijonov ton novih ¡zmogljivosti. V Mehiki ,so pravkar izgradili novo železarno ža l milijon ton v Las Truchas in bodo v naslednji fazi dogradili še za 2 milijona ton zmogljivosti. V republiki Koreji so .v Pobaugu zgradili-železarno z letno zmogljivostjo 2,6 ¡mili j ona ton, ki bo d.o leta 4979 dograjena na 5,5 milijona ton. V Taivanu je v gradnji železarna z ED postopkom z« ‘leftino ¡proizvodnjo 1,5 milijona ton, ki ho pričela s proizvodnjo lleta 1979. V ..Argentini projektirajo na. več. lokacijah proizvodnjo jekla, (ki naj bi dala leta 1980 okoli 3 milijone ton dodatnih količin.
Na. Filipinih je pred realizacijo projekt, ki predvideva'gradnjo integralne železarne za 1 ali 2 milijona ton, kar do pred kratkim še ni bilo dokončno odločeno.
.Razen navedenih večjih projektov je v ¡gradnji in v projekifi-ranju ivaista manjših železarn s po eno ali dvema električnima obločnima pečama v .arabskih deželah in drugod, kar iskupho ma-vrže nekaj milijonov ion .proizvodnje surovega jekla;'Končno jé treba navesti, da je:'leta 1976 bilo 25 dežel v razvoju, ki so imele proiavodinjo jekla, vendar v vsaki manj kot .1 milijon ton in tudi ne predvidevajo v bližnji prihod-nositiipoveČaiija.
- Kolikšne atroške jé treba danes predvidevati pri grmi nji železarn po povprečnih svetovnih cenah in pogojili, ki -so v deželah v razvoju?. Zagradnje novih železarn in ' ob .upoštevanju' IšodoiBnik zahtev - zaščite okolja ter ¡pri cenah iz leta 1976 računajo, da je treba investirati 1 000 $ za vsako tono letne ¡proizvodnje jekla iti ob pretd-poistavtk-i, da je gradnja početa v letu 1978. Če bi ‘ gradnjo, .pričeli leta 4980 ocenjujejo, da je treba
računati is: povišanjem cen tako, da bo treba 'investirati za vsako tono (letne proizvodnje 1.300 $.
Tam, kjer povečujejo proizvodnjo iv Obstoječih železarnah stane ■povečanje med 7.0,0 do 800 $ za vsalko tono letne proizvodnje.
Više te navedbe veljajo iza ¡klasične -železarne z visokimi pečiui in 'kisikovimi. konvertorji za proizvodnjo jekla. , ¡Pri mini železarnah . ¡z električno pečjo ¿napravo za ¡neprekinjeno 'vlivanje in profitno valjarno So investicijski stroški občutno nižji ‘in ¡znašajo 300 do. 350 S za tono letne proizvodnje, dodatno .seveda še stroški za. infrastrukturo, ki ¡so pa odvisni -od’ lokalnih pogojev. .
Če mini železarni d ograde napravo ;ža ¡predredukeijo železove rude za letno kapaciteto 400.000 ton ¡metallizirahih poletov, predstavlja; it-o ¡še dodatno -investicijo 140 S-'t. Da bi dežčle v razvoju dosegle letu 4985,prej inkvedeuo: predvideno proizvodnjo 150 ¡milijonov ton, bi morali letno realizirati gradnjo za 12'"milijenov ton proizvodnih zmogljifo,sti, kar zahteva ogromna sredstva, ki so pa na razpolago ¡predvsem -tam, kjer . črpajo in prodajajo nafto.
: -Nadaljnji ¡razvoj proizvodnje j okla. v svetu do leta 2000 bi morral v deželah v -razvoju znašati, . če bi hoteli doseči 25 do 50 % svetovne proizvodnje, več kot, dvojno proizvodnjo,'¡predvideno za leto 1985, Če ostanemo pri previdnejšem, ocenjevanju m upoštevamo, da bo ¡svetovna proizvodnja -jekla leta >2000 samo 1.400 milijonov ton, po¡tem bi znašala proizvodnja v deželah v razvoju v istem času 350 ¡milijonov ton, kar pomeni, da-bi bilo potrebno dograditi v 15 latih za ¡220 milijonov Ion ¡novih kapacitet, kar pomeni 14 do 15 milijonov -ton vsako leto in še nadomestilo za del obstoječih odnosno zastarelih kapacitet, kat pomeni letno gradnjo okoli 20 milijonov ton vsako leto v 15-letnem oibdobjn, skupaj kot nove ih ¡nadomeščene-izmogljivosti.
Piri predposta vki, da bo znašala • svetovna proizvodnja jekla leta 2000 »samo« 1.400 milijonov ton, ostane za industrijsko razvite dežele 1.050 ton. Sedanje, ’zmogljivosti v teh železarnah znašajo, okoli 740 milijonov ton, torej bo troha zgraditi najmanj kapacitete zn 400 milijonov ton, pri čemer je treba uipoštevati da bo do takrat treba nadomestiti vsaj 200-milijonov obstoječih zmogljivosti. Teh 600 ¡milijonov io.n novih zmogljivosti bi bilo treba 'zgraditi v 22 letih. ali. letno okoli 27 milijonov ton. -	: -i,- -
Zanimive so ¡še ocene o ¡potrebi delovne sile za nove, kapacitete, z ¡ozi rom ua ■ roožnosti iz.ap oaTova-Uja. Pri železarnah z, letno ¡Zrnog- . Ijivostjo 250.000 .¡ton zadošča zelo malo število ključnih strokovnih delavcev, ker so ¡močno mehanizirano -in avtomatizirane V industrijsko. razvitih deželah železar-’ na ¡s klaisičino proiz/vodnjoz visoko pečjo, kisikovim konvertor-jem in :valjarno Vroče :valjanih trakov', ali pločevine za J milijon ton ¡1 etno,:zaipoisluje 3.200 delavcev. IV ¡deželah:,v ¡razvoju je ¡zapo-šlovanje .močnejše in navajajo primer, da ima železarna za 2 milijona iton letne jj proizvodnje
16.000	zaposlenih za proizvodnjo od koksa.do finalnih proizvodov.
Ker je v deželah v razvoju veliko železarn, ki dosegajo letno zmogljivost '500.000 je ocena, da bi bila v iteh ¡primerih normalna zaposlitev 1.800de 2.000 delavcev.
Vseh teh Številk o 'zaposlovanju ne navajam Zaradi ¡primerjave z našimi železarnami, temveč zaradi tega, da dobimo približno predstavo • kolikšne napore zahteva predvideno ¡povečanje v železarski industriji. Potrebni kadri so pa .samo edem izmed problemov, katere je treba Tešiti ob izgradnji novih železarn. Čeprav je proizvodnja ¡surovega železa v plavžih izpopolnjena tako daleč, da je poraba koksa pod 450 kg/t proiizvoidinje ■ suiovega železa-i že ¡običajen ¡dosežek, je .¡ vprašanje koksa odhbisno' premega za kolk-, sanje eden osnovnih problemov prihodnosti. Rešitve 'iščejo z uporabo slabših Vrst premogov pri proizvodnji koksa, z uporabo mazilita, zemeljskega plina in premo-' govega prahu kot nadomestek za keks, ki zgori v plavžih za dovod toplote. Vpihanemu zraku dodajajo kisik, zrak -pregrevajo že do 13000 C.
Proizvodnja jekla v konvertor-jih ;po kisikovem procesu je daleč ¡prevladala druge tehnologije in SM proces -postopno opuščajo ter bo mogoče čez ¡0 lei imel samo še. delež nekaj odstotkov V svetovni proizvodnji jekla. Jeklo, proizvedeno; v - električnih pečeh zavzema vse večji delež in bo doseglo 25 % in verjetno kasneje z opustitvijo SM procesa tudi 30 in več edstaikov/ v.- kvetovni proizvodnji jekla; , v’ dtžaVah v razvoju bo ta.delež še Večji, predvsem v deželah, kimiinajo lastnih'¡SurioT' vinskih izvorov bo prevladujoč. Elektro jdklarna z .letno proiz-..vddinjo 500,000 ¡ton jekla rabi. letno za taljenje '250 milijonov k\vh električne energije. Ce računamo, da ¡bo od 820 milijonov ton n ovili kapacitet in .nadomestitev, kolikor naj bi jih /.gradili na sveta do leta 2000, poti'ebno"'zgraditi več kol .tretjino .izimogljirvoisti za elektro jeklo, da ibi ¡od ¡sedanjega .deleža okoli 17% dosegli delež 25 % in več v isVetoivni proizvodnji, Vidimo koliko Vleki ra rti bo potrebno zgraditi' satu o za ta del proizvodnje.
,. Sedanja proizvodnja - elekt ro jekla na svetu znaša okoli 120 milijonov ion. Leta,¡2000 ¡naj . bi Znašala ¡visaj 350- inilijbtiov ton, pri čemer -maramo računati da bo za tolikšno proizvodnjo treba zgraditi in nadomestili. obstoječih ¡zmogljivosti z.a okoli .30.0: mi-lijonov ¡ton. Staro železo, ..kar ga sprošča opuščanje SM pro česa, komaj nadomesti ¡razliko v lastne,ni odpadku, ki .¡nastaja za radi vse večjega, ¡deleža: naprekinje-nega rvdi v anj a in bol jšega- izpile,pa zaradi drugih ¡tehnoloških izboljšav.. Staro železo bo v prihodnje iskana ¡surovin®! čim tišji 'bo delež oldktrro jekla, fem ¡težje ¡bo za . staro železo, pr.edvseiii pa iza kva-liletn'6 staro železo.
Dežele ¡z bogato železovo rudo in cenenim -energet&kim v-irom bodo uporabljale' za. vložek v-električnih pečeh železovo gobo. Tudi tiste dežele, ki. ijnajo premalo starega železa pa nimajo
niti rude, niti cenen reducent, bodo JraiŽ_raiLe'i ah KuSPatfi ali same proizvajali železovo gobo.
Y Jugoslaviji je znašala proizvodnja jekla lotu 1977 malo ¡manj kot 3,2 ¡milijona ton. Na obstoječih in navih.ižmbgjijivoistih, ker ne. bodo do leta 1980 usklajene vse kapacitete, to je proizvodnja-'koksa, priprava vsipa in proizvodnja surovega železa, bo možna leta, 1980 proizvodnja okoili 6 milijonov 'ton. Do leta 1985 ostajajo raziné ¡variante; željalpid 9 ¡do 16 milijonov. taim, med katerimi je na jniž j a tudi najbliže. ¡realnosti.. Kaj ‘pa do leta 2000? V prihodnjem, 1979. letu, bodo znane tudi te zasnove, ko bodo znane načrtovane potrebe, ne bo težko načrtovati tudi proizvodnjo, ki naj
bi jih pokrivala. Za lletos ¡uigotav-
ljajo, da bo znašala poraba jekr lanskih ¡proizvodov v Jugoslaviji
4,4	milijona ton. Predpostavimo, da se bi do leta 1985 porabo skoraj podvojila. Piri letnem trendu povečanja 8 % bi znašala poraba okoli 7,6 milijona 'ton izdelkov. Za-itoljkšno porabo in -fe upoštevanjem 20 % pokrivanja potreb iz uvoza ter izvozom 10 % proizvodnih viškov, bo okoli 9 ¡milijonov toit surovega jekla ik-ar zadostovalo. Y naslednjih i5;lletih, če bi bil letni prira'Stök:poV)preano 5 9/$j,r kar bi gotovo zadoščalo d n če bi se tudi delež uvoza znižal, bi ¡marala.' -biti letna proizvodnja okoli 48 injilijionov do največ 20 miilijo-nov ion prej,-prevelika kot premajhna. Počakajmo. kaj nam bodo navgnle razvojne .želje.
Milan Marolt, dipl. ing.
NAS LEPŠI IN BOLJŠI JUT RT JE OD VISEN OD VESTNEGA DELA I .NA SLEHERNEM / DELOVNEM MESTU ¡
DOBRO JE, CE IMAMO RAZEN OSNOVNEGA C1LJA. SE nekaj
REZERVNIH
Tovariš šef. Tem tu gori gre pa res dobro. Smeti in vse odpadke pošiljajo kar po bregu v železarno. Povejte mi ali jim bomo to kaj zaračunali? Ali pa bomo počakali, da to ;vse prekrije spomladansko zelenje.
Današnja vloga subjektivnih sil v našem družbeno-političnem sistemu
(Nadaljevanje iz prejšnje; štev.)
Pariška komuna je bila prvi poizkus in. zametek diktature proletariata. Rodila seje v okoliščinah francosko-pruske vojne 1.
1871..Delavci so se uprli narodni skupščini, in, 18. marca 1871 zasedli vse vladne ustanove. Centralni, komite narodne garde je prevzel oblasti To- je bila L revolucionarna vlada delavskega, razreda. V; naslednjih dneh, je pari-, ško ljudstvo na volitvah izbralo, novo vodstvo, ki je 28. marca razglasilo komuno. Pariška .komuna je obstajala samo. 72 dni, ves ta, čas pa se. je morala; srdito boriti. Pomen komune,;je v teni, da, je, dokazala, da mora proletariat tv revolucionarni preobrazbi razbiti buržoazni, politični aparat, parlament, vojsko, vlado, policijo, sodstvo itd. in ga nadomestiti s svojimi ustanovami. Starega aparata oblasti ne more prilagoditi, švo-jim potrebam.. Pri komuni se prvič v zgodovini srečamo s prakso delavskega samoupravljanja in razbit je, bil mit, da državne posle lahko vodi samo izbrana in d.obro plačana elita.
V 70 in 80 letih 19. stoletja je bilo več mednarodnih sestankov in poizkusov, da bi obnovili ali u-stanovili drugo internacionalo. I-niciativo za sklic mednarodnega
kongresa delavskih in so.cialistič-nih strank je prevzela delavska partija Francije. Ustanovni kongres 2. internacionale je bil v Parizu 2. julija 1889 na dan 100-letnice velike francoske revolucije. Ogromna večina delegatov evropskih in ameriških delavskih strank se je odzvala marksistom. Ustanovni kongres sp vodili sami marksisti, in tudi v vseh kongresnih sklepih so, se uvel javila marksistična, stališča. Na tem kongresu šo tudi sklenili, da se v spomin, na krvave dogodke v Chicagu maja 1.886 praznuje 1. maj kot mednarodni praznik proletariata vsega sveta. Zlom 2. internacionale je izzvala 1. svetovna vojna, ki je socialno demokracijo postavila pred. konkretno politično preizkušnjo, ki ji pa ni bila kos. Na kongresih internacionale so, večkrat obsodili vojno in, poudarili, da .boja proti vojni, ni mogoče ločiti, od razrednega boja, kajti, 'militarizem; in, vojne so produkt kapitalizma. Proletariatu niso sovražni delavci drugih dežel, temveč buržoazija lastne dežele. Po avstrijski in nemški agresiji (1914) so imperialistične; sile druga za drugo stopale v vojno, socialdemokratske stranke teh držav pa so pridno glasovale za vojne kredite. Edini izjemi"' sta: bili srbska socialdemokratska stranka (Dimi-
trije Tucovič). in boljševiki v okviru ruske socialdemokratske delavske partije.
V 80; letih začne Lenin povezovati znanstveni socializem z de-' lavsbim gibanjem. Qd propagande, v ozkem krogu je prešel k množični agitaciji med delavci. Leta 1885 je. v Petrogradu ustanovil »Bojno zvezo za osvoboditev delavskega razreda«. Tako se
je začela oblikovati delavska politična Stranka v Rusiji. Zaradi neenotnosti v stranki'« sb se na praški konferenci (1912) boijševi-ki odcepili od. menjševikov in u-stanovili lastno stranko RSDDP —- boljševik.ov, Boljševiška partija se je pod; Leninovim vodstvom prizadevala, da Bi3 spremenila imperialistično vojno v oborožen boj proti carizmu in buržoaziji. Njeni člani so; neutrudno delovali med delavci. Boljševiške’ organizacije so rastle v podjetjih in vojnih,enotah. Lenin je obsojal 1. svetovno vojno kot. nepravično o-svajalno vojno in pozival na boj proti njej. Porazi na fronti in zmeda v. zaledju so v začetku- leta 1917 dosegli vrhunec. Delavstvo je začelo stavkati in položaj se je začel vse bolj nevarno revolucionarno razpletati. Nezadovoljnim delavskim množicam, se je pridruževalo tudi vojaštvo, ki so. ga poslali dušit delavske nemire. V nekaj, dneh so strmoglavili carizem, carska vlada je padla in car je moral; zbežati. Nastalo je dvovladje; na. eni strani oblast buržoazije in. na- drugi-, strani sovjetska oblast. V začetku avgusta so sklicali 6. kongres RSDDP •<Š§ boljševikov, .ki- je;ugotovil,, da revolucionarni val. še. vedno narašča in da se je.« potrebno pripraviti: na nasilni prevzem oblasti: Boljševiki .so oborožili: delavce, jih; pozvali k uporu- in tako položili temelje; rdeči; armadi. Gas za; vstajo je dozorel.. Boljševiki so. bili oboroženi, podpirale pa so jih tudi delavske množice mest in; vasi: ■
Vstaja se je začela 24. oktobra 1917 dopoldne, dan pred datumom-določenim za zasedanje 2.. vseruskega kongresa sovjetov. Vsi. glavni objekti so. bili še isto noč zavzeti 25,, oktobra 1917 ob. 9. uri zvečer so topovi z uporne; križarke »Aurora« dali znak za začetek, juriša na Zimski dvorec, kjer je bij sedež začasne vlade. Člane vlade: so. aretirali njen predsednik Neženski: pa je pobegnil. Takoj. po padcu Zimskega dvorca, je Lenin na 2. kongresu, sovjetov, ki je ta čas, ravno; zasedal, objavil, zmago, socialistične revolucije, U-t-rjevanje sovjetske oblasti je seseda prestrašilo imperialistične, šile na zahodu. Zato so se odločile, da jo bodo strle z or ožjem-Začela se je državljanska in intervencijska vojna. Kljub izred-
nim težavam je mlada sovjetska republika prebrodila vse kritične situacije. Revolucionarni proletariat je uspešno branil sovjetsko oblast. Revolucionarna' vrenja in aktivnost proletariata V zahodnih deželah sta závrla intervencionista in leta 1920 so bili domači konträr evolucionar ji poraženi.
Oktobrska revolucija je prvič v zgodovini prebila kapitalistični-proizvodni in družbenopolitični sistem- Z oktobrsko revolucijo je; poslal socializem zgodovinsko dejstvo in praksa milijonov delovnih ljudi. Teorija znanstvenega socializma se je prvič opredmetila v družbeni praksi.
Lenin si je že v začetku 1. svetovne vojne* ko se je prepričal v nesposobnost socialne demokracije 2. internacionale, zelo prizadeval, da bi ustanovil novo komunistično internacionalo, ki bi vodila mednarodno delavsko gibanje po revolucionarni poti. V skrajno zaostreni' situaciji v Evropi in med državljansko, vojno V Rusiji- šo se v začetku marca 1919, zbrali; v! Moskvi, delegati iz 30 dežel EVrope, Azije in Amerike; na, 1. svetovni komunistični kongres. To je bil ustanovni kongres komunistične internacionalne — kominterne. Ker se je zaradi oportunistične politike 2, internacionale delavski razred precej: odtujil marksističnemu nauku, je Lenin štel za najpomembnejše, da na kongresu jasno opozori na; načela; ki so bila v 2, internacionali proti koncu najbolj zanemarjena — na komunistična načela. Šele 2. kongres, ki je bil leto pozneje, je dokončno organizacijsko oblikoval kominterno, v glavnem pa tako, da je- določil pogoja za sprejem posameznih delavskih partij' v kominterno. 3. komunistična internacionala je temeljila na načelih demokratičnega centralizma z zelo močno izraženim centralizmom. Izvršni' komite; kominterne ja lahko vplival na; imenovanje ali spremembo vodstev v posameznih deželah. Pod Leninovim vodstvom je bila. kominterna resnično- center mednarodnega komunističnega in revolucionarnega gibanja. Pod; njegovim vodstvom je utemeljeno u-krepala In usmerjala mednarodno delavsko gibanje: Za to nalogo je bil,a tudi organizacijsko, politično' in idejno dobro pripravljena. To je. bila tudi najprimernejša pomoč mladim in neizkušenim političnim partijam, ki sc sicer imele vse; možnosti razvoja-svoje lastne, politične aktivnosti. V' svoji, skrbi za ravnotežje za demokracijo in centralizem je bil-Leniri zelo tankočuten, strpen, in-pozoren do slehernega mnenja,, čeprav je bil po; drugi, strani tudi! Želo oster kritik do raznih, pomanjkljivih in idejnih zmot. Lenin ni nikoli dovolil, da bi imela-ruska: komunistična partija v. ko-, minterni kako posebno ali izjemno vlogo, vedno j,e bil, pripadnik, enakopravnosti vseh partij, vključenih v internacionalo.
Beseda uredništva
V vsaki številki našega glasila imamo uokvirjeno željo:, dopisujte in oblikujte z nami naše glasilo! Želeti, je* da bi se temu pozivu, tej želji odzvalo, čim več dopisnikov, sodelavcev, ki bi s svojimi prispevki popestrili vsebino glasila; sodelovali bi. v oblikovanju našega glasila. Le tako bomo v našit, informacijah izpričevali pristen interes delovnega- človeka znotraj delovne organizacije, kot tudi izven nje, na. vseh področjih našega delovanja, v vseh dogajanjih. V uredništvu bomo veseli vsakega prispevka naših neposrednih proizvajalcev, ker bomo tako videli, kako gledajo na številne probleme, kako ocenjujejo naša skupna- prizadevanja v. poslovnih dogajanjih, v. proizvodnji, v društvih in organizacijah. Čim več sodelavcev iz temeljnih organizacij, združenega dela, i-z vseh služb, čim več informacij iz družbenopolitičnega dogajanja, to bo pripomoglo, da bo naše glasilo oblikovano kar se da kakovostno, da. bo obveščalo delavce o pravicah in dolžnostih, da bo krepilo samozavest- delavcev, da- ne: bodo določena vprašanja obravnavana le formalno temveč bomo vedno posegali v bistvo stvari in. razkrili vso zadevo, vso resnico, ki jo delavci moramo vedeti. Pišite tudi) o dogodkih v vašem vsakdanjem življenju, o delu v tovarni, v krajevni, skupnosti, kako delujete v šolskih svetih,, v samoupravnih interesnih skupnostih, skratka povsod,, kjer delavci, delnjejo, ali pa so morda premalo zastopani, nekateri mogoče tudi, premalo aktivni.
, • Posvetite še našemu glasilu, vsebini glasila, povejte, kaj je treba izboljšati, izpopolniti, nadomestiti srstvami-’mi posegi» Sodelujte z-izdajateljskim svetom in z uredniškim odborom!- Dokažimo, da želimo imeti čim. boljše : glasilo, čim pestrejšo vsebino, ki bo res kakovostna, stvarna, zajeta iz naših prizadevanj, želja, zahtev,, ki. bo Iodraz našega sodelovanja pri razreševanju- neštetih nalog, problemov, načrtov. Povejte, kakšnlso vaši; pomisleki na dosedanjo obliko in vsebino glasila, kako pa naj bi, po vašem mnenju, to. izgledalo v prihodnje.
Zavedamo'še; da .nic dovolj, da so oblikovalci našega glasila, izdajateljski šv.et.in uredniški-odbor, glasilo moramo oblikovati vsi, v delovni organizaciji. Čim bolj se bo to. pravilo uveljavljalo,' tem boljše,, tem ustreznejše bo naše-glasilo. Po. članih izdajateljskega sveta in po članih uredniškega odbora posredujte vaša konkretna mnenja in predloge za pravilno smer in obliko objektivnega-in uspešnega obveščanja.
Pred kongresi
OBJAVLJAMO POVZETKE IZ ZGODOVINE DELAVSKEGA RAZREDNEGA GIBANJA IN NAŠE PARTIJE
Današnja vloga subjektivnih sil v našem družbeno-političnem sistemu
(Nadaljevan j e s 7. strani)
"V času Leninovega življenja kominterna ni nikoli postavljala vprašanja vodilne vloge kake partije ali dežele. 4. kongres ko-minterne (1922) je bil zadnji, ki mu je Lenin še prisostvoval. Na
rijem so ugotovili, da se je med-* narodna situacija spremenila, da revolucionarno razpoloženje usiha in da se kapitalizem stabilizira. To pa je . narekovalo tudi spremembo konkretnih nalog ih taktike delavskega gibanja, ki bo ustrezalo relativno mirnemu razvoju. 5. kongres kominterne je bil sklican leta 1924, to je 5 mesecev po Leninovi smrti. Tudi na tem kongresu še ni uspelo v celoti o-ceniti mednarodne politične situacije. Opozarjali so sicer na nastale spremembe, a so hkrati trdili, da se odnosi še naprej zaostrujejo in da utegne vsak hip priti celo do obnovljene intervencije na Sovjetsko zvezo. Po vsej verjetnosti je šla taka ocena v prid Stalinu, ki je bil na kongresu zelo aktiven, da bi iahko obračunal s svojimi nasprotriiki znotraj boljševiške partije, zlasti še s svojim najnevarnejšim tekmecem Trockim. Dogmatično posnemanje izkušenj ruske komunistične partije je Lenin na prejšnjem kongresu ostro kritiziral. Pozneje pa so stopnje boljševiza-cije kake komunistične partije določali po tem, koliko je bilo njegovo vodstvo Stalinu poslušno. 6. kongres kominterne je bil šele po 4 letih (1928). Zelo verjetno je, da so s prejšnjo prakso pogostega sestajanja prenehali pod Stalinovim vplivom. Boljševiški partiji in Sovjetski državi so v programu predpisali tako pomembno vlogo pri razvoju socialističnih misli in prakse, da ni bilo treba več dvomiti o hotenju o hegemoniji koinunistične partije Sovjetske zveze in Stalina v mednarodnem delavskem gibanju. Od začetka je hotel Stalin s pomočjo kominterne utrditi svoj položaj iri vpliv v sami Sovjetski zvezi, pozneje pa se je vse bolj po-Iaščal tudi vodstva kominterne, v katero je prenašal svoje nedemokratične metode in jo vse bolj spreminjal ,v orodje svoje politike Sovjetske države in partije. Očitno se je pod njegovim vplivom težišče politične dejavnosti preneslo s kongresa na izvršni komite kominterne. Zato so bili kongresi sklicani vse redkeje. Med 6. in
7.	kongresom je poteklo celo 7
let. 7. in obenem zadnji kongres kominterne je bil leta 1935. Zelo pomemben je po tem, ker je pravilno ocenil fašizem, ki je že u-sodno ogrožal delavsko gibanje in svetovni mir. Te svoje naloge se je kominterna lotila z veliko za-
mudo, ko je bilo na političnem področju že marsikaj zamujenega. Glavni referat o fašizmu je I-mel veliki prekaljeni borec z
Zelo pogost pojav tv posameznih letnih časih in predvsem v določenih predelih je megla, eden najnevarnejših sovražnikov voznikov motornih vozil. Megla je zelo pogost spremljevalec dragih nevšečnosti ¡na naših cestah, predvsem jeseni in pozimi.
CXb upoštevanju, da je Celje s svojo ožjo okolico v svetovnem merilu eno izmed mest, ki ima najibolj onesnaženo ozračje, prisotnost pogoste megle nad našim območjem ni naključje. Prisotnost drobnih delcev v ozračju nad našim mestom pomeni idealni pogoj, da ise na te delce obesi vlaga in rib povečani koncentraciji vlage v izraku se .ustvarijo meglene kapljice. Če temu botruje še nizka temperatura, ise lahko vozišče celo pokrije z gladko ledeno ploskvijo, kar prav gotovo 'Vpliva na že tako poslabšane vozne pogoje.
Megla je toliko bolj nevarna, ker se lahko .posamezni valovi megle nenadoma gostijo in redčijo, pri čemer, je bojazen, da ne uspemo hitrost vožnje pravočasno 'zmanjšati.
Največ ja nevarnost megle pa je v 'zmanjšani vidljivosti. Zmanjšana vidljivost nastane zaradi megle zato, ker meglene kapljice razpršujejo in absorbirajo svetlobo. Svetloba se deloma odbija od meglenih delcev, zato nas zaslepljujejo celo toči ¡našega vozila, kar vidljivost še .zmanjšuje.
Luči našega vozila iza osvetljevanje ceste skozi ¡meglo ne prodrejo dovolj na površino vozišča, Voznik, ki ¡se 'med vožnjo v megli poskuša, čeprav v nasprotju s predpisi, cesto osvetljevati z bleščečimi lučmi, bo kaj kmalu ugotovil neučinkovitost-teh luči-* saj zaradi dolgega snopa bleščečih
mednarodnim ugledom Georgi Dimitrov. Pomembna je tudi resolucija, ki jo je na predlog Ma-nuilskega sprejel kongres. Ta je naznanjala začetek uresničevanja zlovešče stalinistične politike in nevarne poti, na katero je deloma že tako zašla kominterna. V njej je med drugim rečeno: »Zmaga socializma v Sovjetski zvezi pomeni začetek nove etape v razvoju svetovne proletarske revolucije, zato je prvenstvena naloga delavskega razreda vsega sveta, da z vsemi močmi in sredstvi podpira Sovjetsko zvezo, ter se bori proti njenim sovražnikom.«
Kot je znano, je ravno v obdobju po 7. kongresu kominterne Stalin izvajal veliko čistko s pretvezo uničevanja vohunov in pete kolone. Z enako obtožbo je CK komunistične partije boljševikov sprejeLresolucijo, v kateri je rečeno, da je med emigranti, člani posameznih komunističnih partij veliko število kapitalističnih vohunov iri agentov in da je zaradi tega treba tudi med. njimi opraviti, čistko. Na tej podlagi so začeli masovno zapirati komuniste,'
luči (najmanj ¡100 m) .svetloba spllrih ne prodre do 'vozišča in •pred ¡takim 'voz/niikom ¡se pojavi ena sama svetleča,. neprozorna krogla, skozi katero ceste sploh ne vidi. Zato ni nič čudnega, da je zakonodajalec prepovedal uporabo bleščečih .ali dolgih luči v megli..
Drugi in ¡zelo nevarni skrajneži so tisti vozniki, ki Iskiušajo v sicer ne. pregosti megli voziti ¡samo s pozicijskimi lučmi. S pozicijskimi lučmi isi ceste popolnoma nič rie osvetljujemo, kar pa zmanjšana vidljivost od nas ¡zahteva. Zato ne bo odveč poudariti zakonsko določilo, da moramo pri vožnji v megtli obvezno prižgati zasenčene ali kratke luči iza osvetljevanje ceste,ali pa posebne luči za meglo, če jih na vozilu imamo. Le s temi Inami nam 'bo zaradi njihovega krajšega snopa (zasenčene največ 40 m, meglenke največ 35m!) vsaj delno uspelo osvetliti vozišče, ,po katerem vozimo. Hkrati pa nas bodo pravočasno opazili tudi vozniki, ki nam voizi-jo nasproti.
V .megli pa nastanejo poleg zmanjšane vidljivosti še drugi problemi. V megli npr. težje ugotovimo, aili se vozila pred nami sploh premikajo ali celo stojijo, ker nimamo trdne opore v ocenjevanji! okolice. Zaradi enoličnega vidnega polja nastopijo tudi precejšnje p'revaxe v ocenjevanju gibanja in velikosti predmetov, ki ise nenadoma pojavijo iz meglene zavese. Zaradi poslabšanja globinskega gledanja tudi težko pravilno ocenimo- oddaljenost ali iraadaljo db drugih vozil, ki tudi vozijo po cesti, vseeno v katero ¡smer. Sploh pa: najprej zagledamo njihove luči, vozilo ali kak drug predmet ¡pa dosti kas-
emigjante v Sovjetski zvezi. Številne so obsodili, veliko pa jih je izginilo hrez sledu. Na izpraznjena mesta zaprtih funkcionarjev kominterne so postavili ruske komuniste. V tej gonji proti vohunom so v nekaj primerih obtožili frakcionaštva in vohunstva kar cele koinunistične partije.
S sporazumom o nenapadanju in prijateljstvu, ki ga je Sovjetska zveza sklenila 1939. leta š fašistično Nemčijo, je bil v celoti postavljen na laž eden najpomembnejših sklepov 7. kongresa kominterne (ocena fašizma). S tem paktom je bil zadan eden najhujših udarcev politiki enotnega protifašističnega proletarskega gibanja, za katero se je tako odločno zavzel 7. kongres. Med drugo svetovno vojno se je pokazalo bolj kot kdaj koli prej, da pomeni Stalinu kominterna veliko oviro pri pogajanjih z zahodnimi zavezniki o razdelitvi vplivnih področij. V napoto mu je bila tudi že prej, ko se je sporazumeval s Hitlerjem, le da ni želel, da bi razpust kominterne razlagali kot znamenje šibkosti Sovjetske zveze. Neposredno po Sovjetski zmagi pri Stalingradu maja 1943 je prezidij izvršnega komiteja kominterne sporočil svojo odločitev, da se kominterna razpušča.
neje, ¡lahko tudi prepozno, če vozimo prrihitrO.
Prav gotovo je potrebno, kadar vozimo v ¡megli, povečati; previdnost in pozornost, predvsem pa hitrost vožnje znatno ¡zmanjšati, da bomo lahko naše1 vozilo v vsakem primeru ustavili ina tistem ¡delu ceste, ki ga še vidimo. S predpostavko, da ¡se nevarnost, ki se mam pokaže iz meglene zavese, lahko crilo premika proti nam, je ¡najprimernejša tista, hitrost, pri kateri bo pot ustavljanja ¡našega vozila enaka polovici vidljivosti ali celo krajša.
Kadar bo megla izredno ¡gosta, ne ¡bomo ¡mogli voziti nič kaj hitreje, fcat če bi hodili peš, zato v takih primerih raje tako tudi storimo.
Janez, le zakaj si toliko ženeš K srcu, da si pozen s čestitkami za dan žena. Saj sem bila danes že deležna pozornosti.1
Vlil.kongresZKS
(Nadaljevanje prihodnjič)
MEGLA JE EDEN NAJNEVARNEJŠIH SOVRAŽNIKOV VOZNIKOV
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET
SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE
-	Sestal ¡seje na 17; seji 27. februarja 1978 in obravnaval ter sprejeli ¡naslednje ¡sklepe:
—	odobril je zapisnik 16. seje in ugotovili, da So ¡sklepi,izvršeni oziroma so v izvajanju;
—	¡sprejel je poročilo o izidu referendumov za sprejem [samoupravnega ¡sporazuma o zd mžitvi v SOZD Slovenske železarne in o volitvah. Od ¡skupno 17.738 volilnih upravičencev je za sprejem glasovalo 13.326 delavcev ali 73,12 %. Po ugotovitvi izida referenduma je sledil ¡svečan podpis
sporazuma;
—| sprejel je zaključne račune Interne banke Slovenskih železarn;
—	ugotovil je,, da je potrebno dohodek Interne banke v letu 1978 ponovno združiti v Interno banko;
—	ugotovil je, da je potrebno povečati medsebojno povezanost delovnih organizacij Slovenske železarne, še prav posebno lia področju komercialne dejavnosti;
—	podan je bil predlog za oblikovanje sredstev ¡skupne: porabe v višini 1480.000 ¡din ¡za ¡skupne aktivnosti /v Slovenskih železarnah. Izdela naj ;se samoupravni sporazum o uameuu in načinu u-porabe iteh sredstev; .
-	— delavski svet je bil .seznanjen,- informacijo je poda! ¡generalni direktor Klančnik, o ¡razgovorih vodstva, Slovenskih železarn s predsednikom . izvršnega sveta skupščine SRS Mariničem o aktualni problematiki slovenskega železarstva in razvoju črne metalurgije Jugoslavije. Pri tem podpira vse akcije poslovodnih organov v Slovenskih železarnah in US Slovenskih železarn v zadnjem času.
Delavski svet Slovenskih železarn pri tem tudi sam poziva izvršni «vet skupščine SRS, da skrbi za uveljavitev sprejetih določil in ¡vztraja na usklajevanjih dogovora o posebnih ukrepih ekonomske politike iza pospeševanje dogovorjenega razvoja toliko času, da bodo zahteve Slovenije tudi ¡sprejete.
Upravni ¡svet Slovenskih železarn in poslovodni organ Slovenskih ¡železarn podvzameta ustrezne ukrepe in o tem stališču obvestita pristojne organe in sredstva javnega obvešČanja.
DELAVSKI SVET JEKLARNE — VALJARNE
Natiaredini seji delavskega sveta jeklarne — valjarne, na kateri so sodelovali- tudi .člani delavskega sveta elektroplavž so razpravljali o zaključnem računu ¡za leto 1977.
Ugotovili so, da iso kljub negativnemu rezultatu v I. polletju uspeli poslovanje v ¡letu 1977 uspešno ¡zaključiti; Analizirali so zaključke, in predloge komisije za gospodarjenje in izvršnega odbora sindikata .ter razčistili večino-nejasnosti, na ¡katere sta'omenjena organa zahtevala odgovore. Po daljši ¡razpravi je bil sprejet zaključni ¡račun z ¡določenimi zahtevami in stališči.
Med ostalimi so se odločili posoditi sredstva iz interne banke SOZD Slovenske železarne tovar-
ni traktorjev,- .s katero se sklene samoupravni sporazum o vrnitvi posojenih sredstev v treh letih z 8 °/o obrestmi. Dogovorili so ¡se o delitvi in namerni ustvarjenega sklada skupne porabe.
Posebej so zahtevali, da se ugotovi,če se po samoupravnem sporazumu ¡za izgradnjo objektov posebnega družbenega pomena Občine Celje izvajajo obojestranske obveznosti in kaj se je storilo na področju programa ¡rekreacijskega centra na Teharjah.
Zahtevali so tudi spremembe pri amortizaciji osnovnih.1 sredstev. Potrdili in imenovali iso odbor iza ljudsko obrambo itn družbeno ¡samozaščito in zamenjali nekatere člane tega odbora.
¡Soglašali so s predlogom o valorizaciji prejemkov po sindikalni listi ¡za leto 1978. Prav tako so potrdili valorizacijo nadomestil za -dežurstvo. Potrdil je ¡Sklepe komisije za MRZD.
Posebno pozornost so člani ¡delavskega ¡sveta namenili proizvodni ¡problematiki in s tem v zvezi sprejeli vrsto sklepov za ¡doseganje postavljenih ¡planskih halog. Delavski ¡svet je po daljši razpravi odklonil odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ¡davkih ¡za 0,5 %.
Potrdil je delegate za PIS in delegata za Ljubljansko banko.
Posebno zavzeto je delavski sivet obravnaval problematiko samskih domov in ¡sprejel vrsto sklepov, s katerimi zavezuje po-.samezme nosilce dejavnosti s tega področja iza izboljšanje stanja stanovalcev v samskih domovih.
DELAVSKI SVET — VZDRŽEVANJE
Delavski svet — vzdrževanje se je sestal skupno z delavskim svetom TOZD Transport in na ¡skupni ¡seji ¡sprejel zaključni račun za leto 1977. V zvezi ¡z obveznostmi do SIS in drugih institucij, s katerimi so sklenjeni samoupravni sporazumi, ¡je potrebno izdelati ¡točen pregled o ¡obveznostih, ki 'bremenijo TOZD.
Zahteva je bila postavljena tudi ¡delavskemu svetu za finančne in ¡računovodske zadeve, ¡da se mora v prihodnje zaključni račun izdelati bolj podrobno.
Izdela naj se v roku 1. meseca delitev skladov v TOZD ViT na TOZD Vzdrževanje in TOZD Transport.
Prav tako ¡se naj dopolni in ¡spremeni ¡sistem ¡obračunavanja amortizacije, pri tem pa naj se" poraba amortizacije prilagodi z ¡razpoložljivim! ¡sredstvi.
Potrdil je predlog imenovanja in dopolnitev ¡za. člane odbora za LO in DS. ¡Sprejel in potrdil je predloge za valorizacijo prejemkov po ¡sindikalni .¡listi: za ¡leto 1978 in .¡valorizacijo za dežurstvo.
Potrdil, je pristop k ¡samoupravnemu ¡sporazumu FIS za črno in ¡barvasto metalurgijo in livarn SRS,,
DELAVSKI SVET TRANSPORT
Delavski «vet Transport je na
3.	redni ¡seji med drugim ¡obravnaval in ¡sprejel- naslednje sklepe: imenoval je 9-članski odbor ža ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
razširjeni seji zaključni račun za leto 1977. Ob ¡sprejemu ¡zaključnega računa so sprejeli vrsto sklepov in konkretnih zadolžitev, s katerimi želijo doseči v letu 1978 boljše poslovne in proizvodne ¡rezultate.
V	teh ¡sklepih ¡zasledimo konkretne ¡zadolžitve za:
.. — delo v temeljni organizaciji,
—	DS za ekonomiko in organizacijo,
—	DS za komercialne posle,
:— DS priprave proizvodnje, i.:
—	poslovodnemu kolegijskemu odboru.
Iž navedenega ije .¡razvidna resnost in . Oid!loi6nois(t tega kolektiva za uspešnejše ¡delo in za doseganje boljših ¡rezultatov dela.
V	tem času so se ¡sestale že tudi vse komisije pri delavskem svetu in odbor samoupravne delavske kontrole DO. Posebno aktivni so tudi izvršilni ¡odbori v delovnih skupnostih in posamezne komisije v TOZD.
flovek, človeku - človek
- Dolga zgodovina nasilja, nečloveških odnosov, hudobije in vojn prikazuje, da je človek najbolj brezupno; bit je. Je pa za razliko od živali edini: sposoben, da ubija . in muči pripadnike svoje vrste brez pravega razloga, z edinim motivom v ¡svojem mišljenju ¡ali želji, da drugemu zadane bolečino.
Ljudska razlaga ¡agresivnega delovanja šestdesetih let se je glasila prihližno takole:
Agresivnost je instinkt, ki je prirojen im ga je nemogoče izkoreniniti. To bi se dalo razumeti tudi ¡drugače: Če se bomo nekega dne ¡med seboj uničili bomo to storili zato, ker je ¡nagon za uničevanjem v naši naravi in nemočni ¡smo, da ga izločimo.
■ In to naj bi bilo opravičilo, da se dostikrat obnašamo neprimerno, da si izlivamo žolč in živčno ..reagiramo že na najmanjšo malenkost, škodoželjno delujemo do s-oidelavea, nadrejen do ¡podrejenega, prijatelj do prijatelja itd.?
Ni prav, da zavestno zapiramo oči pred stvarmi, katere povzročajo, ¡da smo preveč »nefer«, hudobni in • si s tern pridobivamo vedno več zahrbtnih soljudi.
ZAKONSKI STAN JE KOT ENOSMERNA CESTA, PO ISTI POTI NI VRNITVE NAZAJ
Dopisujte in oblikujte z nami naše glasilo
Kje so tisti lepi odnosi, katere so nam zavestno vcepljali že od malih nog, fco so nam starši govorili toliko in še več, da ¡se moramo razumeti, biti prijazni, ko so nam že ob vstopu v pionirsko zvezo in dalje govorili o prijateljstvu in lepem medsebojnem odnosu?
Pri nekaterih so se ohranili človeški odnosi, pri mnogoterih ¡pa je njihovo nezaupanje vase, glas vesti ali pa hoj za položaj premagala človek©,Ijubnošt in humanost se je zamenjala z agresivnostjo.
V tem primeru bi izpustili podzavestno agresijo, ki nastaja nehote, ampak bi lahko govorili o agresiji, ki se poraja v odnosih med ljudmi, zavestno.
Velik ¡del agresivnega obnašanja je motiviran z željo samopotrjevanja. Zanimivo je ¡mogoče opažanje, ¡da je človek tem bolj neobjektiven in agresiven prav takrat, ko je ogrožen njegov življenjski interes.
Koliko nepremišljenih, namenskih ali nenamenskih opazk slišimo iz ¡dneva v dan in nemalokdaj so .prav ¡starejši ljudje tisti, ki dajejo slab zgled svoji mlajši okolici, vodilni svojim podrejenim.
Lahko bi se zamislili in o tem tudi glasneje spregovorili. Nepravilni odnosi med ljudmi so lahko zelo , škodljivi za naš ¡družbeni red. Zato je prav, da nanje opozarjamo že takoj ko se le-ti pojavijo.	Nada.B.
Potrdil,je predlagane valorizacije osebnih prejemkov kot valorizacijo za dežurstvo.
Pristopil je k samoupravnemu ¡sporazumu PIS. Obravnaval je predlog kriterijev za obračun stimulativnih dodatkov ter ga sprejel z .¡dodatnim predlogom.
DELAVSKI SVET LIVARNE VALJEV, KOKIL IN METALURŠKE LITINE je na 2. ¡seji obravnaval realizacijo operativnega ¡plana ¡za februar 1978 in ¡potrdil operativni plan za mesec marec 1978. Posebno problematična je zadeva ¡delavne šile ter zahtevajo oziroma zadolžujejo DS za kadre in ¡splošne zadeve, da preskrbijo TOZD potrebno delovno silo.
Potrdil je predlog nagrajevanja delavcev v pripravi peška.
Imenovali so nove vodje SDS.
Potrdili-¡so oba predloga valorizacij, za valorizacijo osebnih prejemkov in valorizacijo dežurstva.
* Potrdili iso delegate za PIS.
Na 3. ¡rednf ¡seji pa ®o ¡razpravljali člani delavskega sveta na
Svetovni dan zdravja - 7. april
Čas, v katerem živimo, zahteva vsestransko razgledanega človeka, zahteva od nas zainteresiranost na več straneh, zato pa moramo biti vsestransko razviti, sposobni. Vemo pa, da postane vedno enako delo zaradi enoličnosti dolgočasno. Današnje 'zaposlitve so tudi vedno, bolj specializirane, zato nas razvijajo e-nostransko, ne; zaposlijo nam vseh mišičnih skupin in vsega živčnega sistema. Vsaka enostranska zaposlitev pa človeka ubija; telesno in duševno. Tu še pridejo skrbi- doma, mogoče kje kakšni neuspehi
in nezadovoljstvo in posledice ne izostanejo. Počasi, ali pa tudi hitro obolevamo, zbolimo. Tedaj, pa se spomnimo, ali nas pa bolezen opomni, da smo nekaj zanemarili |p zdravje. Skrb za razvedrilo, zdravo razvedrilo v športu, v skupinskem športu in rekreaciji. Seveda pa tudi skrb za zdravo prehrano, redno: in naporom primerno. In.še in še. Kaj smo torej hoteli povedati? Da mislimo na zdravje ponavadi šele takrat, ko zbolimo, Seveda bi pa. predaleč prišli, če bi zdaj v našem .glasilu pričeli z zdravstvenimi napotki.
Dobro pa je, da' s. pridom uppra-bimo vse nasvete, ki smo jlH dobili od staršev, v šoli in na raznih; tečajih in seminarjih, na posvetovanjih in, pri obiskih V zdravstvenih ustanovah. Več se moramo, gibati v naravi, privoščimo si, čim več načrtne rekreacije. Televizija, je, lahko nevarna. Znanstveniki so ugotovili, da se je število obolevanj v zadnjih desetih letih, povečalo v Ameriki. kar do 30 % ha leto, »ker sp se začeli sociološko kazati duševni in fizični nasledki televizijec Poskrbimo za zdravo ozračje v družini, posvetimo se ji, ppsvetimo se številnim zdravstvenim, napotkom, v revijah, časopisih;, in v zdravstvenih priročnikih, predvsem pa: ne sme se zgoditi, da bi- sploh ne poznali zdravstvenega osebja ustanove, ki deluje na našem terenu. Posvetujmo se z njimi, kako preprečiti razna obolenja.
Morda res preobsežen uvod v predstoječi dan
SVETOVNI DAN ZDRAVJA --7, APRIL
Vsako leto je 7. april — svetovni dan zdravja posvečen posebni vrsti bolezni; ki pestijo; ljudi. O tem, čemu bo posvečen letošnji 7; april; je napisala članek tovarišica Ploštajnerjeva, medicinska sestra v .Zdravstveni, postaji v Štorah. .
Svo.ioon i dan zdravja, 7. april, je vsako loto spomin .na obletnico. (ko ;je pričela veljati ustanovna listina svotov-ne zdravstvene organizacije. Namen SDZ je vzbuditi zanimanje javnosti za določeno zdravstven«) nalogo; ki. je pomembna za zdravje: vsega človeštva.
Letošnji svetovni dan ‘zdravja ima namen ■opozoriti javnost z zdravstvenimi p rob lemi v zvezi z arterialno hvpcrienzio —: povečanim krvnim pritiskom, Število ljudi, ¡ki obolevajo, zaradi; zvišanega krvnega pritiska, je Hžleta v leto večje. Preden pa začnemo obravnavati dejavnike, ki utegnejo ivpijvati na hv.pertenziijo, se maramo., lotiti, vprašanja, kako definirati bypertenzijo. Ponavadi »diagnosticiramo« bipert.enzijo z merjenjem, bolnikovega; krvnega pritiska. Ervni.pritiskrdeftuiiramo kot pritisik,; ki vlada v arterijah — arteriuJni krvni pritisk. Težko jje; postaviti mejo. med normalnimi in patološkimi! vrednostmi krvnega, ¡pritiska,, V glavnem .je sprejeto, d;a; so vrejdppšti krvnega pritiska izpod 140/90 mm lig normalne pri. osebah mfejgih od. 40 let. Pri ištarejšili osebah pa, so. dovoljene malo večje vrednosti in to za moške starejše od 40 let se jemlje zgornja meja. 160/100 mm Htg, .ga žene iste- staroist-t pa do 170/90 mm lig-. Ne glede na spol in leta >je na splošno sprejeto, da- se nad 100
mm Hg šteje kot patološka vrednost.
Na.podlagi tega bi se lahko reklo, da je artarialna ihypentenzia. stanje stalno povečanega krvnega pritiska nad vrednostmi, ki se srečujejo pri oibioajnem merjenju krvnega pritiska pri zdravili osebah. To je fizični znak ali manifestacija mnogtih fizioloških sprememb, kakor, tudi odraz lažjih aili težjih moten j; isrea in.krvnih organov,
Obstaja cel niz - faktorjev, ki. . vpihavajo na povečanje arterial-nega. pritiska: ,
a) učinek starosti: vsekakor je res, da pri, nekaterih ljudeh, vendar ne pri vseh, krvnih prat:iisk -s staranjem kaže; najgnjen-oist- fc po-- večanju, Pogostokrat je bil-govor, da je to povečanje- krvnega pritiska is ‘¡starostjo »normalno«, Dib--zdevno je
pjitisfclOO +‘število-lefe-Ta trditev; je velikokrat resnična, če upoštevamo, . kako se v resnici : spreminja.nivo krvnega pritiska. Vendar pa ima človek, •šst-a.r 40 let; s- krvnim pritiskom 110/60 mm lig manj možnosti, da zboli za karti i o v ¡tak u 1 arno • h pl ezm i jo, kot Slo? vok .,s- pritiskom : 140/90 mm ITg. Potemtakem je, kot kaže, bolj utemeljeno domnevati, da’ povečanje krvnega- pritiska ni- »normalno« v tem smislu, da ne bi bilo nevarno, temveč v item smislu, da je; statistično povečan krvni pritisk ; pogosto nezaželen spremljevalec staranja.
: h) spol: hiipertenzija je redkej-ša pred menopavzo kot pri moških. Po menopavzi pa .se pri ženskah hipertemzija očitno razvija pogosteje kot pri mlajših .skupina li prebivalstvu. Ženske vsaj do starosti 50, let. bolje od moških prenašajo katerokoli povečanje krvnega-pritiska. Smrtnost.zaradi bolezni- ki spremljajo hipertenzi--jjp, je pri njih občuino manjša ne glede na stopnjo krv.noga pritiska, ...
» ej somatieni dejavniki:- že«dolgo je pitano razmerje med pove-. Sanjo 'telesno težo in povečanim fervnim-priiaiSkomi.iSuh-iilj.lidje; so le redko nagnjeni k hipetuenziji, nek altere raziskav e pa kažejo, da je to nemara odvisno od slabe prehranjenosti. Hipertenžija ; se je-pokiazala-skoraj-v epidemičnih razsežnostih pri; sestradanih voj-njh ujetnikih-, ko so še začeli po osvoboditvi izdatno;.. braniti;, Vidi; se,; d a- telesna, imasa halj vpliva na razliko v- krvnem- pritisku .pni mlajših kot starejših ljudeh.
č) endokrini dejavniki: dobro je znano, da motnje nadledvične žleze povzročajo hipertemžijoi;Ta je pogostejša1 tudi pri/isladkamih bolnikih.
d) navade: zdi se, da je hiper-, torazija bolj pogostna pri alkoholikih. Zanimivo je, da ni nobene .soodndsbosti. med kajenjem cigaret. in, .večjo. po,g.Qi§tnostjo. hiper-tenzije. -
ej okolje: okolje nedvomno vpliva ntaipogoi&tnosi hdpertenzije. Očitno je, da so ljudje z vazomo-torično labilnostjo,, ki. delajo v-sovraaaemv, nevarnem ali« zastrašuj očem okolju,nagnjeni fc povečanemu krvnemu pritisku. ;
Ko se krvni pritisk zniža, nastajajo a rtcriosklerotične- spremembe, ki iso, [glavni problem- pri hiperienzi-ji. Nekateri bolniki z blaig-6- ih-ipertenziljOj -lahko pričakujejo. d it bodo dočakali normalno starost, pri druigih ise razvije trajneje «zvišan krvni p ritisk, pri tretjih pa lahko bolezen n up redit j e v pospešeno fazo (arterio-sklerotične spremembe v. ledvicah, krvnih žilah, srčni infarkt; možganska kap.,.j;
Kršitev delovnega reda ima hude posledice
■ V zadnjih letih smo priča«vedno, večjim številom delovnih nesreč, katerih vzrok so: nedisciplina, kršenje delovne dolžnosti in; alkoholizem.
Prizadevanja strokovne, službe in¡ vodstva, so večkrat ostala neučinkovita zaradi kršenja delovnega reda, oziroma delovnih navad, ki so za večino delavcev normalna.
Tako se ugptavlja, da precejšnje število delavcev zamuja, na delo. predčasno zapušča delo brez ustreznih dovolilnic. Zaradi odprto str podjetja ni možno, vedno dosledno. kontrolirati vse; ki na ta način zapuščajo delovno mesto.
To odgovornost imajo organizatorji dela, ki odgovarjajo za pravilno. izvedbo delovnega .procesa in, za. delavce, ki v . tem procesu sodelujejo.	-
Da bi inaprav,ili recL in preprečili neopravičeno, »legalno* odhajanje z. dela smo uvedli dvoje prepustnic, to je ¡za služben in privaten odhodi. Tak način evidence imajo tudi v josta-lih delovnih organizacijah.
Kljub vsem ukrepom, ki so bili storjeni, pa sc še vedno, pojavljajo; kršitelji delovnega reda. Izmed, mnogih primerov kršitve de-. lovnega reda je tudi delovna nesreča, ki se je zgodila v valjarni. I; in na katero nas je opozorilo Občinsko javno tožilstvo z dopisom z dne 2i. 3, 1.978, citiramo:
DELAYKEMU SVETU ŽELEZARNE ŠTORE
»Na podlagi dol. člena 4 Zakona o. javnem tožilstvu vas obveščamo, da smo pri obravnavanju delovne nesreče; ki se je zgodila dne 6. 9. 197?, v Železarni Štore, obrat valjana I delaven BEVC. FRANCU ugotovili, da je bil le-ta pod; vplivom alkohola. V krvi je imel v. časn nesreče najmanj 2,8 %0 etilnega alkohola, kar je; že zelo huda pijanost. Tudi pri; obravnavanja nekaterih; dragih kazenskih zadev se je ugotovilo, da delavci med delovnim časom hodijo popivat v gostilno Bizeljčan. Menimo, da bi- morala vaša delavska kontrola poostriti nadzorstvo nad tem, ali delavci med delovnim časom uživajo alkohol, saj lahko pride drugače še do težjih delovnih nesreč ali celo do krvnih deliktov.«;.
Vsebino tega dopisa je obravnaval DS delovne organizacije in odbor SDK DO, ki- sta sprejela- naslednja stališča..
1. Pri podjetju Merx je potrebno doseči, da se odpiralni čas trgovine v Štorah prične ob; 6, uri,
2 Delavci službe zavarovanja morajo poostriti kontrolo nad prihodom in odhodom delavcev; .zlasti pa bdeti nad vinjenostjo delavcev in prinašanju alkohola v podjetje. Predvsem so dolžni organizatorji dela,, delovodje im skupinovodje- iikrepati -v- smislir člena. 34 Pravilnika o delovnem redu, ki ■točno, določa postopek, če se ugotovi, da je delavec pod vplivom alkohola.
3.	Komisija za preverjanje kršitve delovne dolžnosti mora po hitrem .postopku ukrepati .proti vsem kršiteljem delovnega reda.
4.	V cilju preprečevanja: alkoholizma je potrebno skupno z zdravstveno službo ugotoviti kritične primere alkoholikov in jih napotiti na zdravljenje.
5.	Čimprej urediti zaporo ceste na Lipo skozi tovarno.
Kršiteljem delovnega reda tole OPOZORILO:
Y zadnjem času se pojavlja, vse več nesreč na poti z dela in, na delo. Y našem kolektivu pa so v porastu tudi nesreče delavcev, ki se poškodujejo na nedovoljenih prehodih. Tako se je pred kratkim smrtno ponesrečil mlad. sodelavec iz TOZD MO, ki je poskušal priti na delo na nočno izmeno —- prek ograje ob železniški progi Celje— Maribor.
Takšni primeri se ne štejejo, kot »nesreča na delu«, saj je znana pravna formulacija, da je nesreča ma poti na delo ali z dela tista nesreča, ki se zgodi v rednem času in na redni poti.
Tudi odhodi zaposlenih med delovnim časom na Lipo, Teharje ali v Štore niso dovoljeni in v primeru nesreče v tem času in na teh krajih, nosijo posledice delavci sami.
PODALI SMO OBRAČUN DELA
Dne 17. '2. 1978 je bila 3. rodna konferenca -Društva izumiteljev in avto rjav d eliniGniOi izboljšav, DJATI Železarne Štore.
:- Udeležba je bila zadovoljiva. Osemiiiipetdeset elanov mladega društva pa je vsekakor premajhno število na letni ’konferenci. Vendar o iem pozneje.
Po 'poročilih predsednika, tajnika, ‘blagajnika in posameznih vodij skupin ' za samoitpravni sporazum o inventivni dejavnosti, strokovnih in študijskih pogledov- skupine za razstave.. je bila razprava.
■
zvezno razstavo vit ASI' TU 77«, ha ¡kateri- šmo kbit-DIATI Železar-n e Štore 'Midi 'razstavljali. N a razstavi smo imeli nekaj najbolj značilnih inovacijskih primerkov, poleg toga pa smo prikazali našo uspešno - trnovaetjšbo - dejavnost tudi s slikami toigraf ikoni. Z 'vodstvom razstave smo i metil- tudi strokovni posvet o. inovacijski 'dejavnosti:
Organizirali smo razstavo v avli Kulturnega doma v Štorah, ki so -si jo ogledali učenci Šolskega kovinarskega In d u str ij sk o rne -tal turškega centra in 'Osnovne 5so-
I
H
Ob zaključku konference je v. d. predsednika kolektivnega poslovodnega odbora dipl. ing. Diišan Burnik podelil inovatorjem
priznanje
Razpravljavci so .¡v- kratkih, vendar kon-struktivnih izvajanjih podali pomen inventivne dejavnosti. kjer je napravljen velik korak naprej, saj je množična inventivna dejavnost vedno bolj -prisotna, spodbudna in je v stvari resuičh-a gospodarska dejavnost.'
Vodstvo delo-vne organizacije jc društvu -čestitalo k doseženemu uspehu, -saj je znesek prihrankov •zaradi raznih inovacij - velik in da v tem [»ogledu močno prednjačimo pred nekaterimi podobnimi delovnimi, organizacijami. Prikazane -so tehtno in koristne. povezave medDIT im Dl ATI. Čedalje več jeištevilo -stroko vno-tehnične-ga kadra sodeluje na inventivnem področju z željo, doseči več kvalitetnih ms-peliov, ki se še tako gospodarsko in finatieuo.odražajo v borbi za stabilizacijo, za b Olj še-, ti-činko: vi-t e jtš e - m varnejšo pogoje dela.
Predstavnik Osnovne -šole Štore je pozdravil zbor in popestril razpravo s'predlogom, da je potrebno mlajši karier vzgajati v tehničnem inovacijskem duhu tar ko, da bodo že učenci dobili veselje ;za tehnični pokl.ic, sp spoznali ž inovacijskimi dosežki, saj vömo, -tla ,sc mnogo teh nadebud-hib šolarčkov zaposli [»rav v naši delovni organizaciji. §
. Direktor delovne organizacije, dipl. iu-g. Burnik je po razpravi podelil inovatorjem diplome in najbolj zaslužnim tudi .knjižne nagrade. -g.	. ’ V ’	, . '
Morda -bi bilo prav, .da bi v kratkih besedah nanizali nekaj uspehov D1ATI v pretekli dobi.
. OrganiziralLsmo uspešno ekskurzijo v- tovarno »Torpedo« na Reki, obenem pa smo si ogledali
le Štore. Razstavo si je ogledalo skupaj. 230 učencev, elani Upravnega odbora pa so podali kratko obrazložitev o .-pomenu inovacij. Prav -tako »mo v sorlplovanju z DPI priredili -inovacijsko razštarr vo v avli Tehniške srednje solé Celje,
S sodelovanjem DIT smo priredili predavanje ó inventivni dejavnosti, posvetovanje, za -vodilne in 'v-oidiStvene 'delavce naše tlelo vne o rga-n iza-ci j e. V razpravi je bila močno poudarjena -usmerjena ali programirana inovacijska dejavnost, razlikovanje službene dolžnosti,°netehnične inovacij e 'itd. -Pogovore je vodil tov. Jan Jože, tl ¡rek tor Centra za tehnološke inovacije.v Ljubljani;
■ V ¡preteklem letu so naši inovatorji dosegli želo lep finančni uspeh ná. področju izboljšav, racionalizacij .in tako dokazali, tla s'b bili ;še kako '.iis.pešni.'
Ne 'bi rad govoril o številkah po posameznih TOZD, o številu inovacij škili prijav, o finančnem prihranku in ©'odškodninah, kei -je bilo :to zelo natančno'jmapis.ano v. poročilu analitika z-ainovacije in tudi objavljeno v Štorskcm železarjn, '
V preteklem letu se je število članov Dl ATI povečalo bd 70 na 108 ali za 54 %. Sicer pa j e vkljit-eevahje -novih članov tudi ¡stalna naloga upravnega odbora. Na letni konferenci je bil sp rejci skle.p o programiranem delu Dl ATI za leto 19.78. Naloge so:
A. Stalne naloge: ,.
1.	Združevati in organizirati inovatorje v Železarni Štore. ;
2.	Vzpodbujati zaposlene k razmišljanju -o tehničnih in; drugih
izboljša-vah ko-t neposrednem prispevku k večji prodnk-t-ivino-siti, varnejšemu delu in izboljšanju delo vinih pogojev.
■ 3. Povezovati -se ;-s ’šoro-dnimi društvi in organizacijami v občini, ,z namenom, da se izmenjajo izkušnje.
4.	Spremljati-dosežene rezultate - na področju inventivne de javnosti <in tvorno -sodelovati pri reševanju eventualnih iprobiemov.
. 5. Povezovati -še z -raziskovalno razvojno dejavnostjo v Železarni štore.
. 6. Skrbeti za strokovno izpopolnjevanje inovatorjev v OZD.
7.	Skrbeti za primerilo 'stimuliranje inovatorjev.
8.	Sodelovati pri organiziranju razstav in drugih manifestacij inventivne dejavnosti.
9.	Tesno se povezovati z DIT Železatine Štore.
10.	Vključevali nove člane DIA-TI Železarne Štore.
1-1, Inovacijsko dejavnost popularizirati v šolali na ¡področju KS štore.
12.	Skrbeti za ¡po-pulhriziranje dosežkov inventivnej dejavnosti in - predlagateljev. ;
13.	Neposredno ¡sodelovati. pri dopolnjevanj u internih aklov v skladu z zakonom o združenem delu. -
¡14; Sodelovati pri zbiranju -tehnične problematike, fci 'bo podlaga za usmerjanje in ¡programira-nost inventivne dejavnosti prek razpisov.
B. Posebne nalogo:
1.	V lettfšnjem letu je treba dopolniti samoupravni sporazum ».izumih in tehničnih izboljšavah Slovanskih železarn,/v/- »smislu predloga republiškega sindikata, določil ZZD in potreb, ki -so se pokazale pri uporabi obstoječega SS. Dl ATI prevzema obvezo,
da bo sodelovalo pri dopolnjevanju sporazuma neposredno in ¡prek svojega poslovnega teama.
2.	Sodelovati pri -skrajševanju časa . strokovnega ocenjevanja inovacijskih predlogov tudi !s -pr o uče vati j oni konventhili primerov.
4.	Usmerjati inovatorje k oblikovanju rešitev, -s katerimi bodo izboljšani -delovni : ¡pogoji in zmanjšan fizični napor zaposlenih.
Prva naloga pa jc: sodelovati pri oblikovanju predlogov za občinske nagrade »ImoVaitoir 78«.
Programske naloge za leto 1978 so. sicer -obsežne, zahtevne, vendar upamo, tla jih bomo realizirali i, kajti le tako bomo dosegli še boljše ¡in ¡kvalitetnejše 'inovacijske/uspehe.
In, če se povrnem zakaj tako. slaba udeležba na letni konferenci. Sklepčni smo bili. Vendar je odpovedala, moramo priznati, propagandna dejavnost. Objaviti bi morali v našem glasilu »Štor-skem železarjn«, objaviti ¡prek Informatorja, kdaj, kje in ob kateri uri bo konferenca. Morda je bilo vse -prenapeto, -premalo časa. Ožji odbor-, '¡sekretariat je imel veliko dela, še posebej.zaradi zakonskih in pravnih zadev. Veliko članov sploh -ni’¡prejelo vabila na letite . konferenco, 'čeprav šo bila .napisana in razposlana.
Po končanem delu letne konference smo se inovatorji iti vab-' ljeni zbrali v gostoljubnem gasilskem domu, kjer -s-o -nam ¡naši gbsitiñci s/pomočj-o -gasilcev pripravili okrepčilo. Tu še je šele ¡razvil-a .¡prijetna, živahna debatá in padel je še marsikateri »sklep«, kaj bo ikclo- še. pogruhtal, izboljšal na inovacijskem področju.
Vlado Renčelj
Občni zbor DIT železarne Štore
Občni zbor Društva inženirjev -te tehnikov Železarne Štore je dne 20. II. 1978 zaključil izredno uspešno in iplodno mandatno ob-dobej dela, pri čemer je vsekakor veliko vlogo odigral dosedanji u-pravni odbor društva, ki 'SC je znal pravočasno in pravilno vključiti v preobrazbo dela, društev po sprejetju nove ustave in zakona o združenem delu.
Namen tega prispevka hi, da bi v, zapisniško obliko strnil vsebino in delo občnega zbora, ki se ga je pri Mlinarjevem Janezu udeležilo' šestdeset ljudi, pač pa, da povzamem bistvene podatke iz poročil in razprave na poročila.
Društvo DIT, ki je do leta 1975 bolj . životarilo kot živelo, je' svojo renesanso doživelo po sprejetju Zakona o . društvih leta 1974, ki je bil rezultat ustavnih določil. Društveni dejavnosti je bila s tem vrnjena njena’Vloga in pogoj za uspešno delovanje je bil tako dan. Prav je, da na lem mestu ponovno in spet opozorimo na popolno podporo, ki jo je društvu dajala delovna organizacija in/še posebej sindikat. Prostorskih pro-
blemov nismo imeli, kar je gotovo prispevalo k uspešnosti dela.
Društvo-je v preteklem obdobju delovalo na več področjih, in sicer:
. T. Urejanje statuta društva, sprejem statuta in pravilnikov društva' V smislu zakonskih dotočil ter sprejem to evidentiranje novih članov. To delo je bilo u-spešno opravljeno in zaključeno s sprejetjem pravilnikov na občnem zboru.
2.	Organizacij a debatnih večerov se ni omejila le na tehnično tematiko, saj strto se elani na debatnih večerih aktivno vključevali v razpravo pri sprejemanju Zakona o združenem delu in iz tega izhaj a j očih sprememb samoupravne organiziranosti v Železarni Štore. V nevezani razpravi smo neformalno načeli marsikatero vprašanje, katerega odgovor je vsebinsko obogatil razpravo tudi v okviru službenih zadolžitev posameznih delavcev. Debatni večeri so načenjali: ekonomsko-ko-mercialno tematiko, kadrovanje in Izobraževanje, problematiko
Občni zbor^ DIT železarna Štore
(Nadaljevanje ¡z 11. strani)
investicij, probleme tovarne traktorjev in ozko strokovno tudi številne teme s področja: metalurgije, elektronike, strojništva, varnosti itd.
3.	Tako domače ekskurzije kot tudi tiste preko meja naše domovine so v zadovoljstvo številnih uslužbencev popolnoma uspele.
gre. Izredni uspehi in rezultati sami za sebe govorijo o pravilnosti načrtnega usmerjanja v inovacijsko in racionalizacij sko dejavnost.
Teh pet točk povzema podatke iz poročil dipl ing. Ravnikar, ki je v veliki meri kot predsednik prispeval k navedenim uspehom, se je pred pričetkom razprave po-
Občni zbor je pozdravil v imenu zveze društev inženirjev in tehnikov območja občine Celje, predsednik dipl. ing. Henrik Čmak
Ugotovili smo, da so ob primerni organizaciji domače ekskurzije celo bolje obiskovane. Ze na občnem zboru je bil sprejet predlog za potovanje po železnici Beograd—Bar ter ogled železarne v Nikšiču.
4.	Prispevek naše družbe pri delu zveze inženirjev in tehnikov območja Celje je pripomogel k ponovni afirmaciji zveze, ki si bo letos pridobila nove prostore na Tomšičevem trgu. Radi se bomo odzvali povabilu predsednika inž. Cernaka, da debatne večere s tematiko, ki bi zanimale širši krog udeležencev, prenesamo v te prostore.
5.	Ena od glavnih nalog, ki smo jo posebno v letu 1977 že uspešno izvrševali, je bilo aktivno vključevanje v delo in sodelovanje članov DIT pri društvu DIATI. Z razgovori in razpravami v veliki meri k pravilnemu pojmovanju in razumevanju za to obliko dela, ki je v zadnjih letih dobilo v Železarni Štore obseg in mesto, ki mu
sebej zahvalil tov. Logarjevi, ki je vrsto let opravljala funkcijo tajnika in tov. Trafeli, ki je kljub številnim zadolžitvam uspešno in prizadevno organiziral debatne večere.
V razpravi smo slišali mnogo pohvalnih besed. Direktor delovne organizacije, dipl. ing. Burnik je opozoril na aktivno vključevanje strokovnih kadrov tudi na področja splošnega pomena. Kot konkretno nalogo je navedel razpravo o idejnem predlogu prostorskega plana občine Celje, ki ga je izdelal Razvojni center Celje.
Dipl. ing. Starc je načel izredno pereče vprašanje izobraževanja strokdvnih kadrov in zaposlovanja. Posledice te problematike že občutimo tudi v Štorah, saj je že težko dobiti delavce za nova delovna opravila.
Izrečenih je bilo tudi nekaj kritik.
Družabno življenje društva, ki je bilo pred mnogimi leti izredno živahno, je popolnoma zamrlo. Prizadevali se bomo, da to popravimo v obliki izletov v naravo, društvenih plesov in podobno. Občni zbor je pred novimi volitvami dal prejšnjemu upravnemu odboru razrešnico, nov odbor pa smo izvolili z željo po zagotovitvi kontinuitete dela. Poudariti je treba široko pripravljenost članov za delo, ki se tako ne bo omejilo le na delegate in člane upravnega odbora.
Prizadevati pa si je treba predvsem tudi za sodelovanje in aktivno vključevanje mladih.
Delovni del občnega zbora, ki ga je kot delovni predsednik ing. Pišek uspešno vodil in usmerjal, se je končal točno v predvidenem času, vendar se je razpravljanje nadaljevalo tudi še pri obilni in okusni večerji. Glede na to, da je bil naslednji dan torek, torej delovni dan, smo zaključili in se razšli relativno pozno ob 22. uri.
Marolt Boris, dipl. ing.
Vožnja v klancu pozimi
V zimskem času je vožnja v klancu (poseben problem, pa naij vozimo čez dm in strn v 'druge kraje, ali pa celo 'iščemo v hribih zasnežene strmine za smuko.
Predvsem ob vikendih smo priča, ko se cele kolone avtomobilov vzpenjajo prati zasneženim smučiščem. Žal pa je med mjiimi nekaj takih vo.znilkoiv,’ ki menijo, da vožnja po klancu ni nič kaj posebnega in marsikdo ;se po zasneženi cesti odtoči odpeljati, ne da bi svoje vozilo za tako vožnjo primerno opremil. Ne upoštevajo niti znakov, ki predpisujejo ob sneženju alli poledici obvezno uporabo verig za sneg.
‘ »Mogoče bo pa ile šlo« je njihov glavni moto za tako odločitev. Zaradi pomanjkljive zimske opreme pa njihov avtomobil, kljub srčni želji voznika, ne 'zmore zahtevne vožnje v klancu in ovira druga vozila, ki is primemo zimsko opremo brez težav nadaljujejo vožnjo. Niso redki primeri, ko taki brežbrižneži zaprejo kar celo cesto in-onemogoči jo nadaljnji promet, za kar jim niti ni mnogo mar in iso mnenja, da ije dolžnost ostalih voznikov, da jim pomagajo iz zagate, v katero so premišljeno, vendar brezobzirno rinili za vsako ceno.
Takšna vožnja je proti predpisom, hkrati pa tudi dokaz nekulturnega in .nevzgojenega voznika. Nepremišljeno vztrajanje v neugodnih zimiskih pogojih vožnje sC bo največkrat končalo v škodo takega voznika, ki bo prav gotovo večja, kot bi bili stroški za nalbavo primerne zimske opreme. Brezobzirnost takega Voznika vodi v konfliktne situacije na cesti, zaradi katerih spravlja v nevarnost sebe in drage in njegovo ravnanje je vredno vsega obsojanja. .
Vožnja po Zasneženih ali poledenelih cestah je nevarna celo za vse tiste, ki so svoje vozilo za tako vožnjo popolnoma opremili. Vedeti pa je tudi treba, da fclj.ub primerni in predpisani opremi za zimsko vožnjo miso vsi avtomobili enako sposobni.
Vozila z motorjem in pogonom spredaj so za zimsko vožnjo dokaj primerna. Ugodne zimske vozne lastnosti imajo tudi vozila z motorjem im pogonom zadaj, ki so predvsem primerna za vožnjo navkreber, pri spreminjanju smeri vožnje pa njihove lastnosti narekujejo počasnejšo vožnjo v -•'ovinkih.
Največ preglavic delajo pri vožnji v klancu vozila z motorjem spredaj in pogonom zadaj, ker je obtežitev neenakomerno porazdeljena in ne pritiska dovolj na pogonska kolesa.
Vendar svoje vozilo vsakdo pozna in, če že sumi, da neke strmine njegovo vozilo ne bo zmoglo, naj ostane iraje pod vznožjem Manca. Bolje tako,, kot pa da bi vozilo zdrknilo is ceste samo — brez volje voznika.
Poseben problem je srečevanje v klancu, ¡predvsem na ozkih ce-, sitah, ko mora nekido ustaviti in se'umakniti na izogibališče. To bo storil voznik, ki vozi navzdol, če pa z ozirom na boljšo možnost to llaže stori voznik, ki vozi navzgor, je to njegova dolžnost. Zakaj tako? Po ustavljanju je potrebno z vozilom zopet izpeljati. Laže Ibo to storil voznik, ki vozi navzdol, isaj tudi iz izkušenj vemo, da velikokrat po tem, ko sm'o se ustavili v klancu pri vožnji navzgor, več me moremo zaradi drsenja izpeljati z mesta.
Pri vožnji v klancu navzgor ali navzdol je zelo pomembno, da pred vzpenjanjem ali spustom prilagodimo ustrezno prestavo, da nam ne bo jpoirehno'prestavljati med vožnjo po klancu. V takem primera lahko naše vozilo začne zanašati, če bomo prestavljali med vožnjo po klancu navzdol, ali ipa se bo .ustavilo, če bomo malice nerodni pri prestavil j an ju med vožnjo navzgor.
Prestava mora biti primerna glede na nagib strmine in sicer taka, da bomo pri vožnji navzdol čim manj uporabljali nezanesljive zavore, kar bo prek pogonskih vezi zavirala kompresija motorja. Pri vožnji po klancu navzgor pa zopet ne spnemo voziti v prenizki prestavi, ivenfdar še iv takšni, da 'bo zmogla ¡strmino v vsej njeni ¡dolžini. Tako ine bo bojazni, da bi se zaradi prevelikih obratov motorja kolesa vrtela »v prazno«.
Ob upoštevanju teh navodil boste tudi Vi, irecimo, prilezli na zasnežena smučišča, kjer vam želimo prijetno smuko.
Glede na zelo hitre poroke, bi bilo verjetno potrebno, da je poročno potovanje vsaj potovanje okrog:sveta — zaradi medsebojnega sporazumevanja.
Iz pravnega aspekta je dvoženstvo bigamija, iz praktičnega pa »polomija«;
Del gostov in udeležencev na konferenci DIT
iz krajevne skupnosti ŠTORE
Zadnjih nekaj tednov je potekalo v znamenju priprav na volitve, ki.so bile v ¡združenem delu 9. 5. 1978, v krajevnih .skupnostih pa 12. 3. 1978.
Rezultate "volitev v krajevni skupnosti Štore navajamo oh koncu informacij, pred tem pa povzemamo ostalo problematiko po Ustaljenem načinu.'
Dne 21. 2. 1978 je bila seja Sveta krajevne skupnosti, na kateri šo-obravnavali:
T — izid referenduma za delitev krajevne skupnosti,
statutarni ’sklep o samoupravni organiziranosti krajevne skupnosti,
— imenovanje; volilne komisije,	. 'k
«61 imenovanje volilnih - odbo-. ro v,
—dopolnitve programa komunalne dejavnosti za leto 1978.
O izidu referenduma smo obširneje poročali v prejšnji številki našega glasila.
¡Statutarni sklep so obravnavali in potrjevali na zborih občanov po stalnih območjih. V bistvu:. ' predstavlja izhodišče za dopolni-' tev statutov krajevnih skupnosti' v smislu nove samoupravne organiziranosti. ;
O programu in financiranju komunalne dejavnosti je tekla razprava zaradi izvedene delitve Krajevne skupnosti Štore. Posebej je bilo poudarjeno, da bo dokončno oblikovan po konstituiranju organov Krajevne skupnosti Teharje.
— ureditev zunanjih površin šole. ■
Odbor je ugotovil, /da. lahko preidejo peti razredi na podaljšano bivanje v prihodnjem šolskem letu, ko bo dokončana jedilnica. Za ostale razrede pa bo dana možnost prehoda z realizacijo srednjeročnega programa preureditve-šole.
vedbi programa družbenopolitične aktivnosti v naši krajévni . .skupnosti.
— ofvM
Pred praznikom ¡dneva žena so bile po stalnih območjih organizirane jprošlave. Y večini primerov so jih režirali moški. Uspešnost pa je bila odvisna, kot ponavadi, od vzajemno ustvarjenega vzdušja.
Nekateri so prepričani, da smo tudi letošnje praznovanje pripravili premalo pozorno, drugi pa, da je ustaljene oblike treba opustiti.
Naj bo-že kakorkoli. Do prihodnjega praznika Dneva žena
■
m
M %*
mt
■M


mm
mgm
Km
■
Na volišču v Kompolah
vas borno, ¡drage tovarišice, spo-šiovali, v tem času pa tudi dokončno odločili o tem, ali bomo praznovali pošteno ali sploh ne. Obljubimo, da borno polovičarstvo in različnost odpravili.
— 0 —- ?
Koordinacijski odbor (ki ¡ga sestavljajo predstavniki izvršnega odbora SZDL in sveta krajevne skupnosti) je na seji 6. 3. 1978 obravnaval:
—	ureditev prostorov za tajništvo novo ustanovljene Krajevne skupnosti Teharje ter
—	kadrovsko problematiko v Krajevni skupnosti Teharje.
— 0 — :
■V nedeljo, ¡dne 12. 3. 1978 smo tudi krajani Štor volili delegate za zbor krajevnih skupnosti, družbenopolitični izbor občinske skupščine - ter skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Razen tega smo volili tudi delegate ¡stalnih-območij v svet naše krajevne skupnosti.
Tudi ob tej priložnosti so občani izpričali /svojo zavest, saj so mnogi pohiteli na volišča .že v ¡zgodnjih jutranjih Urah.
: V naši krajevni skupnosti je bilo odprtih 10 volišč, na katerih je lahko izvršilo svojo državljansko pravico in dolžnost 3.538 volilnih upravičencev.
Rezultati volitev na posameznih voliščih so bili naslednji:
Izvršni odbor Krajevne konference SZDL Štore je imel .redno sejo 1. 3. 1978 v Šolskem kovinarskem in metalurškem centru Štore. Člani odbora so obravnavali: . -- problematiko centra,

lilllJIl
IBIIp
HBe
m-
¡1^1 Volišče v Pečovju
Osnovna šola Štore uvaja med prvimi ¡v celjski občini celodnevno bivanje učencev v. šoli. Doslej je organizirana celodnevna osnovna šola za učence nižje stopnje, prizhdervamo ph ¡si, da bi u-stvarili pogoje za prebod vseh razredov na podaljšano bivanje.
Dne 23. 2. 1978 je imel redno sejo koordinacijski odbor za čer lodnevno osnovno šolo pri krajevni konferenci SZDL. Obravnaval je:
—	realiziranje proignaina za leto ¡1977,
—	predlog programa za leto 1978, .. j’
S — aktivnost v obdobju priprav na volitve,
—	naloge izvršnega .¡odbora na vobtvab v krajevni skupnosti, /
—	problematiko celodnevne os -novne šole,
Sl^Spraznovanje Dneva žena,
' — proslavljanje ..praznika OF in 1. maja, . i
—	priprave na ustanovitev Krajevne konference SZDL Ter harje.
Po razpravi .je izvršni odbor sprejel zaključke, ki obvczujejo vse člane SZDL na našem območju in ¡konkretno: opredeljujejo naloge posameznih sredin pri iz-
Volišče Štev., volilnih upravičenčev		Volilo	%, udeležbe
Vrhe	160	160	100
Bukovžlak	337	326	96,7
Teharje	329	310	94,2
P roži nska vas	409	409	100
Kompole	432	432	100
Laška vas	151	151	100
Pečovje	151	151	100
ŠKIMC	1.071	¡1.029	96,1
Kulturni dom	• 376	372	98,9
Šentjanž	. J 22 ;	122	100
Skupaj	; 3538 |	3.462	97,8 -
Med vsemi stalnimi območji so	Ker smo v	predvolilnem obdobju	
■se najboljše odrezali ¡krajani La-	izbrali delegate na najširši demo-		
ške vasi, saj so ¡100 % volili že do	kratični osnovi in		take ki kra-
1/2. ure.	jevno problematiko dobro pozna-		
Za nami so Volitve, na katerih	jo, -¿mo prepričani,		da bomo tudi
.Smo 'izbrali delegate, ki naš bodo	v prihodnjem obdobju uspešni,		
zastopali v naslednjih štirih letih.	kot /smo bili doslej.		
	few		
Bili $Mm 1 mmmmm		j|J	i I i;|
f % f §ši mmš			lil mm
			g 1 i
j ' i' • -'#1 1	|: |i		
1 i gSMl kili			
—j JgjBtžSŽ			
	pP?	'*		mUr | i i Er.JL
			
ijp			
Volilni odbor v prostorih ŠKIMC Štore je izmed vseh volišč imel največ volivcev, kar 1.071
IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠTORE
(Nadaljevanje s 13. strani)
'Na drugi .seji temeljne kandidacijske konference, ki je bila v Štorah in na Teharjah 15. 3. 19.78, so bile opravljene naslednje (naloge:
—	izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja, 'overovateljev in verifikacijske (komisije,
—	(obravnava in sprejem poročila ter ocena volilnih aktivnosti med 1. in 2, temeljno kandidat cijsko konferenco,
—	obravnava in usklajevanje ter predlaganje možnih kandidatov za delegate ZVEZNEGA ZBORA SKUPŠČINE SFRJ,
—	obravnavanje in oblikovanje stališča o' možnih kandidatih za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini, (skupščinah SIS v občini ter nosilce vodilnih funkcij v Skupščini SRS in skupščinah SIS republike,,
W predlogih možnih kandidatov za delegate DPZ .skupščine SRS, ' lip | . .
—	predlog možnih kandidatov za zbor republik in pokrajin,
—	predlog možnih kandidatov za člane Predsedstva SRS,
—	(določili delegata za DRUGO SEJO občinske; kandidacijske konference.
J.: Gabršček
Nezgode v mesecu februarju
. Iz podatkov tsilnžbe varstva pri delu je razvidno, da je bilo v mesecu februar ju 25 nezgod pri delu in. izgubljenih 496 delovnih dni. Tu so všteti tudi izgubljeni dnevi boleznin zaradi delovnih nezgod v zadnjih mesecih leta 1977 oziroma v januarju 1978.
V mesecu februarju je bilo prijavljeno 8 nezgod na poti na delo oziroma z dela in izgubijenib 241 delovnih dni.
Pregled nezgod pri delu in na poti po posameznih temeljnih organizacijah in DS:
TOZD	Nesreče	Izgubljeni	Nesreče	Izgubljeni
	pri delu	dnevi	na poti	dnevi
Elektroipdavž.	• •	. 12 .	'	' . 	
Jeklarna 1	1	17	Sl	' 	 -
Jeklarna II	1	9		s
Valjarna I	3	16	2	; 137 : :
Valjarna 11	3	41	— •	—
Jeklo vlek	1	5			i- . ,.	• ”*\
Livarna I	2	43	—	. Ipi ' ■ -V
Livarna II	7	192	3	46
Ob delo valni ca valjev	i	31			* '• .v-
TT — Montaža	1	14	.: i	5
Elektroobrat	—	22' '	i	26
Vzdrž. dvig. transp. naprav	1	19	. —	—
Transport	1	10	; 		m
GSKG	1	38-	—	22
DPG	1	9	—	88-81 i i
DS za prip. proizvodnje	1	1	— '	—
DS za invest. in razvoj	. Pppl	17		 ...	• —m
DS za finance	. ' —	gj!	1	5 ■
Skupaj DO	'25	496	8	' 24Ï "
SVETOVNI DAN ZDRAVJA - 7. APRIL
(Nadaljevanje z 10. strani).
O pomembnosti arterijske hi-pertenzije, njenim. (Zgodnjim odkrivanjem in zdravljenju (govorijo tudi statistični podatki, da znatno dlje živijo tisti, ki imajo normalen krvni pritisk, odnosno nižje : vrednosti krvnega pritiska v odnosu na osebe z arterijsko hipeitenzijo. Glede:• tega je cilj zdravstvene službe in nas vseh, da se osebe z (zvišanim krvnim pritiskom začnejo takoj zdraviti s pogostejšimi obiski pri zdravniku, ker isb za popolno in pravilno klinično oceno potrebna pogosta merjenja krvnega pritiska ■ (v sedečem položaju, idealno pa je tudi v ležečem in stoječem) in da visak posameznik prevzame splošne mere, ki pospešijo znižanje krvnega pritiska in ki bo pomembne za vse oblike arterijske hiipertenzije.
Te splošne mere pa so:
—	zmanjšanje telesne teže, ki je (glavni cilj pri'zdravljenju bolnikov, ki so predebeli;
—	fizična aktivnost — ne sme se je zanemariti in se mora izvajati v obliki pešačenja, lažje gimnastike;
—	normalno spanje in počitek, ki so neobhodni za fizični in psihični mir bolnika;
—	psihično umiriti bolnika, odkrivanje in odstranjevanje tistih vzrokov; ki neposredna vplivajo ha bolnika;
—	(zdrava prehrana, ki mora vsebovati čim manj soli in masti — hrana naj ho pripravljena na olju .ali (rastlinski masti;
-=- prepoved kajenja, kava in alkohol dovoljena v manjših količinah.
Kdo bo odgovoren za morebitno nezgodo?
V mešalni postaji jeklenke s propan-butan plinom za livarno II in kuhinjo. Jeklenke dostavljajo dnevno S'kamionom na cesto
dar je ta varianta kasheje. odpadla. Naslednji predlog je bil, da. .se uredi prevoz s kamionom iž smeri od jeklarne I prek že-
i «-’*t
1
lili
■

Težko, in nevarno prenašanje jeklenk
do stopnic, od koder jih delavci nosijo prazne (Oziroma polne po stopnicah. Omenjeno prenašanje po zelo istrinih in težko dostopnih stopnicah, predstavlja za te delavce precejšen napor in še večjo nevarnost za padec, katerega posledice bi bile lahko usodne. Na ta problem je bilo že nešteto urgenc. Pred dvemi leti je bil tovariš. Milan ■ Mežnar, takrat zaposlen v- službi, varstva pri delu, zadolžen, da, pripravi načrt naprave za transport jeklenk, ven-
lezniških tirov, kar bi se dalo brez velikih .stroškov tudi. urediti; s ¡kamionom bi lahko pripeljali jeklenke do nevarnostne: ca-, ne, od koder bi jih znosili približno 10 in dulec po ravnem terenu. Temu predlogu pa nasprotuje vodstvo železniškega transporta z mnenjem, da je že itak preveč prehodov čez železniške tire. Mnenja, sem» da bi se kljub vsemu z dobro voljo našla pametna rešitev tega problema, preden bo prišlo do nesreče.
Gasilska
Gre za nevarnost gozdnih požarov, ki so prav v apomladau.skih mesecih najbolj pogosti. Vzroki za to iso predvsem v tem, da so tla gozdov v tem času še nepokrita s svežo ledino in pa i v tem, ker ¡spomladi vršimo čiščenje gozdov ia travnikov ob gozdovih s sežiganjem odpadkov. Kaj pomenijo (gozdne površine za goispadansptvio in za počutje človeka, dobro vemo. Čuvati gozd pred požarom je dolžnost slehernega občana, ne le takrat, kadar ga požar neposredno ogroža, temveč že prej, 'to je v obliki préventive. Varstvo gozdov pred požarom je posebej urejeno z .republiškim predpisom, v katerem. isp zajeti predvsem inasledniji najvažnejši požarnovarnostni ukrepi:
¡1. Prepovedano je kuriti v gozdovih in v bližini gozdov v suliem in vetrovnem vremenu, kadar pa vetra ni, je dovoljeno kuriti samo pod nadzorstvom.
•2. Opozarjamo vse, ki se mudijo v gozdu, ida/je kurjenje in odmetavanje gorečih vžigalic ter neulgaslih cigaretnih ogorkov, prepovedano.
3.	Obvezujejo vise občane, ki se mudijo v igoizdu ali neposredni bližini,.predvsem v času vikendov, da poskrbijo za ukrepe, is katerimi bi preprečili nastanek požara, če pa požar nastane, so ga dolžni pogasiti.
kronika
. Glede na gozdni sestav so .iglavci najbolj izpostavljeni nevarnostim požara, saj se ti glede na biološki sestav drevja (smola) hitro širijo. ||
Glede na vrste gozdnih požarov so najbolj pogosti ¡talni j požari, pri čemer gori suha trava, listje, humus, grmičevje in razni drugi odpadki. Talni požar gasimo tako, da tolčemo po njem od roba proti ¡notranjosti s svežimi vejami, povezanimi v .šop, z lopatami in gasilskimi metlami.; Večkrat smo tudi v takšni situaciji, da goreče površine posipavamo z zemljo ali polijemo z vodo; kjer je le ta dosegljiva. Pri gašenju moramo" uporabiti tako taktiko, da ogenj obkolimo na določeni površini in mu preprečimo nadaljnje prodiranje.
Ce menimo, da ognja kljub prizadevanju ne bomo mogli sami obvladati,- pokličimo najbližjo gasilsko enoto, obvestimo ljudsko milico in gozdarskega uslužbenca. Tudi po prihodu gasilcev je vsak občan po zakonu dolžan pomagati pri gašenju.
Na koncu še posebno opozorilo glede igre otrok z ognjem, saj leti povzročijo veliko gozdnih požarov. Pravočasno jih opozorimo na te nevarnosti in ne dovolimo nošnje in uporabe vžigalic in drugih vžigalnih predmetov.
BOGAT ZAKLJUČEK ZIMSKE SEZONE
, V. mesecu februarju in prvih dneli meseca marca je bilo v organizaciji 'TVD Partizan, fcomisi-je za rekreacijo in občinskega
¡sindikalnega ¡sveta vrsta tekmovanj v smučanju, katerim so se.v velikemštevila . ¡odzvali naši delavci in mladina Štor.
Skupina od 35 do 45 let:
1.	Kumperger Ivan, MO
2.	Pisanec Štefan, OSS
3.	Rozman Rudi. MO
Skupina nad 45 let:
1.	Kranjc Emil, ¡valjana
2,	Kavka Franc, OSS
5.	Zupanič Konrad, OSS
Zenske iso ’tekmovale na progi B i§-''rezultati:
1.	Čanžek Marjana, .¡OSS
2.	Kavka Lidija, elek.-energ,
3.	- ¡Sikale Jožica, OSS
Ekipe so se razvrstile takole:
1.	Tovarna traktorjev
2.	Kontrola kakovosti in razvoj
3.	Skupne službe
4-3. Elektro-energetšlki
4.	-5. Mehanična
6.	Mehanska obdelava
7.	Livarne
8.	Valjarne
9.	Jeklarne (samo dva tekmovalca).
Ob zaključku iso prvi trije tekmovalci prejeli kolajne in ¡praktična ¡darila. Kolajne za dosežem uspeh je tekmovalcem podelil v. d. predsednika poslovodnega odbora Dušan Burnik, dipl. ing.
PRVENSTVO SLOVENSKIH ŽELEZARN
Finale letošnjih zimskih tekmovanj za želežarje iz Štor je bilo na Gorenjskem — na prvenstvu Slovenskih železarn.
V odlični organizaciji Konference osnovnih organizacij Isinidi-kata »VERIGA« Lesce in v prelepem sončnem Vremenu so se slovenski železarji pomerili v veleslalomu, ¡sankanju in v tekih.
—. v starostni skupini od 25 do 35 let je bila Čanžek Marjana .7. in Bohorč Nada 12., .
— v staroistni skupini do 25 let pa je bila Sikole Jožica ¡deveta. ,
Ekipno je pri 'ženskah zmagala Železarna Jesenice.
V	tekmovanju v veleslalomu za moške- so naši tekmovalci dosegli naslednje razvrstitve:
: ;— v ¡starostni ¡skupini od 35 do 45 let je bil 6. Mastnak Maks, 7. Rozman Franc, 12. ¡Senčič Srečko itd.,
—■ v starostni skupini do 25 let je bil Galuf Srečko H., Stojan Jože 13. in Holcinger Karli 15.
Ekipno je zmagala Železarna Jesenice.
Smučarski teki so vedno zanimivi. Tudi takrat .iso prva mesta zasedli tekači Raven in Jesenic. Proge ¡so bile ¡odlično pripravljene.- ¡Pripravili so jih prizadevni smučarski ¡delavci Partizana Gorje.
Na progi dolgi 6 km so ¡tekmovali člani v starostni skupini do 35 let. Med 18 tekmovalci so Štor-jani zasedli naslednja mesta: Zupanc'Franc 13., Vrtovec Branko
14.	in Štanfe Rudi ¡16. mesto. Člani nad 35 let starosti so tekmovali na. 3 km dolgi progi. Našo ekipo ista zastopala ¡brata Kavka. Med 20 tekmovalci je FiraUci zasedel 10. mesto, Marjan pa 12. mesto.
Med ekipami je bila prva Železarna Ravne.
V	¡sankanju ismo prvič nastopili tudi z žensko ekipo in dosegli ¡nepričakovano dobro uvrstitev. Tako je bila Jereb Jožica tretja in prejela kolajno, Lamutova pa peta. Ekipno so bile nase tekmovalke ¡druge.
Skupni posnetek najboljših v tekmovanju za »Mladenov pokal« z Zeličevima
MLADENOV POKAL
V organizaciji TVD Partizan Štore je bilo, 18. februarja 1978 na ¡smučiščih pri Celjski koči tekmovanje v 'veleslalomu za »Mladenov pokal«. Tekmovanja se je udeležilo 64 tekmovalcev.
Pred pričetkom tekmovanja je Tine Veber v ¡imenu društva TVD Partizan,v svojem ¡govoru označil pomen tega ¡tekmovanja in izrazil željo, ¡da bi to tekmovanje postalo vsakoletna tradicionalna prireditev.
REZULTATI TEKMOVANJA
V	VELESLALOMU
Pionirke od 12 do 14 let:
1.	Kroflič Tina
2.	Kajba Milojka
3.	Sivka Breda
¡Članice
1.	Veber Jasna
2.	Čanžek Mar jana
Pionirji od 12 do 14 let:
1.	Kavka Dejan
2.	Arčan Jože -
3.	Bokšan Gorazd
T
Nastopilo je 26 pionirjev. Zmagovalec Dejan Kavka pa je prejel -tudi pokal. .
Mladinci od 14 do 18 let
1.	Koželj Bojan
2.	Arzenšek Uroš
3.	škornik Igor
Člani nad 18 let:
1.	Lorger Edo
2.	Kolar Marjan
3.	D rob tic Albin
Nastopilo jo 26 tekmovalcev.]
PRVENSTVO ŽELEZARNE
V	VELESLALOMU
: Pod pokroviteljstvom komisije za rekreacijo Železarne Štore je bilo pri Celjski koči ¡tekmovanje
železarjev v .veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo 99 tekmovalcev, ki iso bili razdeljeni v več ¡starostnih skupin. Tekmovali ¡so na ¡dveh progah, ki jih je postavil Tine Veber. Proge niso ¡bile’ zahtevne vendar pa so omogočale tekmovalcem, ¡da so pokazali vse svoje ¡smučarske ¡sposobnosti in tekmovalni duh. Dosežena mesta posameznikov so veljala tudi za ekipno oceno. Zato so ob progi in na cilju, bili navijači posebno glasni z ¡vzpodbujanjem svojih tekmovalcev,
Tekmovanje je bilo odlično organizirano. Tudi močno sneženje ni vplivalo na razpoloženje _ tekmovalcev in gledalcev, ki so vztrajali ob progi in na cilju Vse dotlej, dokler ni skozi cilj ¡prispel zadnji tekmovalec.
REZULTATI TEKMOVANJA NA PROGI A:
Skupina do 25 let:
1.	Kavka Aleš, TT ,
2.	Galuf Srečko, TT
3.	Šeruga Mitja, elektroenerg.
Skupina od 25 do 35 let:
1.	Žolc ar Bogdan, inv. in razvoj
2.	Lorger Edi, TT
3.	Renčelj Miran, inv. in razvoj
Skupina od 35 do 45 let:
|| Mastnak Maks, mehanična
2.	Veber Tine, OSS
3,	'Senčic Srečko,. OSS ,
REZULTATI TEKMOVANJA NA PROGI B:
Skupina do 25 let:
1.	Kranjc Vinko, TT.
2.	Herman Milan, TT
5.	Zupane Eranč;,elek.-energ.
Skupina od 25 do 55 let:
1.	Čanžek Vlado, mehanična
2.	Ojsteršek Jože, MO
5.	Kresnik Janez, elek.-energ.
Podelitev kolajn najboljšim v medobratnem tekmovanju
Tekmovanja Slovenskih železarn so se udeležile vse ekipe razen ekipe TOVIL iz Ljubljane.
, Na ,smučiščih. Zatrnika so potekali ¡boji ža čimboljše-uvrstitve V veleslalomu.
Prve šo štartale ženske, ki so bile razdeljene V tri starostne skupine: ■'
- -- v starostni skupini nad 35 let je Kavka Lidija zasedla 6. mesto,
' Moški v sankanju so zasedli pričakovana mesta. Spreitzer Hinko je ¡bil 9., Drobne Albin 12., Kavčič Firanc il7, in Selič Edi 18. med 31 ’tekmovalci.
Ekipnd je moška ekipa zasedla-4, ¡mesto. ;
. Z udeležbo in ¡rezultati naših tekmovalcev smo lahko zelo zadovoljni, saj bb pogojih, ki jih imamo v Štorah, dosegamo razmeroma dobre uvrstitve med slovenskimi železarji.
						
KAJ	Dl	RO vs;	K 1	E 'V 1	ESI	; 1
. Y mesecu. idbruarjni so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje ¡kadrovske spremem-be:
NOVI ČLANI NASE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA,
. Žafran Jože, NK delavec — jek-lovlek ; Jug Branko, NK delavec
—	obrat -transport; Romih Biran-ko, NK delavec vzdrž. trans-p. sred.; Jagodič Edo," K Y avtomehanik, Dolšak Anton, NK delavec, Oberski Fr.anic, KV avtomehanik
—	montaža TT; Strašek Anton, NK delavec, -Smrečnik Boris, KY avtomehanik, Carevič Miodrag, NK delavec, Matič Peter, NK délavée, Vukovič Radenko, NK delavec — TT mehanska obdelava; Marič -Srečko, KV avtomehanik, Vizjak Ivan, SS istroj-ni tehnik;.— TT materialno koop. -s.; Selič Sonja, iSS ekonomski tehnik v TT kontrola kvalitete; Knez Zlatko, NK delavec, Fras Marija, telefo-nîst-administrator — merilna služba; Gajser Jožef, NK delavec
—	nadzorna ¡služba; Sikošek Milena/KV administrator —• odd. za splošne -zadeve; Mernik Stanislava, NK delavka — tajništvo DPO ; Kamenik Viljem, NK delavec, Gobec Branko, NK delavec, Šivafc Stjepam, NK delavec, Čekic Mi-lés, NK délavée, Malbašič Mili-sav, NK delavec -— -livarna I; Lončarič Miroslav, NK -delavec -Ig livarna II; Dujič Marjan, NK delavec —, jeklarna I; Vodeb Bogdana, KV prodajalka S- el. plavž; Kopranovič Milomir, NK delavec, Bojanič Brane, NK delavec, Dizdarevič Esad. NK delavec, Jurše Vladimir, NK delavec, Tovornik Jožefa, KV administrator
—	valjarna I; Gračner Silvo, NK delavec — valjarna II; Konec Marija, NK delavka — komunala.
IZ JLA SO SE VRNILI
Jošt Manjah, KV strugar — TOZD kontrola kakovosti, Vodišek Stanko, PK žerjavovo d ja — MO obdelovalnica valjev; Loknar Kadi, PK -strugarMO obdelovalnica vialjev, Mikolič Jožef, KV strugar — MO obdelovalnica litine, Pantoš Milanko, KV strugar — MO obdelovalnica litine; Hebar Jožef, VŠ ing. kemije-^TOZD kontrola kakovosti; Selško, Drago, KV elektromehanik — olektro-obrat; Pačnik Franc, NK delavec c- valjarna II, Prebreza Shefki, NK delavec - — livarna I.
Želimo jim prijetno počutje med nami!
SAMOVOLJNO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZICIJO
A jeti Halil, NK delavec — jeklarna I; Jošt Drago, NK delavec — valjarna I; Memeti Gaf-ur, NK delavec — -livarna I; Maj-dan-džič Karlo, PK armirec— valjarna I; Tramšek Viktor, NK delavec — el. plavž; Horvat Franc, PK pre-mikač —" obrat transport; Softič Zilhad, NK delavec Sr jeklarna I; Arsenic Dragolj.nlb, PK elektro-varilec — (livarna II; Lipar-Jože, NK delavec — valjarna II; Obra-dovič Stanko, KV -mehanik krnet, strojev 3— livarna I; j Mastnak Franc, KV strugar — MO orodjarna; Krušlin Dra-gutin, NK delavec.— livarna I; Zafcovšek Rado, NK delavec	-jeklovlek;
Plevnik Dragomir, NK delavec — livarna H.
Po lastni želji je odšel Nikolič Petar, NK delavec — livarna I.''
Iz DO je bil izključen Duspara Ivo, NK -delavec — jeklarna J,
Sporazumno s podjetjem so odšli:
Jager Viktor, KV livar — TT kontrola kvalitete; Rataj Ivan, KV ¡strugar — abdèlo vadnica litine in- Mersla-vič Frane, ekonomist i-z komerciale.
Zaradi prekinitve v poizkusni dobi sta odšla:
Loinčarič Miroslav, -NK delavec iz livarne II in Jurše Vladimir; NK -delavec iz -valjarne I.
Odpoved delavca:
Pollak Albin, NK delavec ;— TT montaža; Delič Hazim, NK delavec, livarna II, Podjavoršek Venčeslav, KV elektromehanik — elektroobrat; Firant Rajko, NK delavec jggg jeklarna I; Romih Srečko, KV avtoklepar — oddelek za kakovost, Guček Anton, PK transportni delavec — ohrat transport; Rupret Rozalija, ekonomski tehnik — priprava vzdrževanja.'
NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI
Tepič Momčillo, valjarna II in Tepič Ljeposava, komunala; Butinar Darko, kontrola kakovosti, Porič A-sirn, livarna I, Močnik Jože,' valjarna I, Kladnik Franc, elek-troobrat, Hažič Edhern, valjarna II, Domaiujko Ivan, priprava. MO in Domaujko Zdenka, finančni isektor, Regoršek Srečko, mehanična delavnica, Jazbec Ivan, -livarna I in Jazbec Marija, energetski olbrat, Tomšič Vlado, MO ' orodjarna, Doiberšek Franc, energetski obrat, Husič Okan, jeklarna-I, Šket Alojz, jeklarna I in Vreže Jože, livarna II.
ODŠLI V JLA
Hrovat F rane, KV avtomehanik — TT montaža; Gajšek Srečko, NK delavec — valjarna. I; Knafelc 'Danijel, NK delavec— mehanična delavnica; Smole Franc, NK delavec — vzdrž. tr. sred., Pajek Leopold, KV strugar '4- obdelovalnica -valjev.
ŽIVLJENJSKO POT Jn
Na novo življenjsko pot so stopili:
Dečma-n Jože, Stojan Jože. in Bek Janez iz jeklarne II; Podja-
voršek Venčeslav in Novak Anton iz elektroobrata; Krajnc Drago ilz energetskega obrata, Marič Srečko iz TT — (skladišče, Guček Janez iz livarne II in Čepin Miloš iz TT mehanska obdelava.
Vsem želimo obilo družinske sreče!
Popravek:
Pri kadrovskih vesteh je bilo v zadnji -številki Štorskega žele-zarja -pomotoma navedeno, da se je tov. A-nderl-uh Anton iz nadzorne službe.poročil.
Pravilno je, -da je -dobil naraščaj in ¡se za nastalo pomoto opravičujemo, * * * * * * 7 8
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno —. Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Gabršček Jože, knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zmahar Ivan —-Odgovorni in glavni urednik: Kavka Frane, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU
DELOVNO OBVEZNOST SO KRŠILI
-1. BERGHAUS Silvo, livarna II, dne 17. 12. neopravičeno izostal z dela, dne -23. 1-2. 1977 piriše/1 vinjen ina delo- JI javni opomin.
■2. BEČIRI Saibri, livarna II, d-ne 12. 1-2. 1977 neopravičeno izostal z -dela, dne 17. 12. 1977 odklonil delo — javni opomin.
■ 3. ZEKA Nulhi, -livarna II, dne 17. .112. 1977 odklonil deilo — javni opomin.
4 BALIJA Isnhet, valjarna II, dne 8., 9. 1-2. 1977 neopravičeno izostali iz-dela — javili opomin.
5.	GRADIČ Alojz, valjarna I, dine 5. in 6. 12. 1977 neopravičeno izostal z dela —javni opomin.
6.	ŽAGAR Franc, valjarna II, dne 8. -12. -1977 neopravičeno izostal -z dela — javni opomin.
7.	MILEKIC Milenko, jeklarna I, dne 9.10. in 11. 12. 1977 neopra-
1.	SEKIRAQA Shaib, livarna I, od 21. -10. do ¡7. 11. 1977 in 17. 12. 1977, dne 9. in 10. 1. 1978 neopravičeno izostali z dela -— prenehanje delavca v združenem delu pogojno za 1 leto.
2.	HUSKIČ A-dil, livarna I, od
19.	9. do 1 10. 1977 neopravičeno izostal -z -dela — pogojno prenehanje delavca v združenem delu' za 1 leto.
3.	KECMAN Milan, livarna II, dne 15. in 28. 12. 1977 neopravičeno izostal z dela — prenehanje lastnosti delavca v združenem delu pogojno za 6 mesecev.
4 FIRER Duišan, livarna II, dne 31. 10., 2. in 19. 11. 1977 neopravičeno izostal z dela JI prenehanje lastnosti delavca v združenem delu pogojno za 6 mesecev.
5.	MLAKAR Viktor, jeklovlek, dne. 26. 11 1977 samovoljno -zapustil delovno mesto ob 18. uri, dne 1., 2. in 3, 12.; 19. 11. ter 20. in 21. -10. 1977 neopravičeno izostal z dela — prenehanje lastnosti delavca v združenem delu pogojno za 6 mesecev.
6.	ŽLENDER Jože, jeklarna I, dne 5. 11. 1977'neopravičeno iz-
vičeno -izostali z dela — javni opomin.
8.	-KRAMPERŠEK Matija, valjarna I, dne 21. 12. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
9.	FIJAVŽ Ljubko, valjarna II, dne 7. 12. 1977 zastružil valj, dne
8.	12. 1977 namerno napačno prikazovanje opravljenega dela — javni opomin.
10.	BRKIČ Pero, valjarna I, dne
15.	12. 1977 neopravičeno izostal z dela S javni opomin.
11.	KUŽNER Av-guist, livarna II, d-ne 23. 12 1977 prišel vinjen na delo, dne 17. 12. 1977 neopravičeno izostal z dela —. javni opomin.
12.	AUDIN Fetali, livarna U, dine -17. T2. 1977 odklonil delo §ji javni opomin.
ostal z dela — prenehanje lastnosti delavca v združenem delu pogojno za 6 mesecev. -
7.	JAKOVLJEVIČ Milan, valjarna I, dine 16., 17., 18. in 19. 11. 1977 neopravičeno izostal z dela -77 javni opomin.
8.	VERK Marjan, valjarna I, dne 26. 11. 1977 neoipravičeno izostal z dela -g prenehanje lastno--sti delavca v združenem delu pogojno za 6 mesecev.
9.	PEER jože, valjarna II, dne 7. in 8. 10. 1977 neopravičeno izostal z dela -- -prenehanje lastnosti delavca v združenem delu pogojno za 6 mesecev.
Štore, dne 10. 3. 1978
P/ravna služba
Zaradi pomanjkanja- ¡prostora nismo mogli objaviti vsega dospelega gradiva. Objavljeno bo v naslednji številki »Železarja«. ,