% podarske y obrtniške m Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarDici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. y £>•: ~ i J < Ljubljani v sredo 18. aprila 1877. O b 8 e g : O vaganji goveje živine. Dva opomina kmetovalcem. in reki iz dopisi. Istre. Novičar. Angora. (Dal/) O Turskih homatijah. Vinska kupčija. Deželni zbori Nekaj o potresih. Mnogovrstne novice. Prislovice Naši Gospodarske stvari y vaganji goveje živine. Iz Šm. na Gorenjskem je přejelo vredništvo dopii nanašaje se na sestavek v zadnjem listu „Novic y yy vaga pri kmetijstvu" , ugovarj y da ni mogoee živme vagati zato vagali. y ker t Je rokah, v To nimajo vag po kmetih . da bi živino res î da nima vsak kmetovalec take kateri bi živino, naložene cele vozove gal, kakor jih imajo na rnit- vage pri in kaj druzega velikega nicah (šrangah). In če take vage ni, se vé da ni mo goče vagati živine. Al govejo živino ceniti i kolik m m e s á namesti vage imamo m že pred več leti na svitlo dal dr tere je že mnogo med našim ljudstvom zaklana katero je Bleiweis in ka- y (Cen gold.) to m se dá izvedeti teža živine tako natanko, da ne bo šlo lahko za 10 funtov navskriž M era ta v crnih črticah razdeljen na p škatljici shranjen trak y ki je po in kateremu je pri poduk y kako se živina meri s tem trakom in po tem izvé , koliko bode imela zaklan mesá y kar je po sebno važno zvedeti takrat, kedar gospodar živino me sarju prodaja, da ga zarad teže ne more opehariti. Meri se pa živina z omenjenim trakom na širo- kost in dolgost Na kost se meri živina tako, da se prvi konec traka nastavi na kom ali vidermaž naj njih nog ok na mesto hrbta, potem se Peli } to je y na tikoma zad spred drug čez pleča (dobro nategnjen) strani spet do koma pride Zdaj da trak katero šte- se na pogleda in tista mera zapiše ali zupomni, vilka kaže. Dolgost živine se pa meri z dobro nategnjenim trakom od koma naravnost doli po hrbtu prav do konca dnjega steg y to y si v glavi mislimo , da bi noter do tište linije, katero pik od zgofi doli poteg njena y zadela najskrajni del zadnjega stegna. Zd se spet na trak pogleda in mera zapomni, katero šte vilka kaže Izvedeti na papirji zrajtanega od desne do leve zadnjih številk izbrišemo, nam ostanek številk kaže težo mesa, ki ga ima živina na libre ali funte. razjašnjenje te prerajtbe damo en izgled: Re- cimo, da je goveđe 72 pavcov široko, 54 pavcev pa dolgo. Najpop*«j se pošteva po gori reČenem navodu številka širokosti 72 sama pošteve je seboj, to je, z 72 y znesek te 5 dolgosti »nesek je enkrat z 149, kar znese 41,710.464 , ta znesek se pošteva potem s številko 279.936: ta znesek se pošteva še če se sedaj zbriše od desne do leve zadnjih 5 številk , ostane 417 ima govedo 417 funtov mesa. y tedaj Da se pa ni treba s prerajtovanjem vkvarjati pridjana meri tablica, na kateri je treba > Je po meri živine dobíjeno številko dolgosti zgorej in številko širokosti na sprednji strani poiskati in v tišti vrsti zapisani znesek najti, ki kaže libre ali funte mesa. Na priliko: dolgost goveda je 58 palcev, širokost pa 89, tedaj vaga meso (kakor tablica kaže) 684 funtov. Pri bik ih se mora na to vižo izvedeni teži mesa polovica teže vrata prišteti, katera se po videzu prevdari. Po ti meri najdena teža bo le malokaterikrat ve- čemu za do 10 funtov pri 100 funtih navskriž šla. Včasih ae po tej cenitvi ne zmotimo ne za funt ; naj-več zná zmota 17 funtov pri celi živini znesti. Se vé, da se mora natanko meriti, kakor smo rekli. Loja pri srednji debeli živini na 100 funtov ali cent mesa se ceni 18 do 20 funtov. Sploh pa se znesek loja pri sicer dobro reje ni pa ne spitani živini noter do popolnoma spitane spreminja od 10 do 42 funtov na cent mesa. Prav gotovega se pa ne dá za cenitev loja nič reči; to mora izveden čiovek sam presoditi. mesa b 1 V V * kaze si sedaj koliko bo zaklano govedo imelo aupno, v*« u. jv se najpoprej številka, katera nam ali ne. Iz te preiskave je razvidno Dva opomina kmetovalcem. Zarad setve Rigajskega lanú. Dunajska viša kmetijska šola je preiskavala Ruski (Rigajski) lan, ki ga je družba kmetijska Stajarska letos kupila , da bi se izvedelo : ali je seme čisto in dobro loj kost, pošteva (multiplicira) sama da seme v obče eboj y zne- y y ki ga po ti poštevi dobimo , poštevamo še s šte sek vilko, ki nam je dolgost živine dala, smo ga pri tej drugi poštevi dobili, poštevamo še en- teže skega da so tudi zrnja teža letošnjega lanú memo lan-in da mu je letos manj primešanih slabih zrn in z ne y ki OCkSJf^Ck y ILI UCi UJU J V l^tvo J — in manj plevela in prahů. Ker pa vendar tudi letos brez naavetuje časnik Štajarske družbe kmetijske a ^ — m « * . m Li '1 m poštevamo še en- tega ni, nasvetuje časmfe tttajarsKe aruzoe KmeujsK tega celega zneska gospodarjem, ki so to seme kupili, naj ga pred setvij krat s številko 149 Ako daj 13 > či a ti j m da nekoliko (desetinko več) kakor navadno sejejo, da lanisče bode dovolj gosto Ker ne vemo, od katerega trgovca kmetijska družba přejela Rusovsko seme, zato ne vemo, nastanejo podzemeljske votline; v take Na ta način nastane naj več potresov. Vendar uteg- nejo še drugi vzroki krivi biti temu , na pr. raztopijivo , da vdere ska- Stajarska kamnino, kamnito sol, gips itd. utegne voda sprati ali to Ali iu, bčtl vclja od njega, vcija »uui uu uoicgo, ai ^a tuTjo tu uopi«»j &iajiu punco. oc pillil ^gaaij je Kranjska družba kupila. Vsakako pa bodo tudi go nagloma razprostro, se godi enako, kakor pri vodenem ljá tudi od ti stega ki ga lovje in napravi krajin potres. Ako se pli ni (gazi) spodarji Kranjski prav zadeli, ako ne prezró gori na- soparu i. * • 11J ega priporočila, da Berne pred setvijo dob č in ga nekoliko gosteje sejejo Zarad pokoncavanja gosenic. Mehka letošnja zima je bila gosenčini zalegi jako ugodna; bati se je tedaj, če tudi vremenska uima nam ne pokončá obilega sadnega pridelka, da ga veliko veliko požró gosenice , ki so začele že gnjezda svoja za-puščati, in se po vejah razhajati. Predstojnik kmetijske podružnice Kirchbacbske na Stajarskem priporoča zato petroleum, s katerim se mu je lani posrečilo, ome-njenega mrčesa veliko in zdatno pokončati. Celo gosenic no gnjezdo naj se s peresom, pomoče- in pri tej priči so go- Po teh vzrokih je tudi potres različen : ali se po-mika horizontalno naprej preko manjših ali većih širjav uv* •^^ui.v-iuw r J j/t v^i^v/ ujuu aiu cw1 v vu1u uli (. CM v celó delov svetá, ali pa gré od enega središča na vse kraje kakor radiji krogle. V zadnjem slučaji se bo potres na površji zemlje najmočneje čutil ravno tam, kjer je spodej potres nastal. Cim dalje od tega kraja manj se bo čutil. y tem Zemlja se dalje utegne tresti ali tako, kakor da bi jo kdo suval, ali se neprenehoma maj at », aii pa vrtiti. Dolgost potresa je različna, od malo sekund do več mesecev. 1783. Potres v Kalabriji se je pričel 5. svečana ta. Razširii se je leta, končal pa se se 1786. nim v petroleum, namaže senice mrtve IA IU y LI CM ULI Ch U \J y IU pravi gosp. Grabner. čez 65 geografičnih miij, prvo leto je bilo čutiti čez 1000 prav hudih. Mesto Cumana je stresov, med njimi 500 To pa se mora zarano zjutraj zgoditi. bilo 21. oktobra 1766. leta v malo minutah popolnoma so se po tem tresla še celih 14 mesecev. razsuto, tla pa fiospodarske novice. # Kup Čij ska novica. - Vinska kupčija tako pise i) Slov. Gosp." iz Stajarskega se vendar enkrat začne bolj živo gibati. Iz več strani poizvemo cena vinu nekoliko gosto kupci glasiti. y da Je poskočila, ker se začenjajo bolj po; Ptuju se posebno dobro prodaja staro vino od leta 1873., 1874., 1875. V Mariboru pla- Potres v novem Madridu v Missouri-ju (1811. je trajal skoro dve leti in se razširii po velikem delu 8everne Amerike. Najstrašnejši potres je bil 1693. leta v Siciliji, razdjal je Katanijo in 49 drugih krajev, pokončai več ko 60.000 ljudi. Znani potres v Lisabonu na Portu-galjskem (1. novembra 1755. 1.) je bilrazsirjen čez več ko 13. del vsega površja zemlje. Najredkeji so vrtivni ali krožni potresi, pa so cuj ej o novo vino po 70 115 gold, in še aražje y v Ko- tudi njicab pa po 80—90 gold. Tudi Hrvatsko in Ogersko se reci najnevarnejši. Pri njih je čudna prikazen ta da same ob sebi sučejo, a se vendar ne prekucnejo. vino pridobiva po ceni. Szeszardu so skoro vse vino Gori omenjeni potres v Siciliji je bil tak. Kata- poprodali. Iz Veršeca v Banatu so Jetos posebno veliko niji so se stebri, drevesa, celó zidovje, od južno-za* vina prodali na Poljsko in Rusko. Čudno je to, da med Padne strani zasukali proti vzhodni. Cela zemljišca so tem Nemci in Francozi tožijo, da nimajo vinskih kupčev toliko, kakor poprej. Zadnji čas so jim začela ita- lijanska vina kupčijo motiti. Iz Kalifornije v Ame- riki so pripeljali v Evropo posebno na Angleško veliko ; vsled tega je cena povsod nekoliko padla , zlasti bila prevržena, tako da so svoje prostore zaměnila z drugimi. Tudi potresi, pri kor če bi kdo ob njo a terih se zemlja tako stresa, ka- tolkel, so včasih strašni. Navadno žita prihaja sunek kolikor toliko navpik od zdolej pri pšenici in rži, ječmen in koruza pa dobivata po vsod boljšo ceno, zlasti na Dunaju. — Druga kupčija na pr. s klavno živino, z lesom, volno itd. večidel stoji, vrbu in delà kakor da bi se tam smodnik vžgal. se ali slab o • * t str ni giblje. Set va se kaže po vsej Av epa, in tudi trs je zimo večidel srečno přestal. proti Hiše se večkrat mahoma vderó aii razrušijo. Leta 1797. je bilo mesto Riobarnba po takem potresu razdjano , v malo sekundah je bilo v razvalinab. Trámové, celó člo- veška trupla je vrglo več sto čevljev visoko na bližnji holmec. i'odučile stvari Nekaj potresih. Najmanj nevařen je potres , ob katerem se zemlja včasih daleč na široko zibije, kakor valovi. Pl. Aleksander Humboidt je skušal po teh zibljajih zmeriti naglo8t potresov in našel, da znaša po 7 miij na ini- Ker je bilo zadnji čas z več dežel slišati tresih in smo jih tudi mi cutiii liko spregovoré o tej naravni prikazu naj yy nuto. Poznejši opazovalci so mogli spoznati le po 0. milje naglosti; tedaj ni vedno enaka in se ravna go-Novice" neko- tovo P° trdnosti in vlažnosti kamenja, po katerem gre o Od vseh enju y posebno nih prigodjajev , Kl SU orgauicnemu ** »O^mcm uj;ooy«ouji JO ^aauaiu , KKO, pa člověku in njegovim delom so- vsakem času leta potresi na raznih krajih zemlje ki 80 rganičnemu potres. Po veČletnem opazovanji se je pokazalo da y vražni, ni ga tako strašnega, kakor pot sekundah ali minutah je v stanu mesta, cele pokraj malo so o I^HHH II M\ I II 3'da ob enem nastanejo po krajih, ki so daleč drug od druzega , da so jeseni in pozimi mnogo bolj pogosti ; ko spremeniti v prah in razvaline, pokončati ljudi na tisoče. spomladi in poleti. ■ Za gimKÊÊÊÊÊKÊÊK/KÊKUK^ nasprotnost (reakcija) ognjena tekočega zemeljnega jedra vzrok veljá od časa pl. A. Humboldta sploh Cudn a y z la strašljiva prikazen se pridruži včasih potresom, zamoikio podzemeljsko bob ne nje. Včasih proti trdi skorji naše zemlje. Ako s koz luknjein špranje ni posebno giasno, večkrat ga ceió ni, sèm ter tie pa te skorje voda tako globoko pririje, da pride do vročega nastane strahovito rujovenje, prav pekieask ropot. Zdaj ^ - % ^ 0 % ft m ^ . <• . __— ^ ____a _ _ kamenja ali celó stoplj tv (par) , ta oi ioi^c? lûuuua iu ga iuui uajuc pu viiiict, zuaj rupooe Kaiior robijanje veng. xatk p zemlje. Ce se veliko tacega sopara naredi, je to vzrok meljski grom je bilo včasih slišati po več tednov ta si išče izhoda in ga tudi , se spremeni v sopar vriši, kakor da bi se hotela pod nami vsuti grozna ne- po razpoklinah vihta zdaj ropoče kakor rožljanje verig. Tak podze- potresa ■■i . HHH. m I m Pa ni bilo čutiti potresa, na priliko gromenju podobno tu- y 123 lenje po Mehikanskih gorab januarija meseca 1784. leta Petra, in odpustili mu bodo greh, ki ga je storil s tem, celih 14 dni. da ni začei pravične, svete voiske, katere je tirjal ves Nekaj enacega se je pred nekaterimi leti čulo tudi narod od prvega plemenitasa do posiednjega kmeta. i. ^ v Krimu blizo Iga ne daleč od Ljubljane. Ta prikazen se dá razložiti le tako 9 da zamorejo trdna trupla dobro voditi glasove , potresa pa zato ni čutiti, ker je nasial pregloboko od povrsja zemlje. Po 9) Agram. Presse u Narodno blago. Prislovice in reki iz Istre. Zapisal J. V. Ki se s ključi brani i družinu hrani, ta se glada brani. Slepemu téma ne pači. (Nesramnež ne mara za sram i neumnez ne mara za Molitva gre nauk.) Bogu 9 a kruh u torbu. (Na pravo molitev dá Bog blagoslov.) Vsi ljudi mnogo znaju, a sam Bog vse zná. K > svojemu ni daleko pojti (k imanji ali rodbini, ako se rado ima). Kad e ni debla, ni hlada. (Kjer ni mogočnosti 5 ni vé- likega dela.) Mula je pitoma (krotka), ali udre kopitoma (varuj se potuhnjenca). Vsaka vas ima svoj glas (poseben govor). Dalje je od zla do dobra, nego od dobra do zla. (Raje pride zlo, nego dobro.) Kade se ki rodi, tamo rad beži. (Domovina je mila.) z družino) se ne ključi se brani (zapiraj), s čeljadom karaj. Drage decline i žene, čuvajte se po mene! (Pravi nesrečno umožena žena.) kum 9 ne ni botar; kada fali je čep sub, je kum i botar glub. Dokler je čep mokar (vina kaj v sodu) ni Za sto let ne bo mojih črevljev ni dret. Petebi su mu zakukurikali. (Tako v se rece, ako kdo počne, pa ne more dozidati,) To je vzeto iz basne o Divić-gradu (amphitheater) v Pulji. Učkarske vile so se z nekim Učkarjem vadlale, da bodo jedno noč, noseće kamenje z gore Učke v Pulji Divić-grad , ga sezidale in pokrile, poprej, nego petelini zakukurikajo ; al ta Učkar je umél peteline lepo oponašati, ter je zarano peteline zbudil, da so kukurikali, in tako so déve-vile vadljo zgubile , a Divič grad (grad devic-vil) je ostal nedozidan in nepokrit. (na Stoji na štok (ravno navzgor) ; stoji na pošo pošev). Politične »tvari. Turških homatijah. Rusije poslednjem pismu sem rekel da prila godovi ne bo obsojala niti Ruskega naroda niti Ruskih diplomat Njemu je vojska, naj bo pravična, kakor hoče, gnjusno je treba ogibati, dokler koli je mo- 9 delo , katerega se goče; on misli, da več hudega, kakor dobrega bi storil, ko bi zdaj začei vojsko. Delo Evropejsko še ni sozo- relo, ali 1 \> 1 Vj Mil prav »U J-řl Cl T y OV Ul V4U V U1JUV £J ^ kl J 1 i VJ y ULCk Ul od enega udarca se razsulo, kakor se razleti gnjilo ja-belko, kedar vejo potreseš. Se nekaj let bo treba stati prav še ni dovoljno zgnjilo da bi na straži. Tako on in narod spostljivo posluša 9 prepričan, starec kakor mladeneč, da ne v daljni bodoČ- nosti, se mu bo spolnila srčna želja — prerojenje slo-vanskega sveta. Ko so začele iz Londona leteti telegrafne depeše o Londonakem protokolu, se je Ruski narod čudom čudil, kaj to pomeni. Ko je ta komedija postala nekoliko jasneja , nehali so Rusi soditi, kdaj in kako se bo rešilo slovansko-turško vprašanje. Vědomosti".) Proč, proč let , še ni nastala dôba, razrešiti ga (Tako „Moskovske s tem vprašanjem na nekoliko ? Da bi viděli v bodočnost, poglejmo nazaj v pre- teklo8tî Zdaj zdaj se bo štelo k preteklosti le to po-slednje zverinsko Turško klanje ljudi, le ta poslednja neslanost Evropejskih diplomatov in gnjusna ostudnost drugih politikov. Ko si se načital lanske in letošnje zverinske surovosti, neslanosti in gnjusobe, nehoté prašas 8amega sebe: kako je bilo v Evropi, na primer, pred 50 leti? dikalna, omikana, humanna Evropa prišla do tako rev- brani brezpomoČne Ce je liberalna, razsvetljena, progresivna, ra- > nega rezultata 9 ko se je hlinila , da proti zatiravcem, kristijane proti barbarom, nedolžne proti rabeljnam; kakošno sramotno za človeško vest podobo je morala imeti pri podobnih okoliščinah Evropa pred 50 leti? Strašno je samo zašepetati imena diplo- Dandanašnja humanna, omikana matov onega casa t razsvetljena itd. Evropa se jih spominja z mrzenjem in spovkami. Rudečica vznemirjene sramožljivosti bi pokrila lica Gambeti, Tiersu, Andrasy-u, Beustu, Midhat-paši in enacim (ob Angleških diplomatih ni treba govo- riti) Bili 9 ko bi kdo v pričo njib samo zašeptal imena unih. 80 nak so Burboni, bil je pač 9 naj jih zalije rudečica bili odpusti mi ta greh, humanna Ev- ropa ! bi )e Met ter nich, bili so nak, mogli bi me soditi, da sem zavdal kacemu Tiszi ali Gambeti, ne imenujem nobenega več, dovoljno. Bili so Burboni 9 tirani; da bi jih, kakor so zaslužili, liberalna, progre- sivna itd. Evropa proklela, razlila je celo morje črnil na papir in izustila je milijon govorov — Burboni na Francoskem, B u r b o n i na Laškem, Burboni na Span-skem, Metternich v Avstriji, birokrati v Prusiji, avto krati v Rusiji!!! Strašno! Narodi pod jarmom tiranov ! kratko po besedah Gambet in Midhatov-paš, narodi v okovih...... Med tem čaška Grških muk se je napolnila do kraja; zverina, na katero je navadna njena steklina navela hronično jarost, je mesarila svojo žrtvo, kakor samo Turki mesariti znajo No > kaj pa potem? Tlačeni narodi tiranske Evrope so se vznemi- izmed vseh je vzdih- rili in z njimi sami tirani, silnejse nila Rusija, katere tudi takrat, kakor dandanes > Ev- za polnitev tega, kar je tirjala kristijanska ljubezen ropa ni mogla trpeti. Zatřepetala je vsa Evropa misleča 9 in človeško čuvstvo, kakor tudi državljanska modrost, pišeča in čitajoča. Grmeli so govori, poeti so peli o Ko bi ona mogla obsoditi kacega Ruskega človek > junakih 9 tedaj Da r b tega 9 od katerega odvisi, kakor je rekel lord za Grke. poštenjak je bil, kdor je vzel orožje v roke , vojna in mir Vsa Ruska diplomacija se suce Ne jako prijetno, se vé da, so dělali svobodo večni po njegovih ljah On človek krotek, dober in puntarji karbonarji konservativnim vladarjem Evrope. înoder, in svojemu narodu priljubljen, ker mu je po- Vendar neliberalni vladarji so našli nekak razloček med delil neizmerne dobrote, ker ga je popolnoma prerodii, liberalci- karbonarji in pa mučenci kristjani; in narodi tako, da. ko bi njegov oče vstal od mrtvih, ne 9 svojega naroda; potomki ga bodo slavili poznal ,,v okovih" so imeli toliko svobodě in poguma, da so praděda glasno povedali svoje želje svojim tiranom in nelibe- * 124 ralni vladarji so šli na pomoč nesrečnim. Beseda in delo, kri in zlato zatirane Evrope je šlo na pomoc kri- stijanom.....Navarin, Adrijanopelj .... Grška zemlja je řešena, začetek je okončan.... preteklo je 50 let. Napredek se razliva čez bregove, kakor burni potok, kakor polna reka, narodi se do sita napivajo. Krvavi punt tukaj, krvava revolucija tam razdrobila je okove narodov. Iz okovov so skovali šine in mašine, skovali so železne ladije, skovali skorostreljne puške, skovali topove — velikane, vse v prid vzajemnega po-končavanja. Narodi so svobodni; pregnali so „tirane", vlade povsod progresivne si prizadevajo naprej uganiti voljo narodov in naprej ugoditi njihovim željam. Neki modrijan je celó rekel, da vlade so potrebne narodom ne zato, da bi vladale narode, ampak zato, da bi narodi imeli na koga vračati svoje pomote , grehe in hu-dodejstva. Le-to posebno zdaj, ko se vsi vspehi pripi-savajo silam narodov, a vsi nevspehi vladam , katere sami narodi tvoré in izbírajo tu na 3 leta, tam na 6 let, a v nekaterih deželah zato, da jih samovlastni^ narod goni, kakor Izraelovi sinovi kozla odpuščenja. Ce ima samovoljnost djanja še kje meje , zato pa se sprehaja beseda po neomejenih prostorih. Niti vera, niti načela nravnosti, niti pristojnost, niti zdrava pamet (najmanj zdrava pamet) niso v stanu nikake meje postaviti raz-guljni besedi. Vse mogoče in posebno vse nemogoče se govori in tiska v progresivni Evropi. Ce tedaj pred 50 leti „zatirani" narodi niso vsega izrekli, zato je pa z onega časa vse izrečeno z napetimi obresti. Le-to vedeti je posebno važno, hočeš oceniti dan-današnji napredek. Naj vlade delajo tako ali tako, ali naj delajo prav na ugodo svojim stvarnikom — li-beralcem, liberalci na-nje kričé. To vam je dokazal Dunajski „rajhsrat" nekolikokrat. Pomnite, kaj smo rokli ! Se morete tedaj čuditi vsemu temu, kar se godi v liberalni, razsvetljeni, hu- manni itd. Evropi? O! o! o! obrekovalec! Slišim, da obrekovalec! Vse Evropejske vlade in najbolj najstarša liberalna, progresivna, ustavna Angleška (vsaj je ona vstvarila Carigraško konferenco) si prizadevajo držati se zdravih tradicij : „Treba je ohraniti Evropejski mir, pa tudi zboljšati stan Turških kristijanov." Resnično ! Ko bi kdo, da se razresi nesrečno Turško slovansko vprašanje, předložil liberalni, humanni itd. Evropi podpisati protokol, po katerem bi se dala Turku polna svoboda enkrat na vselej poklati vse Slovane Balkanskega poluotoka, iz začetka se vé da tako konfidencijalno, potem svobščili bi ga oficijozno , nazadnje prepirali bi se ob njem oficijalno in ogledali bi ga iz vseh strani in pre-študirali podrobno, kakor tirja diplomatična modrost in pristojnost, in našli bi, da tako ozdravil bi se radikalno bolni mož, vendar iz vseh koncev in krajev humanne Evrope zašeptali bi, kakor se spodobi, humanni protest proti tacemu radikalnemu sredstvu in rekli bi, se vé da zamolklo, da bi se ne kalil mir: „O, ne, tacega protokola mi ne podpišemo, mi grešili bi proti huma-niteti, in pri tem vsaj je Visoka Porta sama zadosti modra; ona sama vé, kaj in kako." — Da, kaj in kako?! Ona je pokazala v Batoku, v Panegirišči in mnogih drugih Bulgarskih mestih in vaséh! Treba je protokola, v katerem bi se Visoka Porta zavezala, da ne bo s tacimi potoki nedolžne kristijanske krvi zdravila svojih ran, in če bi se pregrešila, napovedali jej bomo vojsko. „Ne, ne!" gromelo bi iz vseh koncev oficijalne humanne Evrope, „traktati vas vežejo, ne vmešavati se v Turška delà!" A iz ust neoficijalne radikalne Evrope gromelo bi: „Kdo so ti Bulgari? nam je treba mirù! nam je treba ohraniti naše fonde in posebno naše Turške fonde!" Današnji napredek pozná fonde, člove-skih pravic ne pozná. Med frazo in življenjem je malo obscega. Trdijo, na primer, o Človeskih pravicah, katere je podělila človeštvu velika francoska revolucija ; vendar častilcev te revolucije ne muči želja dati Tur-škemu kristijanu prvo čioveško pravico — pravico, da bi ga ne ropal in ne ubival prvi Turek , s katerim se sreča; napredojaki se mnogo ustijo o ženskem vprašanji, o ženskih pravicah, vendar ravno ti naprednjaki se le hohotajo, ko Turki skruni;o in ubivajo kristijanske žene in dekleta. (Kon. prih.) Deželni zbori. Deželni zbor Kranjski. V 2. seji 12. aprila sta poslanca Jugo vic in A. Lavrenčič odpust dobila za ves čas tega zborovanja; potem se je izrocilo 25 peticij dotičnim odsekom, o katerih poročamo, kedar pridejo do rešitve. Dr. Bleiweis s 16 družniki je gledé postave za obdelovanje Ljubljanskega močvirja do c. k. deželne vlade stavil sledečo interpelacijo: „Vćeraj 11. aprila) preteklo je leto in dan, kar je deželni zbor vkre-nil postavo za obdelovanje Ljubljanskega mahovja, o katerem je slavna deželna vlada sama že leta 1875. mu izročila načrt take postave. Vladna predloga bila je, kakor poročilo gospodarskega odseka 10. aprila 1876. povdarja, hvaležno od dežeinega zastopa sprejeta , kajti želja po temeljiti uredbi obdelovanja velikanskega in v narodno-gospodarskem obziru ne samo za močvirce, te-muč za vso deželo Kranjsko velevažnega zemljišča, raz-odeva se že mnogo let od prizadetih posestnikov. Hude povodnje lanskega leta in grozna škoda, ki je preteklo leto večkrat zaporedoma zadela ondašnji svet, so iznova izpričale nujno potrebo, da se kmalu kaj zdatnega stori za rešitev mahovja iz velikih nadlog njegovih, in to temveč, ker o 1826. leta ustanovljeni lokalni komisiji za osušenje Ljubljanskega močvirja ni duha ne sluha več. Gledé na vse to osvojujemo se zdolej podpisani slavno deželno vlado vprasati : 1. Ali je jej znan zad ržek, zakaj c. kr. ministerstvo poljedelstva 11. aprila 1876. sklenjene postave za obdelovanje mahovja ni še predložilo Njegovemu veličanstvu v Najvišo sankcijo? — in 2. ali ne bi si. deželna vlada, če morebiti ni nikakorš-nega principielnega pomislika o predloženi postavi, hotela c. kr..ministerstvo prositi, naj bi deželnemu zboru svoje mnenje blagovolilo izreči o prenaredbi kakih manjših reči, katere bi deželni zbor nemudoma še v tej sesiji mogel v prevdarek vzeti in postavo tako predru-gačiti, da bi potem zadobila zaželeno Najvišo sankcijo ?" Interpelacija ta se je izročila c. kr. deželnemu predsedniku. Potem je poslanec Pakiž z 19 družniki interpe- liral deželni odbor zavolj ceste med Sodražico in Bio kami tako-le: „Vsled prošnje okrajnocestnega odbora Ribniškega sklenil je deželni zbor v seji 19. oktobra 1869. leta: a) Cesta med Sodražico in Blokami skozi Sedlo, Krčalo in Ravno, ki je napraviti na novo, je vvrstiti med okrajne ceste; b) iz vrste okrajnih cest je izbrisati črta skozi Žigmarice, Mlako in Podklanec; potem črta, ki se od poprejšnje odcepi čez Goro in Ložki Potok; c) za napravo nove ceste med Sodražico in Blokami se iz dežeinega zaklada dovoli podpora v trikratnem letnem znesku po 1600 gold, z dostavkom, da je vsled mnogostranskih ugovorov zoper to cestno črto skušati jo zboljšati, ako mogoče morda po ogledu, ki je v ta namen učiniti. — Doslej je ta stvar zaostala, znano je le, da je deželni inženir dobil nalog, to cesto pregledati o kaki priliki, „bei Gelegenheit". — Stvar navedena pa je, kakor so to pokazale dotične obravnave, za splošni promet tako važna in nujna, da izvršitev ni- 125 kakor ne more odvisna biti od kake prilike , temveč potreba je silna, in zarad tega podpisani stavijo vprašanje : i. Kaj je deželni odbor dosedaj učinil za Jzvr-šitev navedenih deželno zbornih sklepov? — 2. Če je stvar zaostala, ali je deželnemu odboru volja pritisniti na to, da se ti sklepi dovršé takoj, oziroma še v teku tega leta? — Deželni glavar je odgovoril na to interpelacijo, da je deželni inženir zarad preobilega druzega nujnega delà še le preteklo jesen cesto pregledal, ter nalog dobil, letos zadevne predloge staviti. Menda da bode deželni odbor še v tej sesiji priliko imel, v tej zadevi sklepati dalje. Potem se je brez razgovora sprejela deželno - odborná predloga z nacrtom postave, po kateri naj bi se dohodki izpraznjenih učiteljskih služeb ne od-kazali penzijskemu zakladu, predloga o nákupu Dedekovega posestva v Ljubljani za bolnišnično podružnico in predloga o nákupu rastlinjaka v deželni bolnišnici. Ko je deželno-odborna predloga o tem, kako je siljence deželne posilne delalnice v delo rabiti zunaj zavoda, prišla v obravnavo, v kateri deželni odbor s c. kr. deželno vlado v dogovoru nasvetuje, da se siljenci rabiti smejo samo v Ljubljani in tri kilometre okrog Ljubljane ter edino po dnevi, pokazati je hotel znani vitez Vesteneck, daje bolj „kunšten" in previđen, kakor deželni odbor z vlado vred ter predlagat , naj bi se siljenci v delo rabiti smeli le v Ljubljani ter i uro okrog Ljubljane. Toda kako važne in dobre nasvete zamore Vesteneck staviti, kaže najboij to, da se ni našel ne en poslanec, ki bi ga bil podpíral, toraj je bil Vesteneckov predlog pokopan „ohne Sang und Klang". Dalje je deželni zbor dovolil, da se za vpokojnino vdove Frančiške Tomič-eve všteti sme začasna službena doba njenega moža kot paznika v posilni delalnici. Konečno so obveljaii proračuni za 1. 1878. bol-nišnega zaklada (potrebščina 59.258 gold. 71 kr., dohodki 11.750 gold. 71 kr., tedaj primanjkljej 47.508 gold.), porodišnega zaklada (potrebščina 4005 gld. 421/2 kr., dohodki 935 gold. 60 kr., primanjkljej 3069 gold. 82% kr.), — najdenišnega zaklada (potrebščina 27.396 gold. 44 kr., dohodki'818 gold. 20 kr., primanjkljej 26.578 gold. 24 kr.), — iz norišnega zaklada (potrebščina 28.030 gold. 88 kr., dohodki 2590 gold. 51 kr., primanjkljej 25.440 gold. 37 kr.); primanjkljeje pa je pokriti iz deželnega zaklada. V 3. seji 14. aprila potrdil se je proračun zem-ljiško-odveznega zaklada za leto 1878. s potreb- ščino 620.492 gold., z zaklado 542.827 gold. 35 kr., s primanjkljejem 77.664 gold. 65 kr., in sicer z dostav-kom, da je zavoljo deželnega doneska za 1. 1878. pobirati 20 odstotkov priklada od neposrednjega davka izvzemši spriklado zavojaščino, potem 20% priklada vžitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa. — Potrdil se je tudi računski sklep zem ljiško-odveznega zaklada za leto 1876., namrec dohodki 861.700 gold. 48 kr., — stroški 795.530 gld. 86 kr., - gotovina 66.169 gold. 62 kr., -—zaostanek dohodkov 6 milij. 757.276 gld. 78y2 kr., — zaostanek stroškov 8 milijonov in 316.506 gold. 711 o kr., — konečni čisti dolg 1 milijon 559.229 93 krajc. — Dalje se je potrdil proračun vino- in sadje rej ske šole Slapške za leto 1878. s potřeb- ščino 6420 gld., z zaklado 3755 gld., s primanjkljejem 2665 gold., ki je pokriti iz deželno kulturnega zaklada. Isto tako se je potrdil računski sklep te šole za leto 1876., namreč dohodki 3798 gold. 28y2 kr., stroški 7538 gold. 14 kr., primanjkljej 3739 gold. 85Vo kr., ki se je pokril iz deželno-kulturnega zaklada ; konečno čisto imetje je 8646 gold. 87y2 kr. — Potrdil se je proračun deželno-kulturnega zaklada za leto 1878. s potrebščino 2707 gold. 33 kr., zaklada 864 gld. 55V2 kr., primanjkljej 1842 gold. 77!/2 kr., ki je pokriti iz glavnega imetka tega zaklada. — Odobril se je potem proračun zaklada prisilne delalnice za leto 1878. s potrebščino 47.523 gold., z zaklado 35.904 gold., s primanjkljejem 11.619 gold. , ki je pokriti iz deželnega zaklada. Pri tej priliki se je paznikovi siroti Antoniji K rašovic evi dovolila miloščina za 5 let po 60 gld., vdovi Ani S ke dl -ovi miloščina za 3 leta po 40 gold. — Za cestne potrebščine se je dovolilo dav-karskemu okraju Radolškemu 15, Radeškemu 20, Idrijskemu 20, Kočevsk emu 20 odstotkov přiklade na neposrednji davek. — Konečno se deželnemu odboru v rešitev izroči prošnja občincev iz Leskovca gledé razdelitve pašnika, in prošnja občine Dednidol, da se cesta, ki se v Pešeniku odcepi od Zagrebške velike ceste ter v Starem trgu zopet ž njo veže , vvrsti med okraj ne ceste. V 4. seji dne 16. aprila je sklenil deželni zbor po predlogu deželnega glavarja z navdušenimi klici čestitanje po telegraficnem potu carjeviča Rudolfa k njegovemu godu, in nadvojvode Albrechta k slovesnosti njegovega petdesetletnega slavnega vojaškega službovanja. — C. kr. deželni predsednik je objavil vsled interpelacije dr. J. Bleiweisove od ministerstva načrtane vzroke , zakaj načrt postave o obdelovanji Ljubljanskega močvirja ni dobil Najvišega potrjenja. Dr. Bleiweis se zahvaljuje c. kr. deželnemu predsedstvu za pospeh te važne zadeve, in deželni zbor sklene, postavo še v tej sesiji premeniti primerno , v kateri namen se je gospodarski odsek pomnožil za 2 uda (Kot nik in dr. Po kluk ar). — Po precej obršinem razgovoru, katerega so se vdeležili dr. Schrey, Obreza , Zagore, dr. Bleiweis, Dežman, je obveljal navèt manj šine gospodar-skega-odseka , po katerem se je postava o mitnici (šrangi) na Reški cesti sklenila. Konečno se je řešil proračun normalno- šolskega zaklada za leto 1878. Pri tej priliki je predlagal dr. Bleiweis, ne odbiti prošnje slovenskega učiteljskega društva gledé funkcijskih doklad za učitelje enorazrednih ljudskih šol, ampak izročiti jo deželnemu odboru, da — ker pri tej priči peticijo ugodno rešiti, nasproti stojí dotična šolska postava — jo v dogovoru z deželnim šolskim svetom prevdari in prihodnjemu deželnemu zboru stavi predloge. Tudi se je při tej priliki po pri- poročilu dr. Z ar nik a in pl. Vestenecka Litijski občini za stavbo šole dovolila vnovič podpora 500 gld. ; predlog bar. Tauffererja o zidanji ljudske šole v V e-likem Gabru pa je pádel; baron Taufferer in pl. Vesteneck sta govorila za, dr. Poklukar in dr. J. Bleiweis pa proti zidanju. — Predlog dr. Poklu-karja o prošnji do ministerstva za podaljšanje zbo-rovanja še za prihodnji teden zarad presilnih in važnih nalóg, ki jih ima zbor rešiti, je bil sprejet; c. kr. deželni predsednik je prošnjo nemudoma poslal na Dunaj. Deželni zbor Goriški. Kratek črtež obravnav zborovih se nahaja v današnjem dopisu iz Gorice. Deželni zbor Tirolski. Ta zbor se je že v prvi seji nekako krhati začel. Ker za deželnega glavarja imenovani opat Wiltenski na hotel sprejeti glavarstva, je zborovanje začel njega namestnik pl. Fedrigotti, mož laške stranke. Ministerstvo namreč ni hotelo za deželnega glavarja imeti dr. Rappa, ki je bil deželni glavar zadnjega deželnega zbora, kateri je bil zarad „nepokorščine" razpuščen, v katerem zboru pa lánsko leto še ni bil opat Wiltenski, tedaj po zopet se bodeš pomladil, preveriš se, da v prorokovem a VII 1 w\ ivtini At^of T70 IT »i anomal \7 urafn nannlrnrrilll^ n Hoii na K/i^am nr/Jiro 1 tranarvn mfilr Anîn (( mnenji ministerstva ni spadal v vrsto „nepokornih". Ko so tedaj letos poslanci imeli na deželno ustavo obljubo storiti, je poslanec Dipauli v imenu većine rekel. da tega ne storijo zato, ker zbor nima deželnega glavarja. pogubi" raji ne bodeš vžival večega razkošja. Derviš je onemel vsled teh zasmehijivih besed roko je stresnil v zraku. „Za3mehovavec , propadel 3Í Na to se oglasi ces. namestnik y rekši da pl. Fedrigotti je njegov prorok godrnjal je > ,ali bog je bog, a Mohamed << besedoval je zopet mirnejše je od Njeg. Veličanstva cesarja imenovani glavarja na- ,,to je tako resoično , kakor gotovo tebe , nevrednega mestnik in po takem opravičeni zbora predsednik. Na prorokovega namestnika, zadene njegova kazen. Sultan !" Na to zahteva poslanec Giovaneili spolnovanje deželne po- stave; ustavoverna laška stranka pa reče, da stori ob- se na Sivas ljubo. vskriknil je s povzdignjenim glasom - ljuuu. Potem je začel glavarja namestnik obljubo spre- iajx , AUUauau; — ^ jemati od laške stranke, Giovaneili in družniki njegovi hladno in zasmehljivo, kakor popřeje in kde je tvoj sin Džehangir? ,,a spomin u raji je, Abdallah!" odgovoril je Bajazet srečen je če naprej ) nam danes še ni znano. pa protestujejo zoper to in predlagajo, naj se zborovanje vživa tako razkošje, kakoršno je Allah vsled svoje usmi-odloži. Večina zborova je sprejela ta predlog. Kaj bode Ijenosti privoščil meni, da ga uživam." Stegnil je roko, ovil jo nežnej Zulmi okrog vratu,^pritisnil nje glavo na svoje prsi in nagajivo rekel : „Siraska vrtnica, obrni svojih očí zvezdi v Abdallaha, svetega moža !" — a po teh besedah je z oběma rokama Zulmino oblicie obrnil Zabavno berilo. Angora. v derviša, ,,naj njih lesek otaja njegovo ledeno srce y rajska tica, o ljubezni in milosti Zgodovinski - romantičen obraz. zapoj govo uho napolni sè sladkimi glasi , naj se nje-, in naj se preveri, ' (Dalje.) Derviš stoji na pragu in strmí, ali ne zato toliko milo8tnih mičnosti kaže njegovemu oku, je že davno odmrlo takovim čaralnostim , srce pa mu je, da je podobno Tebriskemu **) tlaku po Bruskih meči- , na katerem je že mnogo potov spal; ali da je že na tem sveti mogoče vživati svetega edena (nebesa) razkošje." Stepana Lazarjeviča, ki je bil dervišev prihod probudil ga iz trenotne duševne opilosti, pooblačiie so sul-ker se tanove besede, katere so se mu zdele, da so sramotilne katero njegovi sestri; zato je vina polno Čašo, ki je baš to ker je pridno čital sure*) v alkoranu, okamenelo trenotje držal jo v roči, vrgel ob tla in na pol vstal. Prokletstvo naj te zadene, zasmehovavec !" f) vskrilnil je derviš, vsled same vteklosti je bil skoro v tah tlaku nesvesti si >> prorokove zakone teptaš z nogama i vzel ker vidi te mičnosti očite , da-si jih jasno prepoveduje prorok, napaja ga to sè žalostjo, sveto je razsrjen vstekel. fj Allah-ii Allah !" buduje se z grmečim glasom ) z desnico pa maha po zraku, ni mu na mari to, ker je edina njegova plahta zmuznila se mu z ramen, ter po- ti bode Allah carstvo in žalostno bodo poginili tvojih 8amopašnosti deležniki. Allah je edin bog, Mohamed pa njegov prorok!" — zakričal je, dvignil desnico in z njo nagrozil se sultanu, pa njegovim vezirjem in emirom, a naposled je obrnil se, ter hotel oditi. Pa emiri so mu zaskočili pot. ,,Prekliči svoje be- lunag stoji pred svitlo družbo in svojo jezo oznanja: a to bi bila padišahu, prorokovemu namestniku stol- sede nesrečnež !" kričali so vsteklo sramoto si )) nica ouuvj , UCOIOV/UCÍI, — rviJOflu ou v oicaiu - ,,31 aULiUl brusil v brado padišahu , prorokovemu namestniku v kateri alkoranove zapovědí teptajo z nogami in žensko obličje nesramožljivo odkriva se vpričo tujih pes f I * VA Vfuu J^uuiuuxxu. j vi va v f UJ U i. i C4 111 VvUtUiA > L 1 a nas si preklinjal, slepar! prekliči svojo grožnjo, na- oči?! To je gehena (pekel), v kateri trpé tišti 7 ki je zavrglo jih Alláhovo obličje, to je prokleto pokolenje, vredno svoje zavrženosti, svoje pogube!" Umolknilo je Zulmino petje, njene plunke strune so zaječale, kakor bi bil vihar sè svojim žvižgom puh-nil vá-nje; Zulma pri padišahovih nogah oplašena svoje obličje skriva na divanu, utihnilo je milostno šepetanje, zginili so milostní nasmehi z obrazov, ugasnili so kopr-neči pogledi, nevoljno, pa tudi grozno emiri pogledu- razsrjenca ki kakor jejo motilca svojega razkošja, kaka senjarska podoba, kakor kaka osvetljiva prikazen stoji na pragu in grozi se; poznajo ga, povest o njem, da je prorokov ljubljenec, svet mož, — ta jim brani, da ne sroejo očito pokazati svoje nevolje; a da bi se ga če ne, ne obvaruje te budalost naših jataganov !" pretili so mu — in deset rok je seglo po njem. Derviš je hladno 8tai sredi njih, zasmeh se mu je zibal po obrazi , hudih oči je pogledaval drzoviteže, ki se niso bali, ter so grozili se mu, roke stegniii po njem, po svetem moži, čegar stopinje poljublja národ, in sam čudi se tolikej smělosti, a čudovito je to , ker se ne zgodi nikakoršno čudo njemu na pomoč, da ne vsahnó te po njem stegnjene roke, ali da emirom ne okamené grozovita telesa. brani sul- » Nikar ga ne motite, svetega moža!" tan in glasno smeje ae )) ne hudujte se t ker je srce lotili ) tega se ne upal nihče v vaej carevini • « ? vsak dal svoje živenje 1 raji okošcelo mu in kri posušila se na solnci, največ je sam kriv, da njegovo čutje ne gori razkošju tega sveta, edina radost mu je v cunje zavita svetost; voščite njemu srečo narodu pa njegovo molitvo." y Le Bajazet je hlađen j vesel y i na smeh se drži in spregovoril je, na- gleda derviša. „Nu, Abdallah! smijal se in pokimal dervišu, „ali se ti je že prignjusil post? — ali ti je kameneni tlak vendar že ožulil tište stare kosti?! stopi bliže, vdeleži se naših radosti Emiri, zmočeni vsled vinskega pitja in milostnih pogledov, tlesknili so radostno zasmehujočim sultanovim besedám , razstopili so se na dve strani, da je derviš lahko šel po sredi med njimi, in nizko so se mu priklanjali. ,, Allah te poblagoslovi, sveti mož!" hovali so ga. zasme- i * Sure so oddelki ali poglavja v koránu, v verski nasmijal se mu je drugi. ,Pomnoži naj tvojega života dneve do tisoč let!" knjigi, katero je spisal prorok Mohamed sam. » Te bris je mesto pri jezeru Urmiji v sedanji Perziji, cunje!" — zbodel ga je tretji Naj ae množi tvoja svetost, množé tvojega plašca Na v8hodnem bregu tega jezera je nekoliko znamenitih moc- Osvobodi V3aj mene svojega prokletsva u virij, njih voda se zmirom gosti in prominja v krásen, prozo- prosil ga je zasmenljjvo četrti î >> pa po- iz Samarkanda *) ren kamen, kateremu je imé ,,Tebriski mramor" ; ta kamen je najveća krasota po Azijskih stanoviščih. « Samarkand golskej. glavno Timurjevo gnjezdo v Mon- 127 pripeljem najkrasnejšo devico, če prav iz Timurjevega žandarmov o priliki plesov; župan, kateri v ples pri harema, da bode blagostila tvoje starosti dneve." kakor sultan in njegovi emiri, tako so dervišu posmeho- voli, mora sam za red skrbeti in je za vse ose b no odgovore n. Marsikateri se bode te odgovornosti bal. vali se tudi njih služabnici ki 80 bili o njegovem pri- In, če ga bode duhovščina od svoje straní podpírala hodu boječe utihnili in katerim je bila groza, bojazen bodo pobujšljivi javni pleši v kratkem čaau prav redki. Nove baže demonstracijo so napravili neki pobalini neutegoma skrčila ustna, ki so se smijala vsled same radosti. našemu novemu Ali derviš je hladnokrvno stopal med množnimi četrtek po noči > deželnemu glavarju dr. Pajer-ju v vrgli so proti 1. nadstropju njegovega zasmehujočimi dvorskimi služniki in ponosno vskianjal stanovanja v gospojski ulici nekaj sklenic órnil c% glavo ; trenoten trepet njegovih obrvi in skoro krčevit tukajšnji časniki se nad to surovostjo hudujejo. Vsi de- ? fcresljaj njegovih usten je izdal njegovo notranjo zlobo; želnem zboru je novi glavar svojemu poslu popolnoma kos; izvrstno rutino kaže v vsem in sosebno tudi v tem da zapopadek slovenskih govorov točno in jasno povzame in v italijanskem jeziku Lahom pové. Dosedaj je imel ko je bil přišel k durim posiednje sobe, obrnil se je na pragu in zopet je z desnico grozeče zažugal: „Niste teli slisati nesrecneži !" vskliknil je glasno, da njegov glas krilil po dveb, po trijeh velikih sobanah ,Ie nujte hoje f ^ ^ * w ^ J f ^ J uvyuuuuu —---------- ---J " vas bode bolelo to! Allah je edin bog, obravnuje „a vapore Mohamed pa njegov prorok, vi pa ste geheni propadli proračunov in peticij deželni zbor 4 seje; zadnja je bila 13. t. m. Vse se saj sinovi : t« v nagiici). Resenih je že veliko » uj^^v* ví va f v â ovo gouciUA pi vpauii . »«. j/w.w.j. V ážůtí reči pa se opravljajo „za Po teb besedah se je obrnil in po nekolikih kulisami". Kmetijska šola, zarad katere se je zdelo urnib korakih je zginil izpred verej (Dalje prihodnjič.) da nastane vibar, ostane se za to leto taka, kakor je Cuden nasvèt je pa bil sprožil te šole kuratôrij : — naj bi se namreč slovenski nje oddelek opustil. Ma Naši bravi ! Zadnje seje i v petek, se je udeležil tudi ces. namestnik, baron Pino (kot poslanec). Odseki nepre- (iorici 15. aprila. Přetekli četrtek je napravilo tiakajsnje katoliško društvo koncert, katerega se je udeležil — na čelu domačih in vnanjih plemenitašev im mnoge druge gospode — grof Chambord sè svojim dvorom. Pelo in godio se je prav gladko. Med kon-caertom je spreiepo govoril državni poslanec, profesor pape- nehoma delajo; pribodnja seja bo 17. t. m. ; dne 20. t. m. se zbor sklene. Izpod Triglava 15. aprila. Željno željno priČa- d?r. Valussi „o cerkvenih umetnostih". Za ž^evo petdesetletnico se napravljajo tudi pri nas prristojne izjave; odlični možaki se napravljajo na pot v Rim. Tako pojdejo tudi mnogi gospodje dubovskega im svetnega stanů h katoliškemu zboru na Dunaj. Eiden najimenitniših tukajšnjih zavodov je zavod šol- z vsega Primor- kuje vsa gorenska stran , kako se bodo izmotali razpori med našimi posestniki in pa obrtnijsko družbo, katere poravnati si prizadeva blaga družba kmetijska. Dozdaj še nic ne vemo, kako in kaj. — Sirarske družbe v Bohinji začnó v kratkem delovati, nova družba „Sa-vica" je že dva velika, na vse strani pravilno izdelana kotla dobila. Naj bi pač družbi kmetijski obveljalo, nakloniti jej naprošone državne subvencije ! Ljubljane. slkih sester ,,de Notre Dame"; žalostno dogodbo pričnemo danes s to, da 16. dne tega meseca in tudi iz Dalmacije se deklice v njem jako pri novice iz Ljubljane, namreč se je začela nova zima, mrzla in snežena ki žuga mjerno odgojujejo. V tem' zavodu misiijo napraviti novo veselo upanje kmetovalcev v vrtih in nogradih vničiti sa pelo. V ta namen je dovolilo finančno ministerstvo vzlasti ako utegne še kaj vec mraza nastopiti. ) lsoterijo s 300 do bitki. Dne tóčno igranje tako decembra t. 1. bode do- nam se oapoveduje zopet dragina ! Tudi v druzih de- pozneje do- Od leta 1873. je veljala za mojstre- zfidarje in njihove delavce neka pogodba, ka-tesra je določevala, koliko ur na dan da imajo zidarji želah je menda taka šle pošte v Ljubijano ali pa celó ne. nevihta, ker včeraj so (Novi mestni odbor) je imel 12. dne t. m. prvo deelati — po leti ali po zimi. Te dni so mojstri pri mu- sejo, v kateri je bila volitev župana, podžupana in mri ci pij u naznanili, da se ne bodo več držali ome- odsekov. Narodna stranka je ponudila kompromis namjene pogodbe. Na to se je zbralo v petek kakih sprotni stranki, ki je na to šel, da tudi narodna stranka 2000 delavcev pred magistratom in so poslali deputacijo voli Laš ana za župana, ako nasprotna stranka za županu prosit, da bi prisilil moj stre, držati se po- podžupana namesti generalsta'blerja v nemčurstvu dr. R. gcsodbe od leta 1873. Žup an je obečal ) da Si bode pri- zaadeval, to stvar med mojstri in delavci poravnati. Nsase kopa li sce pri mestnem vrtu je (na mestne stro- Izprva bila je podoba Schreya voli predsednika kupčijske zbornice g. Aleks. Dreo-ta, možá, ki ga smemo prištevati „mittelpartei-i a škse) od zuoaj dozidano; do 15. junija ima biti končano tej pogodbi: ) da se v liberalna" stranka udá tiradi znotraj. Municipij naznanja zdaj > naj se oglasil v zadnjem hipu jo je odbila po načelu ) svojem: nasprotstvo „bis aufs Messer". Pri volitvi žu- ke«dor hoče to napravo v najem vzeti. Stroški stavbeni pana je tedaj dosedanji župan gosp. Lašan dobil 23 zsiasajo okoli 40 tisuč gold. Poslopje je prav lično ; glasov, dr. Scbrey 1 > na volilnih listkih ni bilo no- SG&bic bode imelo 12 I. vrste, 12 II. vrste, potem parne beno imé napisano ini kropivne kopelji. Pohištvo in perilo mora priskrbiti najemnik. kajti narodni odborniki tako imenovani „zmirom-slovenci* dosiedno po klubovém kratkem se bode začelo zidanje sklepu niso nikogar volili zato, ker so jim liberalci narodnjak! „nezmirom- noovega pokopališča. Svet je ondot res mokroten ; odbili ponuđeni kompromis te|ga sem se ni davno sam prepričah — Ena senčnih slovenci" pa so ga vkljub klubovému sklepu (žalostna stíráni naše dežele so vedni poletni plesi pod milim disciplina!) volili. Za p o d ž u p a n a je bil izvoljen dr.pl. Schrey z 19 glasovi, Dreo je dobil 2 glasa, 7 listkov nebbom. Ne in znabiti ne toliko sami na sebi so fizičnem in nravnem cziru nevarni be nevarnisi bilo je brez imena. Pri volitvi v odseke je „liberalna" so) zarad mnogoterih nasledkov: tepeženj, ubojev itd. stranka pa še bolj razodela svoje gori omenjeno načelo: 10—A "— ;-—u-1 -~K~ u; — ^""~1 ~; -1— ker v nekatere odseke ni volila niko- Prced meseci sem izrekel željo, da bi se deželni zbor te boj do noza reéči poprijel in plesne zadeve po postavni poti uredii. gar izmed narodne stranke. Volitev ta je zopet oči- Míed tem sta jim preč. ordinariat in c. k. namestništvo vidno pokazala, da mirne sprave ni dočakati v Ljub- neske meje vsaj indirektno postavila. Politiška okrajna ljani 7 dokler goosposka namreč ne sme več dovoljevati županstvom lenjsko v Ljubljano. Turk ne pribrumi čez Hrvaško in Do- 128 (Za razstavo živine, kmetijskih pridelkov itd. v — Odbor za občni shod katoličanov n a- Novem mestu) je si. ministerstvo kmetijstva po predlogu šega cesarstva je oklical program, po katerem se bode vršil ta zbor, ki toliko sivih las delà liberalcem in se začne 30. aprila, pa končá 3. maja; 30. aprila zvečer 1. maja družbe kmetijske dovolilo 1000 gold. 8 to razstavo, ki utegne biti prve dni oktobra meseca, bode menda zdru- P° takém iz Mokronoga prestavi v Novomesto. žena delitevpremij za konje, ki se za letos se začne zborovanje s pozdravom gostov; slovesná služba božja ob 8. uri dopoldne; popoldne pri- Gosp. pater Benven ut Crobath je 16. dne pravljajoča posvetovanja; 2. in 3. maja ste občni skup- t. m. obhajal 501etnico svoje samostanske obljube v ščini. Odbor si prizadeva za znižano vožnino po želez- Ljubljani. Slovesnost cerkvena bila je lep a, katere se nicab. Hitro naj se oglasi, kdor misii priti na ta vele- je udeležilo mnogo občinstva, kajti starček jubilant, važni zbor s pismom: „An das katholische Vereinshaus mnogozaslužen v svojem mnogoletnem duhovskem poslu, in Wien I. Reichsrathsstrasse Nr. a je Ljubljančanom zeló priljubljen. Iz Prage. Tudi pri mestnih volitvah so zmagali Gospod Leopold Jugovic, deželni poslanec bivši posestnik v Kranji, preselivši Aleksan d rij o, je ondi mljica lahka vedno zvestemu lansko umri Bodi ) da ne mara srecnemu domovine Staročebi sijajno. Mladočehi zdaj v deželnem zboru na 10 stolih sedijo; kogá pa zastopajo, sami ne vedó, ker Ceski narod je pri zadnjih volitvah kazal za razpornike. Nemcija. čana, Bismark bo ostal (Ljudsko kuhinjo) so napravili zdaj že tudi v Kriza državnega kancelarja je kon-, Uíouifti a >J v uotai, vendar dobode daljni odpust, med tem ga bodo namestovali Biilow, Camphausen in Hoffmann. v nedeljo na „strelišči". Kosi se Ljubljani in jo odprli v nji za 10 kr., pa tudi za 6 kr. se dobi nekaj. Ce se Francoska. ki dajo vladi mnogo opraviti. Tu zboruje zdaj shod katoličanov > Po diplomatičnih kro- bo obdržala. (Slovensko glediŠČe,) Preteklo nedeljo je imela svojo benefico v srednje polnih prostorih gospica gih govoré močno o zvezi Francoske z Laško v tem smislu, da obe državi ostanete strogo neutralni. Novice iz Turskega in o Turskih zadevah. Iz vseh krajev doné le burni vojni glasovi. Ruski car se podá Podkrajšekova, prihodnjo nedeljo pa jo bo imela iz vrstna pevka in igralka gospá Odijeva z domačo 19- u m- k 8V0Ji armadi v Kišenevo, vojni manifest bo igro „Dimež"* Pridna in porabljiva igralka bi zaslužila přišel tam na dan , Gorčakov pa bo razposlal do vseh polno hišo. Novicar iz domaćih in tujih dežel oblasti okrožnico , v kateri bo razložil vzroke vojske. Ruska armada se povsod proti meji pomika. Cez Pruto bo šla menda brž po manifestu 19. dne t. m. Tudi Per- t. m, prék dandanes Iz Dunaj Deželni zbor se zopet zija se na vse kriplje oborožuje. Menda je z Rusijo 23. dne sklenila zvezo in bo začela ob enem ž njo v Aziji voj- Britke ure čakajo ministerstva in cele grmade za- P ogo d b idba z Ogri ima v obravnavo priti, pa Aurs^em je vse zivo. ro oroznican aeiajo noc še veliko navskriž-misli med Dunajskim in in dan, z Angleškega pričakujejo ladij s topovi in pus- i/ * m f . « 1 n 1 it . • mm i i . • ^—^ i ima v obravnavo priti pa sko s Turkom. Na Turškem je vse živo. Po orožnicah delajo noč Ogerskim ministerstvom ; kaj pa bode še se glasij potem protja državnih poslancev? Obravn 9 ko z kami, katerih fabrikanti prej niso hoteli poslati. Carigraške posadke ima oditi k armadi ob Donavi. Del Po Dunajsko banko so se popolnoma razdrle ; ministri sicer novejših poročilih Turki že delajo mostove čez Donavo, mislijo, da pritisku državnega zbora se bode umaknila M^08^0^1/ K?lafat.; Rumunské čete se jih ogibljejo. banka; ai gospodje Dunajské banke imajo na državni Ob Crnigori -se je vojska najbrže zopet že pričela 7 zbor gotovo toliko, če ne še več kakor ministri ker Derviš-paša hoče z živižem prÍ3krbeti Podgorico in sami. Vrh tega pa se kaže ostrejša opozicija škofov, -------- ----o-----r-------— -- —----------- — - katere se ie ministerstvo bati začelo, ker tako imenova- prihodnjega tedna bo gotovo že slišati o krvavih bitvah. Nikšič. Crnogorski poslanci so se že domů vrnili. Do nih „vladnih škofov ~ " a r in je čedalje manj 79 kofj Kutsch 7 P o g a Č Bischofe' i pise 77 Eder Politik 7 prve vrste „regierungstreue so začeli kako hřbet obraČati vladi. Cez vse to pa črni oblaki na politiškem Polj 7 kažejo , da prav blizo Je huda jska med Turkom in Rusom, o kateri se še dandanes ne vé kaj počne naša Avstrij Vse 7 to so znamenja temne příhodnosti Avstrijski škof je imajo ravno sedaj shod na Ustavove Dunaj gibajo, kaj da^je te možé přineslo Ceski časnik Ceh tukaj uganjko tako-le: Le malo potrpíte, pa boste slišali ne kaj, Ï ■ ■ ■ ■ I ■1 MBÉÉMI pa jim resuje kar vas bode iznenadilo Po vsem Avstrijskem cesarstvu se je 17 obhajal čast p r v e g jak 9 t. m d voj vo d Albrecht je doživel 401etnico svojega slavnega vojevanja. On je pač ponos Avstrije, zato se je njegova 401etnica povsod slovesno obhajala. Po viših krogih so si svesti, da mora pričeti se jska še v tem tednu. Grof Andrassy ima pogoste pogovore z Nemškim poslancem. Ze gre tudi govorica da bo treba nastaviti izdatnih vojaških čet ob Turskih mejah Nem se povsod deva Listnica yredllištra. Gosp. Iv. K. v L: Prav radi bi vstregli željam Vašim; al ker v sedanjih važnih politiških rzamerah čaka vredništvo še na časnike v sredo dopoldne, da bralci zvedó najnovejše dogodbe, zato se tiskajo le v sredo popoldne, da na večer pridejo na pošto. 77 Novice" še Žitna cena v Ljubljani 14. aprila 1877. Hektoliter v nov. denarji: pšenice domaće 11 fl. b ana í k a 10 a. 94. ječmena 4 fl. 90. 4. tnrâice 6 fl. soršice 6 fl. 77. rži 6 fl. 40. prosa 4 fl. 70. ajde 5 đ. 70. 0VR8 3 a. Krompir 5 fl. 18 kr. 100 kilogramov. Kursi na Dunaji 16. aprila. Unirani državni dolg 64 fl. 20 kr. Ažijo srebra 113 fl. 75 kr. Narodno posojilo 68 fl. 73 kr. Napolendori 10 fl. 38 kr. Odgovorni vrednik: Alojz! Majer Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedicev v Ljublj