list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Lk celo leto predplačau l,r> gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta I gld,, za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Z» celo leto 12 gld., za pol le'.a (i gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. ^ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. i Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo tu ekspcdlclja ,,Katol. Tiskarni'* Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semeulšklh ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in prazuike, oh po) 6. uri popoldne Vredništva telefon-štev. 74. fsStev. 114. V Ljubljani, v soboto 21. maja 1898. Letnilt XXVI H* * * M->M M ¥■.*' :: — / 0 a l i > t a i i i i a i a ■ i i i t i i i « i i > s '♦v* * * v, m taaaaaa*faaai|haaa* 0 0000000000 M \ I Vemilostnemu gospodu dr. ANTONU BONAV. JEGLIČ-u novemu knezu tn škofu ljubljanskemu e, 22. maja 1898. @ o bridko culi smo novico, Da loči se od nas Pastir, Da v solnčno se seli Gorico, Nam bilo je v tolažbe vir: Od Svoje loči se Ljubljane, .1 gre med brate — naš ostane. Naslednik svetemu Mohoru, Metropolit, naš poglavar, Prvak v slovenskih škofov zboru, Podpiraj, vodi Te vsikdar In brani Božja roka mila: To naša srčna so voščila. A mračni brž vladikovina Izjasnila si je obraz, Iver vrlega sprejela sina, Ki nov pastir bo vladal nas. Pozdravljen tisučkrat v Ljubljani, Namestnik Božji, nam poslani! Mučencev narod v Bosni biva; Za križ stoletja lil je kri, A zdaj svobodo versko vživa, In prosto Kristusa slavi. V trpljenju vtrjeni trpini So cerkvi sveti verni sini. Tam mašnik si in škof uzorno Preživel vrsto srečnih let; Deloval tam si neumorno, Za vernikov blaginjo vnet, Ki so prisrčno Te ljubili, Žalovali, ko Te zgubili. Ko svetega Te Nikolaja Sprejemlje škofa dom krasan, Deželo vso radost navdaja, Ker srečen ji prisijal dan. Ljubezen, skrito v src globini, Poklanjajo Ti vdani sini. Besnela nekdaj pekla sila, Divjala krivoverstva moč, Da luč bi vere nam vgasnila, Pahnila nas v neverstva noč Trdno je Krajna v veri stala, Kot v morju ljutem siva skala. Predragi biser si shranili Slovenci v sredi so srca; In prej bi srčno kri prelili, Ko dali krasni biser ta. Kar Hrenu (ledje obljubili, To mi smo danes ponovili. In Tebe, milostni vladika, Ohrani dolgo nam Gospod ! To prosi čeda Ti velika, Slovencev T c ljubečih rod. A roka Tvoja naj pripelje Nad zvezde, v večno nas veselje. Jnnr/. Ililr. 0 0 000 0 0 0000 ............. ■■ /* * * *1 00000000000000 00060000000000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 000 0 * »'* * * *'*»** M M * * M M * * V* M * * * *''M> *'M M f* * ? *'M M'* * M M ? * * * * * 0 0000 Krščanska demokracija. ii. v svojem drugem govoru je razpravljal P. Dehon, kako se je zgodovinsko v zadnjih desetletjih pripravljal in razvijal program krščanske demokracije. Zadnjih petnajst let se je neumorno delovalo vzlasti na polju socijalnih vprašanj. Škofje, du hovni, svetni so tekmovali pri tem delu. Dne 15. maja 1891 se je vsemu temu postavil na čelo papež Leon XIII. s svojo okrožnico o delavskem vprašanju. Ta okrožnica konstatuje splošno zlo, določi socijalne dogme cerkve ter označi sredstva, katerih se je posluževati nasproti neznosnim so-cijalnim razmeram. V treh točkah združi papež krščanske nazore o tem vprašanju. 1. Pravo lastnine in nja meje. 2. Razmerje mej kapitalom in delom. 3. Kričeča krivica modernih oblik oderuštva. Ti nauki so podlaga našemu socijalnemu programu. 1. Pravo lastnine in njega meje. Zasebna in osebna last pristoja človeku po naravnem pravu. Pravica živeti in svojim dati živeti je podlaga pravu o zasebni lastnini. Iz tega razloga imamo pravico živeti, in pravico, da se vsacega last spoštuje, jednako pa imajo tudi drugi isto pravico ter da njim gre to, kar je preobilega pri drugih. 2. Razmerje mej kapitalom in delom. Naraven nasledek dela mora biti ta, da preživlja delavca. Obogatenje kapitalistov pride šele potem v drugi vrsti, ako je mogoče. 1. Treba torej, da delo zagotovi delavcu pogoje za življenje v najširšem pomenu besede. 2. Treba, da s tem delom združene dolžnosti ne ovirajo delavca v njegovem iizičnem življenju, v njegovem družinskem in v verskem življenju, ker ima vsak človek pravico za ta trojen popolen razvoj. 3. Nekdanje oderuštvo v novi groznosti na moderni borzi in v vravnavi kredita, kar treba nujno vrediti. Ako se ozira na te podlage socijalnega življenja, izgine neznosno zlo. Sredstvi za izvršitev te naloge sta : pravičnost in ljubezen. Krščanstvo je zdravilo za socijalno bolezen. Toda Leon XIII. tega ne misli tako, kakor nekateri katoličani, ki ne vidijo druzih sredstev za zboljšanje, nego dve kreposti in sicer kršč. dobrodelnost pri delodajalcih in krščansko potrpežljivost pri delavcih. Seveda sicer tudi okrožnica papeževa povdarja vspešnost miloščine in zatajevanja, vender stavi v prvo vrsto idejo pravičnosti. Tekom okrožnice razpravlja Leon XIII. neznosne krivice, vsled katerih trpe delavci, pa jih ne kaže kakor usodno zlo, marveč kakor krivič-nosti. On ne zahteva od kristijanov polajševati teh krivic z ljubeznijo, on zahteva, da naj se zatro. Okrožnica ni navadno vabilo za miloščino, ona določa temelje in rise glavno poteze o delavskem pravu, ki je zgrajeno na načelih krščanstva. Ako pravi to stvar pojasnujoč, da pride socijalna rešitev od ljubezni, govori on o ljubezni v širjem pomenu, ki se pričenja z izpolnjevanjem pravičnosti. Dvo sta glavni sredstvi za socijalno preo-snovo: združena organizacija in zakon. Red in prospeh izvirata pred vsem iz zadružne organizacije, iz soglasja organizovanih družabnih stanov. Država pa ima dolžnost objaviti glavna načela pravičnosti in podpirati organizacijo. Dokler pa to ni, vpliva naj posebe na to, da vlada socijalna pravičnost in da se vzlasti vredi razmerje moj kal)italom in (Dalje sledi.) Res carintliiaeae. Iz Celovca, 20. maja. Naš novi deželni predsednik gosp. pl. Fray-denegg-Monzelo obiskuje sedaj razna okrajna glavarstva, tam vsprejema uradnike, deputacije občin itd. Poročila pravijo, da se ti sprejemi vršijo zelo slovesno, in hvalijo priljudno nastopanje g. dež. predsednika. Dne 16. t. m. obiskal je g. deželni predsednik V e 1 i k o v e c , glavno mesto slovenske podjun-ske doline. Tam je imel priložnost, stopiti v do-tiko s slovenskim prebivalstvom. A to se ni zgodilo. Od izvestne strani delalo se je namreč na to, da g. dež. predsednik ne izve ničesar 0 Slovencih in da se mu Velikovec predstavi — »risum teneatis amici!« — kot nemško mesto. To kaže sprejem g. dež. predsednika. Gosp. pl. Fraydenegg jo dospel ob S/J0. uro iz Sinčevasi v Velikovec, ki je bil v zastavah. Med drugimi razobesilo je mesto tudi več fr a n k- 1 u r t a r i c!! Tudi to osvetljuje tukajšnje razmere, da se pri vsprejemu cesarskega namestnika raz-obešajo — lranklurtarske velikonemške zastave. Došleca je pozdravil nemškonacijonalni župan Pinterič » i m Namen der deutschen Be-volkerung«. Tedaj samo »nemško« prebivalstvo je pozdravljalo dež. predsednika!? O tem resno dvomimo. Dobro bi bilo poiskati tiste veli-kovške »Nemce« skoz in skoz — slovenskega rodu ! Ti ljudje, po največ kramarji in gostilničarji, žive le od vseskozi slovenske okolice, a de-ajo visoko nemško - nacijonalno politiko in ob vsaki priložnosti kažejo, kako so jim Slovenci na potu. Da bi iskal pri kričačih a la Pinterič in kar je vernih mu sodrugov, — sled najnavadnejšega takta, na to kajpak ni da bi mislil! — Da bi se vender jedenkrat ojačilo okoličansko ljudstvo, obrnilo hrbet nasprotnim mu trgovcem, obrtnikom in gostilničarjem, kmalu bi Pinteriču zmanjkalo sape za take »nemške« pozdrave! Po vsprejemu si je g. deželni predsednik, katerega je povsodi vodil gospod c. k r. okrajni* glavar Kreuter, ogledal cerkev, mestno šolo, mestno hiralnico in potem tudi — otroškivrtecnemškega »scliul-vereina«. — V slovensko »narodno LISTEK. Privatna stvar. Vsakdo, če more, lahko veruje socijalnim demokratom, da jim je vera privatna stvar, v katero se ne vtikajo. Mi seveda tega ne moremo verovati, in z nami gotovo še marsikdo ne. V gotovih presledkih namreč spuščajo gospodje so-cijalisti med naš narod na bel, ako je prilika bolj slovesna, pa na krvavo rudeč papir tiskano soci-jalistično modrost, katerej se ne vidi dosti duševnega dela, katero zatorej imenujejo »Delavec« Na ta potrpežljivi beli ali rudeči papir tiskajo vsakokrat mastne zabavljice veri in duhovnom, in to spodbudno berilo razpošiljajo potem sodru-gom, menda da jim bolj utrdijo vero, katero imenujejo privatna stvar. Videti je toraj socijalna demokracija jako usiljiva stranka, ker ne pušča na miru niti privatnih stvarij. Morda pa se socijalna demokracija boji te privatne stvari in zato skuša ljudstvo preveriti, da se ne briga za-njo, skrivaj pa jo izpodkopava na vso moč. Poučen je v tem oziru »Delavec«, ki bi bil res dober list, ko bi se v njem bralo to- liko koristnih in potrebnih rečij, kolikor se bere zabavljanja proti veri in duhovnom. V listku jedne zadnjih številk »Delavca« prosijo sinovi starega modrijana tam v daljnej Indiji, da jih blagoslovi. Oče prvega sina neče blagosloviti, ker je vojak in po svojem stanu prisiljen, prelivati kri. Drugi je duhoven, pa tudi tega neče blagosloviti stari modrijan, marveč mu, kakor da bi svojo modrost zajemal iz »Delavca«, očita hinavstvo. Duhovnik baje uči stvari, katerih ni moč dokazati. »Ali si morda lirama že kdaj videl ?« povprašuje patetično ta socijalistično nadahnjeni stari modrijan. Tudi mi pisca dotičnega listka »Delavčevega« nismo videli, pa smo vendar uverjeni, da res živi in da mora biti hud socijalist, sklepamo namreč to iz njegovih del. Tudi drugače mu lahko odgovorimo: Pameti dotični Iistkar gotovo še ni čutil, tudi bralci »Delavca« je še niso videli v listkarjevih spisih, navzlic temu pa bi bilo naravnost smešno trditi, da pameti ni. Da bi pa laki listki bralcev ne splašili, prepeva nekov »y« v istej številki »Delavca« nad črto prav ganljivo, dasi nc ravno jasno, popevko, ki hoče biti nekam verska, seveda po svoje. Glasi sc tako-le: šolo« Ciril -Metodove družbe ni vstopil, ker se gospodu okrajnemu glavarju Kreuterju ni zdelo vredno, peljati visokega gosta tja! Navajeni smo Slovenci, da nas prezirajo povsod, tudi od vladne strani, dasi zastopniki slovenskega ljudstva na Dunaju toli požrtvovalno podpirajo vlado. Zlasti na Koroškem smo navajeni gledati, kako božajo obstrukcijoniste, a prezirajo na najbolj žaljiv način in ne samo prezirajo, marveč povsodi tudi zatirajo Slovence! Vsa naša dnevna zgodovina je dokaz za to ! C. kr. okrajni glavar Kreuter jo tako podal prav bratski roke svojemu prijatelju nemškonaci-jonalnemu županu Pinteriču, da sta oba pred dež. predsednikom zakrivala Slovence v okraju, v katerem prebiva poleg 43.000 Slovencev samo 11000 Nemcev. Obadva sta hotela pokazati »nemški« Velikovec, morda zato, ker okrajni glavar Kreuter, kateremu je izročen čisto s 1 o v e n s k okraj, ne zna čisto nič slovenski?! Vedeli smo, da okrajni glavar Kreuter ni prijazen Slovencem, da skuša posnemati svojega celovškega g. »kolego« bar. Mac-Nevina. Skrajno netaktno postopanje ob obisku dež. predsednika je nas potrdilo znova v tem. No, koroški Slovenci smo prestali toliko protivnikov, toliko nasprotstva in preziranja, tolažimo se torej, da bodemo prestali tudi še to ! —n. Politični pregled. V Ljubljani, 21. maja. Državni zbor se snide, kakor razvidno iz povabil, ki jih je razposlalo predsedništvo poslanske zbornice vsem državnim poslancem, dne 1. junija k prvi seji po delegacijskem zasedanju. Na dnevnem redu je samo nadaljevanje razprave o nujnih predlogih glede preuredbe jezikovnega vprašanja. Vidi se toraj, da Thunova vlada ne mara dati avstrijskim narodom povoda za razna domnevanja, češ umaknila se jc v merodajnem trenutku s pozorišča in je sama preprečila rešitev narodnega vprašanja. Grof Thun hoče namreč prepustiti to zadevo zastopnikom avstrijskih narodov na celi črti in jim le pomagati z raznimi podatki in posredovanjem mej raznimi strankami. No, vspešnega se itak ničesar ne bode doseglo. Jezikovni odsek bo najbrže vse, kar se bo moglo storiti za rešitev perečega vprašanja. Avstrijsko-ruska pogodba. Občno, deloma prijetno, deloma pa skrajno neprijetno presenečenje je vzbudila že omenjena vest »Franki". Zeitg.«-e o avstrp-ruski pogodbi glede ohranjenja statusa quo na balkanskem polotoku. Umevno je, daje ves svet, posebno pa interesovani krogi, mej temi v prvi vrsti naši avstrijski, težko pričakoval natanjčnejih pojasnil o tem vprašanju. Ta vozel je sedaj razvozljal avstrijski zunanji minister grol Goluhovski v seji odseka ogerske delcgacije za zunanje zadeve. Minister je izjavil, da so vsa poročila o kaki pogodbi popolno ncosnovana in le V Gospodu. Če misliš dobro, zanj le vnet, - Molitev to je brez besed, — Molitev nema, ki kipi, — Tja, kjer dobrote vir leži. — Če nesebično ti srce — Ljubilo bo sobratc vso, — Pretvoril se bo svet ti v raj, — Ki bil ti pekel je do zdaj. — In če tvoj duh resnice kal, — S pravičnim trudom je iskal, — Veruj, — dasi te pop bo klel, — Da si »v Gospodu« bil živel! Taka je ta pesem z vsemi vrlinami glede rim, jezika itd. Toda to še vse nič ni v primeri z vsebino. Mož je res vedel, o kom je prepeval in kaj. Bodi mu v prihodnje pevanje lahko, ali da izrazimo svoje želje prav v njegovem slogu z istimi izvirnimi rimami itd.: Gospodu y u! Če peti hočeš, čuj popred: — Najlepša pesem brez besed — Je pesem nema, ki molči, — Prismojeno ne govori. — Če nesebično ti sreč — Zares sobrate ljubi vse, — Pretvoril jim ves svet boš v raj, — Če peval več ne boš od zdaj. — In če tvoj duh resnice kal — S pravičnim trudom je iskal, — Veruj, dasi nas bodeš klel, — Za modrijana nisi zrel! Seveda je to samo dober svet pesniku, katerega nikakor ne moremo in nočemo siliti, da bi molčal, saj nam je pesnikovanjo v istini, ne samo navidezno, kakor socijalnim demokratom vera,_ privatna stvar. smešna iznajdba. Res se je ta zadeva omenjala povodom zadnjih obiskov, toda o kaki pogodbi ni govora. S to izjavo so se sedaj pomirili razni nemški elementi, ki so se že bali za obstoj zveze z Nemčijo. Vkljub temu pa je gotovo, tla se je vršil mej našo državo in Rusijo nekak dogovor v zadevi balkanskega polotoka in le žal, da ni prišlo do tako pogodbe, kakoršno so omenjali listi. Kandidatura princa Jurija je zopet na dnevnem redu. Grški princ se hoče sedaj sam pobrigati za rešitev tega vprašanja. Meseca junija poda se, kakor se poroča iz diplomatičnih krogov, najpreje v Petrograd, koder imajo največ vpliva na rešitev tega vprašanja. Obiskal bode neki tudi drugo evropske dvore. Glavni vzrok, da se ta zadeva tako dolgo zavlačuje, ne tiči na Dunaju, ako-ravno je imela Avstrija spočetka nekoliko pomislekov proti tej kandidaturi, tudi no v Berolinu, da celo v Carigradu niso princu Juriju baje toliko nasprotni, da bi ga konečno post tot discrimina rerum ne priznali za guvernerja na Kreti, glavni vzrok tiči v Londonu. Tudi tu spočetka niso bili sovražni tej misli, da celo simpatično so jo pozdravili, toda ko so se radi vzhodno-azijskega vprašanja tako zelo poostrila nasprotja mej Anglijo in Rusijo, se je ohladila tudi simpatija za grškega princa. Angležem slede v tem vprašanju Italijani, in ker imata sedaj te dve velevlasti v svojih rokah skoro vse mornariške zadeve na Kreti in ker so popolno nevtralni merodajni krogi na Dunaju in v Berolinu, je umevno, da Rusija in Francija sami ne moreta toliko vplivati, koliko bi želel s krščanskim prebivalstvom kandidat princ Jurij. Ako se toraj princu Juriju na potovanju ne posreči omehčati src v Londonu, Berolinu in na Dunaju, ne sme imeti nikake nade, da hi prišel kaj kmalu na zaželeno mesto. Gladstone -{-. Predvčeraj zjutraj ob 5. uri prominul je mirno najvplivneji angl. državnik Wil-liam Evvart Gladstone v 89. letu svoje dobe. Porodil se je 29. decembra 1809 v Liverpoolu kot sin bogatega trgovca, študiral na Christ Church College v Okstbrdu ter bil posredovanjem ne\v-kastlskega vojvode 1. 1832 v okraju Nevvark izvoljen v parlament. Ker se je ob raznih prilikah pokazal temeljitega in odločnega govornika, pozval ga je Peel 1. 1834 v ministerstvo, katero je pa že v aprilu prihodnjega leta odstopilo. Gladstone se je pridružil parlamentarni opoziciji. L. 1841 je postal podpredsednik trgovin, urada in dve leti potem predsednik tega urada. Na tem mestu je deloval mnogo za uvedbo dohodarine. Odložil pa je že februv. 1845 to čast, ker ni soglašal s Peelovo zahtevo, naj se poviša državna podpora za odgo-jevališča ostalih veroizpovetlanj. Vendar pa je še isto leto vstopil v Peelovo ministerstvo kot minister za kolonije in kot naslednik grofa Derby. Tu se je ob jednem z ministerskim predsednikom mnogo trudil za odpravo obstoječih žitnih zakonov, vsled česar je izgubil zaupanje pri svojih volilcih in je moral odložiti mandat in pozneje tudi ministersko čast. V letu 1847 ga jo okraj Okslord poslal v spodnjo zbornico, kateri je zastopal celih 18 let. Vedno bolj je jel spreminjati svoje toristične nazore, podpiral je emancipacijo judov. Na svojem potovanju 1. 1850 je spisal slovito pismo lordu Aberdeenu, v katerem jo odkril bedo političnih vjetnikov v Neapolju. To pismo je razposlal lord Palmerston vsem evropskim dvorom. Po padcu Derbyjevega kabineta v dec. 1852 je prišla na krmilo Aberdeenova vlada, v kateri je zavzemal Gladstone mesto kanclerja državne zakladnice. Na tem mestu jo vztrajal tudi še nekaj časa za ministrovanja Palmerstonovega (1855), toda kmalu je navstal mej njima razpor radi od-pošiljatve preiskovalno komisije na krimsko bojišče. Gladstone je sedaj prijemal Palmerstona radi kitajske vojske in se mu je 1. 1858 res posrečilo, da je strmoglavil njegov kabinet. Prišli so zopet na krmilo Torij i pod vodstvom Derby-jevim. V ministerstvo Gladstone sicer ni maral vstopiti, pač pa je prevzel mesto nadkomisarja na jonskih otokih. V juniju 1. 1859 pa je prišel Palmerston zopet na krmilo in zopet je Gladstone postal zakladni kancler. Ustanovil je takrat poštno hranilnice, toda radi razpora s svojimi volilci v cerkvenih vprašanjih jo moral 1. 1865 odložiti mandat, vendar je bil še isto leto izvoljen v juž. Lancashire in je toraj vztrajal v spodnji zbornici. Od tega časa se je kazal Gladstone vedno bolj na površju. Izvedel je nebroj važnih del na cerkvenem in gospodarskem polju kot vodja spodnje zbornice. Prevredil je volitveni zakon, odpravil kupovanje častnih mest v armadi. Leta 186S je postal prvi zakladni lord in je stopil na čelo uprave. Manj srečen pa je bil tedaj v zunanji politiki. Vsled zmage konservativcev 1. 1874 je odložil ministersko čast, toda 1881 je bil že zopet na krmilu vlade. Tu pa je dobil Gladstone tekmeca v državniku Salisburyju, s katerim sta večkrat menjavala za ministerski prestol, dokler ga leta 1886 Salisbury ni definitivno premagal. Pred nedavnim časom se je stari Gladstone, ki se je poprej trajno odtegnil političnemu delovanju, zopet prikazal v javnosti z nekim govorom, in mislilo se je že, da stari državnik zopet sili v javnost. Toda tu ga je prehitela bolezen in predvčeraj je končal svoje življenje. V kratkih potezah je tu narisano njegovo politično življenje. Bil je Gladstone zagrizen pristaš anglikanske cerkve in seveda velik nasprotnik papeštva, pač pa vnet zagovornik teženj bednega irskega prebivalstva. V zunanji politiki mož ni imel sreče, ker se je navadno vselej prenaglil v svojih podjetjih. Sicer pa je bil velik filozof, spisal je več del razne vsebine in še na stare dni učil se je prav marljivo grščine. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, dne 18. maja. (Konec.) Po cesti, ki veže Dolge in Predilne ulice vzporedno z Dunajsko cesto, so na prošnjo posestnika Fr. Bahovca sklone napeljati vodovod za preračunani znesek 1900 gld. Pri tem se bo tudi ozirati na svojedobno gradnjo justičnega poslopja. Poročevalec odb. Pavlin. Isti odbornik poroča o računskem zaključku mestnega vodovoda za leto 1897. Dohodki so znašali 61.283 gld. 92 kr.. stroški 52.888 gld. 23'/, kr., toraj znaša prebitek 8395 gld. 68'/, kr., ali v primeri s proračunom več 5854 gld. 17'kr. Vodovodna naklada je znašala 43.823 gld. 95 kr., za večjo porabo vodo so je prejelo 14.160 gld., vodo-merščine pa 1780 gld. Račun in poročilo so odobrita. Odbornik Senekovič poroča o zavarovanju mestne elektrarne proti obveznosti za vse mogočo slučaje. Vsprejme so najugodneja ponudba zavarovalne družbe avstrijski »Phonix«, ki zahteva za zavarovanje osobja v elektrarni in tudi drugih, ki se vsled električne naprave kakorkoli poškodujejo, in sicer za dobo petih let naprej plačano svoto 400 gld. Na prošnjo prodajalca konjskega mesa Janeza Kopača se zniža pristojbina za vsakega ubitega konja od 2 na 1 gld. Poročevalec odbornik S k r j a n e c. Za uravnavo konjskega sejmišča in razširja-tev z nakupom jedne njive se dovoli 1217 gld. 51 kr. kredita in se sklene, takoj pričeti z delom. Poroč. odb. Kozak. O računskem zaključku mestno klavnico poroča podžupan dr. Bleivveis. Dohodki so znesli 22.230 gld. 96 kr., stroški 12.229 gld. 35 kr.. toraj znaša prebitek 10.001 gld. 61 kr., ali okolu 1400 gld. več, kakor je bilo proračunjeno. Glede ponudbe J. C. Hamana glede nakupa dela sveta od P. Strelove hiše, o kateri poroča odbornik Plantan, so vsprejme predlog odbornika Lenčeka, naj se župan pooblasti, da se pogaja s ponudnikom glede pogojev. Za odkup 78 05m2 sveta za razširjenje Lončarske steze se dovoli V. Šimencu 200 gld. odkupnine. Poroč. odb. Žužek. Za preložitev trace podaljšane Blchveisovc ceste tam, kjer se odcepi od Marije Terezije ceste proti cesti na državni kolodvor, se dovoli kredit 400 gld., in sicer za nakup 9 kvad. sežnjev sveta, za podiranje obstoječega in zgradbo novega zidu pri poslopju g. Legatove. Poroč. odb. dr. Stare. O zadevi otvoritve ulic od Karlovske ceste v Prule čez posestvi Iv. Ahlina in Marg. pl. Farka-ševe poroča odbornik Žužek. Mestna občina je voljna odkupiti svet po 10 gld. kvad. scž., toda interesenta ne odstopita sveta drugače, nego po 0 čebelnjaku. ,, Spisal Ivan G rad ar. ~ CoMM^i (Dalje.) VI. Ni si hotel razlagati Mrva svoje bojazni, izne-biti se je hotel svoje črne slutnje. »Ne . .. tega ne more storiti!« Kakor se je čutil nezmožnega, da bi ubil koga zarad jedne same pikre besede, tako si ni mogel predstavljati, da bi mu mogel kdo v samem hipnem srdu vzeti vse, kar ima dragega na svetu. Prižgal je luč v svojem stanovanju in sedel za mizo. Pred njim je ležala debela knjiga, rdeče obrezana in vezana v trdo, že precej odrgneno in mastno usnje z jeklenimi zaponami. Obrisal je naočnike in pomaknil svetilko bliže, da bi čital. »Evangelij . . .« A črke so odskakovale, spajale se in bledele ... in hipoma se mu je stisnilo srce, kakor bi mu izžela nevidna roka vso kri iz njega. »Ne . . . tega ne more storiti!« Zaprl je knjigo in odložil naočnike. Njegova soba je bila opravljena skromno in jednostavno. Starinska postelja, zelo nizka in široka, dvoje nerodnih stolov s pohabljenimi stoli-cami, miza, rdeče pobarvana skrinja poleg ogromne peči in v kotu polica, polna debelih, obrabljenih knjig. Po stropu in po stenah so visele dolge pajčevine ; tu pa tam je dremal rejen pajek, zganil se včasih komaj vidno in stresel s tenkimi nogami. Okno je bilo zagrneno z zeleno ruto, na podoknici pa je stal rožmarin, ki je segal s svojim omotno duhtečim zelenjem skoro do stropa Mrva je sedel na svojem stolu in podpiral glavo z rokama; na sivih gubah njegovega obraza pa je ležal plašen, skrbeč izraz. »Res je, dobil jo je gorko po ustih, — ali kakšen vzrok je to ? Ali mi ni znal odgovoriti ? In naposled je bila resnica na moji strani . . . Toda to nima nikakega pomena, to ni tolažba... On je poseben človek. . . Padla je morda zjutraj iz kdove kakšnega razloga drobna kaplja nejevolje v njegovo srce, — in rastla je in rastla. .. In mora ji odpreti pot, da ga ne zaduši ...« Skočil je kvišku in obstal kakor okamenel. Njegova drobna, suha postava se je zdela še manjša in še bolj koščena, tenka ustna so se razširila in oči bo se široko odprle. Od daleč je zamolklo zahreščalo in čuli so se nagli, vznemirjeni glasovi. Mrva se je prijel za glavo in kolena bo mu vztrepetala. »Kaj počenjaš, nesrečnež ? . . . Nehaj ... ne ubijaj !« Pustil je vrata odprta za seboj in hitel golo-glav na piano. A zunaj je bilo tiho, samo globoko doli so hitele tri črne postave ter izginile za ovinkom. Kup razmetanih desek je ležalo pred hruško, naokrog pa je zamolklo šuštelo in brenčalo, kakor bi trepetalo v zraku tisoč nevidnih strun. »Kaj si mi storil . . . čemu ti bo moje življenje?« Naslonil se je na raskavo deblo in pokril obraz z rokama. A ko se je vzdignil in se ozrl krog sebe, zazdelo se mu je vse naokrog tako mrtvo, tuje in pusto, kot cla ga je ravnokar pahnila silna roka iz lepšega, svetlejšega sveta. To neizmerno, tiho nebo, ta črna, brezkonečna krajina s samotnim drevjem in temnimi, kakor v skrivnem strahu šepetajočimi in vzdihujočimi vodami, — kako je to vse oddaljeno od njega in njegovega življenja, kako jc vse to brezčutno, — nemo in gluho v svoji lastni bolesti . . . Kam naj se opre utrujena roka, kam naj stopi omahujoč korak ? Poreži golobu peroti in pusti mu življenje; — to ni življenje ! . . . Mrva ni vedel, kam hoče in čemu hiti v vas. Pol nezavedno in opotekaje se je stopal v dolino, — in razgrapana, s kamenjem posuta pot se je vila brez kraja navzdol. Spodtaknil se je ob pre-vrnen panj in čebele so završale krog njega. V dolini je bilo tiho. Mesec je pokril poslopja z raztopljenim srebrom in drevje po vrteh jo lahno drhtelo, kakor da šepeče v sanjah o sreči in ljubezni. Mrva pa je stal pod oknom Blokarjevim . . . »Ohrani ga zase, ti človek brez srca! Jaz ti ne zavidam tvojega življenja!« (Dalje sledi.) 35 gld., vsled česar poravnava ni mogoča ter je zadevo rešiti razlastitvenim potom. Prošnji posestnice Fr. Sitscheve za povišanje odkupnine za svet, kar ga odstopi v regulačne namene, od 5 na 8 gld. kvad. seženj, se ne ugodi. Poroč. odb. dr. Stare. Isti odbornik poroča o odkupnini za 66-2»nil sveta, ki ga odstopi za razširjenje sv. Petra ceste posestnik Anton Kačar, in sicer se določi cena za kvadratni seženj 15 gld., ter o prošnji Iv. Tomca, posestnika na Cesti v mestni log za povišanje odkupnine, kateri se ugodi s tem, da se določi za 148 kvad. metrov 900 gld., mesto prvotno dolo čene cene 20 gld. kvad. seženj. Ostale točke se deloma odstavijo z dnevnega reda, deloma pa obravnavajo v tajni seji. Tedenski koledar. Nedelja, 22. maja: 6. povelikon., evang.: Jezus govori o pričanju sv. Duha. Jan. 15. Julija d. m. — Ponedeljek, 23. maja: Paskal Baj sp. — Torek, 24. maja . Marija pom. kristijanov. — Sreda, 25. maja: Gregor VII. p. Urban. — Četrtek, 2(i. maja: Filip Neri sp. — Petek, 27. maja : Magdalena Pac. — Sobota, 28. maja : Avgušt. Kantv. šk. — S o 1 n c e izide 25. maja ob 4. uri 23 min., zaide pa ob 7. uri 31 min.— Lunin spremim Prvi krajec 28. maja ob 6. uri 12. min. zvečer. — Musica sacra: v nedeljo 22. maja v stolni cerkvi poje zbor k intronizaciji premilostnega gosp. knezoškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča ob polu 10. uri Te Deum, zl. dr. Fr. Witt, k pontifikalni maši instrumentalno mašo, zl. Moric Brosig, Alleluja zl. dr. Fr. \Vitt, olTertorium, zl. Ant. Foerster. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. maja. (Vsprejem mil. knezoškofa dr. Jegliča.) Na prvi postaji v naši deželi v Šent Petru je bil vsprejem sijajen. Vkljub deževnemu vremenu je prišlo na kolodvor nebrojno naroda, duhovni, župani, gasilno društvo, šolska mladina; med drugimi so tu pričakovali knezoškofa stolni dekan dr.^ Čebašek, kanonik Zamejic in knezoškolijski tajnik Šiška. Prelat dr. Čebašek je nagovoril knezoškofa, rekoč mu: Naši ste, Vaši smo! Omenjal je veselja, ki navdaja Slovence, da se vrača njih rojak zopet v svojo domovino. Ljudstvo je burno pozdravljalo novega škofa, kateri je bil do solz gi-njen ; dejal je: lies sem Vaš! Vračam se mej vas, da tisto, kar mi da gospod Bog, žrtvujem za ljubo slovensko domovino. Za Vas bodem skrbel, za Vas molil! Za vas, za vse gorim, ki bivate v dragi moji domovini. Šolarica Mediceva mu je izročila šopek in škof je rekel mladini: »Naj bi cvetke božjih čednostij rasle v vaših srcih in lep duh razširjale po vseh naših zemljah.« Pozdravil ga je tudi župan Perko. Pri predstavljanju učiteljstva je izrazil knezoškof nado, da bode uči-teljstvo vsikdar vzgojevalo mladino v srečo naroda, ter povdarjal važnost učiteljskega stanu. Isti prizori so se ponavljali na daljnih kolodvorih na Prestraneku, v Postojini, na Rakeku, v Planini, v Logatcu, kjer je bilo zbrano tudi kat. društvo rokodelskih pomočnikov z Vrhnike, in v Borovnici. Povsod je očaral novi vladika svoje drage s svojo ljubeznivo prijaznostjo in skromnostjo. Vsprejem v Ljubljani smo opisali že včeraj. Zvečer pa so slovenska društva napravila pred knezoškolijsko palačo veličastno serenado. Svirala je vojaška godba; pevci združenih raznih slovenskih društev so zapeli tri pesmi: »Lepa naša domovina«, »Zvezdi« in »Jadransko morje«. Veličastno je odmevala slovenska pesem iz sto in sto grl umetno izvežbanih vrlih pevcev. — Naroda se je zbralo okrog palače neštevilno. Glavni trg od gimnazijskega poslopja pa doli do mestne hiše je bil natlačeno poln. Prešteti te množice bi bilo nemogoče, rečemo le, da je bila vsa Ljubljana ta večer tukaj zbrana. Viharni so bili pozdravi, slava- in živio-klici, s katerimi je narod pozdravljal knezoškola ; navdušenje je prikipelo do vrha, ko se jc prikazal knezoškof na oknu ter se navzočim zahvalil za skazano mu vdanost. Mej drugim je dejal: »Nisem dolgo ugibal, komu je veljala prisrčna ovacija o mojem prihodu v Ljubljano in komu velja i sedanja ovacija. Uvidel sem takoj, da vse te iskrene ovacije ne veljajo moji osebi, marveč velikim idejam, o katerih opravičeno pričakujete, da jih hočem vsikdar gojiti in varovati med vami. Prva velika ideja je ideja krščanska, katera je globoko vkoreninjena v moj mili narod. To idejo moram in hočem neprestano gojiti kot vaš škof, za katerega me je potrdila Njegova Svetost in njegovo apostolsko Veličanstvo. Druga ideja pa je mila slovenska narodnost. Tudi tu se niste varali. Kot vaš rojak, kot sin slovenske matere hočem vsikdar ostati zvest tej drugi svetinji milega mi naroda. Posvetiti hočem narodni stvari, mili slovenski domovini vse svoje moči. Živel slovenski rod, živela slovenska domovina, živela slovenska Ljubljana! Živel tudi za naš mili narod toli potrebni zavod, za katerega se posebno v poslednjem času tako vneto potegujete, živelo slovensko vseučilišče!« Te besede knezoškofove so kot silen električen tok prevzele vse neštete množice, ki so prirejale knezoškofu šumne ovacije. Potem so društva z zastavami in s svetilci zopet odkorakala po Fran Josipovem mostu čez Št. Petersko predmestje proti Narodnemu domu. Množice so se pevajoč narodne pesmi polagoma razšle. Takega prizora že dolgo ni videla bela Ljubljana. — Jutri je slovesno vstoličenje, vspored smo že včeraj naznanili. Novi knezoškof jutri pri slovesnosti sam ogovori svoje verne. — Sklepajoč iz priprav, smemo se nadejati jutri krasne slovesnosti. (Razpored za slovesno vmeščeuje premilostnega gospoda knezoškofa Antona Bonaventure.) Dodatno k razporedu, ki smo ga včeraj objavili, naznanjamo nastopno premembo. Ko se bodo prečitala v točki VI. omenjena pisma sv. Očeta, pisana do prem. g. knezo-škofa, stolnega kapiteljna in du-hovstva, pride — odloživši pismo, pisano do vernikov — takoj točka VII. in VIII. Po dovršeni VIII. točki gredo prem. g. knezoškof na prižnico, kjer se bodo sami predstavili ljudstvu in nekoliko besedij spregovorili. Po tem pa se nadaljuje vspored, kakor ga kaže IX. točka. iPrl JuteršnJeJ intronizaciji knezoškofa dr. Antona Jegliča) bodo za občinski svet — mesto dosedanjih dveh — pridižane prve tri klopi pod stranskim vhodom v stolno cerkev. Za trgovsko in obrtno zbornico določeni ste četrta in peta klop. (Nadbiskup dr. Stadler) poslal je županu Hribarju naslednjo brzojavko: Sarajevo, 20. maja: U čas (trenotek), kad našim biserom Jegličem rešite (zaljšate) krunu Slovenije, kličem u ime sve nadbiskupije vrhbosanske: bilo ustoli-čenje Jegličevo na korist i procvat crkve i slovenskega naroda! — Župan Hribar odgovoril je brzojavno: Biela Ljubljana najsrdačneje dočeka (sprejela je) učenog in mudrog sina slovenskega naroda, od kojeg izčekiva, da če biti apostol miru i ljubavi u korist crkvi in na sreču naroda. (Iz Trnovega na Notranjskem.) Danes 20. t. m. ob 9. uri je stopil naš mil. knezoškof dr. A. Bonaventura Jeglič v trnovski župniji v svojo vla-dikovino. Med zvonenjem pri larni cerkvi in pri vseh podružnicah se je pripeljal na kolodvor Bistriško - Trnovski, kjer so ga pričakovali duhovniki, c. kr. sodnijski in davčni uradniki, zastopniki vseh treh velikih občin naše fare, ognjegasci, izobraževalno društvo in velika množica župljanov. Knezoškof vidno ginjen lepega, prisrčnega sprejema v prvi župniji, v katero je stopil kot vladika ljubljanske škofije, se je prijazno in ljubez-njivo zahvaljeval navzočim, ki so z živijo- in slava-klici nazdravljali novemu nadpastirju, ko se je od nas poslavljal. ((Jarnizijska bolnica v Ljubljani) se bo gradila v Vodmatu na onem mestu ob Ljubljanici, kjer stoji sedaj tovarna za koce. Zgradba mora biti že letos pod streho. (Iz mestnega šolskega sveta ) V redni seji dne 11. t. m. se je odstopila prošnja neke mestne učiteljice za dovolitev predplače v zdravilne namene deželnemu šolskemu svetu s priporočilom, da ji pri deželnemu odboru izposluje ugodno rešitev. Prošnja vodstva I. mestne deške petrazrednice za stalno ustanovitev desetega učnega mesta na tem zavod« se priporočilno predloži deželnemu šolskemu svetu. Glede nujno potrebne zgradbe za novo mestno dekliško osemrazrednico se sklene občinskemu svetu nasvetovati ono alternativo, po kateri bo možno pričeti z zgradbo posloj)ja še letos. Pritrdi se predlogu deželne vlade, da bi bila bodoča obrtna nadaljevalnica, katera bo pod jednim vodstvom združena s c. kr. obrtnima stro- kovnima šolama, radi nedostatnosti prostorov te šole, nastanjena v prostorih II. mestne deške petrazrednice. Sklene se, vodstva mestnih šol pozvati, naj šolski muzej, ki se povodom desetletnice »Zaveze slovenskih učiteljskih društev« v proslavo SOIetnice vladanja Nj. Veličanstva prve dni avgusta t. I. otvori v Ljubljani, krepko podpirajo. Za razpisana učna mesta na II. mestni deški petrazrednici se stavijo deželnemu šolskemu svetu ternopredlogi. Prošnja nekega mestnega učitelja za novčno podporo se s priporočilom predloži deželnemu šolskemu svetu. Poročilo načelnika stalne šolske zdravstvene komisije o ogledovanji obeh sirotišnic in v njih nahajajočih se zasebnih ljudskih šol, vzame se na znanje in se sklene, da se predstojništvoma teh zavodov naroči, naj odpravita male nedostatke, katere je komisija pri pregledovanji opazila. Končno se rešita še dve interni zadevi in odobri več izpustnic. (»Slovenska Matica«.) 115. odborova seja v petek dne 13. aprila 1898. leta. Navzočni gg.: Fr. Leveč (predsednik), A. Bartel, P. Grasselli, A. Koblar, dr. J. Lesar, Fr. Orožen, R. Perušek, M. Pleteršnik, dr. L. Požar, A. Senekovič, dr. Ivan Subic, A. Tavčar, I. Vavru, S. Vilhar, Fr. \Vies-thaler in V. Zupančič (odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 17. — Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzočne, v prvi vrsti novoizvoljena odbornika, profesorja Orožna in P e -ruška, ter izreka upanje, da bosta »Matico« podpirala kot ocenjevavca rokopisov in kot cenjena pisatelja. — Vzame se na znanje, da je odbor-niško mesto dr. Jerneja Zupanca, katerega se je »Matica« ob pogrebu jako dostojno spomnila, ostalo nepopolnjeno. — Sklene se, na visoko c. kr. ministerstvo za bogočastje in nauk vložiti prošnjo za državno podporo za izdavanje znanstvene knjige. — »Matica« se bode udeležila šolskega muzeja ob desetletnici »Zaveze slovenskih učiteljskih društev« v proslavo petdesetletnice vladanja Nj. Veličanstva s strokovnimi knjigami iz svoje zaloge in bo zastopana pri stoletnici po Fr. Palackem dne 18., 19. in 20. junija v Pragi. — Da se končno vredi vprašanje radi Kopitarjevega spomenika, se sklene stopiti v dogovor z jednim tukajšnjih kamnosekov. — Zapisnika o 114. odborovi seji in o XXXIII. občnem zboru, ki sta ju pregledala odbornika dr. Janežič in Pleteršnik, oziroma predsednik in dva društvenika, se odobrita brez ugovora. Za overovatelja današnjemu zapisniku imenuje predsednik odbornika dr. Lesarja in V a v r u t a. — Izvrše se volitve v upravništvo za leto 1898/99. Z vzklikom se izvolijo gospodje: Fr. Leveč za predsednika; dr. Fr. L a m p e za prvega in P. Grasselli za drugega podpredsednika; dr. J. S tarč za blagajnika; A. Kržič in I. S u š n i k za ključarja, ki vsi izvolitev sprejmo. — Dr. Štreklja IV. snopič »Slovenskih narodnih pesmi« se na izrecno željo pisateljevo pridrži Miličevi tiskarni. — Na znanje se vzame, da se je dvoje gospodarskih, oziroma denarnih vprašanj še zadosti ugodno izteklo za »Matico«. — Nova poverjenika sta dobila Rogatec in Rojan. Letnino je plačalo za letos doslej 884 dru-štvenikov. Od zadnje seje je pristopilo »Matici« na novo 68 društvenikov. Kot posebno marljivi poverjeniki so se v zadnji dobi odlikovali gospodje D o 1 i n a r v Ribnici, Janežič v Celovcu, Jarc v Medvodah, Ogradi v Celju, Lapa n j a v Kobaridu, Primožič v Postojini in Schrey na Jesenicah. — Knjižnici je prirastlo 42 knjig: 33 po zameni in 9 podarjenih; 16 ruskih, 12 čeških, po 3 hrvaške in poljske, po dve slovenski, srbski in nemški, po 1 angleška in bolgarska. — V knjižni zalogi so zadnji čas popolnoma pošlje knjige: J. Trdina: Zgodovina slovenskega naroda; S. Rutar: Goriška, II. del; dr. Fr. D.: Trojka. (Za slamorejo.) Poljedelsko ministerstvo je izročilo tukajšnji deželni vladi 100 gld., katere pri-Iično razdeli kot darila onim kmetovalcem, ki pri-deljujejo najlepšo slamo za pletenje. (Ljubljanski vodovod.) Tekom minulega leta 1897 je dovedel vodovod 792.314 kubičnih metrov ali 792,314.000 litrov vode. Na vsakega prebivalca odpada 22.600 litrov. Delovršba je trajala skupno 4512 ur, premoga pa se je porabilo 392.314 kilogramov. (Živine se je zaklalo v Ljubljani) v 1. 1897 skupno 27.503 glav, leta 1896 le 25.664 glav. Od 1 odpade na govejo živino 4331, prašiče 838(3, teleta 8394, kozle in ovco 3056, kozliče 3259 in' konje 77 glav. iZdravje v LJubljani) od 8. do 14. maja 1898. Novorojenih 14, mrtvorojena 2, vmrlih 17; mej njimi za jetiko 7, vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 3, za različnimi boleznimi 6; med njimi 5 tujcev in iz zavodov 11. (Zlata poroka.) Gospod Florijan Kalinger, uči telj v pokoju in posestnik na Drski pri Novem Mestu je obhajal 4. dan majnika t. 1. svojo zlato poroko. Z ozirom na redkost jednakih slavnostij ter posebnost jubilantovo dodamo tej, v 103. šte vilki »Slovenca« že objavljeni vesti še na slednje vrstice: Gospod jubilant je bil porojen dne 20. aprila 1827 v Stopičah kot tretji sin očeta učitelja Antona. Pohajal je od tam, poldrugo uro daleč, v novomeške šole; dovršil potem skušnjo v Idriji ter se povspel tako po lastnem prizadevanju do učiteljskega stanu. V takratnem času je bilo učitelju opravljati tudi službo cerkovnikovo, in ker je bil naš jubilant rojen »muzik« — kakor je sploh vsa rodbina Kalinger — tako je imel obilo posla; rad se je tedaj pokoril nasvetu svojega očeta: »Sin, oženi se; lej, tam na TežkiVodi — Pekčeva Cilka — ta je za-te!« — Presrečen je bil sedaj mladi par na prvi službi v Soteski 1 Cilka je oozneje večkrat zagotavljala svojemu možu: »Veš, zato sem tako rada tako storila, ker nisi imel brk pod nosom kot drugi.« In gospod jubilant nam je o zlati poroki pravil: »Jaz ne vem, jaz ne vem, kako je to bilo; ko sva šla od izpraševanja, mi je kar čudno bilo, da bi ž njo šel, in nji tudi; pa sva jo zavila vsak po drugem potu; in nje stric se je jezil: »Eh, saj bi šel lahko mimo naše hiše — saj je tod — tja lepša pot — pa ne, pa ne! Še piti mu ne morem dati!« — Tako so je jezil nje stric. Mene pa je bilo sram, da bi tamkaj hodil.« — Ni čudo, da je tako sramežljivima zaročencema dobri Bog sicer po bridkostih in težavah vendar le v obilni meri rosil blagoslov svoj potem v zakonskem življenju. — Gospod jubilant je učiteljeval 41 let, in sicer: v Boštanju, na Zdolah, v Mirni Peči, Vavtovani in na Iladovici. Posebno veselje je gojil do glasbe. Kot tak je uglasbil mnogo pesmij uprav v narodnem duhu; zato so tudi ponarodele ter se pojo povsod, koder je služboval, v njegov — spomin. Pred kratkim ga je pregovoril nek gospod, da je prišel izbirat bisere svoje »Lire«. Še sedaj se ne more ločiti od glasbe in petja posebej; kot sivi etarček hodi s svojega posestva na Drski v Vavtovas, častit Stvarnika pri službi božji. Nad vse ga je zanimalo tudi kmetijstvo. Stan, kateri je v neposrednji zvezi z Bogom, ta je kmetski; tega je spoštoval tako, da je na večer svojega življenja postal sam popolen — kmet. Že v letu 1863 je začel ob svojih pičlih dohodkih kupovati zemlje, in sedaj ima lepo kmetijo s hišo mej lepim sadnim drevjem in sadovnjakom, broječim več tisoč sadnih dreves, ki mu donašajo vsako leto obiio sadja, ter z ameriško trto zasajenim vinogradom. Človek se mora kar čuditi, da si je mož mogel sploh kaj prihraniti; a to je pripisovati njegovi varčnosti in skrbnosti, osobito pa še, kar nam je začrtal s svojo zlato nevesto sam : »Priznava, da kar sva in imava, sva dobila na priprošnjo Marijino iz rok Stvarnikovih.« Ob vpo-kojenju je dobil gospod jubilant pohvalno pri-znalnico od višjega šolskega oblastva glede pouka v kmetijstvu. Konštatujemo še, da je lepo pre-skrbel svojih jednajstero otrok; šteje 22 vnukov; izmed otrok in vnukov so vsi dorasli živi moški vojaki, kakor tudi možje njegovih hčera. Slavnost sama se je vršila po tem-le vsporedu: Na predvečer zlate poroke so se vsprejemali došli svatje mej sviranjem meščanske godbe iz Novega Mesta. Drugi dan, to je 4. maja, so se odpeljali svatje v kakih desetih kočijah, na čelu godba na loj-trancah, čez Kandijo, Gotno Vas, Črmošnjice v Stopiče k zlati poroki. V Stopičah so v pozdrav pokali topiči; cerkev je bila praznično opravljena in nad cerkvenimi vrati je blestel mej mlajema pomenljivi napis : »1848. Pozdravljeni svatje zlati! 1898.« (Konec slždi.) (Iz Komende) 17. maja. Poročati Vam moram kar hkratu o dveh požarih v tukajšnji okolici. — Prvi je bil v nedeljo zvečer okrog 10. ure na Križu, kjer je pogorelo posestniku po domače Soldatiču leseno in s slamo krito poslopje. Drugi, mnogo večji požar pa je bil v ponedeljek večer okrog polujednajste ure v Kaplji Vasi. Vnela sta so skednja posestnika Janeza Lukanca iz Kaplje Vasi hiš. št. 17, od koder se je ogenj bliskoma razširil na bližno ležeče in s slamo krito hišno poslopje in na hlev. Da bi bil veter, bila bi nevarnost za jedni del vasi. Gasilno društvo jo bilo takoj na mestu požara, a ni moglo druzega obvarovati nego svinjake, vzrok so temu blizu skupaj stoječa slamnata poslopja. Škoda ceni se približno na 4000 gld. Pogorelec jo bil zavarovan. Vzrok požara je neznan. (Dnevna služba pri brzojavnih uradih.) Trgovsko ministerstvo je odredilo, da bodo poštni in brzojavni uradi Gorica 2, Trst 5, Rudolfovo in brzojavni urad Trst 4, pri katerih je bila doslej za brzojavni promet polna dnevna služba upeljana, ob nedeljah počenši s 15. majem t. 1. le omejeno dnevno službo imeli. (Zahvala.) Slovenski delavci, obtoženi radi demonstracij v »Zvezdi«, pooblastili so me, da tem potom najudanejše izrekam globoko zahvalo blagorodnim gospodom zagovornikom: dr. V. K r i s p e r j u . dr. V. P a p e ž u , c. kr. notarju P 1 a n t a n u , dr. Ivanu Šusteršiču in dr. F. T e k a v č i č u , ki so v redki rodoljubni skrbi požrtvovalno, brezplačno nas zagovarjali ter s temeljitimi svojimi govori dosegli lepih vspehov. Ivan Štefe. (Zalivala.) Podpisani izrekamo blagorodnemu gospodu dr. M P i r c u iskreno zahvalo za njegov požrtovalni trud in vspešni zagovor o priliki štiridnevne obravnave radi demonstracij. — Anton Bončar, stud. iur.. Karol K1 a n d e r, stud. iur., Ivan Modic, stud. iur. (Urarsko prodajalnieo) otvoril je v Prešernovi ulici št. 4 poleg frančiškanskega samostana v Ljubljani domačin g. Janko Klopčič. Opozarjamo cenj. naročnike na dotično naznanilo, pri-občeno v današnji številki. (Birmovanje v lavautinski škofiji) se je 19. t. m. vršilo na Iločah, včeraj v Slivnici pri Mariboru, danes bode vFramu, v nedeljo v Cerkovcih, dne 23. t. m na Ptujski Gori, dne 24.,pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, dne 25. na llajdinji in 26. pri Sv. Janžu na Dravskem polju. (Ogenj) je v noči 18. maja uničil vsa poslopja Ivanu Grandušeku v Podvincih pri Ptuju; škode je do 3000 gld. (V Slov. (iraden) bode štajerska dežela zgradila bolnišnico za 100 bolnikov. Začasno ostanejo bolniki v stari okrajni bolnišnici, kamor so že prišle usmiljene sestre kot postrežnice. (Imenovanje.) Predsednik graškega nadso-dišča je umirovljen, na njegovo mesto je imenovan bivši pravosodni minister v Badenijevem kabinetu, grof Gleispach. Nemško-nacijonalni listi se hudujejo nad vlado, češ, da jim je vsilila moža, ki je podpisal jezikovni naredbi ter do konca vztrajal proti nemški obstrukciji. (V židovske roke) Žid Spitzer z Dunaja je kupil velike tovarne v Mislinji. (Nove orgije.) Poldrugo uro nad Koprom proti vshodu je prijazna vas Sv. Anton, kjer je vrla tvrdka bratov Zupan iz Kamnegorice na Gorenjskem ravnokar postavila nove orgije Op. 66. Krasen majnikov dan izvabil me je v družbi našega vrlega dež. poslanca g. Josipa Kompareta v to vas, da si ogledam to najnovejše delo bratov Zupanov. Prišedši v čedno cerkev bila mi je vže lična zunanja oprava orgelj porok, da je isto tako tudi vse drugo najvestneje izvršeno. In res — ogledavši si posamezne dele orgelj moral sem se nehote čuditi mojsterski mehaniki stožnega sistema (Kegelladensistem), izvrstnemu po francoskem načinu napravljenemu mehu ter lični in praktični uredbi piščali. V elegantno izdelanem igral-niku razvrščeni so po načinu harmonija sledeči spremeni: Manual: 1. Principal 8', 2. Salicional 8', 3. Lieblich-gedeckt 8', 4. Okt. Principal 4', 5. Mixtur 2' in pedalni Subbass; pomožni registri in kolektivniki pa: Okt. Coppel, Ped. Coppcl, Mezzo-Forte in Piano. Kolektivniki in pomožni spremeni so tako umetno izpeljani, da igralca pri odpiranji in zapiranji najmanj ne ovirajo v igranji. S pomočjo istih moreš prehajati iz milopevajočega pi-anissimo v mezzoforte in pa krepak in mogočen forte. Drugi posamezni spremeni so prav dobro karakterizovani. Principal ima krepak, vendar pa ne kričeč glas. Prav ljubko in milo pa pojeta Sa-icional in Liebl. gedeckt zlasti z Subbassom in okt. vezjo. Proženje mehanike je silno lahno in glasovi pri najlinejem staecato čisto opevajoči. Sploh vse delo je tako ukusno in solidno izvršeno, da so tej tvrdki pač ni bati nepovoljne kritiko. Za to domači tvrdki želim najboljšega vspeha. (Celovška trgovinska zbornica in slovenščina) Iz Celovca 16. maja. Kako sovražijo vse, kar jo slovenskega, pokazali so naši zastopniki zopet v trgovinski zbornici celovški. Ker slovenska posojilnica v Št. Janžu v Rožu ni hotela izpolniti nemškega blanketa za statistično podatke, planili so zbornični svetovalci, na čelu jim dr. Ploh I, kar po koncu. V seji dne 2. t. m. jo le-ta namreč poročal o ti stvari tako-lo : »Akoravno k temu ni obvezano, pustilo jo zbornično predsedništvo napraviti prevod tistega pisma; pove se v njem, da posojilnica dotični blanket odklanja, ker je njen uradni jezik slovenski. Predsedništvo takega vračanja ne sme pripuščati, ter se je obrnilo do okrajnega glavarstva s pritožbo, da hoče dotični posojilnični uradnik ali dotična ukazujoča oseba zbornico siliti, da sprejema slovenske dopise, kar se pa ne strinja z zborniško organizacijo in tudi dejanjskim potrebam ni primerno, ter je samo umeten poskus, spraviti novoslovenski (!) jezik, ki ga devetdeseti del koroških prebivalcev no razume, v uradno rabo. Zbornica ima pravico določevati si svoj uradni in obravnavni jezik, in ker je ta jezik bil na Koroškem vedno nemški jezik, se mora zbornica takemu poskusu nasproti postaviti, ter prosi okrajno glavarstvo, naj posojilnico v St. Janžu prisili, da izpolni nemško tabele«. Kakor so sklenili, so tudi storili. Obrnili so sc do g. Mac Nevina ter ga uljudno naprosili, da naj on, ki ima v tej stvari že toliko prakse in izkušnje, naj tedaj on užene nepokome Slovence, ki nočejo znati nemški ter nočejo slepo poslušati gospodov v trg. zbornici. Mac Nevin je tej zahtevi res takoj ustregel in pozval posojilničnega načelnika, vrlega rodoljuba g. Mart. Štiha pred-se »ad audien-dum verbum«. A vsa spretna zgovornost, s katero je hotel zgovorni g. okr. glavar našega moža prepričati, da samo nemščina še kaj velja pri trg. zbornici, da ta sme v tem oziru storiti, kar ji drago, — vse to ni pomagalo nič. Zapretil je g. okr. glavar, da hoče Štiha s kaznijo prisiliti, da mora izpolniti nemške tabele, katere mu je na vso načine vsiljeval in ponujal. G. Štih je ostal trden. Grožnje mu niso imponirale; saj so ga že večkrat obsojali, pa radi tudi zopet oprostili. — Zahteval je, da naj se krivična zahteva okr. glavarstva pošlje posojilničnemu uradu pismeno. To se je sedaj zgodilo. C. kr. okr. glavarstvo, ki je doslej posojilnici dopisovalo s 1 o-venski, sedaj v nemškem dopisu zahteva, naj posojilnični urad izpolni nemško tabelo trg. zbornice. To je nova ilustracija naših »lepih« koroških razmer! Posojilnica bode svoje stališče in svojo pravico branila do zadnjega. Zoper zahtevo okr. glavarstva se vloži priziv. G. dr. Plohi v svojem govoru v trg. zbornici kakor v dopisu na okr. glavarstvo pogreva staro bedastočo, da je jezik, kakor ga pišemo, na Koroškem »nerazumljiv«. To je stvar, o kateri ni več govoriti in ki ne zasluži novega odgovora. V besedah dr. Plohla se kaže vsa oholost Steinvvendrovega »Herrenvolk»-a, ki slovenščini noče pripoznati nobenih pravic, nobenega mesta. Vprašamo samo, odkod si prisvojuje trgovinska zbornica, oziroma nje tajnik dr. Plohi, toliko oblasti, da se ne zmeni ne za postave, ne za obstoječe razmere. — In milostljive se delajo! Celo slovenski prevod so dali napraviti! A mogočni so, zelo mogočni tisti gospodje. Kratkomalo zaukažejo, da se dopisi ne smejo vračati. Samo treba tudi ljudij, ki bi se jim hoteli slepo pokoriti ! Poslovni jezik naših posojilnic je s 1 o v e n s k i, in one imajo pravico, sega izključno posluževati, bodi-si to dr. Plohlu po volji, ali ne. Po mislih naših nasprotnikov je sedaj nemštvo zopet rešeno! Rešil ga je »veliki Nemec« slovenskega rodu, g. dr. Plohi, in ne dvomimo, da mu bodo za to hvalo peli po vseh nemških listih. Zakaj malo se zmenijo za p r a v i c o in resnico, kakor zopet jasno kaže ta slučaj. Mal slovenski dopis jim je tako na poti, da kličejo na pomoč okrajno glavarstvo, naj ga le-to s silo zatre ! Imenovati bi se moglo vse to pravcato — komedijo, da ne bi bila stvar tako — žalostna! —rn— (Deveti občili zbor) katoliško - političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem se je vršil dne 12. maja 1898. leta. Nad sto udov našega katoliško - političnega in gospodarskega društva zbralo se je dne 12 maja v dvoraniSand-\virtove gostilne, da sprejmejo poročilo o delo vanju društva v minulem letu. Prišlo je iz vseli krajev naše dežele lepo število posvetnih pa tudi duhovnih rodoljubov. Kot zastopnik vlade je bil navzoč blagor, gospod c. kr. okrajni komisar baron Lazar ini iz Beljaka. Predsednik gospod Gregor Einspieler pozdravi v imenu odbora navzoče ude in naglaša potrebo skupnega delovanja. Zbirajo se nasprotniki zoper nas, zbirati se moramo tudi mi v obrambo svojih pravic, zato naj se vsi trdno oklepajo slovenskega katoliškega po-ličnega društva. Društveni tajnik gospod J. Rozman je poročal o društvenem delovanju v minulem letu. Spominjal se je najprej »pozdrava« nasprotnikov, ki so nam po svoji klepetulji »Fr. St.« svetovali, naj be raje zbiramo v Ljubljani, a ne v »nemškem« Oelovcu. Shodov je imelo društvo 10; jednega so nam prepovedali. Shodi so bili dobro obiskani ter so se vršili večinoma mirno. Omenjal je tudi društvenih dobrotnikov, vzglednih rodoljubov-pokojnikov. Dalje se spominja važnejših dogodkov minulega leta : vseslovenskega shoda, spremembe v deželnem predsedni-štvu, občinskih volitev, nemskonacijonalnega »volks-taga« itd. Dohodkov je društvo imelo 467 gld. 20 kr., stroškov 290 gld. 14 kr. — O državnem zboru je govoril gospod poslanec Lambert Einspieler, o deželnem zboru g03p. poslanec Gregor Einspieler, ki sta omenjala raznih razprav omenjenih zastopov. — V razgovor je poseglo še več gospodov. Gospod dr. Al. Kraut je opozarjal na novo postopanje pri civilnih pravdah in pojasnoval, kako naj Slovenci pri sodiščih povsod in vselej zahtevamo svoje pravice. — Izvolil se je sledeči odbor: Predsednik Gregor Einspieler, deželni poslanec in župnik Podkloštrom ; podpredsednik Vekoslav Legat, poslovodja v Celovcu; blagajnik dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Celovcu; tajnik Jož. Rozman, mestni kaplan v Celovcu; odborniki: Fran Grafen-a u e r, deželni poslanec in posestnik na Brdu; Šimen Čemer, župnik v Št. Rupertu; Matija Prosekar, posestnik v Kotmarivasi; M. Štih, posestnik v Št. Janžu; Jožef Božič, posestnik v Pokrčah. — Namestniki: Janez Šumah, župan v Sinčivasi; Jurij Drobivnik, posestnik v Medgorjah; Fran Kobentar, župan v Št. Jakobu. — Pregledovalca računov: Mate Šervicelj, komendator na Reberci, in Anton Pelnaf, mestni kaplan v Gelovcu. (Strela z neba.) Kakor drugod po naši državi diktirajo cene blagu tudi v Trstu navadno židje in tako so jih hoteli diktirati tudi kruhu. Od lanskega leta je že poskočila kruhu cena v Trstu za 4—6 novč. in hoteli so pritiskati više in više. Toda kakor bi bilo treščilo med krivonose jastrebe, prišel je namestniški odlok, v katerem stoji na tržaških vogalih tiskano črno na belem, da zadene globa 400 gld. in izguba cbrtne pravice, kdor bo ravnal proti temu odloku. Tacega popra tržaški judje vendar niso pričakovali. Oni, ki ukazujejo na magistratu, ki uplivajo, tako vsaj se je tu in tam slutilo še v nedavni minolosti, tudi pri namestništvu, oni, da bi morali kloniti h kratu svoj tilnik pred jednim avstrijskim odlokom ? Oni da bi ne smeli oderati ljudstva, prav kakor prija njihovi krvoločni' naravi, — to je preveč in — tega je pričakovati — »Izrael bode odgovori 1«, kakor je odgovoril na ojstre pridige patra Pavišiča! Tržaško ljudstvo pa je povprek silno veselo tega vladnega ukaza, kajti balo se je že, da bodo judje šli ž njim do skrajnega in da bode pomanjkanje kruha mej k r i s t i j a n i še večje. Z ljudstvom pa so si oddahnili tudi pošteni krščanski peki, katere tira v oderuštvo le židovski kartel, v resnici pa imajo srce za lačno prebivalstvo. Le še več tacih strel! (Italijanščina v »pregnanstvu".) V Gorici v taboru »čistih nacijonalcev krivega nosu« sedaj velik »ojaj !«, ker so se pri tamošnjih sodiščih uvedla resnejša načela jednakopravnosti. Židovski list »Corriere« blazni in besni, kakor bi šlo za celo zlato tele in kakor bi mu bilo na vsej zadevi res toliko ležeče, kakor kaže. Prav dobro pa odgovarja »Soča« v svoji 36. številki, dokazujoč, od točk« do točke nezmiselnost »Corrierinih« je-remijad in žalost lahonske klike nad dejstvom, da se Avstrija in Slovenci ne dasta kar tako poc laško kopito. Z vso židovsko hinavščino in prisil-jenostjo hoče ta list d o k a z a t i , da je bilo n e- potrebno v Gorici uvajati pri sodiščih slovenski jezik, dasi leži mesto sredi dežele, obljudene od 9 0 odstot. Slovencev. Res je, llinal-dini je bil že tako razvadil te — »naročne psičke«, da jih je jelo prav pošteno zebsti, ko jih je blagi vitez stresel iz svojega naročja, ker je moral iti po — drugih opravkih. In zdaj lajajo in bevskajo, da jih je kar smešno poslušati. Morda pa za Gorico vender pride na vrsto tudi Trst, — tu bode še le rjovenja, v velikansko zabavo onim, ki še niso prodali svojega poštenja. Naprej torej — tudi tržaško gnezdo leži v — slovanski šumi! (Iz Gor ce na Kubo.) »Soča« poroča, da so trije slovenski gimnazijci, jeden drugošolec in dva tretješolca sklenili, hiteti Španjcem na pomoč proti Amerikancem. Ker pa je bilo treba novcev za dolgo pot, prodal je jeden zlato uro z verižico, drugi si je pridržal večjo svoto očetovega denarja, tretji je bržčas tudi nekaj pridjal, in — z Bogom Gorica. No, Amerikancem je pomoglo redarstvo v Genovi, ki je ondi zasačilo te tri navdušene junake. (V Aleksandri j.) je g. dr. K. Pečnik za Slovence ustanovil hranilno društvo. * * * (Sejmi p« Slovenskem od 23.-28. maja.) N a K r a n j b k e m : 28. v St. Lambertu, Postojini in Zatičini; 24. v Moravčah, pri sv. Križu; 25. v St. Gothardu, na Mali Gori, v Mengšu, Podvelbu, Svibni in v Žirovnici; 26. v Lašičah. —Na slovenskem Štajerskem: 23. v Loki, Olimju, Rajhenbergu, Poličanah; 24. pri sv. Filipu v Se-lah ; 25. v Rogatcu, Vitanju in v Slivnici; 26. v Artičah; 28. pri sv. Trojici.— Na Koroškem: 23. v Šmihelu pri Pliberku ; 26. v Ospergu. — Na Primorskem: 23. v Kastvi; 25. na Kačiču. Društva. (Društveni večer »Katol. društva za delavke) v proslavo godu svojega predsednika veleč, g kanonika-župnika Janeza Rozmana, v nedeljo 15. maja zvečer ob 7. uri na Z.abjeku je srečno uspeval. Podpredsednik vlč. g. vikarij L. Smolnikar je v živahnem, vrlo sestavljenem govoru čestital g. predsedniku, spominjajoč se treh povodov, zakaj se društvenice vesele prelepega majnika. Društvenica M. Lovše je potem v vezani besedi prisrčno izrazila voščila društveni« svojemu predsedniku. Vse pevske točke pod vodstvom g. vodje L. Belarja so ugajale občinstvu, zlasti pa: Venček narodnih pesmij, katere je priredil velč g. F. Ferjančič. Prav pomenljivo se te pesmi pričenjajo z besedami: »Venček na glavi se . .« in končajo z zadnjo kitico iste pesmi. »Dokler slovenski rod . .« — Na Slovenskem morda ni društva, ki bi v intelektualnem oziru delovalo tako intenzivno, nego uprav to društvo. Ne goji se tu le ^zabava, temveč goji se tu tudi umetnost. O tem pričajo deklamacije, pevske točke, dramat. igre; vodstvo pa preskrbi društvu še vsak teden po en govor. Ni se torej čuditi, da kaže društvo velik napredek, jn da so posebno nekatere igralke res popolnoma kos svoji pogostoma težki nalogi. Najbolj se pa čudimo, da more društvo tako pogostoma nastopati z novimi igrokazi. Ni še minil mesec, kar se je igrala prvič »Lurška pastarica«^ že so društvenice uprizorile novo igro »Sveta Neža«. Snov je znana, ker je posneta iz življenja te svetnice. A razvoj dejanja je tako živ, da bi igro zopet radi videli na odru Društvenice so storile, kar je bilo možno in dosegle obilo zaslužene hvale. Naposled omenimo še, da se je predsednik, preč. g kanonik Rozman, z iskrenimi besedami zahvalil mnogoštevilnim gostom in društvenicam za prelepi večer, ter priporočil gostom zanimanje za društvo, društvenicam pa zaklical, naj si štejejo v čast, da pripadajo tako bujno razcvitajočemu se društvu. (Občni zbor dirkališke zadruge) vršil se bo v petek dne 27. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v spodnji kavarni »Narodnega doma«. Dnevni red: 1.) Pozdrav načelnika. 2.) Poročilo tajnikovo. 3.) Poročilo blagajnikovo. 4.) Volitev odbora. 5.) Slučajnosti. (Slovensko planinsko društvo) ima dne 24. maja t. 1. izredni občni zbor. Na dnevnem redu je: nagovor načelnika, volitev enega odbornika in raznoterosti. Vrši se v spodnji kavarni Narodnega doma, začetek ob 8. uri zvečer. (Mengeška godba) priredi v nedeljo, dne 22. t. m. koncert na vrtu gosp. Janeza Levca v Mengšu. Vstopnina 20 kr„ dame proste. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Koncert vrši se le ob ugodnem vremenu. K obilni vdeležbi vabi odbor. (Celjsko pevsko društvo) priredi v nedeljo, dne 22. majnika v veliki dvorani »Narodnega doma« veselico, katere čisti dohodek pripade »Katoliškemu podpornemu društvu v Celji.« Pri veselici sodeljuje iz posebne naklonjenosti tamburaški klub »Sokola« pod vodstvom g. dr. linko Šukljeja ter predtelovadec »Sokola« gosp. Matija Benčan Vspored obseza naslednje točke : 1. M. llubad : a) »Ljubca, povej, povej«, b) »Je pa davi alanca pala«, poje mešani zbor. 2. M. i Iubad : a) »Stoji, stoji tam Beligrad«, b) »Zmiraj vesel«, poje moški zbor. 3. »Berite Domovino«, veseloigra v jednem dejanju. 4. dr. Ipavic Sch\vab : a) »Tam za goro«, b) »Mrak«, udarja tamburaški zbor. 5. Telovadsko-atletske produkcije brez orodja in z orodjem, izvajata g. M. Benčan in I. Zabu-kovšek. 6. M. llubad : a) »Luna sije«, b) »Bratci veseli vsi«, poje mešani zbor. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži v parterji I. in II. vrste 1 gld., III.—V. vrste 70 kr., VI.-XIX. vrste 50 kr., sedeži na balkonu 80 kr. Stojišče 30 kr. Dijaške in garnizijske vstopnice 20 kr. Preplačila se z ozirom na dobrodelni namen hvaležno sprejemajo. Vstopnice se dobivajo v tvrdki Dragotina llribarja ter na večer veselice pri blagajni. Darovi. Za »Katoliški dom«: G kanonik Fr. Povše, 5 gld. — G. dekan Mihael Arko, 10 gld. G. kaplan Vaclav Filler, 2 gld. 50 kr. — Gospod župnik Ignacij Šalehar, 10 gld. — G. župnik A. Antončič, 2 gld. — G. administrator Feliks Knižek, 3 gld. — G. župnik Mihael Koželj, d gld. — G. župnik Matija lvadunc, 2 gld. Bog plačaj stotero! Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 21. maja. Državni zbor je sklican 1. junija. Da dnevnem redu je razprava o vseh dosedaj vloženih nujnih predlogih glede jezikovnega vprašanja. Dunaj, 21. maja. Finančni minister dr. Kaizl se je izrekel za odpravo časnikarskega koleka, ob enem pa tudi proti davku na in-serate. Izdelan ima že načrt zakona, vendar čas, kedaj da ga predloži zbornici, še ni določen. Gradeo, 21. maja. Zbornica advokatov je sklenila izjaviti, da utegne novoimenovani predsednik graškega nadsodišča grof G1 e i s -pacli biti povod, da se moti miren in zanesljiv razvoj sodnijsko-pravdnih poslov. — Gleispach ne vživa več pri Nemcih zaupanja, ker je v ministerstvu deloval na to, da so se izdale jezikovne naredbe. Ni torej izključeno, da bodo začeli nemški listi Gleispacha napadati. Zbornica advokatov obžaljuje, da se je imenovanje že dovršilo, kar nadsodišču ne bo v korist (!). Turin, 21. maja. „Gazetta Piemontesa" poroča, da vlada odtegne nadškofu Milanskemu plačo, ker se je povodom vstanka premalo držal naukov evangelija. (!) Milan, 21. maja. „Gazetta del popolo" piše, da bo zaprti urednik lista „Secoli", ako ga tirajo pred sodišče, objavil vsa pisma, katere mu je pisal Rudini. Pravijo, da bo to velik škandal za italijansko vlado. Atene, 21. maja. Grška armada je danes zopet zasedla Trikalo. Drugi pas so Turki popolno izpraznili. Opustošeno je vse in vse v razvalinah. London, 21. inaja. Lord Balfour je precej nevarno obolel. Vojska mej Španijo in Ameriko. Španjci že zopet lažje dihajo, odkar jim je admiral Cervera brzojavno sporočil, da je na praznik Vnebohoda srečno dospel v Santjago de Cuba na južnem delu otoka Kube. Ni mu mogel zapreti poti ameriški general Sampson, akoravno je neprestano krožil okoli otoka Kube. Admiral Cer-vera je porabil pravi trenotek, ko je ameriško brodovje zasledovalo nasprotnika na severnem delu otokov Kuba, Haiti in Portoriko. Nič niso toraj mogli Amerikanci ovirati prihod španjskega brodovja na kubansko obrežje, da nasprotno sta dve ondi se nahajajoči ameriški ladiji naglo pobrali jo iz zaliva, da se čim preje pridružite Sampsonovemu brodovju. Seveda ne ostane Cervera dolgo v tem zalivu, kajti popolno brez koristi bi bile vse njegove operacije na najbolj južnem delu otoka, mej tem ko preži sovražnik na severu. Založil se bo tu le s premogom in drugimi potrebščinami ter se proučil o položaju španjske posadke na otoku. Odriniti bo moral prej ali slej proti Havani ali vsaj v Cienfuegos, ki je oddaljen od Santjago nad 600 km. ali dva dni vožnje z navadno hitrostjo. Gotovega le še ni ničesar o številu španjskih ladij na Kubi, niti to se ne ve, je li jedna ali več divizij priplulo v pristanišče. Druga, sicer manj važna vest dohaja iz Madrida, da je namreč dospela s Filipin v domovino ladija »Isla de Panay«, ki je odplula še pred bitko pri Cavite iz manilskega pristana in priplula brez posebnih nevarnostij v Barcelono. Madrid, 21. maja Brzojavno se poroča s Kuhe, da je admiral Cervera brez vsake nevarnosti dospel v Santjago in da ni srečal nobene sovražne ladije. Madrid, 21. maja. Vsprejem španjskega brodovja v Santjago je bil zelo veličasten. Iz raznih delov otoka so došli prebivalci pozdravit admirala Cervero in na ladijah se nahajajoče mornarje. Havana, 21. maja. Mej živahnim bom-bardovanjem ste poskušali dve ameriški ladiji dovesti na suho oddelek vojakov in več streliva, toda Španjci so poskus preprečili. Sovražne ladije ameriške so odplule iz pristana. Keywest, 21. maja. V zadnjih bitkah pri Cienfuegos so izgubili Španjci baje 300 mož. Amerikanci so provzročili na obrežju veliko škodo. Važno naznanilo. V vsaki hiši naj ki imeli najboljše domače zdravilo dr. Rose-jev balzam za želodec in praško domače mazilo. Oboje je dobiti tudi v tukajšnjih lekarnah. 5J3T Splošno priznano je kot najboljše odvajalno ln prebavljivo sredstvo Saj* rada Malaga - vino. Cena 1 vel. stekl. 1 gld. 20 kr. Dobiti Je v deželni lekarni pri Mariji Pomagaj M.Leustek v Ljubljani, 166 1 11 Kesljeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Telefon Stev. 68. Umrli so: 18. maja. Marijana Babnik, delavka, 73 let, Miliar Tuberkuloza. 19. maja. Vencel Pezdic, mizar, 75 let, Kolodvorske ulice 20, ostarelost. Tržne cene v Ljubljani dne 21. maja. gl. kr. gl. kr. Pšenica, m. st. . . 15 — Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 70 : Rež, „ . . . 10 — — 84 i Ječmen, „ . . . 8 — Jajce, jedno . . . — 2 1 Oves, „ . . . 8 _ Mleko, liter . . . — 10 Ajda, „ . . . 10 — Goveje meso, kgr. — 64 | Proso, „ . . . 7 50 Telečje — 62, i Koruza, „ . . . 7 50 Svinjsko „ „ . — 68 Krompir, „ . . 3 80 Koštrunovo „ „ . — 40 Leča, hktl. . . Grah, „ . . . 15 — Piščanec .... — 4uj 14 _ Golob..... — 18 Fižol, „ . . . 12 — Seno, 100 kgr. . . 1 78 Maslo, kgr. . . — 94 Slama, 100 „ . . 1 60 Mast, „ . . _ 74 Drva trda, 4 kub.m. 6 20 Špeh svež, „ . . — 66 n mehka, 4 „ „ 4 I Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306'2 in. n « P čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo •Š S - « . a TJ-* " rt > ^» 20 9 zvečer 732 5 141 sr. jvzh. lasno 21 7. zjutraj 2. popol. 733 9 733 9 144 213 si- jug p. m. zah. jasno n 2'3 Srednja včerajšnja temperatura 16 4". za 1 8° nad aoruialom, e c« c o t/5 « N on o > to t-J najCistfje lužne KISEL1NE najboljše iiii/tie in osve-v. žujočc pijače, i 21 preiskušene pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. Prečast. duhovščini, cerkvenim predstojnikom ln dobrotnikom priporoča podpisani svoje lepe Izdelke cerkvenih posod in orodja. Že izgotovljene reči. katerih imam veliko v zalogi, n. pr.: več monštrano, kellhov, svečnikov, kandelabrov, lestenoev itd., prodam 20 % nižje od prejšnje cene. Vsako novo naročilo ali popravilo, pozlatenje, posrebrenje, poniklanje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem času izvršilo. Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko. Z največjim spoštovanjem Leop. Tratnik, 302 20—3 pasar - srebrar. Sv. Petra cesta štev. 27. Prepričajte se, da so moja in njih posamezni deli najboljša in tudi najcenejša. 273 10-7 G lavni katalog brezplačno in franko. 31. "V. RUI\1)BAK1> na Dunajl, II., Gr. Pfarrgasse 25. Avstrijska največja trgovina s kolesi. Mladenič išče službe kot 866 l-l cerkvenik. Več poizve se pri upravništvu »Sloveneac. Pismonoša ob enem se sprejme pri c. kr. poštnem uradu na Rakeku z dnem I. junija 1.1. 361 3-1 Duhovnik na deželi išče 368 2—1 kuharico. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«. PRISTEN V svojo lastno korist naj zahtevajo in jemljejo Rupovaici ie take izvirne zavoje. Prostorni, praktično urejeni, posebno za fijakarje in razvaževalce tovorov prikladni hlevi za 15 konj ____v Vodinatn dajo se takoj v najem. 1'oizve se natančneje pri 367 3-1 Ad. Hauptmann-u, Sv. Petra cesta 41 43. Orglavec, 40 let star, samec, ob enem spreten mizar in umen čebelar ter poltenega vedenja, želi pri kaki srednji fari dobiti slntbo orglavoa ln oerkvenlka. 358 3-3 Jožef KaiiguM, pošta Rimska Toplice, Štajersko Vse stroje za poljedelstvo! Vnovič znižane oene! Trljerl (čistilni roji za žito v natančni izvršitvi. 8 ašll nloe za sadje in zelenjavo. — Škropilnloe proti peronosperl, zboljšani sestav Vermolerov. — Mlatilnioe, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino ln sadje različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Blamoreznloe, katere se jako lahko gonijo, po zelo zmernih cenah. — Stl-skalnloe za seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi G. HELLER na Dunaju, II ,/2 Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! Zastopniki se iščejo. 66 20-7 19 15-7 l\OVO ustanovljena in novourejena doill | Vsi pripadajoči predmeti. I PreCXZXTSki izdelki I. VlSfe. I ____ 4 i: , "K Najboljše sredstvo proti stenicam. Jc bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo-^ ljem. zajedalkam domačih živallj. W ■je? tel za želodec \ u lekarne IS. f l(\(.\ll{ v vnvj£\ \ je že nad 30 let sploh znano domače zdravilo, ki poživlja okus m rahlo odvaja. Ako se redno rabi, ureja želodčevo delavnost prav zanesljivo. Velika steklenica I gld.. mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. 8 je staro najprej v 1'ragi rabljeno domače zdravilo, katero rane čiste ohrani, vnetje in bolečine lajša in h 1 a d f. V pušicah po 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. varilo! Na vseh delih zavitka je pristavljena postavno vpi-'sana varstvena znamka. zaboga": lekarna B. Fragner-jeva „pri črnem orlu" v Pragi, HT Se vsak dan razpošilja. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih G. Piccoli, Ub. pl. Trnk6czy, M. Mardetschliiger, J. Mayer in vseh drugih lekarnah Avstro-Ogerske. 187 26-6 i**—t*-: v .■ .^" ■j Teodora Frohlich-a na Vrhniki (zastopstvo in zaloga pri Fr. Heiiiiio-ii, Marijin trg št. 2) priporoča svoje dobro uležano 339 3-3 W ■ m «» takozvani kranjski biser (Krainer Perle). Toči se V sledečih gostilnah : v e <1 ii o sveže Gosp. Blumauer Leopold, go-tilna pri »Tišlerju«. Kolodvorske ulice. » Bajželj Avgusta, gostilna pri »Janezu«, Trnovka cesta. » Cotič Jožef, Vipavska vinarska za-clrucra, Breg št. 1. » Frohlich Gabrijel, restavracija pri »Slonu«, Dunajska cesta. » Krvarič Franjo, gostilna pri »Fi-govcu«, Dunajska cesta. » Koder Ernest, gostilna, Sv. Petra cesta. » Krže Marijana, gostilna, Opekarska t^esta. » Škof M., gostilna, Rečne ulice. Gosp. Velkavrh Anton, »Dolenjska pivnica«, Dvorni trg. » Weber Avgust, »Vrhniška pivnica«, Prešernove ulice. V sledečih šakuterijah: Gosp. Avanzo Marija, Wolfove ulice. » Buzzolini Ivan, Špitalske ulice. » Kahm & Murnik, Sv. Petra cesta. » Praunseiss J. C., Mestni trg. » Stacul Anton, Šelenburgove ulice. V sledečih kavarnah: Kavarna „Austria", lieselnove ulice. Kavarna „Europa", Dunajska cesta. Kavarna ,.Mercur", Glavni trg. Kavarna „pri Slonu", Dunajska cesta. vsakovrstno golazen — ln ga radi tega milijoni odjemalcev zahtevajo. Njega znaki so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime ,Zacherl'. Pristni ..Zacherlin" prodajajo v Ljubljani: Ivan Pabian, F. Grošel. Edvard Hajek, Karol J. Holzer, Ivan Jebačin, Jeglič & Leskorie, C. Karinger, Mihael Kastner, Khiim & Murnik, J. Klauer, Adolf Kopriva, Josip Kordin, Anton Krisper, Karol Lapponi, Peter Lassnik, J. Lenček, Ivan Perdan, Karol Planinšek, J. C. Roger, A. Šarabon. Viktor Schiffer, Jakob Seliober, Jakob Spoljarič, A. Stacul, Franc Stupica, M. E. Supan, Franc Terdina, Uradniško kon-sumno društvo Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Sodražici, Velikih Lašičab, Kočevju, Krškem, Hribu Fr. Kovač, Idriji, Kranju, Kostanjevici, Litiji, Mokronogu. Koprivniku, Mirni, na Vrhniki, Travniku, v Tržiču, v Radovljici, Radečah, Zagorju, Žužemberku, Kamniku, Dragi. Trebnjem, Črnomlju, Bledu, Ložu, Kamniku, Vipavi. V Škofji Loki: M. Zignn in E. Burdych. 220 15-6 ,Kaclici'lin' učinkuje čudovito! Usmrti Preselitev. S svoj,, znano zalogo lope razne boinbaževlne ln volne po najnižji ceni sem se preselil ,z barake -/.a Školijo ob Ljubljanici v hišo gospe J V. Pavrove na Sv. Petra cesti štev. 24. 350 H—3 Tomaž Lucin. Domača umetnost! Podobarski i pozlatarski v Ljubljani. Kolodvorske ulice 22 se priporoma prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila na izdelovanje oltarjev i z lesa v poljubnem slogu, kipov in svetniških soh iz gipsa , kamna , lesenih itd. Oltarne skupine . i z različnega materijala. lilagorodnemu gospodu Andreju Rovšek-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani. Altar, ki ste ga naredili za podružno cerkev v Lufiilh župnije žalinske, je prav lepo in trpežno delo, katero dea, svojemu mojstru vso čast. Altar ne naredi samo v obče na gledalca prav prijetnega utiša, ampak so tudi posamezni deli pravilno, natančno in trpežno izdelani. Ž a 1 i n a , dne 1. avgusta 1897. 505 62-43 Josip Novak, župnik. Alojzij Večaj izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 prejo Igriško ulico 15 20 priporoča lepo svojo zalogo raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najlinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. Edini €l e 2K Ml i I«. , ki se pri zgibanju nič ne poškoduje, je na patentiran način narejeni na 25-5 Pate nt Satin de Chine (ne zamenjati z navadnim Satin de Chine), Ta dežnik je popolnoma nopremočljlv in stalne barve, podoben najliuejši svilati omreli Blago se ne zgu-banči, ko je mokro, ampak ostane lepo napeto. Kdor si kupi tak dežnik, nikoli več ne mara drugačnega. V LJubljani te dežnike prodaja edini .IOMI1* VIDMAR, dežnikar. Vsak teh dežnikov ima na notranji strani tole patentno znamko: it O.M.8. C. K.K.Patent 46-2511 Vsako ponarejanje ali posnemanje patentne znamke se sodnijsko zabranja. — Natanko je paziti na patentno številko Nijeden drugih dežnikov nima tako izvrstnih svojstev. MIcLro Liniment. Capsici compos. 231 14 lz lekarne Rlohter-Jeve v Pragi priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 7U7 39—3 M 3 m C« C CO t* L »O -a •-© "3 2 .2 a. o nj > a> > O ■a b 3 = 8 a » en ca E4 o <*> O ,4) ,-š a. ° P S g j= J m V ■J2 "" ti)'»O CS ' O O tn a' a.^3 4> -.2 m - u « "Z S nJJ d rt 3— => e- «2 , iz » SJ 3 S 2 c« - 1-2" 1 -a = s •■» "" m i- u ■ © ^ »v* cj 6.r — —- "w w * a > ® S — ^š > tl> (rt e « o M S « ca !; — > -o AO 77ZL (/. n — 3 —' l — M i«o « a. I .(5 Prof duhovj^ini tIJuJiio 111 jutro,1, in svojo delavnico u slikarijo na steklu, iluti ti lzd«l*TknJ« cerkvenih oken i ameluo slikarijo Ed. Stuhl v Gradcu Anntnitrma 80. Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. Dobiva se povsod C 745 36—24 Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob. Najprimernejša darila asa birmo! I/borna zaloga gXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX> Zarezano strešno opeko w mmmmmm (Strangfalz-Dachziegel) prešano opeko za zi.i i., navadno opeko za zi ponujata po znatno znižanih cenah Knez & Supančič ^ tovarna za opeko v Ljubljani. najrazličnejšin ur. T CERIKTE v Ljubljani, Kongresni trg štev. 4, w^*^** v Gerberjevi hiši. 336 io-4 M « I w je najboljši in najčistejši primeseh k kavi! Pestite gospodinje! 221 50-9 Zahtevajte in kupujte le-to kavo! Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah. r/i* a V / ^ > Oj\ / > iS1 . vV \v 0d vsel1 avstrijskih škofov potrjeni in od vis. o. kr. ministerstva za uk in bogočastjo pripuščenl mali, srednji in veliki ra ali Krnil n v slovenskem jeziku, kateri je v rabi po avstrijskih ljudskih šolali od tekočega šolskega leta nadalje, se dobiva muli po IS kr., srednji po kr. in veliki po 40 kr. v prodajalnici katol. tiskovnega društva v Ljubljani (H. Ničman) Kopitarjeve ulice. Razproclajalei dobe primeren popust. mmmmmmm. M %£££££££K££S *************** s FELIX TOMAN * kamnoseški mojster in lastnik kiparskega atelijerja Reseljeva cesta štev. 6. L J U B L J A N A Reseljeva cesta štev. 6, priporoča svojo največjo zalogo 234 30—9 nadgrobnih spomenikov od raznovrstnih najtrpežnejšili marinorov, od granita in črnega sijenita. Prevzame tudi vsako najmanjšo kakor največjo itmr stavbene kamnoseško delo „\ po najnižji ceni. Posebno priporoča se prečastiti duhovščini za izdelovanje različnih cerkvenih umetno-kamnoseških clel kakor oltarjev, tabernakeljnov, prižnic, obhajilnikov, krstnih in kropilnih kamnov in podob v vsaki velikosti iz marmorja ali peščenika itd., za katera dela izgotovi na zahtevo brezplačno potrebne načrte in proračune. Najcenejša zaloga vsakovrstnih plošč za pohištvo od tu- in inozemskih inarmorov, ►5 | Primerna Girmansfia darila! m Priporočam svojo bogato, veliko zalogo vsakovrstnih fatfl j i \" /Ji V*MHM ur, verižic, uhanov, prstanov || po najnižjih cenah Vabim na ntnogobrojen obisk ter pošiljam cenike po ^^ poŠti zastonj. 82 12 (i F15. OU DKN, urar v Ljubljani. ^ Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte 'td sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema 1 udi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da hode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 81 52-17 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Gledališke ulice 4. Primerna birmska darila! Friderik Hoffmann ursir. J 338 26-2 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo za,lo«o vseli vrst m~ žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in hudilnih ur 111 le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in bu-dilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro ln solidno izvršujejo. Redka prilika za izredno ugoden nakup! Dovoljujem si velečastitemu p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da prodajam vso svojo zalogo ju velov, zlata in sreSra, mej temi tudi zadnje novosti, počenši z 11. majem za kupno ceno in tudi pod to. Velespoštovanjem c7. cJiapscfi, juvelir v Ljubljani. t* S* 349 4 Ignacij Čamernik kamnosek v Ljubljani, i, Konisnskoga (Poljske) -ulice polefj Schreiner-jeve pivarne, k,' priporoma prečastili duhovščini in slav. občinstvu svojo izborilo Rta zalogo najrazličnejših nagrobnih spominkov iz poljubnega kamena po izredno nizkih cenah. — Vsprejemlje tudi naročila na * kamnoseška umetna cerkvena dela, kakor so altarji, prižnice, krstna kamena, obhajilne pregraje, tabernakelji, polaganje cerkvenega tlaka itd. Popravila izvršuje dobro iu natančno. — Narise in proračune izdeluje brezplačno. , 2(15 7 K K K K K K K š K K Trgovina z galanterijo in igračami Ivan Kordika v Ljubljani, Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14, priporoča po zelo nizkih cenah: Kuhinjsko posodo , emailirano, prve vrste, patent-lonce z bakrenim obitkom; namizne svečnike iz pak-fona, medi in alpake: nože in vilice (besteke) za salato, desert itd. Vsakovrstne reči iz alpaka in alpaka-srebra iz najboljše c. in kr. privileg. tovarne W. Bachmann & Comp. na Dunaju. Zunanja naročila izvršujejo se točno in po nizkih cenah. 313 11 J Tbiir/iopp-ova ^ S)iana~ Kolesa + presegajo vsa druga 4* * po trdnosti, ličnosti in lahkem teku! ^ 4« Leta JS!)H. razni modeli z mnogimi novostmi so videti pri zastopniku ♦4* T T ,„ 205 24-10 ? Janezu Jax-u * 4* v 1 >jul>lj;nii. 1 >iiii»»jwKs» cesta št. 13. ^ I* __, ® mi » v I ^J»il>i|siiii ponudijo po najnižji ceni poljubno množino stavbinske opeke, (Strangfalz - Ziegel) in tem pripadajočo stekleno zarezno opeko. Stresna okna iz litega železa. Peči in štedilna ognjišča (lastni izdelek). 193 19 Roman-cement, dovski Portland-cement pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete N a j ii i >.je o e i» e. Nakup in prodaja ~*ja. vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Proinese za vsako žrebanje. K u 1 a n t ii a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „i?I K K C U iS" I., IMzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strolielgasse 2. JJJT Pojasnila"5t£fc v vseh gospodarskih in finančnih stvarel potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti »' »» I <> >- o ii 1 li jr 1 j« v n i <;. ~>jct