Za poduk in kratek čas. Turki pa bratje naši jugoslavjanski. Sveiini svčtu svitje tora, Kod Balkana nema dana! Usr^il i^orkSh susah mora Gori, gori jjuta rana, Koju robstvo zadade. Oslrožinski. IV. Med sla^nim Carigradom in sedmeroU8tim izlivoni mogo5ne Dona^e 7 Crno morje prilično na sredi bližajo se temu poslednji in zelo znižani grici Stare planine ali Balkana, t. j. gorovja, ki se iz morskib globin dviga in proti zahodu proteza čedalje bolj na visoko in deloma tudi na .iroko. Mogočnega goro^ja ledje ali pobocje pokri^a gosto hrasto^je in buko^je ter s 870jim skalnim, golim in kakih 120 nr dolgim hibtom seka na d^oje vse pokrajine med široko Dona7O od ustja do Vidina in med Egejskim ali Greškim morjem od Carigrada na izbodu do Soluna na zahodu. V teb prekrasnih in rodovitnih pokrajinah prebiva najnearecniše slavjansko pleme — tužni Bolgari. Kakih 500 let po Kristusu 80 doali 7 te kraje. Bili so 7eč stotin let niogo5ni, srečni in slavui. Sedaj so .anicevani, potrfi in revni, 5era^no jib je 6 milijono7 dua. Petstoletno trpljenje, robstvo in sužaustvo pod turškiin jarmom jib je akoro popolnem zlomilo. Spomin na nekdanje bolj.e doeve, na slavne očake je ic naroda preminol. Sreča samoatalnosti, naroden ponos in za7est, 7se je itamorjeno in globoko pokopano. Ubogi Bolgar se misli že arečnega, ako Turčin le nekoliko menje nad njim divja in razsaja. Celih 500 let _e srae Bolgar orožja noaiti. Vea uarod je zbegan, pla.lji? in obupen. Gorostaani možje trepe.ejo pred vsakim turškim capinom, ker je ta 7 znamenje atojega gospodstva vedno oroian od nog do u.es. Bolgari so cel6 svoje slavjansko im. zgubili. Ime Bolgar je tartarako. Ediuo kar 80 .e ohranili, to je 7era 7 Jezusa Kristusa, odrešenika sveta, in pa 87oj castiti slavjanaki jezik. Ta je aieer sedaj mnogo popa5en, poln tuiških tartarskih in greakih besed, vendar kljubu temu še 7edno kaže mo8ne sledi krepkega blagozvučnega pra^ilnega i jaanega jezika staroslo^enskega, kojega sta go^orila apoatola Slavjanov, 87. Ciril in Metod ter 7 njem sla^janskemu svetu pr^ič tolma5ila 87eto piamo in opiavljala 8lužbo božjo no^e za^eze. S?eta na§a blago^eatnika, učeni Ciril in jego7 brat umetnik Metod, bila sta rojena v Solunu, ki je že takrat bil na pol greško, na pol pa — bolgarsko mesto. Okoli 1. 679 je tartarsko četo Bolgarov silni vojvoda Asparuh, prišedši od Volge in Dona na Ruskem, pievedel prek Donave in si v naglici podvrgel 8 rodov slavjanskih ter tako prvi kamen položil za združenje balkanskih Slavjanov v mogo5no državo, katerej se je kasneje nazivljalo: caretvo bolgarsko. Vsa slavjanska pokolenja zlila so se polagama v en narod bolgarski. Ime je vzeto od tartarske čete, katera je prinesla med razdrobljena slavjanska plemena politiško jedinstvo, a po svoji inorodni narodnosti v kratkem zginola med mnogoštevilnimi Slavjani. Tako se je razvil in uredil narod bolgarski. Od tartarske 6ete razve zediuenja in imena Bolgari, ni sprejel ničesar, ako odštejemo piclo števiio tartaiskib drugih besed. Znani pregovor: sloga jači a nesloga tlači, se je tudi pri Bolgarih uresni6il. Nesložni bili 80 slabi, složni pa mogočni, ter se po srečnih bojih ustanovili carstvo, kije segalo od Carigrada do Pešta na Ogeiskem in od Ohrida v Albaniji do Crnega morja. Najslavniši vladarji bili so Terbel, Kardam in Krum. Ta poslednji je 25. aprila 1. 811 greškega cesaija Nikefora v balkanskih soteskab zajel in z vojsko vred ubil. Iz lubanje umorjenega cesarja bil je napravljen kozarec s srebrom obložen, iz katerega je car pri gostijah pil in goate ž njim pozdravljal. To bila je še pagauska, tartarska navada, ki se je kmalu umakaoli niilejšiiu, krščanskiiu šegam. Kajti že tretji Krumov uasleduik Boris je postal Kristijan. Sv. Metod ruu je z uaslikauo podobo pekla srce presunil in ga kr.-til na iine sv. Mibaela. Ž njim se začne krščanska vrsta bolgarskih cesarjev, med katerimi se knt svitla zvezda na nebu slavjanstva sveti Simon car. V Carigradu vzgojen in v vsem pi8menem znanju zveden, odlikoval se je Simon ne samo po zmagoslavju nego tudi kot prvi pisatelj med Slavjani iz kraljevskega rodu. (Nastavek prib.) Smešničar 36. Gosposk mustafač je hotel v pričo mnogib ljudi na kolodvoiu nekemu jezuitu zabavljati. Nagovori ga tedaj rekoč: svet trdi, da jezuiti na vsako prašanje vedo odgovarjati. Glejte! jaz imam črue lasi in sive baruse, kako to? Jezuit mu rece: odgovor je tukaj lehek in jasen. Cloveški lasi postauejo sivi na tistib delih telesa, kateri so posebno veliko trpeli. Sodim tedaj, da ste v svojem življenju malo mislili, a mnogo govorili. Zato ste 5rni blizu možganov na glavi, a sivi blizu jezika pod nosom.